Our Write U* Today
Advertising
are
REASONABLE____
GLAS NAHODA
List slovenskih
*
OTATEUE OPOZARJAMO.
da pravočasno obnovo naročnino. S tem nam boste mnogo prihranili pri opominih. — Ako i« niste naročnik, pošljite en dolar za dvomesečno poskušnjo.
{TELEPHONE: CHelse* 3—J242		m Strni CIbn Matter Beptoa^w Slat. IMS at tli	» Past Office at Neer lark. N. I, ander Act ef CaagreM of Marefc U4. 1879.	ADDRESS: 216 W. 18th ST., NEW YORK
No. 139—Stev. 139.		NEW YORK, FRIDAY, JUNE 16,	1939—PET EK, 16. JUNIJA, 1939	Volume XLVII. — Letnik XLVI1.
"SAMOSTOJNA" SLOVASKA BO ZOPET RAZDELJENA
Slovakom preti gospodarski p
Nemčija se je baje pogodila z Madžarsko za razdelitev. — Nemčija bo prevzela policijo in zaprla voditelje. — Protektorat bo izginil. — Češke sole bodo zaprte voditelji bodo šli v zapore.
Med CIO in AFL ni mogoče skleniti
PRAGA, Češka, 15. junija. — Praga je razdeljena po mnenju, kaj se more vsak čas zgoditi. Da se bo nekaj zgodilo, o tem je vsakdo prepričan. — Ker je prišel načelnik nemške tajne policije Hein-rich Himmler v Prago, daje dovolj povoda za domnevo, da je nekaj v zraku.
Ker je prišlo do dogodkov v Kladnu in Nachodu, kjer sta bila ubita en Nemec in en Ceh, in ker je prišlo na več krajih dežele do spopadov med Cehi in nemškimi vojaki, se narod zaveda, da tako ne more iti več dalje.
LEWIS NAPADA NAZADNJAŠKE VODITE-TELJE NASPROTNE ORGANIZACIJE
WASHINGTON. D. C., 15. junija. — V poslopju United Mine Workers je predsednik CIO., J. L. Lewis podal časnikarskim poročevalcem izjavo, s katero je razpršil vsako upanje, da bi moglo kdaj priti do sprave med CIO. in AFL., češ, da so voditelji delavske federacije nazadnjaški in da trpe v svoji organizaciji vse slabe razmere.
Luwis ji« rekel, tla se je mi- na<l manjšinsko skupino or^a rovui tnfbor, 1j kateremu pri- nizi ranega delavstva, padajo Lewis, Sidney liilliiiau
in Philip Murray, na mirovni kont'erenoi z AFL prepričal, ua delavska federacija vodi uničevalno jKilitiko, kar je najbolj
KT	#	pokazala tem, da je delavske-
Nekateri so mnenja, da bo popolnoma izginil j mu departmentu zagrozila, da protektorat in bo Nemčija prevzela policijo in bo,1'0 nastopila iproti vsaki de-
češki vladi vzela iz rok notranje ministrstvo in bo'"T' ^J?0" z? i"tenintkmal ,	,	iti	Labor Office, ako delavski de-
vse tozadevne posle prevzel protektor baron von j partmeut v ta odbor ne ime-
Neurath.	nuje samo članov AFL.
Nerede in junaški odpor Cehov bo mogoče zlo-1 Mircmia konferenca me d C. miti z drastičnimi odredbami: protektor bo zaprl češke sole in bo poslal v zapore najuolivneise češke voditelje.
Cehi pa se boje, da bo vsaka izprememba v vladi imela za posledico, da bo Nemčija zasedla tudi Slovaško.
Ker ima Nemčija svoje garnizije na Slovaškem1,0 v prihodnjih mesecih, je
vil**	vi-	. .	, inogwe da pride do kake spra-
in ze dalje časa pošilja na severni konec Moravske ^ Lewis je rekel, da lm Sel
v bližino slovaške meje svoje vojaštvo, Slovaške sedal j v svoji borbi do konca.
V krogih New Deala je iz-
I. O- in A. F. L. se je razšla pred dvema mesecema in ni u-panja, da bi se se kdaj sestala.
Samo, ako bi se predsedniku Rooseveltu čudežno posrečilo spraviti zastopnike obeh organizacij v isto zborovalni-
ginilo vsled Lew i so ve izjave vsako upanje, da bi prišlo do združenja med obema nasprotujočima si delavskima organizacijama do Novega leta, ko
danjimi razmerami v tako kratkem času ni mogoče skle niti miru. Vsled delaivskega .spora je tudi pri prihodnjih preidsedniškrh volitvah demokratska zmaga dvomljiva.
Lewis je rekel, da je cilj CIO organizirati še neorganizirane delavce in vpeljati napredno delavsko delovanje.
Predsednik delavske federacije William Green je z ozironij na Lewisovo izjavo, da , ll;
delavskima organizacijama mogoč, je rekel:
ne bo težko zasesti.
Da Nemci nekaj nameravajo, je mogoče razvi-deti Iz naslednjih znamenj:
Razni hoteli v Pragi so dognali, da so mnogi go-
1 .	* vi *	J 1 . I	vi	11.	IIHKH.1J«!"" »»vr	----»
sti, ki so prisil pod krinko nemškega kulturnega-^ b^o pričele prve -predsed tedna, so v resnici nemški policijski častniki. Dva|niške primarne volitve. Pod se praška hotela imata po 12 takih častnikov.
Nemškim častnikom, ki imajo od marca pri sebi ?»voje družine, je bilo naročeno, da naj pošljejo svoje žene in otroke v Nemčijo, češ, da Cehi pripravljajo "šentjemejsko noč."
Krajevnim oblastim na Moravskem je bilo povedano, da prihodnja dva dni na cestah iz Brna v Olomuc in Iglavo ne sme biti nobenega civilnega prometa Izdano je bilo tudi naročilo, da morajo lokomotive v Pardubicah in v Pragi imeti prihodnja dva dneva zakurjene kotle.
Cehi so navzlic temu zadrže popolnoma mirno in so mnenja, da hoče Nemčija samo plašiti Poljsko v času, ko se bližajo pogajanja med Anglijo in Rusijo za medsebojno vojaško zvezo svojemu koncu.
Tem večja razburjenost pa vlada na Slovaškem.
Cehi in Slovaki, ki so bili prej v zvezi s staro če-Hoslovaško vlado, se skrivajo.
BRATISLAVA, Slovaška, 1 5. junija. — Raz-burjajoče vesti, da je prišla med Nemčijo in Madžarsko do sporazuma glede razdelitve Slovaške, odmevajo po državnih uradih in po najbolj zakotnih vaseh.
Zaradi skrajno slabega gospodarskega položaja —tovarne so zaprte, vrednost denarja naglo pada — bo Slovaška »morala privoliti v združenje z Madžarsko, ako bo Nemčija zahtevala.
Nemške vojaške oblasti so ukrenile vse, da preprečijo, da slovaški vojaki ne bodo vec» bezali na
Poljsko*	"
BOLGARSKA SEOTEPUE NEMČIJE
".Javnost naj sedaj wodi <> nebrzdanem značaju Mr. Lewi sa in njegovi izjavi, o tem, kakšen človek je in zakaj je od-' govoren, da ni mogoče skleniti mitu. Zadnja dva dni je napadal kongres, vlado, delavski de-pai tment in »vse dru^o, česar s«-je inogrel spomniti. In današnji napad na AFL. je istega zna-
v • II
caja."
ZA NEMČIJO SE BLIŽAJ _ TEŽKI ČASI
Dr. Goebbels napoveduje težke čase za Nemčijo. Usoda Nemčije leži se v bodočnosti.
BERLIN, Nemčija, 15. junija. —^ Nemški propagandni minister dr. Paul Joseph Otieb-bels je na zborovanju 15,000 dijakov v Sportpalastu rekel, da je svetovni ipoložaj zelo resen in da se za Nemčijo bližajo težki časi.
4'Ko bi Nemčija v 17. stoletju imela moža," je rekel dr. Goebbels, "ki bi deželo združil, bi sedaj mi vodili svet, ne pa Angleži.
"Sedaj moramo v nekaj desetletjih popraviti, kar smo zamudili (v nekaj stoletjih.'7
Dr. Goebbels je rekel, da jc treba svetovni red tako prena-mir.rediti, da bo tudi Nemčija med
med obema nasprotujočima si i°n»»Vd™vami, f}^
• ••	*SMi-slimo,' je naidaljeval dr.
Goefbbels, 44da je .sedanji red napravil Človek in kar človek "Vodja CIO je zopet zaivrl vstvari, more tudi človek pre-delavski mir. Ameriška delav- meniti. Naša usoda leži v 1h>-ska federacija je vedno storila doenosti." vse, da doseže primeren mir v	„ . .
interesu delavstva in dežele'	,J,KiJe' ki vprašujejo,
Sedaj pa pravi Lewis, da mir kaJ ™ napravili, ako hi v ni rnoiroč	,septembru pnslo do vojne in
če Chamberlain ne bi prišel v ."Vzroki, ki jih navaja, so Monakovo. Odgovoriti .je samo presmešni, da bi o njih resno treba, da je prišel. Zanj ni bi-razpravljali in so 'bili samo <po- ]0 druge poti. Ni prišel za zadani, da, slepe javnost. Pravi bavo. Potisnili smo ga v tako vzrdk je ta, da v resnici ne ma- tesen kot, da se morem postara miru, ker 'bi takoj uničil žiti šahovskega izraza, da je n'jegtfvo samclpašno nadvlado bil šah-mat." (izgubil igro.)
go, da s tem pospeši gospodarski razpad Slovaške. Tuja trgovina je popolnoma zastala.
Nemčija pritiska na slovaške voditelje, da "zaprosijo", da bi bila Slovaška priključena k Madžarski, kakor je bila pred svetovno vojno del Madžarske. Na ta način Nemčija ne bi prelomila svoje ja*n-
zaprla tvojo mejo za slovaško bla- 5čine za 25-letno neodvisnost Slovaške.
Hoče olajšati nemški trgovski oprsjem. — Bolgarska se bo pričela z Italijo pogajati za trgovinsko pogodbo.
