IP ■ __E» b---- K&lini slovenski dnevnik ▼ /iT "A TILT A TU /^TV A lOO IZtlSOV ^ ^en«,«^ I I /i ik /\ Ml 1| 1 /\ rrs^ Muja vsak dan Izvzemfi % M m A 1 m V 1 w / m ■ ti m m ■ m i m naj Mtro poseže po njem in nam nedelj in praznikov. ^ ^ A ^ ^ -m. W ^V^ 30 et, kar se tudi lahko * J poštnih znamkah zgodi. .......... * J\ list slovenskih delavcev v Ameriki. v uprarmitr« "»la« ^ ^ _ . * * 82 Cortlandt St., New York. TELEFON PISAENE: 4687 COBTLANDT. Entered u Second-Claw Matter, September 21, 1903, at the Port Office ft* New York, H. Y* under the Act of Congrew ef March t, 187». TELEFON PISABNE: «87 COETLANDT« NO. 72. — ŠTEV. 72. NEW YORK, MONDAY, MARCH 28, 1910. — PONEDELJEK, 28. SUŠCA, 1910. , VOLUME YVTTT _ LETNIK XVm. Iz delavskih krogov. Toženi konštablerji, PennsjlTanski držami konštablerji, ki so ▼ South Bethlehemu napadali mirno prebivalstvo, se bodo morali aaforarjati pred kazenskim sodiščem. DELAVCI, KTERE SO LOPOVI NA ULICAH NAPADLI IN RANILI, ZAHTEVAJO ODŠKODNINO. Po*sem drugo vprašanje pa je, kako ■ stališče v tem slučaju savzela penn- sylvanska sodišča. — Trgovci kot agentje Charles Schwaba. -o—— Bethlehem, Pa., 26. marca. Trije tukajšnji delavci so vložili proti trem državnim konštablerjem tožbe vsled 1 tega. ker so lopovi brez vsakega po- i voda aretovali. Delavci, ki 60 vložili 11 tožbe, bodo proti konštablerjem na- J stopili tako pri kazenskem, kakor tu-! I di pri civilnem sodišču. Pri slednjem > zahtevajo po $5000 denarne odškod- š Dine za neopravičeno aretacijo. Ob- s toibe so vložili proti kapitanu J. R. c Robinsonu in tcmštablerjema Henry 1 Hilton ter Irwin Achmoudj'. Vsi tri- s je imenovani konštablerji so se tukaj * odlikovali s tem, da so bili najbru- v talnejši med svojimi brutalnimi to- ^ variši. Nekega dne so brez vsakega i1 vzroka aretovali delavee Killerja. Belča in GanzeTja, dasiravno so bili P slednji povsem mirni. Najbrže so pa '' simpatovali s štrajkujočimi delavci u Schwabovih tovarn in to smatrajo!11 konštablerji najbrže za zločin. SenAaj je priiel »vstrijski konzuli" Todorovie iz Philadelphije in se je;11 dalj i-asa posvetoval s pokrajinskim a pravnikom McKeeuom. Tem povodom v sta se posvetovala tudi o pretepanju ^ nekterih delavcev, ki so doma iz Av- r stro-Ogrske in ktere so konštablerji ^ v South Bethlehemu pretepli. Kou- L zul je tudi zahteval, da se mu na- 11 znani, kaj so oblasti dosedaj ukrenile glede slučaja konštablerja Moughana, c ki je umoril ogrskega delavca Josipa * Szabo. a Štrajkarji so sedaj tudi dognali, da ^ nekteri duhovni in trgovci deluieio v prid delodajalcev in da skušajo med ^ Strajkarji agitirati v prid končanja | štrajka. Tako hodijo nekteri duhov- 51 ni od hiše do hiše in skuša io delavce! . i U' pregovoriti, uaj se vrnejo na delo. Vsled tega so včeraj Strajkarji pri-isj redili posebno zborovanje, pri kteremr • so vsestranski obsojali in grajali za- i držanje nekterih katoliških duhovnov I ^ in kramarjev ter dokazali, da so tijjj ljudje največji sovražniki delavstva, dasiravno ob vsaki priliki povdaija- J( jo, da so delavski prijatelji. Obsojalo ^ se je nadalje tudi sodnika Blooma, ki n( je dosedaj še vsakega štrajkarja obsodil v ječo. kterega so mu konštab- ,TO lerji dovedli. Nekteri govorniki so : pri tem povdarjali, da bi taki ljudje j a ne mogli postati sodniki, ako bi imeli delavci svojo politično stranko, kajti) bi potem bi imenovali za sodnike ljudi. jc ki imajo tudi za delavstvo razum, ni Razpravljalo se je tudi o novi poli-1 p* tični delavski stranki, ktera se je ustanovila v Pennsylvaxriji in ktera se «d zamore kmalo razširiti, tako, da bode M največja v tukajšnji državi._ zt ===as== si Dinarje v staro domovine 2 Mtiljame v » I ........................50 kron, • » «0.60 ........................100 kron, v< » 4100........................200 kron, t je » 102^0 ........................600 kron, ta 204.50 ......................1000 kron, j a, sa 1020.00 ........................6000 kron. j y Poitarlna je viteta prt teh ivoia ^ Bern* ee nafragai« evote popolno*. iD izplačaj« brei vinarja odbitka. ^ Veie danarme pošiljatve Isplaftaj« re o. kr. poštni hranilni ara4 v 1L i» je 1«. dneh. Deaorje mam peelatf Je eaJprQU »•Je de |2AOO v getevlsd v pripore vi ***** ali registriraaem pisne, veCJ« n« »eeke pe f)—mii Poeta! Mosey ** Order ali pe New Yerk Sank Draft g •S Oertleadt flt, Sew Yerk, » ^ ti as» fu«8r Ave^ M. Mm w Grozno omorstvo. ' ,| Razkosana deklica. , Stenografinja Ruth Wheeler, ki je i minoli četrtek neznano kam zginola, i je morala na grozen način umreti. Morilec jo je zvabil v stanovanje in umoril. V NADI, DA BODE PRI NJEM! DOBILA SLUŽBO, JE NAŠLA j SMRT. Da bi prikril svoj grozen zločin, je J truplo nesrečnega dekleta razkosal j in »ŠU t mčo. - Morilec Je r«. j dom naravno Nemec in šele 2 le- j ti tu. -—o- Sedemnajstletna stenografinja Ruth Wheeler, ki je stanovala v hiši 313 ■ zap. 134. ulice v Now Yorktt, jy mi-! noli četrtek dopoludne dobila n- višji i >oli naznanilo, da zamorc dobiti s%x>jo j prvo shužbo in sicer pri nekem Albert Walter ali Wolterju, kteri je pisal v ' šolo, da rabi stencigrafinjo. Deklica se j* vsled tega takoj napotila na ' oni naslov, kterega je Walter navedel ' na dopisnici, v na»di. da bode dobila službo in potem, ko je odšla k Wal-terju, 224 iztočna 75. ulica, je ni nihče ' več videl. Ker se deklica, ki je stara 1 17 let ni ves dan vrnila domov in ker je potem tudi v petek in sdboto ni = bilo domov, so .jo njene sestre in mati j J pričele iskati. Policija j?, zaman is-ka-la cbklico in že se je mislilo, da je P ušla. ko so mdnolo soboto popoludne ;! 1 našli — njeno truplo sežgano in za- j1 iito v navadno vrečo in sicer na rešil- 1 * nem balkonu hi5c, v kteri je stanoval |s imenovani Wal-ter, kojega ■so že preje |n zaprli, ker je biT na sumu. da je od- |r ved*el deklico. Walter, ki je šele dru- j'' go leto v Ameriki, in kterega so kakor j rečeno v pertek zaprli vsled obtožbe, ; T da j? dekl ico okivedel. je t?eda j obdol- j i žen, da je deklico izvabil v svojo sta- [<■ novanje, kjer jo je umoril. ! r Truplo pokojne nesrečnice je leža- t lo neposredno pred oknom stanovanja k v kterc*m stanoval Walter z svojo d mnogo starejšo ljubico. Tu je našel i* nek njegov sosed, ki rabi isti rešilni r balkon, velik zavoj in poleg tega šel® manjši, v kterem so bile zamotane ne>- i s ktere obleke in Walterjeva krvava 'S srajca, Walter je brezdvomno skušal truplo k umorjene deklic? razkosati in šele, b •ko se mu ni to posrečilo, je lopov k skušal svoj zločin prikriti s tem, da C je hotel truplo umorjene deklice se- -n žgatL V kolikor se je dalo takoj do- h gnati, je morilec truplo polil z petro- t Ijrm, nakar je dal truplo v kamin in v potem zaigal. Sosedje, oziroma ljuJ- ^ je, ki stanujejo v bližini, izjavljajo., I da je v petek dopoludne vsa okolica p neznosno po p?trolju smrdela. i a V Walterjervi sofci so našli detektivi i p mnogo dopisnic, iz kterih je razvidno, ; da je Walter običajno pisaril šolam za steuoEn^ifinje ktere je naprosil, naj • v mu pošljejo dekleta, ki bi rada do g bila službo. Iz trga je izvajati, da ; . je lopov najbrže že več deklic izvabil, na ta način v svoje stanovanje Ln jih 1 r potem unaoriL •Umorjena Wheelerjeva. je šele ne-•davno dovršila wolo Bankers and 11 Merohanta Business College. Temu " zavodu je morilec pisal, da potrjuje stenografinjo in tako so irru nesreč- t1 nico »poslali. K njemu je prišla v če- 2 trtek dopoludne in potem je ni razun Waltei^a nihče več vi I jen >ga denarja. Ako potrat dobe koga, ki je pri- i pravi jen priskočiti z par tisočaki, se < igra prične, toda zavrsi se redno tako 1 da oni, na kterega se žrtev najbolj za-1; naša, redno igro izgubi, tako da pride 1 bedasta žrtev naravno ob svoj denar, 1 kojega si lopovi pc*trwT> mesebojno raz- < tlele. Ako portcm žrteA- protestuje ' veled svoje izgube in preti, da bode !' naznanil policiji, ga pripravijo do ; aJolčania s tem, da mu do-kažejo. dn se je. vdeležil iste goljufije, kakoršno ' so tudi oni izvršili. J Jetnik je tudi povedal, da je preje. 