__________________Zanimivosti___________________ Kako nastane nevihta. Preden nastane kaže okrog poldne v senci termometer nevihta, se pojavijo različna znamenja najmanj 26 stopinj Celzija; če pa ni po- zanjo. Ze megla pred lepim in vročim polnoina vedro. pa 23 stopinj Celzija. clnena kaže na to, da se pripravlja k ne- Najeešče nastane nevihta popoldne med vihti. Ako se na čist in vroč poletni dan 3. in 6. uro, pa tudi okrog polnoči. Prve ž.e pred poldnevom pokažejo snežnikom nevihte se pojavljajo, četudi še redko- podobni oblaki, takoj nato pa pade baro- krat, že v jnaju. JNajčešče pa so v času meter, a vročina narašča, tedaj se smemo od junija do avgusta. V srednji Evropi. za popoldne nadejati nevihte. Hitro pri- torej tudi pri nas, nastopi poleti okrog pravljene nevihte se moramo nadejati 20 takih dni, ki prinesejo s seboj nevihto. indi tedaj. kadar je zaradi silnega sonč- Pozimi pa pri nas Ie redko nastane ne- nega pripekanja zelo soparno, a gibanje vihta. tem več pa jih je zato v severo- zraka nenadoma prestane. Predhodnik zahodni Evropi. Najstrašnejše nevihte se vsake nevihte je zgoščevanje temnih javijajo v vročem ali tropskem podnebju. oblakov z močnim, mnogokrat .bnrnim Glavni vzrok nevilit in ploh je zračna vetrom. Spočetka se pokažejo na nebu struja, ki se dviga. Ta zračna struja naj- beli oblaki, ki se takoj začno kopičiti. bolj deluje v najbolj vročem delu dneva, Zaradi naglega zgoščenja vodne pare se zato takrat nastopajo nevilite. Nastop ne- oblaki naglo poverajo in narastejo v ve- vihte pa pospeši še visoka zračna tem- liko gomilo. Barva teh nevihto obetajočih peratura in velika množina pare v zraku. oblakov je plavkasto temna, na robu pa Naglo množenje in zpoščeTanje te pare so oblaki dostikrat svetlo bliskajoči. Po- pod večer je tudi laliko vziok ponočnili temtakem kaže nebo, ki se pripravlja k neviht. nevihti, glede na svetlobo velika nasprot- ja. Ko pridejo z nevihto grozeči oblaki Naravni tlakomer. Prebivalci južne Ro- tik nad našo glavo, vidimo, da je njihova dezije v Afriki častijo že od davnih časov tlolnja stran večkrat presekana. Ako so neko čudovito vrsto steblovja, ki je do- oblaki nenavadno rumenkasto sivi in vise slej ostala evropskim raziskovalcem sko- kot krpe glohoko doli po nebu, takrat raj nepoznana. Crnci imennjejo to steblo, moramo pričakovati točo. Tišino tik pred ki mu pripisujejo eelo čarodejno moč, izbruhnjenjem nevihte nekolikokrat pre- tagati steblo. To steblo nadomešča ta- kine piš hitrega vetra. Tedaj začno tu in raošnjim prebivalcem tlakomer (barome- tam padati debele kaplje, takoj za njimi ter), saj jim naznanja kar za čtido na- pa gosta in nagla ploha. Od enega do tančneje in mnogo pre.j približevanje drugega oblaka se nenadoraa potegne slabega vremena in nevihte kakor nam svetloben trak in čez trenutek se začuje najfinejši aparati za merjenje tlaka. Tri grmenje. To je začetek nevibte. Ako se do štiri dni pred nevihto. slabim vreme- dolnje sirani približavajočih se oblakov nom ali viharjem začne stel)lo nenadoma pokažejo kot vreče. ki na gosto vise dru- jokati. Skorja na deblu in vejah postane ga poleg drnge. tedaj ne bo iz nevihte mokra in ta mokrina kaplja zaradi velike nič in oblaki se razidejo brez velike vročine neprestano na tla. Zamorci si ulo- plohe. Če nastane — kar se redko dogaja vijo te kapljice v posode. ker jih sma- — nevihta že dopoldne, tedaj se navadno trajo za sveto tekočino. To steblovje je popoldne priklati še dmga. Nevihia se poznal že Livingston. najznamenitejši raz- javlja navadno le ob vročih dneh, kadar i?kovalec osrednje Afrike.