RIM, Italija, 14. junija. — Med Bolgarijo in Italijo so se včeraj pričela pogajanja za trgovinsko pogodbo, eije namen je izboljšati trgmvino med obema državama. Bolgarska hoče povečati svoj izvoz v Italijo, da |*>stane tem manj odvisna od Nemčije, ki kupuje skoro HO odstotkov njenega izvoza.
Odnosa j i med Bolgarsko in Italijo so se stalno izboljševali od leta 1 !).">{;, ko je Mussolini javno stopi! na stran Madžarske v njenih zahtevah po pre-memihi meja. Bolgarska upa, da bo s pomočjo Italije mogla doseči, da boste Romunska in Grška odstopili nekaj ozemlja, ki ga je izgubila po svetovni vojni.
[talija je pripravljena p r i tem pomagati Bolgarski, ker jo upa (pridobiti za os Rim-Ber-lin.
SOFIJA, Bolgarska, 14. junija. — Bolgarsko-italijanska kulturna pogodba, ki je bila podpirana pred nekaj dnevi, v resnici priznava italijansko o-svojitev Albanije, ker je v njej kralj Viktor Emanuel označen kot "kralj Italije, cesar Abe-sinije in kralj Albanije."
Po tej pogodbi po povečana italijanska - propaganda v šolali, časopisih in književnosti.
Ker časopisju ni dovoljeno omenjati obiska dr. Land-well-ra, uradnika nemškega gospodarskega urada, je mogoče skle pati, da je njegova misija zelo važna.
Dobro poučeni krogi so mnenja, da Nemčija na Bolgarskem dobiva vedno trdnejše stališče, navzlic temu, da se Anglija in Francija trudite pridobiti 'balkanske države na svojo stran.
Po dr. Landwehrovi zaslugi je Nemčija investirala mnogo denarja v bolgarskih rudarskih in drugih industrijskih podjetjih. Dr. Land well r hoče dvigniti gospodarstvo v balkanskih državah in zlasti na Bolgarskem.
Po nemškem načrtu se je že zelo dvignilo ipol jedel jstvo na Bolgarskem. Poljedelske stroje kupuje Bolgarska v Nemčiji. V kratkem bo šlo 5000 bolgarskih poljedelcev v Nemčija, j k jer bodo delali eno leto. Nato ,pa bodo doma vpeljali nemški način obdelovanja polja.
LETINA V NEMČIJI UGODNA
BERLIN, Nemčija, 15. junija. — Letošnja letina v Nemčiji bo letos; presegla lansko letino, ki je pomenila rekord.
Statistično poročilo poljdelj-skega urada za junij kaže največje upanje na zelo dobro letino. Zimska rž kaže zelo dobro, ravno tako tudi zimska pšenica.
Japonska blokirala koncesije v Tiencinu
V angleške in francoske koncesije ne more noben živež. — Trgovina v Tiencinu je popolnoma zastala. — Tuje države zelo vznemirjene.
TIENCIN, Kitajska I 5. junija. — Japonska je blokirala angleške in francoske koncesije v Tiencinu in v mesto ne more priti nobena zelenjava. — Ameriški fotograf, ki je hotel fotografirati blokado, je bil aretiran.
Associated Press poroča da v mesto ne prihaja svežega živeža. Dovoz živeža sicer uradno ni prepovedan, toda kitajski kuliji ga iz strahu pred Ja-ponei ne marajo dovažati.
Z blokado koncesij v Tien činu hoče Japonska prisiliti za-padne države, da pomagajo Japonski v njeni vojni s Kitajsko.
Osem ur zatem, ko je bila
Iz Tokija prihaja poročilo, blokada razglašena, so japon
ki naznanja, da je angleški poslanik sir Robert Leslie Craige zaradi blokade protestiral pri. japonski vladi.
V Londonu je v poslanski zbornici vnanji podtajnik R. A. Butler rekel, da bo v povračilo japonskim ladjam prepo-fvedan vstop v pristanišča Jlonkonsf, Singa.pur in Penang na Malajskem polotoku.
STRANG SE
POSVETUJE
______________________________________
Odposlani k Strang je i-mel dolg razgovor s poslanikom Seedsom.
MOSKVA, Rusija, 15. junija. — Z ozirom na angleško-japonsko naipetost <sta imela angleški i>osebni odposlanec William Strang in angleški poslanik sir William Seeds dolg razgovor. Strang je iz Londona prinesel nova navodila za pogajanja, ki imajo namen pridobiti Rusi jo za (vojaško zvezo med Anglijo, Francijo in Rusijo-
Xikdo ne more vedeti, kak vpliv bo imel angleško-japon-ski spor v Tiencinu na pogajanja. Nekateri politični opazovalci so mnenja, da hoče Japonska s svojo blokado v Tiencinu samo opozoriti Anglijo, da ne 1k) šla predaleč, da bi zadostila ruskim zahtevam za ''ličili ko vit zvezo treh držav. Drugi pa so zopet mnenja, da bo ta jaiponska pretnja imela ravno nasproten učinek in bo Anglija kar najhitrejše sklenila tesno »vezo z Rusijo, in si-eer tako na vzhodu, kot na zapadli.
Vendar pa naipetost na Oalj-j nem Iztoku ne ho prav nič vpli-vala na j a niše i no varnosti baltiškim državam, kar je še edi-[ na zapreka, da Anglij in Rusija ne morete priti do sporazuma glede pogodbe.
Rusija zahteva tako jamšči-no, pa če jo Finska, Letska in Estonska marajo, ali ne. Anglija je sestavila predloge, po katerih bi bila baltiškim državam zagotovljena pomoč ako bi 'bile na^padene.
ske straže stale pri vseh tli i cali, ki peljejo v koncesije in niso dovolile dovoza zelenjave za 100,000 prebivalcev.
Vsled blokade je v konceh-jah ^prizadetih 400 ameriški'* civilistov, 233 mornarjev, (I tisoč drugih tujcev in sto ti- »'i Kitajcev.
Blokada (postaja vedno bolj stroga. Straže vstavijo in preiščejo od nog do glave vsako trar, ki hoče iz koncesij, ali p« v koncesije. Posebno * t rogu preiskujejo Angleže.
Ulice so skoro pra.zne. Vsi jmpon-ski in mnogi kitajski ti-govei so zaprli >voje trgovine.
Ljudje med angleškimi in francoskimi koncesijami ne morejo občevati, ker so Japon« i med nje postaivili barikade.
Japonci pravijo, da so postavili blokado, ker jim angleške oblasti nočejo izročiti št. rili osumljenih kitajskih moril-c e v carinskega nadzornika Cengsikenga v japonskem delu Tieneina.
Toda dve uri po razglašeni blokadi je nek zastopnik vna-njega urada v Toki ju rekel, da je zadeva morilcev manj vav-na, da pa hočejo Japonci An-leže z blokado iprisiliti, da jih ne ovirajo v njihovem boju s Kitajsko.
RAZGLEDNICE
Newyorske
SVETOVNE RAZSTAVE
DOBITE PRI
KNJIGARN r "GLAS NARODA"
216 WEST 18th STREET NEW YORK
35 RAZLIČNIH RAZGLEDNIC V BARVAH, PREDSTAVLJAJO-ClH NAJVEČJE ZANIMIVOSTI TE OGROMNE RAZSTAVE
CENA ZBIRKE
50c
(Pafttnln* plačan*)!
Vsoto lahko poSjete ▼ mamicah po 2 oaAroma po I cente.
UQ b X 6 NiBODi" = New York
Friday, June 16, 1939
*GLAS NARODA"
(VOICS or TUB PEOPLE)	j
Oviad and Publlabed by	J
•LOVKNIC PUBLISHING COMPANY
< A Corporation!
J Lopaba, Bm.
<* th* corporation u4 addreaaee ot above officers:
NEW YORK, N. L
46th	Year	
uamBD iTui dat czoEFr bundat& and holidays		
Advertlaeoient	on Afreemeot'	
Sa celo 1*0 val* U« m Ameriko ®® d® ••«••« ........ 96.OO t* pol leta ...............$ft.'i0 ®a Mit lata ................|ijc	Za New York u <<«Jo leto Za pol >ta ............. 7a loaaautro m celo leto Ta pol leta .............	. . 17 0»» ... J3.ro ... 13.50
	Vcart, $Š—	
1
J*A*ODA" «HAJ4 TSAJCI DAN fZVZKMAl NEDELJ IN PEAINIKOV
NASODE-, II« WEST IS* STREET, NEW YObJB fJT l*L«PBONE: CBdm »—Uit
VAŽNO ZBOROVANJE FRANCOSKEGA PARLAMENTA.
SLOVENE (YUGOSLAV) DAILY
pošiljatvie
Denarna nakazila izvršujemo točno in zanesljivo po dnevnem kurzu.
V Jugoslavijo:
» iS^P^I.uh	" pn^Jeio. Denar sa naroCnJuo
^ JSEl L PoSliatl po Money Order. Pri .u.emembl kraj« n»roC-^	^ PreJfinJ* Wfa,iM*	d. h i tre J« najde-
GESTAPO VLADA V PRAGI
]Mini>trski pred-ednik KdomirJ Daladier p4>ja.snuje poslancem napredovanje o pogajanji!«
hhmI Angli jo in Rusijo z ( vojaško trozvezo.
Spomina vreden "<lll. — I Vv-
>ki koncert ch'wIainUkih Slav Hkov jo In ZiliJlijo l]«*d«aljo z.'lo dobro ir/,|r;i<ltjl in udflc/mci i»«•> Im ►do nikoli poza I u'l i t«-i:a «Iim>-va. I »a so mladi jM-vri v sla ros ti o. J v ,1,, |,.j sijajno ie -ili svojo nalogo |>t>.| \u«|<tvnoi
znati, kdor jih je
sml-el za jwvvkr,
.->ll,s;n in IIICI
Ullh-t llu 1.
i,-

Adolf Hitler se je zavzel, da zatre vso odpornost in vpelje red na Češkem, zato je poslal v Prago načelnika nemšk-rajne policije Gestapo, Heinricha Himmlerja.
Bed je pričel delati iprotektor Ceske in Moravske lwroa Konstantin von Neurath, ki je prepovedal stavke "v interesu miru in nemotenega razvoja trgovine.