1 ko je bil še knjigovodja v navedeni 1 banki, redno prihajal v New York. 1 kjer se je v bi i zini kolodvora Grand ; Central železnice redno sešel z nekim ! možkim, ktere mu je izročil sn*cj. ali j Ijančni denar, kojega jo potem pri igri ] tvegal. Par ur kasneje se je mož rrni! in je naznanil, da je dr-nar za-gral in mai je svetoval, naj se vrne v Boston in naj. prinese nov denar. ■ Pred tremi leti je na ta način zaigral j »li zgubil $35.000 svojega denarja in potem je» pričel v banki jemati denar. A Isti lopovi so tudi druge ljudi v [ ^ovi Angliji po istem način u prlpra-rili ob pol milijona dolarjev. Za to r noto namreč Coleman prav dobro ve. ^ ru ničesar ne ve. Aretovali so tudi i ijegovo ljubico, 181etno Katarino r ifueller, ki j& tudi Nemka, in ki je z s ijimi stauorala. Toda tu»ii od nje s liso ničesar zvedeli, pač je pa> pove- ^ lala mnogo tacega, iz česar je sklepa- 11 ■i' da jej je o umoratvu mnogo več ] snanega, kakor hoč?i povedati. i Truplo nesrečne umorjene stenogra- % finje je coroner pregledal in dognal, * la je vmrla vsled vdihovanja dima, ločim jo je preje morilec skušal za-lušiti. Potemtakem jet toraj bila se tiva. ko jo je dejal v peč in zaagal. j V njenem nosu je našel coroner ostarele platna, iz česar je- sklepati, da je jj aila pred vsem kloroformirana. Jo . le li morilec posilil ali ne, se bode šele . i iasneje dognalo.. ^ CENJENIM NAROČNIKOM. 1 Cenjenim naročnikom, kterim smo \ poslali opomin glede plačila zaostale r laročnine naznanjamo, da naj isto j cmaln ponove, ali poravnajo, ker drn- r rače bodemo prenehali list pošiljati c itroški dnevnika so veliki in naj s« c lih če no hudujo, ako ga opozorimo s ta plačilo.. Lahko se nam dopočlje « «di le za četrt leta 75 ^ in to v poit- s dh znanjrah. c Upravniitvo B "OLAB XAXODA." ], » .. . SREČEN PODGANJI LOV. ' Bivši vseučiliščni dijak je postal pre- i možen podganji lovec. Mayor našega mesta je dobil te dni > pismo od nekega Clias. Freva, ki je ■ po poklicu podganji lovec. Na pismu je kot moto natiskan latinski izrek "Audaees Fortuna Juval". Frev je ! naprosil mayorja Gavnorja. naj po-skiibi za to, da ne bode Frevu treba vedno opravljati porotnice službe, (kajti vsled tega ne more rodno izvrševati svojega poklica, oziroma lova na podgane. Pismo je bilo pisano tako. da se je mayor takoj prepričal, da je j Frey olikan človek, vsled česar mu je ' takoj odgovoril in ga povabil, naj pride v City Hall, da se z njimi posvetuje, : bi li ne bilo umestno, ako bi se v na- : dalje vse podganje lovefe oprostilo po-. ro4niške službe. Mayor je nadalje v ; svojem odgovoru tudi napisal, da bi z ! njim rad govoril o poiganah. Mayor ' je napisal doslovno: "Iz Vatesra pi- c 1 srna razvidim, da str učen Človrjk in i o tem mi svedoči tudi moto na Vašem ' • pismu. V življenju sem se že večkrat osvedočil, da je dandanašji v vsakem i pok 1 icu n a j t i u čenj akoročevaleema, da se priprav -j lja na potovanje v Evropo, kjer bode j dala svoje otroke v neko šeflo, da se 1 tako priuče tudi uekterim inozemskim I jezikom. i Ko so ga vprašali, kako je postal 1 podganji lovec, je povedal, da je lela 1892 dovršil vseučilišč-ne študije v Cu-richu. nakar je pvišrJ v ^Ameriko, kjer j se je takoj prepričal, da je tukaj irco-^o boljše, ako postane človek podganji i lovec prvega reda, nwro navaden jrro-cerijski klerk ali prodajalec m^a, kajti vseuC-iliščnim dijakom ali tako-j zvanim "akademikom" je le težavno i dobiti kako drugo delo, nego pomiva- ' nje krožuikov. Poklic podganjih lovcev tedaj še ni bil dobro razvit, toda ' Frev je ta poklic povzdignil na aka- ' Idr.Uaič.no stopinjo in je pri tem: postal zelo premožen. Frevova žena je dnina iz Glasgowa. j" njegov oče iz Francije, dočim je Frev . sam rojen v Švici. Njegova žena I' je doma iz Irske. Lr velikonočni paradi na 5. Ave. skoraj J i vse v cvetju. Parada .na 5. Ave je ] tudi letos trajala več ur. e mora dva nadaljna zastopnika ai-e-tovati. ktera sta že priznala, da sta spre jemala podkupnine, ki pa nista povedala v*e. .kar bi morala povedati glede velikanske korupcija v mestnem zastopstvu. Nadalje se je zvedelo, da se bo le sedaj skušalo dokazati, da ' je bil nedavno umrli milijonar Jas. B. j Friend, vrlik grafter in ravno to se bode zgodilo najbrže tudi z bivšim majorjem Jame* Wymanom. ki je te dni umrl. kajti v*i. ki so imeli opra- 1 viti pri nest ni upravi, so kradli in varali. kjerkoli ve jim nudila prilika, j Med obtoženimi mestnimi za s t opni- i ki je naravno mnogo N".mcev, ki so i rojeni v Pittsburgu kot potomci nek- ' danjih naseljencev, kajti prevare bi ne bile popolne, ako bi ne bilo Nem- j cev poleg. "Graft irji v Prtt.-šburgu so bili zelo j po ceni, kajti njihove irlasove je za- i mogel vsakdo kupiti za svote od .$100 1 naprej, dočim so se v slučaju potrebe zadovoljili tudi z manjšimi zneski. G raft,rji. ki so sprejemali podkup- ! nine, zajed no s zneskom, kojega so sprejeli kot podkupnino, so: William Adair je dobil $250; Geo. j J. Anderson \Ym. Bader $130; Geoitr- Bail «v $100; John Benjman $1.">0; Robert Black $130: F. C. Bles-| sing: $150 H. H. Blosdell $100; F. B.! Benini $100; Tohmas Burke $125; R. K Cochran $300: Mamice Cofev $150; Wiliam A. Collins $130; W. G. ; Cronmiller $150: J. H. Franklin $250; F. H. Frederick : Frank A. Gould $200: Charl'fs Cullanl $500; Julius L. Hearing $150: William H. Harvev $100; Fred Heruig $200; William j Hoegel $100: M. J. Hooper $250; H. i Kalson $100: Bernaixl Kenna $150:' C. C. Long $200: Harry Lenox $100; J. H. Haaron $100: Simon Matheis ! $100: M. B. Miller $150; T. J. Moran $100: Wiliam Morrison $150; Edwin McBrid? $200: Thomas McGrath $150: Frank McMaster $2.50; M. M. O'Brien $250; J. P. Odonell $250; John W. Orr $100; J. W. Pumell $200; William H. Richev $100; J. H. Riemenschneider $200; Erwin Rotli-platz $.500: N. P. Savage $200; Ajdam Schnitzer $100; William Schreibcr $150: J. H. Sea sly $200; A. V. Simon $325: Thomas J. Stack $150; F. X. Strasslev $250; P. J. Sullivan $250; M. L. Swift jr. $100; J. A. Travers $150: Charles C. Woods $500; James O. Fischer $50. Velika porota je sedaj pozvala tudi vse tukajšnje banke, naj jej naznanijo. kolikor denarja so dale raznim mestnim očetom v svrho poku po vanja, da so si tako izposlovala, -da se je mestni denar naložil v onih bankah. Zvedelo se j'i namreč1, da so mestne banke izdajale mestnim' zastopnikom $52.000 pokupnine, da so si tako zagotovile mestni denar kot depozit. -o- Bančni ropar. Po jednoletnem preiskovanju so včeraj tukaj detektivi zaprli Richard Howleya. ki je preje služil pri Eastern Taeoma železnici. Howley je obdol žen. da je oropal nek ekspresni vagon Great Northern1 železnice, kar se je zgodijo v minoleml, letvu Detektivi iščejo sedaj še jednega roparja^ ki je izvršit imenovani rop zajodno ž aretovancem. I [Vzroki draginje. ■ Pomnožite* prebivalstvo.: ,! Prebivalstvo se je tekom zadnjega desetletja pomnožilo in pridelek živil je nazadoval; to je baje pravi > vzrok sedanji draginji vseh po- i trebščin. . TEKOM MINOLEGA DESETLE-[ TJA SE JE NAŠE PREBIVALSTVO POMNOŽILO ZA EVA-1 NAJST MILIJONOV. i • Žito, s kterim se krmi živina, je po* stalo dražje in posledica temn je ; draginja mesa po vsej republiki in deloma tudi v Evropi. —i—o- i Washington, 26. marca. Urad za i i ljudsko štetje, kakor tudi poljedelski i j urad zvezine vlade je dobil iz raznih » krajev republike poročila, iz kterih i je razvidno, da se je prebivalstvo 'Zjedinjenih držav tekom zadnjega de-isetletja pomnožilo za najmanj dva-' 1 j najst milijonov osob, dočim je šte- • vilo klavne živine nazadovalo za pet ( 1 milijonov glav. To je tudi glavni ( [ ; vzrok, da je postala živina, oziroma ^ meso v tem desetletju tako drairo. 