Obrtnik ali umetnlk? »Če bi imel mnogo denarja, bi osnoval sanatorij za bolne vaške učitelje. Veste, postavil bi svetlo poslopje — zelo svetlo, z visokimi okni in velikimi sobami. Skrbel bi za lepo knjižnico, za godala, čebelarstvo, sadovnjak in zelenjadni vrt. Tudi predavanja bi se lahko vršila — o astronomiji, meteorologiji — učitelj mora vedeti vse, dragi moj, vse.« — — — »Ko bi le vedeli, kakega pomena je pameten, izobražen učitelj za rusko vas! *M nas v Rusiji bi mu morali ustvariti posebno ugoden položai, dokler se še zavcdamo da brez široko zasnovanega ljudskega izobraževanja razpada država, kakor hiša iz slabo žgane opeke. Učitelj mora biti umetnik, ljubiti mcra svoj poklic. Pri nas pa je težak, pomanjkljivo izobražen in gre na vas učit otroke z istim veseljem in isto ljubeznijo, s katero bi šel v prognanstvo. Lačen je, zbegan, v vednem strahu, da bo izgubil kruh. V resnici pa bi moral biti prvi mož na vasi, moral bi dati kmetu odgovor na vsako vprašanje. Kmetje bi morali videti v njem moč, ki zasluži upoštevanje in spoštovanje. Nihče ne bi smcl biti toliko predrzen, da bi ga surovo nahrulil ali ranil njegovo človeško dostojanstvo, kakor to sedaj pri nas vsi delajo...« Na te besede, ki jih je A. P. Čehov govoril M. Gorkemu nckoč v prejšnjem stoletju, sem se spomnil v času, ko se bliža doba novega državnega nroračuna, doba, ki jo naši danski in češkoslovaški tovariši z vescljem prcživljajo. Prvim bodo zvišali plače za 5%, drugim za 20%. Nam? In še enih sem se spomnil: »Učiteljski teden je takle: V pondeljek spoved, v torcK obhajilo, v sredo narodni praznik, v četrtek cerkveni praznik, v petek pouk, v soboto učiteljsko zborovanje ...« Izrekel jih je človeK, ki bi mu v njegovem sedanjem poklicu morala biti misel vodilja pri vsem njegovem udejstvovanju Čchovljeva trditev, »da brez široko zasnovanega ljudskega izobraževanja razpada država, kakor hiša iz slabo žgane opeke«. Ne izplača se na dolgo in široko polemizirati z omcnjenim gospodom. Bilo bi tudi precej neduhovito. Le na sledeča vprašanja naj bi odgovoril: Ali on ne praznuje drživnih in cerkvenih praznikov? Ali se v svojem prejšnjem poklicu ni udeleževal zborovanj svojc strokovne organizacije? Teh odgovorov najbržc nikoli ne bomo dobili, ker bo gospod na vsak način hotel ostati — duhovit. Vsaj vse dotlej, doklcr v štirih dneh zasluži več, ko učitelj pripravnik v enem mesecu. Ne verjamete? Učitelj pripravnik dobi mesečno netto plače 855 din + 150 din stanarine = 1005 din -f- pavšalno natolcevanje kot priboljšek oA človeka, ki bi moral učitelja podpirati pri njegovem delu. Od teh 1005 din izda učiteljpripravnik: ker ni troglodit, za standvanje . . 150 din ker mora jesti, čeprav, skromno . . 420 ,, ker ne živi v pragozdu tropskega pasu, za obleko, perilo, obuvalo, pokrivalo, perico 250 ., ker ni žival in se umiva, za milo. zobno kremo, brivca 30 ,. ker ni kaznjenec, za luč 30 ,, ker ni analfabet, za znamke, dopis- nice in pisemski papir .... 25 „ ker je organiziran, kakor vsak poslanec, krojač ali cestni pometae, za organizacijo . . 15 ,, tako, da izda mesečno . . . 920 din in da mu torej od teh skromnih izdatkov ostane 85 din S temi 85 dinarji naj si privošči zdravnika, kadar je bolan, zobozdravnika, kadar ima votel zob, obisk kake razstave, gledališke predstave, kino, prcdavanja, nakup kakc strokovne knjige, naročnino časopisa ali revije, ali celo — bog nam bodi milostljiv — potovanje v inozemstvo, da bi tam izpopolnil svoje skromno znanje, ki mu je kot narodnemu učitelju, nujno in krvavo potrebno, škatlico cigaret, dozo aspirina, čašo čaja, kadar ga obišče tovariš. članarino za kulturna društva, nekaj dinarjev za brezposelne, ki trkajo na vrata njegovega »komfortnega« stanovanja... Vraga! Saj postaja zadeva že zabavna, če ne bi imela še ncke druge scnčne strani. »Učitelj mora biti umetnik, ljubiti mora svoj poklic«, je rekel Čehov. Da, umetnik! Boljši od onega, ki oblikujc mrtev kamen, dokler bo oblikoval žive ljudi, živc duše, ki se ne dado nategniti na enotno kopito, ne vliti v enoten kalup. Učiteljevo delo ni šablonsko, ne da se utesniti v suhe rubrike, in obrtniški posel. Zahteva celega človeka, odpornega za vse trdote življenja, človeka z vedrim duhom in vedrim značajem. Skozi kovačnico njegovcga duševnega vpliva gredo najmlajši člani narodove zajednicc, bodoči tvorci državne usode. Zato mora biti učitelj čim manj obrtnik in tem bolj umetnik. Toda sam od sebe tega cilja nikdar nc bo mogel doseči. Na človekovo mišljenje in duševno razpoloženje vplivajo materiaini in drugi činitelji zunanjega sveta. In dokler bodo ti činitelji taki, kakor so do sedaj, učitelj ne more ljubiti svojega poklica. Ne more ga izvrševati kot umetnik. temveč le kot obrtnik. Rezultati takega dela se morajo pokazati že v bližnji bodočnosti. Če zahteva učiteljstvo izboljšanje svojega materialnega položaja, dcpolitizacijo šole in stanu ter polno zaščito pred neosnovanimi napadi od strani raznih političnih žonglerjev, izvirajo te zahteve predvsem iz interesov naroda in države. tiudales Oskar.