Ob istem času pa je tudi berlinska vlada omejila obisk «<ez mejo v protektoratu. Zaca sno je prepovedano vsem inozemskim časnikarskim ^poročevalcem iti čez mejo na Češko. j svojega i/v, -,,,. ,a pevo^dj
Himmler je v torek nepričakovano prišel v Prago in je 'l^nisa .VnH>. mora v.ak.lo p-
bik> uradno naznanjeno, da je prišel na uradno nadzorovanje.
Tudi |>o aneksi ji Avstrije iv marcu 1936 je prišel Himmler ca Dunaj, da napravi red.
Takoj po svojem prihodu v Prago je Himmler obiskal čeaketfa protektorja von Neuratha, glavni urad nemških na-cijev in naeijski polk Germania.
Pozneje je bil v dolgem razgovoru prejšnjim voditeljem sudetških Nemoev Karlom Frankom.
Vsled neprestanega nasprotstva Cehov je nenadoma od->el iz Prage nemški cirkus Krone, ki je prišel v Prago šele v so bofco in je obširno oglašal, da bo dalje časa ostal /v me^tu Češki politiem voditelji so sporočili von Neurathu, da cirkus v PraU ni za žel ji v.
Včeraj je nenadoma nastal požar v mnogih sinagogah ; po-gorele so tri sinagoge.
Nacijska in češka policija je zelo vznemirjena zaradi u-inorov Žensk.
Zadnja dva tedna je bilo več nepojasnjenih uraoro\ Umorjenih je bilo šest žensk, med njimi ena Nemka; noben u-mor ni bil pojasnjen.
Heleno Kospert so našli pokopano na nekem vrtu na Kut-ni gori. Zdravniška preiskava je dognala, da je 'bila živa za kopana.
Sežgano truplo nekega slovaškega dekleta je bilo na,; deno v Zvolu blizu Prage.
Truplo neke 34 let stare žene, ki je bila v?treljena, y bik) najdeno v Oberbri-u blizu Plzna.
Gestapo vedno strožje nastopa proti Cehom. Vsi javni shodi so prepovedani in aretirani «o celo oni, ki položijo ivwiec na grob Jana Hi>sa in Tomaža Masaryka.
Porodila, ki prihajajo iz Češke, pravijo, da bodo naci ji zaprli glavni urad češkega Sokola.
< eaki in Moravski je bilo naročeno, da v juniju pošljete v Nemčijo 8000 železniških voz pšenice, 7000 voz rži in 6000 voz ovsa.
Toda Nemci se motijo, ako mislijo, da bodo z nasiljem zlomili češki odpor.
Trdno upamo, da bo bratskemu češkemu narodu v do glednem času sope<t zasijala zora svobodnega dne.
Tedenski kotiček
Piše I. lil KOVINSKI, l-it.ubuigh, Pa.
Pozor rojaki!
KADAR nameravate potovati v stari kraj; KADAR hočete poslati denar v stari kraj;
•e zaupno obrnite na nas, in postreže-ni boste točno in pošteno. Dolgoletna skušnja Vam to jamči.
fiilte po brezplačna navodila in pojasnila na
SLQVENIC PUBLISHING CO.
rdPOTNI&KI ODDELEK "GLASA NARODA
forfc H. T.
pesni!, JM.I« - lovt-itKkil) tudi v «koro v.m h drugih slovanskih jezikih > udi nekaj um« ličkih doiiiorodnih v nngh -čini. K.na. 4*Sloven»ko d«*kle" bila od riiišc«ra >lo\«THko ameriškega pesnik?« Ivana Zorm^na. in »-na " Materi /,;i	«»<! 'Iruuo^a
naŠ«'y:i p*>-nika I. Zupana. n red ti ik a trlasila KSK.I. kntore obe je uglasil Louis Si-me.
Sk» da le, da j«- vod-t vo dvo rane "Soldiers and Sailors \|» morial Hali" črtalo iz predlo ženejra pntgrnma n.-Ka.j najUoij znarilnill pc^rni. na»o<lnM him nt' kot je "1 boj, u 4.0 j," in i par drugih. I '.h ležba jo bila | precejšna ila-inn jio l>i morala' biti mnogo lMiljrša, /lasti i" tii lo zelo malo lhvab»v da niti
m* govori m o Srhih. .laz sotn pričakoval, da I« dvorana /. 'J.VM) sedo/i < I o zadnjoga za>41-dena. l>a ni bilo (emu tako. so krivi razni vzroki, kot na primer bn>zpo-Ml!io^. napravi ker je 1 >11 vrču" dan in -o mnogi raje v pro-do naravo .na. izlete in piknike, potem nekatere važne -eje. drugi so -p«d <le.jali, da jih ne zji'tiuia ot?-o ke jMtslu-Hti ,ker jih doma pre ver sli-ijo. mnogi pa sploh
ni o imeli p«»jjna .kaj vse je na -t\ari in f>i lovo pji-^li, da >■«» v.deli, kak umetniški užit«*k .|!.'i i-aka. >.a otro'ei so |M-li v njih nekatere p«*-mi, ki so še za odra-t le tež.kc.
I h ala lepa v.-em poset nikom p« ii'edit ve, zla-ti pa lepemu -11' v i 111 rde\-«>la ndskili rojakov, | k i so nas oh te j priliki obiskali. Vnjv-V-jj, zahvala pa seveda mladim pevcem za par uric le nietio lepega duševnega užitka, kakor tudi njih pevo-\ oi| ji Louis Ši>7lie in lo/adrv nemn oiUkiiu ter v em. ki o mi en ali drugi naeiu trudili in delali za uspeh tega kon-e«>rta.
' * #
Cast komur čast. — X<- ho m našteval imen vseh odbornikov in -otrmlnikov, -a j njihova imena so l»ila /.4» prioh«Vna v eiisnikih |»a<'- pa -i dovolim o-menili enega, ki je prvi in naj bolj {Hizrtvovalen delavec za vsestranski napredek >:a^c na-e'hjlie, in tO je Pavel Klun, zmožni in ii-.p»'šni proil-ednili na-ega Sloven-kega Doma na Rutb»r in .">7. eesti, kakršnega ■ ni mo -e iifieli. On zasluzi v polni meri. da rojaki v slueaju pot lehe objšecjo njegovo ligo
Za Ixplafllo Trojih zneskov kot ^Iforaj navedeno, bodisi v dinarjih ali lirah, dovoljujenu fit bolj&e pORoJe.
NUJNA NAKAZILA IZVRŠI' ŠJKMO ro CABLE LETTER ZA PRISTOJBINO $1—
4loma gos[K)dinj^tvoui in o-troci. očetje pa se mučijo in I h-lia jo /.11 vsakdanji ki-uk po jamah, tovarnah ali pisarnah.
In ka'ko j4' ta hoj za obstanek težaven pri remejšrh slojih 'udi dobrih časih, vidimo iz lega. ker j«' tisoče in tiso<"*e o-čeiov šjnmi Amerike leglo v j»rerani grob radi zdravju škodljivega dela. Kako srečni ste tii-ti. ki imate še .s\*oje očete. /i\4- in ji mlahko tej priliki <tiMi4't4* 4le-nico. jim »lat«' poljub in jih obdaru jete vznak I ju I le/.ni mi hvaležnosti. .Jaz lega ne morem tudi primernim I m dom ne. kajti moj oče že šefet(to .>oro-j|	otroka
le! pei'|\ a V tihi gomili v. sta- BernicP TnUiy NlVna niat; iMu.nov.n.pnHntžiii cerk- jp spvt>(1;| protivi|a tpn|u zako. vi Mar,.,4. Magdalene.	mj ]n jmp|a llMlco VP(' tP.
Bil mi je ilober učitelj jnjdnov zaprto, ko pa vse ni nič vodnik z besedo in lepim vzgle-|l»oniagalo, je slednjič privolila, lom. zlasti ne bom nikoli po l	pri na^ pa starejši fantje
zabil njegovega nasveta: Prav'in pravi vdovci S4- m- upajo
Din. 1 liiu. 1 i»iij. ;{!)•> Din.
i »in. moo
- .......... Iiiii. LMMn>
V Italijo:
Ur IOO Lir 200 Lib bUU
Ur IOOO lJr 2UO0
Lir 3000
KER SE CENE SEDAJ HITRO MENJAJO SO NAVEDENE CE
ne pob Vržene spremembi
GORI AIjI DOLI
S L O V E N I C PUBLISHING COMPANY
(TRAVEL BUREAU) 2Iff W. 18th ST.. NEW YORK
dobro ženo vza-pa j4', ako sain
v<lovc*i S4* n4 drugod ozirati, nego fM> vdovah. Pa pravijo, da >1110 na predn i.
je, Ivan, <la si iro' j, Š«> IMII jiM
»statn-š. In t»> besede S4i morila vplivale na me, vsaj poilzavesst-im, da -en. tako ostal, kot .-em.I Ven v svobodno naravo! — Miilva -i ni>va bila le 4h"-o in | Vsi prijatelji svežega zraka in 1 ■ ■ 1. ampak iskrena prijatelja v
proste narave, fine p« »> t rež be in dobre zabav«' se prijazno
................. ..... vabijo na običajni letni šolski
Aiko bi Vsemogoči |piknik naše slovenske cerkve, teri si eno rzmcd|ki se vi<i v četrtek dne 29. ju-
liit Locust Grove t'anni.
polnem polnimi besede, in ljubi1 sem ga - celim srcem in vso
mi rekel: Izberi si eno reined sh^lečih fitvarij. Bogastvo, j "'.i^ 4*ast. r>lavo, učenost, miw", ali	P" navadi,
pa — j juh« i/.i*ti na jkrn.-nejiše !zej'ske. In jaz bi Mu odvrnil:
AKO N.\MKR\VAT>; OKISKA1I
SVETOVNO RAZSTAVO
boste rabili
MAPO
Mesta New Yorka
DOBITE JO BREZPLAČNO
ako naroČite
Slovensko-
Amerikanski Koledar
ZA 1939
Cena Koledarja je: 50 centov
Imamo jih še nekaj i
Glas Naroda"
216 West J 81 h Street New York, N. I.
(Lahko pošljite vsoto v pogtnih aiimkah po 2 oziroma po 3 cente)
vino na .">110 Bntler St. z ra4lioj\'se to, 4>, C1 os pod, daj komui aparati in drugimi ♦ ■ I o k t ričnimi hoč««^. meni pa vrni — mojega pripravami, mv.ni spol pa i-t<» tam moderno urejeni Beauty shop njegove ži-nc. ki j4> tudi delavna v javnem življenju, v kolikor ji to dopušča njen čas in 1* kli4*.