1 ! Vrednost živine je napredovala za 22 • odstotkov, dočim je število glav go-1 veje živine nazadovalo za 3 odstotke. ■ Poleg tega je postala tudi krma živine zelo draga, kajti vse žito. s kte- j 1 rim se pri nas v Ameriki krmi klav- ' ( na živina, se je izredno podražilo, tako, da je deloma tudi to vzrok dra-' ;ginji. Vrednost sedanje zaloge živine v republiki znaša $2.368.000,000.» oziroma 22 odstotkov več, kakor pred j desetimi leti. -o- . i j Poročnik Shakleton v New Yorku. | S pa mikom Lusitania od Cunard , Line je dospel iz Anglije v našo luko poročnik angleške vojne mornarice Sir Ernest Shakleton, ki jc znan kot 1 drzen raziskovalec južnih polarnih i pokrajin. On je namreč lani prišel bolj daleč na ju«r, kakor kterikoli iz-i med njegovih prednikov. Časniškim ! poročevalcem, ki so obiskali že na I parniku, je naznanil, da bi gotovo j prišel do južnega tečaja, ako bi imel j tedaj le 50 funtov več hrane na raz-'polago. Ko je v februarju 1900 bil prisiljen ostaviti svoje potovanje ; proti južnemu tečaju, je bil od svo-' jega cilja oddaljen le še 111 milj. Vrniti se je pa moral, ker je imela nje- I gova ekspedicija le še toliko živil na razpolago, da se je zamogla vrniti do zadnje postaje, oziroma zaloge živil, i Tekom zadnjih dveh mesecev na po-Jtovanju je vsak član ekspedicije po-1 užil na dan le po dvajset unč hrane.; 12 let staro deklice ustrelil. Ansonia. Conn.. 26. marca. 50 let stari Henry Moehler je včeraj ustrelil 12 let staro deklico Emo Rebner. nakar je neznano kam zginol. Umor- . stvo se mu sicer ne more dokazati, toda, ker je bežal, je skoraj gotovo, da je on morilec. Nekteri trdijo, da je najbrže deklici kazal revolver, ki se je pri tem po naključku sprožil in kroglja je pogodilo deklico v srce. Blagajničar zginol z denarjem. Seattle. Wash., 26. marca. Arthur Watkins. blagajničar neke zemljiške družbe v tukajšnjem mestu, je neznano kam zginol. in kakor zatrjujejo njegovi delodajalci, je seboj odnesel tudi $20,000. Watkrns je dospel semkaj iz Matteawana, N. Y., kjer n A^n ca viti J Velik požar v Chicagu.' j Petnajst žrtev. V Chicagu. HI., je zgorela velika trgovina s pohištvom in pri tem je zgorelo tudi petnajst ljudi Gašenje je bilo zelo težavno. Trupla nesrečnikov. MED GLEDALCI JE PRIŠLO SKORAJ DO PANIKE, KO SO VIDE-1 LI PRVO TRUPLO. i Požar je nastal vsled razstrelbe. Zgorelo je tudi veliko skladišče tvrdke L, Fish Furniture Co. na 19. ulici in Wabash Avenue. Chicago. III.. 26. marca. Včeraj je zgorelo veliko skladišče injliištva tvrdke L. Fish Furniture Co. na 19. ulici in Wabash Ave. in pri tem je moralo umreti petnajst osob, oziroma dvanajst deklet in žensk ter trije moški. \ šestem nadstropju imenovanega poslopja je bilo 17 ljudi na delu, toda le dve osubi sta se rešili. ^-Jedna ženska je umrla vsled tega. ker je skočila skozi okno na prosto in pri 'tem je zadobila take poškodbe, da je kmalo nato vsled njih umrla. Gasilci so kmalo potem, ko so požar pogasili, naSli jednajst trupelj, dočim treh niso mogli najti. Požar je napravil za četrt milijona dolarjev škode, j Prvo truplo so našli krog poludne-va in kmalo nato so našli gasilci sedem druzih trupelj. ktera vsa so ležala v nekem kotu. tako. da je iz te-^a sklepati, da so nesrečniki zaman i skušali priti do okna. ki vodi na ulico. ' Vsa trupla so tako ožgana, da jo bilo mrtvece le težavno prepoznati.; Nektere so spoznali le s pomočjo prstanov iti verižic. Trupla so najpre-|je zavili v odeje, jih potem privezali na deske in jih s pomočjo vrvi poslali na ulico. Ko je množica na ulici ugledala I prvo truplo, koje so podali po vrveh iz Šestcjra nadstropja na ulico, je pričela glasno jokati in kričati in le malo je manjkalo, da vsled nenavadnega prizora ni prišlo med množico do panike. Takoj nato je vse skušalo priti do onega prostora, na kterem bi moralo truplo priti najpreje na zemljo. Tu je nastal lak drenj. da je več Ijudij popadalo na zemljo in da jib je množica izdatno poškodovala. Preti no je prišlo prvo truplo na zemljo, so se že onesvestile štiri ženske, ktere so ' potem policaji odnesli v bližno lekarno. Jednaki prizori so se ponavljali, ko so kasneje na jednak način spustili ostalih jednajst trupelj ua zemljo. Ljudje, ki so delali v šestem nadstropju. niso zamogli nikamor bežati, kajti požar se je izredno hitro razširjal in stopniee so najpreje pričele goreti. Gasilci se nesrečnikom po lestvah niso zainotrli bližati, kajti vročina. ki je nastala v okolici poslopja, jd bila neznosna. Delavka Ethel Liclitenstein je sko-čila skozi okno in je pri padcu padla na platneno streho pred izložbenimi okni neke trgovine. Pri tem je zadobila tako težke poškodbe, da je umrla takoj potem, ko so jo pripeljali v bolnico. Dve ženski, ki sta delali v dolenjih nadstropjih, sta odšli v šesto nadstropje, da bi rešile svoje tovarišice. toda od tam se niso veo i vrnile, ker so morali z njimi zajedno : umreti. -o- ZA VSEBINO TUJIH OGLASOV NI ODGOVORNO NE UPRAVNI-ŠTVO NE UKfiDNlfiTVO. Krasni novi in brzi parnlk MARTHA WASHINGTON (Avstro-American proge) odpljaje v sredo dne 6. aprila vožnja do Trsta samo H dni. do Trsta ali Reke - - $38.00 Cena voznih listkov: do Ljubljane - - - $38.60 do Zagreba - - - - $3920 "GLAS NARODA" (Slovenlc Dally.; t Owned and published by the flSov«nlo Pubtlshlns Co. (a corporation.) FRANK SAKSER, President. VICTOR VAL.TAVEC, Secretary. LOUIS EENEDIK, Treasurer. Place of Rainess of the corporation and •ddrtwei of above oflicers: 82 Cortland t Street, Borough ot Manhattan, New York City, S. Y. £a celo leto velja list za Ameriko in Caoado. . .......$3.00 i " Pol leta.........1.50 ' leto za moeto New York , . . 4.0C j m bnjI letara mes'o New York . . 2.00 | ** Evropo za vse leto . . . . 4.50 t» «. ^ leta ..... 2.50 " «• četrt leta .... 1.76 aiMWwmMHMMMB I jeGLAB NARODA" izhaja vsak dan i*- ! vzemši nedelj in praznikov. "OLAS NARODA*' ("Voice of the People") (Mu L d every da v, except SondayB and Holidays. Subscription yearly $3.00. ■C. I---—--———. udvcrtiitementson agreemant« Dopisi brez podpisa in osobnoeti Be ne ftatignejo. Denar naj se blagovoli pošiljati po — Mfoney Order. Pri spremembi kraja naročnikov Eoeimo, da Be nam tudi prejšnje Ivalldčo naznani, da hitreje najde-mo naslovnika. m— ' ——■—m^mmmm Dopiaoca in pošiljat vam naredite ta na-^ov : MQL,AS NARODA" »Cortlandt St., New York City. riHHMIi^MM^^Mil^MBa Telefon 4087 Cortlandt. tfhnp ■ —« Položaj v Philadelphia Položaj v Philadelphiji se ni mnogo spremenil, dasiravno je sedaj dokaj drugačen, kakor je bil početkomj velikega štrajka. Vslužbenei nI ione železnice, kteri j so pričeli prvi s št raj kom, so odklo-| liili pogoje, ktere jim je stavila Philadelphia Rapid Transit Company,' .kajti pogoji so bili taki. da bi jih bilo ! prav lahko prelomiti, tako, da bi se j zamogel štrajk, tudi ako bi prišlo do i miru, vsaki čas zopet pričeti. Vslužbenei ulične železnice so vsled j tega sklenili, da bodo s štrajkom nadaljevali, kajti oni so upali,' da se jim bode posrečilo z družbo skleniti j boljšo pogodbo, kajti družbi je kljub: vsestranski samohvali nemogoče do-seči boljši promet, dasiravno ima po svojem lastnem zatrdilu na tisoče -fckabov na razpolago. Vslužbence uličnih železnic pa se-j daj podpira le še nekoliko ptdladel-j phijskih delavcev potom štrajka v j, znak sočutja. Koliko drugih delav- i cev sedaj še štrajka v Philadelphiji, j se ne da za sedaj dognati, vsekako se pa lahko trdi. da tamošnji štrajk ni več splošen, tako, da o kakem generalnem štrajku ne more biti niti go- . J vora. Večina delavcev, kteri ao štrajkali i ^ v znak sočutja, se je toraj vrnilo na delo, in sicer vsled tega, ker so vodje delavcev bili mnenja, da bodo oni de- - i • • ti • 1 Javci, ki se vrnejo na delo, svoje ; štrajkujoče tovariše ložje financijelno I podpirali. Iz istih razlogov so de- i lavski vodje tudi sklenili, da se na-1 ! 