(van. pa kaj me ne |mv /naš! tak4) mi je zaklicala ne dolgo 11 ■ ga neka že l»olj priletna rojakinja, di»spevša pravkar iz njegove le.potič.ne didav-niee.
In res bi je skoro ne s|M»znal, ker j4' i/.gleilala svi-za in prerojena, kot hi j41 iz škalljice po-t«>gnil ter najmanj za 10 let mlajša.
* * *
Vrni iru oče tag — Komaj malo več k«»t en mesec je, <>d kar smo praznovali pra:zni'k na šili <lrairih mamic. i;n to nedeljo. dne IS. junija obhajaj 1110 nič manj znameniti dan — spmnin našib dobrih in blagih očetov. Ta praznili je >>il komaj vp4djan pred nHkaj leti, in 141 je zelo pravično, saj doeim ^e matere ubijajo noč in dan
očeta!
* *
Novi praznik. — Naš mestni Council j4> pravkar sklenil, da se bo h'ti»s prvikrat in potem vsako lido zadnjo, nedeljo v juniju obhajal praznik tiste mladine, ki je ravnokar dovršila 21 h>t in postala polnoletna in deležna vseli ameriških pravic. iSiavnost se bo vršila v Sch en lev Parili na Flagstaff Hill-u. Tak praznik imajo še ]m> nekaterih drugih metstih, na primer v San Franeiscu, Cal. Ali hi ni» bilo prav, da bi imeli vsako I«* t *» svoj "dan'* tudi vsi tujerodci, ki so tekoče leto postali po svoji volji in svojem trudu ameriški državljani?
1 a «
Mlada nevesta. — 89 let
staii farmer R. Whittaker iz \\ liiteshiirgli, Kv.. jc bil že trikrat divorsan in zdaj je v četr
Torej na svidenje na pikniku in pozdrav!
SMRTNA KOSA
v x< »w Philadelphia, O., je v holnišiei umrla Mary Fišer, roj. Ribnikar, stara 53 let in doma s Praprot ne Police pri Kranju na Gorenjskem. Podlegla je mrtvoudu. Tu je živela 18 let in 'zapušča moža in tri omožene hčere, v is ta rem kraju pa tri brate.
Ml«
POZOR ROJAKI!
stim i|«»biII iz stnrrpa kraja, so iz naj lt'I>seEa j^kia^ ;>•_» iniVv ilol^p in tt-li-t;ij« uiiinj iM>gu funt. Kt»sa je Nir«»ka. S t :iii<' Jfll..j'i s |Hfšt(lino. HinC'kit zii k<>-siš»V stane .Vi 4-ls. Jekleno kladivo <H> cls: babica 7"» cts: osla 'Si ets; kosa k z zobmi ali z» klepanje $1.00. Pošljil4; naročilo z denarjem na naslov:
EUROPEAN BAZAAR 170 East 4th m Kew tork City
V
^ 'GLAS NARODA" \
^ pošiljamo v staro do- ^ ^ movino. Kdor ga ho- i
5 c#> naročiti 7» «vnie d
^ Naročnina za stari ^ ^ kraj stane $7. —-
} Italijo lista ne pošiljamo.
• » s
V ZALOGI IMAMO NOVE PREGLEDNE ZEMLJEVIDE:
Velik pregleden zemljevid
JUGOSLAVIJE
(Na njem so označene poleg mest tudi veeje slovenske vasi) stane $ 1.—
Manjši zemljevid
JUGOSLAVIJE
stane 25o Zemljevid jugoslovanskih
BANOVIN
Btane 25c
Zemljevid —
CELEGA SVETA
Knjiga, obsegajoča 48 str., seznam večjih mest s številom prebivalcev. Stane 50«
-SLOVENIC PUBLISHING CO,
V Clevelandu imamo čndno vreme. No, ipa saj je menda povsod tako. Konci prejšnjega tedna se je dvigal toplomer proti yo. stopinj, kar izucuia-da se je pa premislil in je ,pn-del za celih trifle.-et stopinj.
Človek res ne ve, kako bi. >e oblekel, da bi -e zavaroval proti tem naglim izpremambam.
Skoro sleherni dan dežuje. Deževno vreme ima name že od nekdaj mogočen vplii\. Ko se vi i je -ploha, prosim tega ali o iK*f;a, naj me z mašino nekoli ko prepelje p4j parku, razprostirajočim se ob Erie jezeru. Zleknjen na zadnjem sedežu kadim in sanjarim.
Cesta je široka, drevje ob nji pa tako visoko in košato, <la se v vrhu stikajo veje in se zoib liku je jo v milje dolg zelen bal-
daliin.
Jezero je ob takem času zapuščeno. Nikjer nobenega človeka. Dežne kaplje bijejo ob šiipe in streho avtomobila, motor brni, misli pa blodijo v 4la-fjavo in preteklost.
Sleherni ilan dohvvani nove znance in oluiavljam stara prijateljstva.
Obiskal sem Hočevarjeve ia I^avričeve na Bonna Ave., prijatelja Kramerja in Gabrona, kjer se je miza za šibi I a pod skladovnico okusnega suhegp. iiicsi in klobas.
Za mažo in iK>plaknitev je b:-la scveila catawba.
Mr«. Kramer je svakinja znane operne in koncertne pe>\-ke Pavle Lovšetove, ki je Cle-velan4lčanom še vedno v najlepšem spominu.
p^j
Eden najbolj zaposlenih ro jakov je t a čas v Clevelandu Louis Pire, urednik "Ameriške Domovine**.
Njegov partner Jaka Debe /vo4* se je moral prej'snji teden podvreči operaciji. Sedaj je na Pirčevili ramah vse: pisanje in urejanje dnevnika, uprava, ko-reyjK»ndenca, nadzorovanje tiskarne, |K)leg tega pa se nešteto drugrh malenkosti, ki pravzaiprav niso nobene malenkosti, pač pa bistven in potreben del vsakega večjega tiskarskega podjetja.
Ko se bo rvrnil njegov tovariš iz bolnišnice, se bo [nxlal u-rednik Pire ua zaslužene počitnice v državo Kansas.
•Slučajno sem se -eznanil 3 prijazno rojakinja Jevnikovo Tončko, ki ima lep dom, krasen vrt. Postregla mi je z domačini kruhom, ki je bil tako dober, da bi mu vsaka kMwrsa izpridila okus. Tončka mnogo čita, iu včasi, če je dobro raa(>oložena, tudi kakšno jpovestico napiše ali i>esmico zloži.
0e se ne bom uiogel osebno posloviti od nje, jo lepo pozdravim,
c^p
Čas
mi je odmerjen. Mogoče se enkrat -skočim v Barbet-ton, morebiti iv Lorain ali Gi-rard. Na povratfcu proti domu bi se rad še tuintam v Penn-sylvaniji ustavil, pa mi najbrž ne >bo mogoče.
I Komn prihodnjega tedna me bo že imel v objemu babilonski New York, in sredi najhujše vročine se 'bo nadaljevala pesem, ki -se je začeta nekega meglenega jesenskega jutra pred
sedemindvajstimi leti.
* '. i. ' ' ;

F A B O D A" — New Tori:
Friday, Jqrte 16, 1939
SLOVENE (TUGOSLAY) DAILY
SVILENE NOGAVICE
Direktor Thoruafc Xiebur je dobi. Iskal je besed. KaSk&lmo
pravkar pregledoval važen do-j srečno naključje mi je dalo ji-, ko je stopil njegov tajnik čast 1
Johannes Hagen.
"Oprostite.	direktor,
/Inova nt- je nasmehnila in sledila sn>eri njegovih podle-
žu naj jt» mlada dama. »ki bi ra- ck>v.
da nujno govorila z vami. '
Niebur jra je .presenečen pogledal: " Mlada dama!"
Johannes Hugtn >e je po nu'inbno nasiiuihnil in vrtel nalivno pero med k«w«Viiinii proti. V njfipnvcnt nasmehu ie bilo skoraj nekaj iii^ramrK^a.
** Danut j«1 zelo lopa. guspuJ direktor. (V in i dovolite pripombo. ne smeli bi je pustiti (Medolgo čakati. 73di se da se ji mudi."
Xiebur j«' zardel. Opazil je Haremov nasineh in razdražen pbunil.
"Saj vi-ste. da p'kogar ne »»prejemam."
Jolianne* Hagen pa je vztrajal: j
"Mlada dama noče oditi.** 4M*a naj vstopi.*' Tajniik je wKol. Niebur je zaprl niLznieo in kljub na|>or-nernii ravjni^ljauju se ni mogel domisliti, kdo naj bi bila dama in kaj.hoče od njega. Tedaj pa je že vajt«ipila.
Xiebur je vwtal. Bil je eleganten gr*»-pod, v.animiviii po-t<-T, la^j«' na vencih so um že začeli si veti. Tem olcolnourtim se imel zahvaliti za svoja ^tevilm« poznanstva, z lepim spolom. Toda tako Ijnibkega dekleta, kakor je zdajle stalo pred njim. >e ni srečal.
Dama je smehljaje sedla. Zdelo se mu je, da mj nikoli v življenju videl tako očarujoče-ira uaisnueha in tako velikih ble*tcči<h oči. Ali vo bile mn>-dre, rjave ali morda se temnejše t Xi vedel. Na v<-ak na-čin pa so bile < m'aru j oče. Vzel je zavitek finifti cigaret in ji ponudil. Vzela j«' eno. Prižsral jo je in *edel.	•
Kafk or /ara ran je zagledal v njene noge. Krilo ji je »drsnih* nekoliko navzgor, tako, da je fx »kazala koleno. Te noge! Te prekrasne noge! Xi mogel odvrniti pogleda ml njih. če prav je vedel, da se to -ne **po-
"tDragi go-fiod direktor! Zdi *e mri, tla vani moje noge zelo ugajajo. Prav zato sem prišla.**
.Xiebur jo je strme pogledal. Zardel je. Ni je razumel. Veliko jt že imel opraviti z ženskami. toda tale mlada dama se mu je zdela čedalje skriv-nostaejša. In zdaj je dvignila krilo *e za širino roke.
"Gotovo občudujete prekrasne nogavice, gosjiod direktor. So f»a tudi v resnici sijajne. Se nikjer nisem videla lefpšik. Poplemenitijo linijo noge, se se prekrasno oprimejo kože in napravijo nogo elegantno. Poleg tega pa >u tudi neuničljive.**
Xiebur je strmel zdaj v noge »daj v izbijajoči se ddkletov oibraz iu sj)et v noge, ki so bile iztegnjene proti njemu. Ona pa je govorila dalje:
"Že dva mesera nosim nogavice, in še vedno so take, kakor lai jih šele pred kratkim' oblekla. Niti ena pentlja ni popustila ir> niti ene, tudi najmanjše |K*štkon|be nimajo. Nove so, kakor prvega dne! — Prav take (nogavice bi morala nositi vaša gospa soproga. In zaradi tega -<»m danes tu!"
Zdaj je Niebur razumel. Potegnili so ga. Motel je mfenj pripomnit L -pa ni prišel do bc-Mode.
"XBkar ne recite die. dragi direktor! Vem. da vaša go-i*pa soproga kupuje večinoma sauna take stvari, tiwla verjemite lini. človeku se vedno nudi priložnost, da napravi svoji ženi vesel je. Prepričana sem da se 1m> vaš« soproga nad vse razveselila, če ji l»oste pri zajtrku |>oložili na mi*zo dva ali tri ducate takilile nogavic*'.
NiHbnr je glolxAco vzdihnil:
•'Toda draga go^Mična .
Mlada gospa pa je potegnila iz torbice železnico:
"Nikar mi ne kvarite take
VA2NO ZA NAROČNIKE
Poleg naslova je ra Id no do kdsj imste plaCano naročnino. Prva •o*IIk« potnem meeer. drug« dan In tretja'pa leto. Da nana prihranite nepotrebnega dela In »troAkov, Vas prosimo, da akufiate naročul-do pravrWasno' poravnati. Pofiljlte naročnino naravno«t nana all jo l«a plavajte naAemu zastopolku v Vaftem kraju ali pa kateremu Izmed aastopulkov, kojlh Imena ao tiskana a miri Črkami, ker ao upravičeni obiskati tiHi; druge naselbine, kjer Je kaj naSOi rojakov naa»-IJenih. Zastopnik bo Vam iaro£U potrdilo aa plačano naročnino.
OAUrokNU: Man rram-taco,
COLORADO;
Pueblo. Peter Cul Ig. A. Bani« WaUenburg, M. J.
INDIANA:
Indianapoila. Fr.
ILLINOIS:
Cbb-ago, J. BevCtt ** drero, J. FaMaa (Chicago,
ta Illinois)
J »Ilet, Jennie Im 8alla. X. Maacoctafc, Frank North Chicago la Waukagaa,

MillTUM)'
KltamllUr. Wt MICHIGAN:
Detroit. L rw
MINNESOTA: ' ChigMm, rraah
. .Gilbert. Ldb|s Vadhal Hlbblag. tchn r*r+ Vlrgtala
OHIO: Barherton, Frank fnka Cleveland. Anton Bobek.
linger, Jacob fteanfk. Jat« HiapnU Glrai-d, Anton Nagod* Lorain, Louia Balant, John Kui Tounsatown, Anton Klknli OftEGON: Oregon City, J. Koblar
PENN8YLVAN1A: Beaiemer, John Jernlkar Brougbton, Anton Ipareo Conemaugh, J, Bresarec OoTerdale in okolica. Mra.
Export, Lagfia Flfrefl. Jerry Ok' Foreat City, M
Fr Blodhlkar Greenaburg, Frank Norik Homer City. Fr. Fefenehak ' Johnatown, Jaha filMti *rayn. Ant. TauleU Luaerne. Frank flignach Midway. J^ tat '* Ptttaburch la okoUca. Philip BteeUon. A. Hren 4 *** Turtle Creek, *V. MdfNr Went Newton, Joaeph J or an .. — WISCONSIN. Milwaukee, Went Aim, Fr. Ski Sheboygan, WYOMING: Bock Bprlnga, Dtamondrltle. Joe Bolh«
majline kupčije. Nfcem obi čajna za*to»pnica ne tekam o-»koli h kovčegom. polnim vzoi-eev, avojitn odjemalcem y>oka ženi kar praktiiemo neprecenljive vrednote avojega bla1ra.,,
Znova je stegnila noge proti njemu.
4'Prosim, [»otipajte čudovito kakovost teh nog&vic in prepričali se boste, da v bodoče vaši' gospa ne bo hotela nositi dru-gili nogavic."
Direktor Niebur je ]>ogladil iKige mlade gospe, ki je iiihI tem z velikimi črkami pisala v beležnico: datum, direktorjevo ime in število naročenih nogavic; pt»t <lueatov. "Potem mu je dala lis-tek v podpl-. Pri tem pa je |H>tegnila krilo daleč nad kolena. Zdelo se je. da ji je ni bilo ta>ko lahko kazati ovojih nog, kajti nekako olajšano je zavzdihnila, ne da hi Niebur kankoli <»pazil. Pravkar je {»odpisoval naročilo. Potem jo je smehljaje [Ki^letlal.
"KujW'ija je sklenjena, draga gospodična! TAnj pa bi rad <Al vas nekaj izvedel.**
Z -zaprtimi očmi ga je pogledala: "In sicer?**
Primaknil se je nekoliko
bliže:
"Kaj naj počnem s takšnim številom ženskih nogavic? Nimam namreč žene!**
Dekle je -naglo vzelo naročilnico:
"»Potem bosite pač kje imeli kakšno prijateljico, ki bi ji radi napravili veselje!'*
Niebur se je primaiknil še bliže: "I>ahko vam napravim to veselje.**
frosf>a je vstala. Njen obraz se je mahoma zre-nil.
S "poljubom smrti" je morila
Preiskava proti ameriškem« sindikatu za -1 ru p I je va 1 cev v Philadelphia, Pa., se nadaljuje in na dan prihajajo čedalje poraznejiša odkritja. Zlasti se kaže, kako vplivno vlogo je igrala v sindikatu morilcev "poklicna vdova" fioza Carina, ki je s "poljubom smrti*' spravila na drugi svet tri može. !>va sta ostala živa samo zaradi tega, ker nista bila nikjer zavarovana
<*arina je bila |>olcg zhw'-in-ske«ga votlitelja organir.at-ij<» Ij. Bolberja navajala k zločinom moške in ženske, je pomagala odstraniti preko dve >to oseb. da
zovita ženska. Poznala ni u-smiljenja z nikomur. Kdo je bil zavarovan <za ii vi jen je in je prišel v njeno oblast, je bilo po njem. Storila je za njegovo odstranitev vse, kar je obetalo drthiček. V k&fcš-nem soglasu je bila s svojo zločinsko tovariši jo, priča dejstvo, da je po-neverila pnvlsedniku sindikata morilcev 18 tista" dolarjev. Pri umorih se je posluževala štirih vrst struj)ov, katere so ugotovili pri raztelesili ju neke žrtve. .
Poleg R<*se Carine je bil v sindikatu važen član, Ttalijan Paul Pet rili o, nadalje Petri!-
Krvava bitka kmetov s cigani
V neki vasici blizu Chluma na Poljskem sta prijezdila »Iva cigana na konjih na dvorišče nekeiga kmeta in sta zahtevala tobaka. Kmet jima ni hotel |h>-,>treči z zahtevanimi cigaretami. To je predi*zna cigana ta-
jjritisniii za cigansko sodrgo.
V tal>orišču so zahtevali, naj jim i z roče krivca, to<la cigani so ju ščitili. Zato je i>rišlo do spopada med kmeti in cigani.
Prvi -o Lili oboroženi s cep-
ko ujezilo, da sta potegnila bi-|ci, vilami in kosami in so >e
«o s.- zločinci v sindikatu lov nečak Carapaivlo, ki -edi
mogli okoristiti z njih zavarovalninami.. Carina je bila |M't-krat omožc-na. Tri može je po vsej priliki zastrupila, dva še živita, sta pa seveda ločena o<l nje.
Za-t rnpljevalka bita gr»»-
zdaj v Si lig Si ngu ter s^o ga pripeljali iz jetnišnice v Phi-ladelphijo sanp) zaradi tega, da so ga mogli soočiti z zločinskim »triceiuu Cepanlo je v j«-či zaradi umora svoje ljubice Mollie Sta race. .
kov k i i«n z njima pretepla kmeta do onemoglosti.
Ko sta cigana ostala brez nadzomtva na tlvorišču kmetove hiše. sta vdrla v poslopje in polk rad I a vse, kar se je dab> odnesti. Po tatvini sta jo od-kurila. Domači so našli po vrnitvi domov kmeta vsega okrvavljenega na tleh. Poškodbe so bile tako hude. da so ga morali odpeljati v bolnišnico*.
V ost o ciganskem zločinu je šla kakor ogenj oil u<t do u-t. Kmetov >e je polastilo takšno razpoloženje . da s*' zbrali moški iz več- bližnjih vasi ter
s|>ustili v bitko, ki je trajala 3 ure. Kmetje -o zmagali, toda ne brez žrtev. Knega kmeta so cigani ubili, dvana.jht pa jih je bilo močno ranje-nili. Tudi cigani <o ioicli iziriibf a k»^r >o ranjene (»Ip^ljali < j, ni mogoče navesti, koliko žrtev imajo. Kmetje so v navalu be sn os t i iztrgali ciganom dva cigana in dve ciganki, ki m> jo pridržali kot talce, dokler ne bo^ta izročena krivca, t »rožni št vo je do/nalo za sp»»]»ad šele potem, k«> je bila bitka iz-vojevana Med kmeti vlada proti ciganom strašno ogorčenje.
i

"Zal. tega ne morem sprejeti.'*
Direktor je prav tako vtytal. *4Toda prosim vas! Ne jemljite takoj vsega tako resno. Resnično nis«*m hotel več. kakor napraviti vam veselje!*'
Tedaj je mlada gospa [>o-gledala na svojo za.|>estno uro. Njen izraz se je omilil. Zvijačno se je nasmehnila. Znova je VKela beležnico in raztrgala naročilnico. Pomemlmo *se je nasmehnila:
"Dragi direktor! Pomirite se. Ne boni vam jniKlala nogavic, ker no^H'Tiili na mam.**
Niebur zaječijal: "Toida — zakaj potem vaše noge —'*
Gotspa si je oblačila rokavice iti rekla: "Pravkar ste zamudili sejo.'*
Niebur je pogledal na um. Vzkliknil je. "Za boga, seveda. Zdaj je prepozno! Zdaj ne dobi velikega naročila moje podjetje, marveč tekmovalec, ki pa ga prav nič ne poznam.**
Gdspa je iwstala zelo ljulH^z-niva.