1 mera v am generalni štrajk v Pennsyl-! vaniji opusti, kajti v tem smislu sej, je tudi vse delavstvo Pennsylvanije j j potom glasovanja izrazilo. Štrajk v Philadelphiji je sedaj to- * raj odvisen pred vsem od tega. ktera j stranka bode zamogla dalj časa vstra-j jati: štrajkarji ali družba uličnih že- | J leznie. Promet v imenovanem mestu j je vsled štrajka tako slab, da družba j " na nikak način ne more trpeti, da bi i' tako še dolgo časa trajalo. Prebival- 11 stvo namreč ne bode zadovoljno za . , vse večne čase s tako slabim prome- i torn in poleg tega bode končno družba tudi prisiljena nekaj ukreniti, da ' se njeni dohodki povečajo, kajti sedaj ima vsaki dan veliko zgubo, deloma vsled tega, ker je promet pomanjkljiv, deloma pa tudi vsled tega, ker skabje običajno kradejo in nikdar ne odračunajo ves oni denar, kterega dobe od potnikov. Najvažnejša stvar, kar se je povodom sedanjega štrajka v Philadelphia j ji doseglo, je pa dejstvo, da so tamoš- j ^ nji delavski vodje sklenili ustanoviti 1 novo delavsko stranko, ktera naj ob- * seza pred vsem vso Pennsylvanijo in k ki naj se potem razširi tudi na druge 0 države. Ta stranka naj pri letošnjih 2 jesenskih volitvah v prvič nastopi * kot samostojna delavska stranka. s Končno so toraj delavci vendar le D spoznali, da jim je treba nastopiti na v političnem polju, ako hočejo kaj v R svoj školjk, kterih vrednost je znašala pri-i bližno 3 milijone dolarjev. Ako je - sreča podjetniku mila, je v kratkem . bogataš. Ubogi potapljač pa, ki na- - bira na dnu morja školjke, pa za-i služi za svoje težavno in nevarno delo • bornih par dolarjev na mesec, sicer se pa deli tudi premija 80 dolarjev za • vsakih 20 stotov. Od aprila do no-l vembra so ribiči pri delu zunaj na i morju in se vračajo domov vsakih i 6 tednov enkrat, da spopolnijo zopet • hrano, drva za kurjavo itd. En par-nik vedno spremlja flotilo ribičev. — ■ Vsako popoldne obišče nadzornik domačine potapljalce in pobira školjke, i ktere na ladiji potem odpirajo. Naj-i lepši biseri ležijo vedno bolj proti robu školjke. Pa biseri niso jedini dobiček podjetnikov. Školjke same i-majo tudi vrednost kot takozvani ■ " perlmutter". V New Caledoniji že obstoja ena tovarna, ki izdeluje gumbe iz školjk, drugo tako tovarno pa ■ sedaj gradijo v Queenslandu. Spomin žuželk. Važne podatke o spominu žuželk je napisal francoski raziskovalec Felix Plateau v novem zvezku "L'an-nee psychologique". Spomin na prostor in kraj pri kožekrilcih, h kterim spada tudi naša čebela, tolmači edino s tem, da pravi, da si zapomnijo ži-valice pot, kterega so preletele. Svoj panj najdejo čebele samo zato, ker spoznavajo okolico s tem, da letajo vedno dalje naokoli od svojega stanovanja. Pri tem se vedno vestno držijo prvič voljene smeri. Vsaka iz« slovensko katoliško podp. društvo sveteBarbar . . . Za 2^edinjene države Severne Amenka* Sedež: Forest City, Pau šnkorporiraco doe 31. januarja 1902 v državi Pennsytaafi^ ODBOEITEKI: ~ i Predsednik: ALOJZIJ ZAVERL, P. O. Box 685, Forest City, Pa. Podpredsednik: MARTIN OBREŽAN, Box 51, Mineral, Kam. I. tajnik: IVAN TELBAN, Box 707, Forest City, Pa. » H. tajnik: ANTON OSTIR, 1134 E. 60th Street, Cleveland, Ohi* Blagajnik: MARTIN MUH1Č, Box 537, Forest City, Pa. ■ • ■ e ■ — XADZOBXIKE: MARTIN GERČMAN, predsednik, Box 6S3, Forest City, Pa. KAROL ZALAR, L nadzornik, P. O, Box 547, Forest City, Pa. JOS BUCENELI, starejši, H. nadzornik, Forest City, Pa. FRANK ŠUNK, ILL nadzornik, M Mill Street Luzerne, Pa. , ■ C 1 .jr ^ 5 " POHOTNI IN PBIZIVin ODBOB: PAVEL OBREGAR, predsednik porotnega odbora, Weir, Kana. JOS PETERNEL, L porotnik, P. O. Box 95, Willock, Pa. IVAN TORNIČ, IL porotnik, P. O. Box 522, Forest City, Pa. » Dopisi naj m pošiljaj« t tajnika s IVAN XZLBAJf, E. 7, forest City, Pa. Društveno glaiilo je "GLAS NAHODA." zadrego; ce pomakneš potem, ko so • delavke izletele, panj le za dva metra v stran, lahl?o opaziš, kako se bodo po po vrat ku vsedle na mesto, kjer je prej panj stal. se tam zbirale, se brez sveta premikale, ne da bi našle panj. | ki jim je takorekoč tik pred nosom, i Če se posreči čebelam najti kako ra-j stlino, ali pa celo naselbino, ki jim j prija. potem se hodijo vsak dan gostit in naslajat; ali stari pot in bodi še tako po ovinkih in še tako dolg. preletijo vsaki dan iznova. Da imajo žuželke tudi časoven spomin, je že dognal Forel. Predlagal je včasih čebelam, ki jih je opazoval, sladkorja in glej, kmalu so se temu tako privadile. da so vsak dan prišle ob gotovi uri in čakale na gostijo. Plateau trdi. da se da morda ta spomin tolmačiti z zvezo med mislijo na pojedino in spominom na neko toploto in svetlobo po dnevu. Zanimiva pa so dejstva, ki jih je našel ta Francoz, ko je preskušal žuželke, kako se spominjajo na dogodke. Ulovil je čmr-Ije, ki so ravno zbirali nektar in jih je podvrgel bolestnim operacijam. Ali komaj j" kterega izpustil, pa je že zle tel zopet na cvetke, pa bodi, da ga jc še tolikokrat mučil. Plateau misli, da se čmrlji na dogodke sploh ne spominjajo. Ameriški zamorci. V Severni Ameriki je 10.000.000 zamorcev in ti posedujejo glasom naj-n o vej ili1 statističnih podatkov 490 milijonov dolarjev. 400.000 zamorcev ima lastne hiše. 44 je bankarjev. 7690 delavcev, 4000 natakarjev. 444 brivcev, 13 hotelijerjev in le malo jih pripada akademičnim krogom. 56 odstotkov jih zna pisati in citati. Kje je moj prijatelj JOSIP KOŠ-MERLJ, po domače Mihavec? Doma je iz Loškega Potoka, Retje. Pred 10. leti sva bila skupaj v Ruleville, Miss. Prosim, ako ve kdo za njegov naslov, naj mi ga blagovoli naznaniti, ali naj se sam oglasi. — Jerry Kasbir, Aldridge. Mont. VABILO K VESELICI, ktero bode priredilo društvo "Jutranja Zarja" št. 29 v Meadow Lands, Pa., v soboto 2. aprila t. L v prostorih Miners Hall. Pričetek ob 2. uri popoldne do 12. ure po noči. Vstopnina za možke $1.25, dame proste, pivo prosto. Za izvrstno godbo ter za fino postrežbo skrbel bode za to izvoljeni odbor. Tem potom vljudno vabimo vsa tu-1 kajšnja sosedna društva ter vse cen j. rojake in rojakinje iz Meadow Lands in okolice. Čisti dobiček je namenjen v korist društva. (25-28—3) Anton Mezek. VABILO K VESELICI, ktero bode priredilo društvo sv. Alojzija št. 18 J. S. K. J. v Rock Springs, Wyo., v soboto dne 9. aprila v Ivan Mrakovi dvorani. Pričetek ob 7. uri zvečer. Vstopnina 50 centov; ženske vstopnine proste. Tem potom so prošeni vsi Člani tega društva, da se te veselice polno-številno udeleže in sicer z društvenim klobukom in znakom. Objednem vabimo vsa slovanska društva in vse rojak^> in rojakinje iz Rock Springs in okolice, kakor iz Superior, Sweetwater in Ghane. Za dobro zabavo in fino postrežbo skrbel bode ODBOR. (36-38—3) | KRETANJE PAŠNIKOV. ARGENTINA odpluje 30. marca v Trst. GEORGE WASHINGTON odpluje 31. marca v Bremen. L A