"'Da, ker niste prišli ob dogovorjenem času, je dobil naročilo vaš tekmovalec. Saj niste hud name? Viso komedijo z nogavicami sem uprizorila le zato, ker dobro iHiknam sla>>o-,>®ti moških in »ker sem hotela preprečiti, da bi pravočasno prišli na sejo Vaš tekmovalec je namreč moj mož!**
Niebur je hotel planiti. Ona pa je pomirjujoče položila roko na njegovo:
"Ne jezite se! Vaše veliko podjetje ne ibo ntrpelo škode, moj mož pa bo s tem le prišel dober korak naprej. In ob mora uspevati, 'ker ga ljuibim. — Hvala v am, gospod direktor."
Niebur je spoznal, da je poražen in smehljajoč se. jo je spremil do vrat. Možu, ki ga ni po7,r>al, je zavidal to lepo in pametno ženo. Potem je znova odprl miznioo, pozabil je na čedne noge in se ves poglobil v proučevanje važnega dopisa-

Poučili spisi
AHN'S NEW AMERICAN INTERPRETER. —
Trda re*. 27» airao«	Cena $1.10
rtua knjiga ca Nemce lo aa ooe, ki «o nem-IČlne aznožnl.
AMERIKA IN AMERiKANCl. Spisal Ker. J
M. Trunk. (608 strani.) Trdo vezano
Ople posameznih drŽav; priseljevanje Slo-vem ev; njihova društva ln dru-M bnruune ustanove, bogato Ilustrirano.
Gena $5.00
ANGLE&KO SLOVENSKO BERILO. Sestavil dr. F. J. Kern. Veaan--	Cena $2.00
BtJRSKA VOJSKA. »5 strani.
Cena 40c
BODOČI DRŽAVI J ANI naj narof« kojiftlee' — "How (• become a citizen of t*e United Stalea".
V tej knjigi so vsa pojasnila In *skoal »a naseljen^	Cena 35c•
BREZPOSELNOST IN PROBLEMI 8HRB8TVA ZA BREZPOSELNE. 75 atranl.
Cena 35c
DENAR. Spisal dr. Kari Englis. 236 strani	!
Denarni problem Je zelo zapleten ln teftaten ln ga nI mogoče str>rttl vsakomur Jasnega. Pisatelj, ki Je znan £e8kl narodnn-gospodar-skl strokovnjak. Je razSfrll svo<« delo tako. da bo slutilo slehernemu kot orlentafnl apla « denarju.	Cena 80c.
DOMAČ"! ŽIVINOZDRAVNIK, spisal Franjo Dular. 278 atranl. Ona trda vez Cena $1.50 Zelo koristna knjiga za vsakega žlvluorejea; opis raznih bolezni ln zdravljenje; alike.
DO ORHIDA DO BITOLJA. 1« «tranL
Zanimiv potopis ■ slikami tutln krajev naia stare domovine, ki 31ovencem le malo ananl.
Cena 70c.
GOVEDOREJA.
8 slika r**'
Splaal R. Legvart. 143 strani.
Cena $1.25
IZ TAJNOSTI PRIRODB. 83 atranL
Poljudni spisi o naravoslovju ln STesdosnftn-
Cena 50c.
KOKO&JEREJA. Sestavil Valentin Razlnger, M
atranl. Cena tidovea .... M Brofi. .... Jf
KRATKA SRB8KA ORAT^TIKA. 68 atranl
Cena 30c.
KRATKA ZGODOVINA SLOVENCEV, TOV IN SRBOV. »B atranl.
HRVA-
" ■ N-'lg
Cena 30c.
KNJIGA O LEPEM VEDENJO. (Urbani.) Ven.
Cena $L25
i
KNJIGA O DOSTOJNEM VEDENJU. »1 str.
Cena 50c.
KUBIČNA RAČUNICA. Trda *ai 144 at*. ' Navodila sa tzratunaoje okroglega, /eunega in teaanegn lesa.
Cena 75c.
LJUDSKA KUHARICA, najnovejfla in praktična ablrka navodil aa kuhinjo ln dom. *
Cena 50c
MATERIJA In ENERGIJA. Splsnl dr. Lavo Oer-metj. S sllkamt 100 stran* ' Nauk o atomih, molekullh ln elektronih. Poljudno plaana razprava o ti*ledku uoderne ananoatL
Cena $1,25
... .
MLEKARSTVO. Spisal Anton Pevc. S slikami 188 atranl.	'
Knjiga m mlekarje ln ljubitelje mlekarstva sploh.	tV*» i* <
Gen* §1-0Q
Kuharske
KNJIGE
LJUDSKA KUHARICA
Nojnovejea zbirka navodil za kuhinjo, in dom. Cena 50c,
KUHARICA
965 navodil, 255 strani. Cena: broš. $155, yes. $1.60
SLOVENSKA KUHARICA
Najpopolnejša izdaja, 728 strani.
$5.oo
narod. Ki izumira. 101 strani
Poljuden nols najsevernejšega nsrods na svetu. oJegove Sege ln navade.
Cena 40c.
NAŠE ^KAnUIVR ŽIVALI v PODOBI in BESEDI. Opisal Fran Erjavec. 224 strani. Krofi.
Cena 40c.
OBRTNO KNJIGOVODSTVO. 298 strani. Vea... Knjiga je namenjena v prvi vrsti ra stavbno, umetno ln strojno ključavničarstvo ♦or fele-aoltvarstvo.
Cena $2.50
ODKRITJE AMERIKE, spisal H. MAJAR. Trije deli: 162. 141. 13H strani. Cena mehko ves Poljuden ln natanren opis odkrltla novega r sveta. Rpls se člta kwkor zanimiva poveat ter je sestavljen po najboljših virih.
Cena 50c»
praktični RAČUNAR. Trda vea. 231 mtr... L Priročna knjlXlca. ki vsebuje vse. kar je pri nakupu ln prodaji "otrebno.
Cena 75c.
problemi sodobne ftlozottje
Spisal dr. F. Veber. 341 strsnl. Knjigo toplo priporočamo vsakomur, ki se hoče seznaniti s glavnimi čt^ami sodobne fUozoftje.
Cena 70c.
ruski realizem. Spisal dr. Ivan Prijatelj, /j 413 strani.
V knjigi ao oplssni predhodniki ln Idejni utemeljitelji te svojevrstuo vnske struje.
Cena $1.50
spominl t£t1su Jote Lavtttar.) 343 atranl. /' ▼ tej knjgl obuja naA znani potoplsec Supnlk I^svtlfsr spomine na avoja bresfitevllna »potovanja.
Cena $1.50
SPLOŠNI PODUR, KAKO OBDELOVATI IN IZBOLJ&ATI POLJE IN VRTOVE.
Cena broA.	Cena 50o.
slov.-angleSki in angleAko-blovkn-
slovar. 148 atranL	Cena 90o.
8L0VENSK0 NEMŠKI SLOVAR. 143 str.
Druga polovica knjige vsebuje nemSkoslo- * venski slovar ln kratko alovnlco slovenskega ln nemdkeca jezika.	Cena 40o.
uvod v filozofijo. Spisal dr. Frsne Veber. 362 strani.	Cena ?5c
umni kmetovalec. Spisal Franc PovAe.
Cena broš.	Cena 50c.
veliki vsevedež. 144 strani. -
Zbirka aanimivlh in kratkočasnlh spretno- T sti; barke ln Baljivl poskusi; vedeievalna ta* bela; punkUranje; zasUvlce.
Cena $1,45
VODNIKI IN PREROKI. 1*8 strani.
Knjiga je izffla v aaioibl Vodnikov« drufte ' ter vsebuje llvljenjeplse mol: ld so s svojbn delom privedli slovanski narod la aoienjatva
T ■T°bodo-	Cena 60a
ZNANSTVENA KNJIŽNICA, 78 atranl.
Zanimivosti la ruakb agodovlne In natančen opis vojaške republike aaporoAklb kosakov.
•	Cena 50c.
ZDRAVILNA ŽEUfiČA. «2 atranL
Cena 50c.
VERNE duftr V vicah
Spisal Prosper Merimee. 80 atranl. Gena.. J* Eden najboljših spisov francoskega mojstra, vaeta la nafiega kmetakega tlvljenja.
VOLK SPOKORNK _
K •
Trtb vea.
ILM
ZADNJI DNEVI NESREČNEGA KRALJA _«•


"QLXB r
NARODA"« New Toi€
Friday, June 16, 1939
SLOVENE (YUGOSLAV) DAILY
S teboj do smrti
Rom&n is življenja — Za "Glas Naroda'1 priredil L H.
-=35
4'Torej ti bc*n stavila svoj predlog, toda mi moraš odkrito povedati, ako ti je prav. Mislim, da si t)om sobo pod streho uredila za svojo delavnico, ker je tann dovolj svetlobe za slikanje. V mali leobici v pritličju unore stanovati Frane, dve veliki sol)i — ki »ta največji v hiši — pa ibo,va imela za s*a-novanjnko sobo in za jedlnico, za tebe in za mene. Eno sobo pa moremo porabiti za delo vino in kadilsko sobo. Tako ostane še četrta soba. Kaj pa bova ž njo napravila T"
4 4 Na visarfk način ibo to soba za telbe, Sen ta, v kateri boš jahko brala, ali pa delala kako ročno delo."
* 'Dobro oče, še vse bo letpo. Tedaj smo odločili že vse sobe. Prav nič nisem vedela, da je 'hiša tako prostorna. Tako bova imela šest -<ob raaun moje podstrešne in Francetove sobe. To je jako viobro. Ali boš mogel preproge oibnoviti, ali pa je niogciče predrago?"
Oče prikima in pravi diplomatsko.
"Seveda, o tem sem se že dogovoril s Stolbergom, ki se je zavezal, da bo vise uredil. Izrazil »ean mu svoje želje. Ker bo že velilko hišo popoLn-cima popravil, sem ga prcnsil, da tedaj tudi popravi to hišo. Bodi ibrez skilbi, imela 'bova prav prijazen dom."
Zanesel se je na Stolbcrgovo besedo in je mogel Senti vse obljubiti. .
4'Ker sedaj pozrava soflbe, oče, si bova napravila načrt, kako pohištvo bova vzela s seboj in kaj mora biti popravljenega. Tvoja delovna soba more ostati kakoršna je in tudi obedniea. Za stanovanjsko isobo pa morava še kaj poiskati, in soba, ki je sedaj za mene pripravljena pa bo moja spalnica."
Senta hoče še 7eč o tem govoriti, toda oče je prepričan,, da bo za vse to pre^knbel Stoflberg. Tega pa Senta ni smela vedeti in zato zopet previdno pravi: :
"Nekaj ti hočem povedati, Senta, najboljše je, da vse to meni prepustiš im se za nobeno stvar ne brigaj. Vem, kako si misliš so"be, za v:«e drugo pa bo jaz skrbel. Ko bo vse gotovo, te bom s tem presenetil."
Senta se očetu oklene olkoli vratu. Kaže se bolj trdno, kot pa ji je bilo pri tsrou, toda tako obupana, kot je bila pri svojem prihodu, ni več. Vse Jbo šlo dobro, samo človt4c mora imeti pogum in zaupanje v Boga Koliko ljudi bi se j>očutilo srečnih, ako bi mogli stanovati v taki hi£i sredi zelenja. Saj leži v parku in ko bo park" zopet popravljen, potem ga bo zopet ravno tako vesela, kot bi še vedno hil očetov. Prav nika-kega povoda nima, da bi se čutila nesrečno. Tako si Senta prigovarja in se z očetom malo bolj pomirjena vrne v veliko hišo.
Tedaj Franc prinese čaj ki je ,bil zelo dol>er, kot vse, kar je bilo poleg. Senta ne sluti, da je bila shramba-med tem napolnjena s pošilja t vi jo iz gostilne "f'rna ovca". Stolberg je mislil na vse: na mcfeo, klobase, kavo, kako, sočivje v posodah in sadne konzeive, nekaj steklenic vina, steklenico ruma in na vse, kar spada v gospodinjstvo. Vsega bo dovolj za en teden, tako si nii.di Franc, kateremu se je Srce smejalo, ko je (.spravljal v nhrambo vse zaklade In vedno mrmra pre>d se: "Talko dober gospod je Stolberg. Njemiu privoščim Er-lachovo posestvo!"
Z isto pošiljatvijo so prišli tu<li Sentini kovčki im Franc jih je postavil v njeno sobo. Senta pa sklene, da jih še ne bo izpraznila, temveč da bo iz njih vzela samo najpotrebnejše sfvari.
Ker opoldne ni ;jedla dovolj, kajti Franc ni posebno dobro Skuhal, z veliko slastjo pije čaj, h (kateremu je Franc še dodal kekse, operen 'bel kruh, preisno maslo in sadje. Ne Senta, ne oče se ne domislita, da bi vprašala, od kod so prišle vse te doibre stvari. Senta ni vedela, kako prazna je !bila jedilna shramiba, rojen oče pj. se zadnje dni ni brigal za nobeno stvar, kot za t»vojo bedo in ini vedel, da shramba ni mogla ničesar več dajati. ISamo, 'ko vidi napolnjen kozarec z rumom, ga visoko dvigne in vpraša Franea:
"Odkod pa si dobil rum, Franc"
Franc pa resna zategne obraz im .pravi: :
"Malo prej smm v kleti pospravljal stare zaboje, in kaj mislite, miilostljivi gospod, da se mi je zvalilo pred- noge? Steklenica ruma in nekaj steklenic vina. Zelo so bile zaprašene, pa sem jih umil in postavil v jedilno shrambo. Ako želi m i lds* 1 ji vi go^pid pri večerji piti kozarec vina, mu lahko J fkjm postrežem."
Erladh ginjen prikima zvestemu slugi.
"Si poštena, Stara korenina, Franc; kdo drugi na tvojem mestu bi vse to za sebe spravil."
"Toda tega mi milostijivi gospod vendar ne bo zaupal! Tako sem bil vesel, da sem naišel steklenice za starimi zaboji."
Tn Franc odide in se zunaj smeje v pest, da je rum in vino tako skrivaj vtihotapil. To mora povedati gospodu Stol-bergu, kadar ga bo zopet videl.
Ta &ajanika je bila za očeta in bčer po vsej stiski in vseh Hkribeh skoro nekaj prijetnejšega. In ko istega večera gre Senta prvič na vsojent domiu spat, je ze precej spoprijaznjena n svojo usodo. Misli ina Hansa Dormecka in njeno hrepenenje poleti k njemu. O tem ne mara niti dvomiti, da ne bi prišel, da je ne ljubi, kot ga je sama ljubila z ljubeznijo, ki ne pozna zaprek in ne premišljuje in ne raouna, ako po razmere ugodne.
In navxl ic bridkim izkušnjam, ki jih je tekom dneva doživela, zaaiblje v sladek spanec. Toda ne sanja se ji o Har*«i Donmecku, temveč o — 8tolbergu. V sanjah ga vidi z velikimi koraki (hoditi po zapuščenih cvetličnih gredah pred htto, na hrbtu nosi težko pohištvo, ki ga vedno stresa. In pri vsakem tresenju padajo čudovito lepe cvetlice na grede, takoj poženejo korer.ine in stoje v bleftečih barvah ena poleg dnrge, tako da so gTede ž njimi popoLnoma pokrije. In trata okoli gred je zopet tako lepo zelena in kratko pokošena, kot prej, in ko eo bile grede gotove, vzame težko pohištvo na roke, kot lahko papirnato škatljo, se ji nasmeje, da se mu zasvetijo nje^fovi fbeli zobje in pravi: "Vse za kneginjo!"
In Senta ne more drugega kot veseliti se, da je zopet vse talko lepo, ki trni prikima. .
prihodnji*.)
kalksne gradbene na-
MIKROORGANIZMI | morala pripravljati konzervi-V METEORJU.	rana kri za operativne /po-
V Kaliforniji je padel na ^kf,v	že v mi™ dobi'
zemljo meteor, ki so v njegovi jker bl kSe dal° na ta naein n*no' notranjosti izsledili živa bitja.1*1"1 ranjencem rešiti življenje. Neki avtomobllist se je vozil iz| Francoske bolnišnice, je dejal San Franci sea v Los Angele«, !<lr- Lenormand, naj bi si to sake je nenadno .v silovitim pla-|f>a,,,n1,ie ter pripravi e pnmer-menom in truram treščilo v^e za,0-e clokler 80 daJalci kr'
zemljo. Napol omamljen in slep je vozač ustavil avto in je potem nekoliko sto metrov od tega kraja odkril majhno žrelo, 'ki ga je bil napravil izstrelek z neba. Izkopali so tri kilograme težak meteor, in ga preiskali v zvzedarni na Mt. Wilsonu. Z drobnogledom so ugotovili v njegovi notranjosti žive bakterije.
Ta naj<lba je zbudila veliko pozornost v znanstvenem svetu, kajti to bi bilo prvič, da so v izpodnebnem kamnu našli organizme, ki zanesljivo ne izvirajo z nače zemlje. V raznih meteorjih so" sicer že prej odkrili vtise ,ki so jih smatrali za rastlinske, toda to ni bilo popolnoma sigurno. Če se trditev ameriških u-čenjakov izkaže za,utemeljeno, tedaj bi bilo to dokaz, da je tudi v vesolj tftvu življenje, ki je podobno našemu.
Ne<ki framcoski učenjak pravi, da je treba sicer še počakati, kajti tudi ob mikroskopu se lah'ko ziootiš. Možnosti, da bi šlo za organizme iz vesolj-nosti, pa tudi ta učenjak ne zavrača, čeprav je videti fantastična. "Prebivalci" tega meteorja bi prišli s svojim "bivališčem" vred vendar iz ve-soljstva. preleteli bi milijone rn milijone kilometrov, a na tej poti bi morali prepotovati velikanske razsežnosti, kjer ni »ne zraka, ne vode, ne toplote, torej predele, v katerih živa bitja po naših pojmih ne morejo vzdržati.
Po poročilu f>a je učenjalk, ki je raziskoval meteor, oddal njegove bakterije v posodo, v kateri je bila temperatura 200 stopinj pod ničlo in ni bilo zraka ali vode. Bakterije so to preizkušnjo prebile. Če so JD pa res .prebile tudi v svetovnem proMoru, tedaj bi lah'ko mirno domnevali, da so v tem prostora tudi obljudene zvezde z "ljudmi," z življenjem, civilizacijo, kultuto
vi na razpolago.
MUSSOLINIJEVA V ARO VANKA.
Hčerka zemunskega trgovca Ivana Jeremiča, Olga Jeremi-čeva, ki ji je zdaj pet let, je pred leti dobila otroško paralizo. Njen oče je čital v listih, | da se Mussolini zanima za to bolezen in je pisal italijanskemu ministrskemu predsedniku, naj mu svetuje, kaj bi kazalo podvzeti, da otrok ozdravi.