SAVOIE odpluje 31. marca v Havre. PHILADELPHIA odpluje 2. aprila v Southampton KROONLAND odpluje 2. aprila v Antwerpen. NIEUW AMSTERDAM odpluje 5. aprila v Rotterdam. KAISER WILHELM II. odpluje 5. aprila v Bremen. MARTHA WASHINGTON odpluje 6. aprila v Trst L A LORRAINE odpluje 7. aprila v Havre. FINLAND odpluje 9. aprila v Antwerpen. NEW YORK odpluje 9. aprila v Southampton GRAF WALDERSEE odpluje 9. aprila v Hamburg. NOORDAM odpluje 12. aprila v Ro. terdam. LA PROVENCE odpluje 14. aprila v Havre. RUE IN odpluje 14. aprila v Bremen. ST. LOUIS odpluje 16. aprila v Southampton. VADERLAND odpluje 16. aprila v Antwerpen. KAISER IN AUGUSTE VICTORI. odpluje 16. aprila v Hamburg. KAISER WILHELM DER GROSS odpluje 19. aprila v Bremen. ROTTERDAM odpluje 19. aprila v Rotterdam. ALICE odpluje 20. aprila v Trst. OCEANIC j odpluje 20. aprila v Southampton. LA TOURAINE odpluje 21. aprila v Havre. PRINZ FRIEDRICH WILHELM odpluje 21. aprila v Bremen, i aaaaa..........: O i/ y^yPnff j-jHIfl BltfTFffkriS/. F > >™vSSi TBI "•«> A 'igZ3£: 1W ^ - SeS • /k' "-ifSfS'Sy raSW; ' - £j£s S S® . Ne pozabite, da edino jaa žgei BRIN JE VE C iz importiranega br; uja. BEINJEVEC zaboj od 12 steklt nic (5 steklenic 1 galona) $13.00 Manj kakor en zaboj ne razpoši I jam. DF-OŽNIK, galona $2.75. Razpoš ljam v sodih od 4^ do 10 ali 5 galon. TROPIN JE VEG, galona $2.50. -Razpošiljam v sodih kakor drožnil CONCORD DOMAČE VINO, galc na 500 gaL Priložite naročilu tudi denar. JOHN KRACKER, . EUCJ4P, orno. Mož, ne sili v kuhinjo, ali zajec na magistrata. Humoreska. Moja žena mi preveč zapravlja v fr< >po -linjstvu. I>am ji skoro vso mesečno plačo, toda koncem meseca mi še zdilmje, da ne more izhajati. Meni preostaja konti j toliko, da si kupim tobaka za njuhanje, ki jra ne morem pogrešati. In se tako se včasih zfrodi, da nimam bora za tobak; tt* iaj pa se zatečem k prijatelju fran-vi-' ste kar zdrznili okrog Ti;ize in me očitajoče pogrledali, da kalim n ir materi, ki je pravkar o-birula mastno kraeo. Gotovo so tudi ob-mlovali mojo k< rajžo, da si u-pati! tako nastopiti. ''No?" je osomo zamomljala želi n. ker v .-led polnih ust ni mogla dru?i 'rn reči. '' 1 )ra.^a Katariuica", sem ji rekel, "ijubifa moja", sem ji rekel "ali ve-, mamica", s m ji rekel, "zakaj i:.e tu notri takoradb šriplje, ee dovoli"-'*. 'in ji rt-k»-l in g-las se mi je r. '1 od h ti.-le jez;1. !'>. . a! sf-tn pri te*m na tisti del ti le n, ';i j ■ pri nji tako lepo izbočen, ■pri n.eni pa le pristavlja veliko luknjo pod rebri. 4' Kn j me to brig-a!'' je še nekam prijazno rekla t<-r se pogladila z roko l>o 4tnorn delu telesa, v kat^raml so •" -•»; <■ Ii-iJ;11 i pravi.-ati deli tiste ži-\;,.'i. n.i katere so se v mojem le glasovi ■ slišali. Ojini; "en od tolike prijaznosti, t :»! •;,.-ii:!e>]jivo povesil oči na krož-ri' . na figur robu sta še visela dva r. 11 n a konca, in lvkel. pa sem rekel tako-Ie: "l.,;iba K: iinkn, čo dovolis", sem r< !•:<■!. "'ali ni |I>ila večerja preveč glistama?" sem boli. tiho rekel. '' i bi nikoli tega lic izgovoril! a j" vstala v vsej svoji obilnosti ia vi.-, ki".-'■!■ in "irukost ter razjarjena kričala: "(ilistaslo imenu ječ tako dobro ve-«" rjo, ti Matevž vseh Matevžev! (i i: -t e. -t o, !;o so jo v okusni vepi kukala !ej>a krača. Svinjska krača s k' !o i<|"\ ali je mogoča boljša vc-čerja ? Eno krono sem dala z,«, kračo, « ' k rajcarjev pa za repo, vsega sku-P vj* šesi inp:-tdeset krajcarjev brez masti, soli in Irv. Ali tmorem zato, da Krakovvani repo v gliste režejo? Za-pov"j jitu naj delajo tolarje iz nje, Matevž matevžasti! Ti g-lista vseh -list! Lo reci. da krača s kislo r?po ni dobra večerja!" "Dobra večerja, res dobra večerja je krača s kislo repo, ljuba Kati!" sem hitel zatrjevati, "samo premalo krače je bilo, som hotel reči; do meno m otrok ni prišla. O, rope e-om se pa najedel, pa dobra je bila. juha je !>o krači dišala, če dovolil dra?a Katica" som rekel. •••laz m nt deb ki, zato potrebujem, li -1 )>a suh in je vsaikai stvar dobra zate. Ra la bi vedela, kako bi ti pripravil ve erjo. ko bi imel samo par , krajcarjev na razpolago." "fe d o voliš' \ sem ponižno rekel.; '•pa posknsltno; ti bom vsaj odvzel | ii-kn.i dela, air zaviti denar sem skrbno t i--."al v žepu, da ga ne izgirbim. Iz prva me je še obšla blagodejna mined, tla Initio morda še kaj profitiral, toda bistri moj razum mi je »koro retkel, da bo poprej premalo kakor prevj-č.Dognano je bilo, da toorakn n^-r.aj od me*a nakupiti, 'kajti v pr-u .v> tEsor&m ozirati na ženo, i-i vw>*0 ob raj ta. Zelja, repe ali "• "- tlim'' #lHilftillt'i-' r, *'i.--1 .irir'iil^riVlB^^-^g--«^*-"• —-' krompirja bi že dovolj dobil za tri- 1 deset krajcarjev, tdda taka večerja ( je zame dobra in k večjemu še za otroke toda oj, — moja Katica! Najprej sem jo mabnil k mesarjem za vodo. Skoro mi je upadel po- j gum, kajti meso se mi zdelo tako drago kakor žafran in verjemite mp, da se za trideset kiajearjsv komaj . dobi mesa za eno osebo, kamoli za i , ' osem! j Žalosten sem šel mimo debelih mesaric, ki so se gladile s tolstimi ro-I kami po svojih — predpasnikih, ka-I kor moja žena, ki je tudi cela mesarica. Oko mi je naposled obvise-lo na krvavih kloibasaii Vprašal j sem .po ceni in res bi dobil tri maj-j line za trideset krajcarjev. Toda to 1 ne bi zadostovalo, če bi hoteli jesti pečene klobase, kvečjemu če bi godljo napravili iz njih. Oh, godlje pa . ne mara moja žena, preredka ji je! Šel sem. toraj preko mesaric na . dnevni red in prišel do kmetic s pe-1 rutnino. Hm, hm, obliznil sem si ustnice, ne bi bila napačna takale k lepa kokoška v obai-i ali sploh v o-maki. Tola ojoj, rr.oje premoženj? je komaj zadostovalo za pol slabotne pi-jške. Kaj hočem z njo, ko bi mi je kmetica ne prerezala, tudi če bi bila to zadostna večerja. Zopet nič! Z igolobčki tudi nič; erašati " nič. ne stane, sem si mislil in popra-1 ■ šal za ceno. 1 ' u 1 Petintrideset krajcarjev gospod", uni je odgovorila kmetica. J Jojmene, kako sem bil vesel! . "Mati, Jcajne, saj ga boste dali za trideset krajcarjev? Pri vsaki ; stvari se mora nekaj odnehati, za-1 kaj bi pri zajcu ne?" In govoril sem ji tako na srce, da se je kmetica končno udala in pustila zajca za trideset krajcarjev. : I Segel som v desni žep in izvlekel višnjevo barvasti robec, ki je bil ; dovolj velik, da sem zavil zajca vanj. ■ Povedati moram, da imam v levem * žepu bel robec,- toda rabiti gu ne smem, kajti kdor njuha, pravi hnoja ' žena, mora imeti barvaste robce. Be-1 lega imam radi lepšega, da ga poka-- ženi', če s kakšno večjo glavo govo- ■ rim ali če grem z ženo na sprehod. 1 Sicer je pa beli robec lepo zložen in » spravljen in je prej od žqia umazan nego od nosa. Njuhalcem je sploh i priporočati barvaste robce, ker kakor je znano pride kolikortoliko to- j i baka v robec in na belem bi se takoj i poznale črne pege. Barvasti robec pa lahko nosim tri tedne in ko ga .lam v perilo, kar leti njuhalni tobak iz I njega. Pa da ne pozabim zajea. Kmeti- j ca ga je prijela za dolge uhlje in ga: j izvlekla iz kurnika. Oh kako lepa in i velika žival je bila to. En meter je i i bil gotovo dolg. Xo, saj so divji za j- ' i ri itak večji nego domači. Edino to i ! mi je mulo čudno zdelo, da je bi! j zajec tako pohleven Samo malo je j brcal z zadnjima nogama, ko sem ga j zavezal v robcc, sicer je bil pa poniž-. ne sorte. Nesel sem zajca v naročju domov kar čez mestni trg (stanujem nam-reč na Starem trgu) in iz robca sta -delala le velika uhlja in pa tisti mali čopič, ki nadomešča pri zajcu rop. V duhu sem že jedel dobro omako in obiral zajčevo stegno ter gledal zadovoljno se smehljajoče obra-; 7.c svoje ž« glo sem smuknil v vežo in zaprl lii-i!šna vrata. Sieer sem že bal žene, , ker sem robec zapravil, toda ves?l ! sem pa le bil, ker sem zajca srečno prinesel domov. J. "Živio, dobro večerjo bomo ime-1 li!" sem zakričal, ko sem dospel v - stanovanje v tretjem nadstropju. Otroci so -se tna.glo zbrali okrotr - mene in začeli vpiti: "Ata je zajca - prinesel, zajca bomo večerjali!" Prišla je tudi žena in vzela zaj-i ea v roke. V tistem hipu je morala ? inrcina zopet trikrat zaporedoma j jkihniti in žena se je tako prestrašila, > i'da ga je spustila na tla, toda Bobek - ga je liitro zgrabil za uhlje. i "Kaj pa to? Zaj-cfc kiha?" je - vprašala žena. "Malo nahoden je", sem. odgovo- - ril, "ker se je prehladih Kmetica ga je imela v k urniku, v katerem je bil 'hud prepih. Sic^- pa mislim, da to ne i bo škodovalo, da bi ne imeli izvrstne i večerje. Le pomisli, Katka, divji za- - jec v omaki! Če pa še cmoke skuhaš zraven, 'bo to pravcata gostija, je- i min?- jemine!" "Zdi se mi da boš danes -tu'di ti kihal pri večerji", je mimo, toda s 1 tako jezo v glaisoi rekla žena, da ! j som se v grozi stresel in stopil korak . nazaj.. i Gledala je še nekaj časa zajca, ki ? ga je držal Bobek na tleh in ki je i bil prav (miren, .Še premirem, kajti le - s smrčkom je pritrkaval ob tla, ka-. dar'se mu je spet kihniJo. Menda je . bil že ves v omotici in debele solze . so mu lile iz oči, da se mi je pričel i smiliti. i "Ali vets, kaj si prinesel?" je na-[ daljevala žena ter me uničujoče po-. ogledovala. "Domačega zajca, in si-. i eer Matuzalemove starosti, ki ga niti kuhanega, niti pečenega, niti v o-maki ne morem pripraviti, ker je njegovo meso bolj trdo nego usnje. Glej zdaj, da mi vrneš trideset krajcarjev, ki se/m ti jih dala, potem stori kakor hočeš. Večerje danes i-tak ne dobiš, niti glisrtase ne; zapomni si to, Matevž matevžasti!" i Sodba, zoper katero ni bilo nika-kegra priziva se je razglasila in jaz sem prišel ob vse, ko ^em se že tako veselil večerje. i Kaj naj storim? Kmetica mi ne j vzame zajca nazaj, ker je morala biti vesela, da se ga je iznebila. Žalosten sem stopil k oknu in premišljeval, kako bi dobit denar. "Ali zajček les nima lepa, ata?" . me je vprašal Bobek, ki se je v kotu j z njim igral. "Poglej, pa boš videl", sem odgovoril. "Saj ga ima", je rdkel otrok, "samo majčken je." . In pričel je peti: 1' Zajček nima lepa vee, en ga je odsekal plec. Kaj pa zdej, kaj pa zdej, k' ne bo lasu vec naplej ?'' V tistem hipu so izažvenketale šipe poleg mene in rjava pošast je j skozi zaprta okna treščila na ulico. Kolena so se mi zašibila in sesedel bi se na tla, ko bi se ne prijel stola. Ozrl sem se nazaj in videl Bob-ka z o lprtimi ustmi in velikimi o-čmi ter z nožem v roki stati ter gledati v razbito okno. "Kaj pa si storil?" sem zaklical. "Tisti lepcek snm mu hotel od ležati", je rekel Bobek ter začel tuliti. Xaglo sem odprl okno in pogledal na ulico. Prav pod oknom je po turško sedela sredi eeste v blatu elegantna gospodična z velikanskim klobukom, ki ji je visel ves potlačen na hrbet. Kakor brezumna je mahala z rokami okrog sebe ter naposled začela na glas jokati. Tudi z^jca sem še malo videl, k Pismo Nike Cegare-ta svojim starišem v Evropo. IV. Špieburg, dne 20. sušca 1910. Dragi mi! Morebiti boste mislili, da me jedo . že ribe in morski lintverni, ali pa da , me je unter-Teker spravil pod črno 1 zemljo, ker Vam toliko časa nisem > pisal ? — Xoserij hvala Bogu! tako daleč še nismo. 'Hujše kakor vsem morskim lintver-ir nom godilo se mi je pa res zadnje dni in zato Vam hočem celo stvar ob r kratkem popisati, kakšen trubl sem i imel, odkar sem Vam zadnjič pisal. Dostikrat sem že slišal, da je šte- - vilka 13 nesrečna numara. In to je i tudi res. — Torej ono nedeljo dne 13. x lega meseca ali na dan sv. Gregorja , sem se prvikrat peljal z mojo kobi-£ iico v Ilajlont park na špas. Ta dan, pravijo, se godi tičom do-i bro, čemu bi se še meni ne — sem si mislil; pa sem vstal zjutraj ob 6. - uri. Očistil sem voz in kobilico. Ob i ; 7ih je bila Luči že taka, kakor bi jo 1 j človek iz škatljice potegnil. Sita in s | nabasana kakor veterajnarski boben. 2 | Kopita sem ji zbiksal z bazelinom in - \ grivo sem ji naprenal in sfiksal prav ^ po stajliš. Potem sem šel k bar berju na kor-nar, ki me je poraziral in z bej ru-i mam lase namazal. _V štoru sem si s že prejšni dan kupil en lep nek Taj. 1 par sus penders. 2 kenker Čifa pa ^ en ober kot za 8 dolarjev ali 40 kron Vašega denarja. 1 "Vac meter Majk vitju tu dej? 2 de si tako štajliš in fojst kles na-e pravi jen?" me vpraša neki znan in - I Sur ene ežent, ko qa srečam na Zajt i s bolk. Jaz mu pa rečem: "Xever J Majnd, tac rajt, najs zondej!" * Ob 9 tih sem napregel kobileo, pa smo vzeli drek šn prot Butl Št-rit. * kjer me že vsi Ione mani dobro po-' znajo. — Xe bodi faulast Majk! sem si mislil, pa poženem kobileo. da je "jšla kakor veter dalje, j iPred enim barber šopom se usta- ■ vim. kjer sem si dal čevlje zbiksati ■ j ali suša j n. — Amerikanski bojsi so '. me kar zijali. Xato jo odrinemo naprej kakor sveti Elija-, ki se je s kočijo v nebesa peljal. Ravno pred Ilajlont parkom se zapodi en pes pred kobilo. Ta se ustra-: ši in jo zavije naravnost proti nekim j res ta vran t oni. Bumf! Xaenkrat so j bile vse šipe razbite. Pasja inrcina j je pa le še bolj lajala, kakor bi jo sam hudič za rep cukal. — Jaz potegnem vajeti, — kobila se zasnče na-zaj» — pa smo ležali prevrnjeni pod j vozom. j Xaenkrat se je zbralo dosti folka od vseh strani. — Jaz sem si zvinil desni palec na roki, — štanga od voza se je zlomila in psu je pa zadnje kolo popolnoma rep prekosalo. — To' je Vam bil dirindaj! Polic, polic, polic! so klicali ljudje; nakar pritečeta res kar dva polic mana s knipelni v rokah. — Mene so areštali in peljali v špebkamro, psa je pa ambulanea vzela v špetau. Jokal sem se od same intrige ter j žalosti, ko sem mogel zapustiti mojo ljubo kobileo. — Milo me je gledala s solznimi očmi. Jaz sem jo pa za slovo še enkrat objel in poljubil, predno so me gnali na polic Š-tešn. Tam me je dal kepten pod 25 tolarjev bonda in druga dan so me lefrali na kurt. Žoč me je obsodil na 6 dni zapora, katere sem mogel presedeti kakor amen v očenašu. Sedaj sem pa zopet frej in upam, da se mi ni-kedar več kaj tacega ne pripeti. Za tisti pasji rep sem mogel plačati še 10 tolarjev po vrhu enej starej junk fravi. Moj prst na roki bo kmalu dober. — Res to se mi pa že tako feržmaga, da jo bom precej drugi teden mahnil naprej, odkoder Vam zopet pišem. Pozdravite vse domače! Vaš zvesti sin: kut baj Mike Cekar I - antres kakor zadniič. NAZNANILO. Rojakom v Herminie, Pa., in okolici naznanjam, da imam v zalogi vsakovrstno blago, kakor: jamčeno najboljši tobak, smodke, svalčice in francoski papir za svalčice, pipe, karte za igralce, električne svetilke in vse potrebne stvari za plinove stvari, vsakovrstni papir, peresa, črnilo in svinčnike, velike harmonike in' ustne harmonike itd., sploh vse, kar kedo poželi, in sicer za nizke cene. Za blago jamčim. Objednem se priporočam rojakom 1 za pošiljanje denarja v stari kraj. Prodajam prekomorske in železnične vožne listke za vse kraje sveta po najnižjih cenah, kakor glavne družbe. Pobiram naročnino za list Glas Xa-roda in Hrvatski S vi jet. Posredujem pri kupovanju in prodaji zem-] ljišč. hiš in pri najemu stanovanj. Za vse posle se rojakom toplo priporočam. Jurij Žalec, Herminie. Pa. J. S., Dodson, Md. Vse je dovoljeno, kakor komu drago, kajti take združitve so po ustavi in zakonih dovoljene in popolnoma veljavne. Vse se obari naravno pri sodišču. J. T.. Ely, Minn. Vse ono spada pod rubriko "humbug". Prvi, kakor tudi drugi ne znajo onega storiti, 3 kajti vse je odvisno od ozračja in pri-l rodnih zakonov. Pozdrav! i NAZNANILO. 