Mussolini je naročil, naj pošljejo otroka v neki sanatorij pri Rimu. Tam je mala Olga ostala do pred nekaj dnevi. Dobila je namreč drago otroško bolezen, zaradi katere so zdravniki očetu nasvetovali, naj o-trok -mnenja zrak. Petletna Olga je zdaj prišla domov v Zemun, kjer pa so morali ugotoviti, da je popolnoma pozabila svoj materin jezik. Na vsa vprašanja odgovarja samo v italijanščini. Odi bolezni, zaradi katere je bila poslar.a v Italijo, še ni okrevala. .
zaradi pake;
da se poljski pianist Pade-rewfc4ki te dni vrača z ladjo Norniandie iz Amerike v Evropo;
da je za bidkotštue praznike prispel v London Rooseveltov zaupnik Norman Da v us, ki je bil (poslan čez ocean, da prouči položaj v Evropi, nakar bo poročal o tem prezidentu Znduže nih držav;
da izdelajo že danes v Angliji tisoč letal na mesec, v primeru vojne pa bo zmogla Anglija z dominijoni produkcijo 35 do 40 tisoč, letal na leto;
da se je na fra/ncosko-span-s-ttci meji Obnovil reden železni šiki promet, ki je bil ustavljen Lzza odhoda republikanske vojske preko moje.
ZA POTOVANJE V VASO
STARO DOMOVINO
so Vam vedno na razpolago moderni pamiki Francoske Proge.
Zabavajte se na kratki in udobui vožnji tez HAVRE in PAK1Z
ZLATI ZAKLAD KRALJA ZOGA.
Iz Rima poročajo, da se je italijanskim carinskim organom posrečilo odkriti zlati za-) klad kralja Zoga, ki ga je ho-j tel neki avtomoibilist iztihota-piti čez mejo. Zlati zaklad v obliki namiznega pribora tehta 12 k-
ČE SE NE VEŠ, ZDAJ IZ VES.
Da je ameriško vojno ministrstvo naročilo štiri podmornice tipa "Squalus". Naročilo pomeni, da ni nastala nesreča
NOV GROB ZA HLINKO.
Mestni svet v Ružomlberku je sklenil že na dan smrti voditelja ljudske stranlke na Slovaškem, patra ITlinke, da bodo pat rove smrtne ostanke čez leto dni prenesli iz grobnice jezuitske cerkve v posebno grobnico na ražomberoškem župni-šču. Zdaj poročajo iz Slovaške, da bo grobnica za patra TTlinko veljala poldrag milijon kron. Prenos smrtnih ostankov bo izvtišen z velikimi svečanostmi na slovaški narodni praznik.
NORMANDIE
Največji parnik sveta. 28. JCN. — 12. JIU — 16. AVG.
ILE DE FRANCE
21. Jt N. — 6., 22. JUL. — 8. AVCS.
CHAMPLAIN
U Jl'L. — 19. AVG. — «. KEP.
DE GRASSE
27. JI N. — 29. AVG. — 19. SKP. # * *
KR7.oVI.AK1 IZ CAR1ZA IMAJO ZVEZO z VSEMI KRAJI v EVROPI a * •
Vljudna poatrežba — slovita fraiH"'-
ska kuhinja—i»ri jedi vino zastuu.'. * * *
Pripeljite svoje sorodnike in prija-
■ telje iz Evrope po Francoski Pro*» * * *
Za \<»/.m» listki* in vsa pojasnila s«1 i»l>ruite na vaSega aseuta, ki vato Im» najltoljše iH»stri'K«'l.
cfrenjeh JQne
KJtETAJNJE
PARNIKOV
SHIPPING NEWf?
ODPLUTJA —
POHOD KOBILIC V CALI PORNIJI.
V dolžini kakšnih 80 ir.ilj so v Caoli-ngi v Californiji oblasti dale postaviti čudne barikade, sestoječe iz pločevine, strupenih preparatov, tlečega lesa in iz snovi, prepojenih s katranom in petrolejem. Na ta način hočejo ustaviti roje kobilic, ki so v Californiji že kakšniih štirinajst dni na pohodu ter uničujejo vse, kar srečujejo na svoji poti. Letošnji pohod kobilic je po sodbi strokovnjakov najhujša v zadnjih 25 letih. .
Ozemlja, ki so zasajena z žitom in lanom, kakor iudi plantaže bombaža in sadja so kobilice že popolnoma uničile. Suhe vege in korenine so edino, kar so pustile, ko so jo poteg mile dalje. Škoda gre v milijone dolarjev. Dvajset tisoč juter zemlje je opustošenih , prav tolilcšni površini grotzi opustošenje v kratkem, če se pcftiod kobilic ne zajezi v zadnjem trenutku. Na istotrne farmarjev se noč in dan trudi, da bi odvrnili prettečo nesrečo od letine,, kajti roji kobilic ne prizanašajo nobeni kulturi in spreminjajo prej cvetoče kraje v bedne naselbine. .
Poleg poučnih knjig, muzikalij, igre, pesmi itd. imamo v zalogi dosti nabožnih knjig, predvsem
iMniHiiiimimmeinimimiiiMmiiimimimnmmiiH
Molitven ik:e
v krasni vezi importirane iz starega kraja • • .
Slovenski molitveniki:
KVIŠKU SRCA
▼ imitirano usnje rez	M
v najfinejše nsnje ves ....L99
▼	bel celluloid vex.........1.20
RAJSKI GLASOVI
platno vezano ............ .80
▼	usnje vez. (§tv. 4151 ....1.— v celluloid vez. (Stv. 614)..1.50
KRISTUS KRALJUJ
(preko tisoč strani»
'sestavil dr. Ivan Vrečar.. 175 *
VEČNO ŽIVLJENJE
(640 strani) sestavil Gregorij Itečjak
SVETA URA (štv. 408) 416 strani; velike črke
1.53 1.50
Angleški molitveniki:
(ZA MLADINO) Key of Reaves
fin« verna no .............. ,U
▼	usnje vezano.............70
v najfinejfie usnje vezano 1.20
Angleški molitveniki:
(ZA ODRASLE) KEY OF HEAVEN
▼	celluloid vezano.........1.20
▼	celluloid najfinejša vez. ..1.50 V fino usnje vezano.......1.50
CATHOLIC POCKET MANUAL
v fino usnje vezano......L—
Slovenic Publishing Company
216 WEST 18th STREET
NEW YORK, N. Y.
TRAGIČNA SMRT SLOVENSKEGA RUDARJA.
Y premogovniku NVrev.i pri Skopi ju se j<« zgodila Iruda nesreča, ker so bili oporniki v rovih jm> zatrjevanju ruidarjev prepereli in v naglici nest rokovnjaško postavljeni. Xa rudarja l^opolda Sanica ki je bil doma iz okolice (.Vije, se je vsul velik plaz zemlje,, kamenja in lignita, ko je sam kopal v nekem stranskem rovu. Ko >>o prihiteli na jhhiniČ tm-;i-riši iz irlavnesra rova in plaz v največji naglici <Klkopali, je bil nesrečni rudar že mrtev
HOTEL JE VEČ, NEGO JE ZMOGEL.
Plavalec Fritz Vahlemar Werner iz Gdanska je te dni hotel pokazati, kaj zna v svoji stroki. Vr^el ise je v morje, da bi preplaval razdaljo od Rima do KorzBke. Plaval je osem ur, nato pa je izjavil, da ne more dal je. Plavanje jra je tako izmučilo, da je moral zJcfcti v barko. Zdaj se nahaja v nekem okrevališču v San Renin.
VSE PARNIKE
m
LINIJE
ki so važne za Slovence zastopa: ___
SLOVENIC PUBL CO.
TTTGOSI.AV TRAVRL DKPT 216 W 18tb SU New Yark. N. T.
17. junija:	;
Cunte di Savola v Uanoa
20. junija:	;
buroi« v Bremen
JI. junija:	.
Queen Mary t Cherbourg lie de France v Havre Deutnchland r Hamburg
J4. Junija:	u
Saturnia v Trat n. junija:
l>e Urasse t Havra 28. Junija:
Aquitania v Chebonrg Nonnaudie v Havre Hamburg v Hamburg 30. junija:
Bremen v Bremen Mauretania ▼ Cherbourg
JULIJA
1.	julija: Cbami>lain v Havre Rex v Genoa
a. julija:
Nieuw Amsterdam v Boiougue 5. julija : <jueen .Mary v Cherbourg New York v Hamburg 0. julija: He de France v Ha vrv *
7.	julija:
Kuro|>ii v Bremeu
8.	julija:
Con le di Savoia v Ceuoa
12.	julija: Xormaudie v Havre Hansa v Hamburg
14.	julija: Vuk-ania v Trst
13.	julija :
Aquitania v Cherbourg lil. julija :
ljueeu Mary v Cherbourg Deutschland v Hamburg
22.	julija:
Hex v Genoa . lie de France v Havre 24. julija:
Bremen v Bremeu
23.	julija:
Nieuw Amsterdam v Boiougue 26. julija:
Hamburg v Hamburg 28. julija: I Saturuia v Trst 2». julija :
Mauretania v Cherbourg Cbamplahi v Havre
AVGUSTA
Eurii|Ki v Bremeu
2.	avgusta: Norniandie v Havre Aquitania v Cherbourg New York v Hamburg
5. avgusta :
Conte di Savoia v <>enoa H. lie ile Fraore v Havre 1». Queen Mar.v v Cherbourg Hansa v Hamburg
11.	avgusta: llr>»tn<»u v Bremen
12.	avgusta: Hex v (ienoa
15.	avgusta:
Nieuw Amsterdam v Boiougue 10. avgusta :
l>eutusehlaud v Hamburg Aquitania v Cherbourg Norniandie v Havre
19.	avgusta:
('liauiidain v Havre 22. avgusta:
Europa v Bremen Vulcainia v Trst 22. avgusta:
Hamburg v Hamburg Queen Mary v Cherbourg
24.	avgusta :
He de France v Havre
20.	avgusta: Mauretania r Cherbourg
20. avgusta:
Bremen v Bremen
avgu;4ta : Norniandie v Havre Aquitania T Cherbourg
KONZERVIRANJE KRVI ZA KRVNI PRENOS.
Profesor dr. Lenormand je imel na medioimski akademiji v Parizu predavanje o važnosti konaerviranja krvi za krvne prenose. Izjavil je, da "bi se
V stoterih slovenskih domovih boste našli to knjigo umetniških slik. Naročite jo ie vi.
"Naši Kraji"
Slike so iz vseh delov Slovenije in vemo, da boste zadovoljni.
Zbirka 87 fotografij v bakro-tisku na dobrem papirju vas stane —
n:
KNJIGARNA "GLAS NARODA"
I T
Bohinjsko j Mero
216 WEST i 8th STREET. NEW YORK