3 Članom postajnih društev slavne J. S. K. J. se naznanja, da je dru- - štvo sv. Jerneja št. 81 imelo dne 20. e marca redno mesečno sejo, pri kteri b je bilo žrebanje zlate ure. Srečka a št. 2213 je bila izžrebana, ktero je kupilo društvo sv. Jožefa št. 41. Za- - :to jprosim društvenega 'tajnika, da e nam naznani natančni naslov člana, l. kteri je to srečko kupil in mu uro a takoj pošljemo. Objednem se zahvaljujemo cenjenim društvom in članom, kteri so .- nam pripomogli. V slučaju, da bode a kako društvo naše slavne Jeduote v i. denarni zadregi, smo tudi mi vedno b pripravljeni pomagati. 0 Pozdrav vsem članom naše Jednote ti ter ostalim rojakom širom Amerike, i. Odbor. n ! v i Kje je JOSIP SERPČIČ? Rojen je v Zavadah pri Kostanjevici. Pred 5 leti je šel v Ameriko ter pustil doma ženo in enega otročičkn. V ii mesecu maju lanskega leta je pisal j. domov zadnje pismo iz Clevelanda. a j Ohio, št. 3952 St. Clair St. Ker a ' je žena brez vsakih sredstev in upniki nameravajo prodati vso njego- ? j govo imevino, zato prosim cenjene -I rojake, če kdo ve za njegov naslov. n ■ da ga naznani upravništvu "Glas t j Naroda", ali pa meni. — Peter Ili-r; nič, K vasica št. 3. pošta Črnomelj. Kranjsko. Austria. (20-29—3) a 1 1 POZOR ROJAKI! " ! Priporočam rojakom dobro, narav- a ^ no vino, Concord gnlouo po 50^, Catawba po 75i, kakor žival, je seveda morenje i svojih blLžnjikov izpopolnil in je med | drugim iznašel tudi grozovito sred- j stvo za svoje nani jie: stmp. Ta uein-' kuje zanesljivo in daje morilcu prili-i ko, da ne postavlja svoje kože v ne- j varnost, kakor pri klanju, nego da j lahko mirno gleda smrtni boj svoje ! žrtve. Tudi kače in dkorpijoi in druga 1' taka bitja more s stnapom^ a ta bitja ne vedo, kaj je strup, in se ga poslu- ' žnjejo tako, kakor volk ali tiger svo- j' jih nestrupenih ?.(»!>; narava jim je da- ! lo strup, a ne v«Jo, da ga imajo. j: Strupena žival je torej manj hudobna, . kakor mitKki lleraklej, ki je svoje pu- -pomazal s s.tni]»om lernejske hi-i; dre in manj hudobna kakor Indijanec, ki svoje orožje namoči v strupu- A I' tudi Ileraklej in Indijanec nista za-j ' strupijevalca v pravem pomenu be-i' sede, ker so njih nasprotniki vedeli, p s 'kakimi sovražniki imajo opraviti in so s;1 tudi sami posluževali enakih ! I sredstev. i Za vratno zastrupljen je, to je u- j vedla šele kultura, to je ostalo tnogo- ' če, ko so se ljudje že dvignili iz sta- t nja divjaš*va, Tisti, ki je prvi ponu-jz dli svojemu sovražnik« s hlinjeno pri-I' jasnostjo v j d i ali v medicini sttraip, j.-je bil že kultmren človek. Zgodilo se i 1 je to že v časih, ko so ljudje imeli še 1 prav malo kulture, komaj prve pred- i pogoje za kulturno življenje. Na za- s t-jku vse kulturne zgodovine stoji i zastrupi jen je; prvo kar je človeški um-ustvaril, je bil naiši« zavratnega u- . ' mora s stnr>om. Zdaj, ko je afera Jv av^trijsfee-ga nadiporočniika Hofrich- j t terja na dnevnem rtdhr, ne 'bo odveč, 'i če $>r pledamo nekoliko zgodovino in s zalšJežimo najznačilnejše kar nam po- ' roofi o zastrupi jen ju. itajstareji kulturni narod so bili j Ilathiiti. ki so živeli v Egiptu. Ti so že rabili strup. Med starimi Egipčani fe bilo zastrupljcnje oblastveno u-peljana kazen. Iv!dor je izdal kako f skrivnost duhovskffja stanu ali kogar d so duhovniki proglasili za sovražnika r njijjovih l>ogov, ta je dobil piti "gren- ! v ko vodo", to je iz breskev dobljeni j>j stimn, prusko kislino, ki je bistvo ei-! ^ jahali ja. Td li zailionolomsie žene so j 3 obsojali v tistih časih na smrt in jih i zastrupijevali z "grenko vodo". L Strup je bil torej že tedaj v službi } ( jiuwtica in sredstvo za oblastveno u-! j smrčenje. ^ h Tudi stati Gnki so tako rabili strup. c Modrijan Sokrat je bil zaradi brez-j] bcinosti, ker duhovnikom ni verjel, j npgo iskal resnico, obsojen 1. 339 j pred Kristom na zastrupljenje in si-eer so mu dali tro/beličnega strupa J; piti. Trol)'ličnd strup je bil narejen j iz trobelikovca (neke vrste pasjega A peteršilja) in cpija. Grki so poznali t zastrupljen je že jako .zgodaj, najbrže z so dobili to iz Orijenta. Pripisovali j so strupene rastline .boginji HetkaKi, j ki jpi svoje izkušnje prenesla na svo- j ji hčeri Medejo in Ivirko, najstra- r šnejsi zastrupljevalki grš&e mite. Tu- s ( iJespotje. Herodot .poroča obširno o j, potovanjih babilonskih kraljnv do- L stavijajoč, da so vedno vozili vodo , seboj in da niso ndbene druge pili | j kal cor to, ker jih je moril strah pred L strupom. Ta previdnost je bila popol- , noma na mestu. Pravi eldorado zastrupovalcev palj je «t»il Rim. Že v časih stare rimske i republike je moralo biti zastrupi jen je ji zelo ukoreminjen zločin, ker se je j ] Cicero skliceval na z- lo star zakon i,l proti 2»«trupljevalcem. Kasneje se je h ta "unwtnost" še posebno razvila. I; Napredek v zHravilstvu je bil tudi na- < prriihk v zastnupljevanju. Iz Cicero- ! J novih pisem je posneti, da so v nje-ji (rovih časih že poznali strupe, ki so L polagoma usmrtili človeka, da se do- j tičnek dolgo časa sploh ni zavedal, da je zastrupljen. V času cesarja Av-puata je bilo zastrupi je van jei tako raz- j. Inirjeno, da je cesar sam vsak dan ; cavžil "popolnoma zanesljiv" proti-strup, da bi bil zavarovan zoper vsako presenečenje. Strupe in protistrupe «0 i^Movali -zdravniki in zaslužili •o ogromno denarja. Poleg njih pa so se. pečale 1 izdelovanjem strupov j zavržene ženske, ki jih je biio za vse pridfHbitL Glavni poklic teli ž«n«ik je j pač bilo rufijamstvo, a izdelovale so tudi lepotila, vsakovrstna adravila in strupe. Taka ženska je biLa n. pr. m-ijanka Lakusta, ki j« v družbi s t 7 r -"..... L na svojega moza, cesarja Klavdija za-jstmpila. Poleg cesarje Klavdija je ; Lokusta Bsastrujpila tudi Germanika in j j Rritanika 111 tako pripravila sinu oe- ' Isarice A gripi ne prosto pot do cesar-j Jskega prestola. Ta sin je bil Neron, _ j Lokusta pa je postala nekaka držav-? ,na zastrupljevaika. Ker ji Neron ni I zaupal, mu je njegov zdravnik An-d roma k moral pripraviti "sigurno u-; činlcujoe" protistinp. V strašnih ča-I ;sih vojaških cesarjev so bila v vojašnicah in med višjimi oficirji za-! s trupi jen ja takorekoč na dnevtnem re-'du. Slučaji, kakor je sedaj. Hofrich-terjev, niso bili takrat nob?ina red-t kost. Cerkveni očak Tertulijan, ki je ži-L i vel konc.m drugega in začetkom tre-jljega stoletja je upa-1, da bo kristjan-,'stvo ljulii zboljšalo in jih dvignilo na. , i višjo stopinjo, tako da bode zastrup- j . ; ljevanju konec. Toda kristjanstvo ni i i/pohiilo te njegme nade. Prav ko je kristjansrtvo imelo največjo moč, v ! srednjem veku nami^eč, tedaj je bilo 1 zastrupi jeva nje najbolj navadno. Vse je delalo s strupom. "Iz strahu, iz ■ sovraštva, iz straliopetnosti, iz ljubo-j siinmosti, iz čas t i lakomnost i, iz gole 1 hudobije" so ljudje rabili strup in ' spravili sto tisočo, ljtuldi ]>oH zemljo. ■ Vse je rabilo strup, papeži in kralji, 1 j kakor razbojniki in lopovi, prieezinje ■ j in vlač trge. ' Izmed brezštevilnih tragedij, ki so znane, je ena .posebno značilna za 1 11st 1 <-as m vredno jo je omeniti tudi zaradi te*ra, ker je ena največjih iro-nij svetovne zgodovine. Dne 17. avgusta leta 1503 je iLmrl vsled zastrup-ljenja Kristusov namestnik rimski pa-p>š Aleksander. Strup sta fbila pap^ž in njegov sin Cezar Borgia namenila svojim gostom, a slučaj je nanesel. da ga je zavžil papež sam! Zastrupijevanje ni nikdar ponehalo ; v vseh stoletjih spremlja člo-| vezivo, ves razvoj kulture ni mogel I tomu nore/lit i konec in prav v naših ^ j dneh vidimo kako ta poeast zopet dviga svojo grozotno glavo. "Don Kisot". Najznamenitejši izmed živečih francoskih glasbenikov, Massenet, je doživel nov sijajen uspeh. Njegova J najnovejša opera "Don Ivišot" je bila ■ vprizorjena na gledališču v Monte ( Karlu in vsa evropska kritika je pol- ' na hvale in priznanja sladatelju ^ i Massenetuv ' I Pri tej priliki se francoski listi spo- j k minjajo tudi pisatelja, ki ga krije že ; 1 dolgo črna zemlja, in kateremu se ' . I C, ima Massenet pač v veliki meri za- k . . i hvalita za svoj uspeh. Libreto novi i operi jei bilo namreč spisano že pred leti kot drama. Ta drama je bila svoje dni tudi mnogokrat uprizorjena, potem pa je izginila iz repertoarja, j kakor navadno drame in je zapadla pozabi, dasi je odlično delo. Massenet j je slučajno dobil to dramo v roke in videč, da je tehnično kakor ustvarje- l na za veliko opero, se je posvetoval < z različnimi kritiki, če je naj porabi. 1 Šele ti kritiki so Massenrjta opozorili na vse lepote drame. Zlasti, da je ] pisatelj Cervantesoveiriu slavnemu romanu dal veliko vcicji pomen, kakor ] se mu obi-rayno pripisuje. Pisatelj je ] namreč dal Cervantesovim osebnostim j ;irlobok simboličen pomen in njih zma-|čaje s tem visoko povzdignil. 1 Ta genij a Ini raož in1 pasatfij se je ] ! imenoval Jakob Lelorrain, Po svojem poklicu je bil — čevljar. Hodil je pač nekaj let v ljudsko tšolo, a se je tam naučil le o literaturi in estetiki. Živel se je s tem, da je pri nekem i hiSniku: - čevljarju čevlje krpal. Iz ► ;Montpelliera jr, šel peš v Nancy in ■ tam študiral in delal. Sploh ni imel . j nikdar nič smisla za praktične sbva- ■ ri. Potujoč po Franciji je samo ogle- - doval naturo, študiral ljudi in živali : U in cele mesece nič drugega vižival, | - kakor suh kruh. Tudi Špansko je prš - preromal. Tam so ga aretirali, češ, 1 d'a je član družbe brigantov. Ker ni i, imel nič denarja in tudi nobenih do-1 j kremen tov, so ga zaprli in ostal je več ' j mesecev v zaporu, dokler se na/mreč ? I ni dognala njegova identiteta. Sod-1 nijski .pazftiiki so se divili možu, ki ) je bil raztrgan in ušiv, a je znal pri-1 povedovaiti krasne stvari, kakršnih še - nikdar niso slišali. Moč poezije se je 3 pokazala pri tnh ljudeh. Poslušali so - poeta cele ure in ko je prišel oblast-rJr«mi afcae, d» so «a izpustili, so am ------;-11 ""T--- ponujali, naj ostane pri njihj da bodo zanj. skrbeli. Toda pesnika je mi-I kalo v Pariz, zato je odMonil gotovo jako požrtvovalno ponudbo justičnih j paznikov in je peš odšej eez Pirene-je (tomov. V Parizu so literarni listi pač radi priobčevali njegove poezije, a neslo mu je to malo. Od samih la- ■ vorik in samega priznanja tudi v! Parizu ni mogel živeti. Lelorrain je umiral lakote. V tej stiski so mu pomagali nekateri znanci in mu dali toliko denarja na posodo, da je odprl branjerijo. Otvoritev svoje prodajalne je Lelorrain naznanil dijaštvu z daljšo humoristično premijo, ki jo vsa kritika priznava za pravi biser j }>oezij?. Toda tudi v branjeriji se je pokazalo, da Lelorrain nimia praktičnih talentov. Sedel je pač ves dan za "pudelnom", a namesto da bi bil Ija'lpm stregjel. je Ipisal "Don :Kišota". Časih je bil tako zamaknjen ' v pisanje, da je pozabil prodajalno zapreti in je pisal vso noč. Seveda je ' bilo njjegove trgovske slave kmalu I konec. Kir je bil ječen, so mu prijatelji, oziroma čestilci njegovega ta-1 lenta ponujali denar, a Lelarrain je : raje straldal. kakor da bi kaj sprejel. Znani urednik "Revus des deux Mondes" Brunetiere mu je moral uprav usiliti nekaj sto frankov, a Lelorrain jih je sprejel samo kot predujem na roman, ki g? j a hotel ! spisati za omenjeno revijo. Spisal ga I nikoli ni. Doživel je samo eno predstavo svoje dra.me "Don Kišot" po-i tem je v neki bolnici umrl za joftiko. >- OGLAS. 1 Gospiea Fanica KruSiž val#i vse 0 svoje prijateljice-rojakinje, da si 0-gledajo veliko zalogo klobukov, rož in druge potrebščine. Cena manjša j kot drugje in poleg vsakega naročila "J; da se še darilo. 1-1 v , Branin ft KrofiiS, e 118 "West 3rd St., Pittsburg, Kana. K; (4-3—1-4 2x v t) >-' [_ Kje se nahajate moji dve hčeri MA-' - RIJA in ANGELA VERŠČAJ? z Zvedel sem, da se je ena omožila 0 in sem celo že nje moža videl, toda j r za njo pa ne vem. kje se nahaja. J e Prosim, da se mi javite, vsaj se ne ! boste zastonj. Prosim eenjene ro- j a jake, če kdo ve, da naznani očetu:! »i Joseph Verščaj, Box 390, McDo-; 3 nald, Pa. (25-28—3) j a ■■ ^i^MHBMB ; 9 Zdravilne knjige e ^——po celem svetu slo-! j / \ večega Msgr. Seb. / \ Kneippa, in vsa v ~ / \ istih opicana zdra- - / \ 'z star«ga kraia, f W \ kakor t a vie nt 1 ože, l ] žajbelj. krčna trava,, ' \/ lapuh, lipovi in be?- i c V^^^^g^S^s/ govi cvet, pelin, br - 1 njevo olje itd. ima j i 1110 vedno v zalogi, j 1 Pišite po cenik na ' t AL. AUSEN1K CO. I 82 Cortland t St., New York, N. Y.: ' 1 : ZA VSEBINO TUJIH OGLASOV -i NI ODGOVORNO NE UPRAVNI-j . I STVO NE UREDNIŠTVO Cenik: knjig, katere se dobe v zalogi slovenic publishing company, S3 CORTLANDT STREET, NEW YORK, IS.Y MOLIT V1LNI Kl. DUŠNA PAŠA v i-latno vezano 754-broširana 60ela._s |4 Zastopnik "GLAS NARODA", 82 Cortlandt St.,New York. -J; Kajbol] varno naložen denar ]e v slovenski f \ mestni j [hranilnici ljubljanski i 1 Stanje hranilnih ulog: Rezervni zaklad: 2 S nad 35 milijonov kron. nad 1 milijon kron. & I Za varnost denarja jamči in je porok poleg rezervnega zaklada £ mestna občina ljubljanska z vsem svojim premoženjem in vso I svojo davčno močjo. Zato vlagajo v to hranilnico sodišča denar I mladoletnih otrek in varovancev, ter župnišča cerkveni denar. ^ 1 Mestna hranilnica ljubljanska sprejema hranilne vloge vsaki I T dan in jih obrestuje ? f 4=i°lo i S ter pripisuje nedvignjene obresti vsakega pol leta h kapitalu, p I Die 1. In IG. vloženi denar se obrestuje takoj. f I Sprejemajo se tudi vložne knjižice dražili dcnarr.ih zavodov kot gotov ? 1 denar, ne da bi se obrestovale prenehalo. j Rentni davek od vloženih obresti plačuje .-raniinica sama # 1 in ga vlagateljem ne zaračuna. 1 A Posoja se na zemljišča, menice in vrednostne papirje. £ f Hranilnica se nahaja v svoji palači t PreieraoriV prej StcnovU* ulicah 3, 1 nasproti frančiškanskemu klojtru. 1 Naš zaupnik v Zjod. državah je £e več let % FRANK SAKSER CO. Jugoslovanska Katol. JednotaJ Uaigimirim dne 24. januarja 1901 v državi Minnesota. MF Sedež v ELY, MINNESOTA. VfcAJDraa; PredaedniS: FRANK MEDOS, »483 Ewing Avo., So. Chicago, m ' Podpredsednik: IVAN GERM, P. O. Bo* 67, Brad dock, Pa. t Glavni tajniks JURIJ L. BBOZIČ, P. O. Box 424, Ely, Minn. Fractal tajnik s MAKS KERŽIŠNEK, L. Box B83, Book Spring JOHlilSJt« Blagajaik: IVAN GOVtB, B. Box 196, Ely, Mina. SSBe-r. X ADZOKJH2Q: 1L0JZLJ VTKANT, preMztS nadzornega odbora, 1700 E. 28th St Lorain, Ohio. ' IVAN PRIMOŽIČ, H. nad gornik, P. O. Box »41, Eveleth, Minn. MIHAEL KLOBUČAR, HL nadzornik, 115 — 7th 8tr. Calnrnet MirtiBi, ** POROTKI ODBOR: IVAN KEEŽISNIK, predsednik porotne*« odbora, P. 9 Box 138 Bnrdine, Pa. IVAN MERHAR, drugi porotnik, Bx 95, Ely, Minn. ŠTEFAN PAVLIŠIČ, tretji porotnik, Bx 261, Aurora, M™n, ■ ■ o ' ■ ■ Vrkovni adravnik: Dr. MARTIN J. IVEC, 711 Nortk Chieago St., Sfaliei, EL DrnltT«no gluilo je "GLAS NARODA." * . » . PROŠNJA. Novo društvo sv. Jurija v Henry, W. Va. želi pristopiti k J. S. K. Jolnoti: — Imena Članov: 21. marca. Jolian Potek, rojen 187o, cert. St. 12819; Matija Pirnat rojen 1872. cert. št.12820; Martin Maček rojen 1879. cert'. št. 12S21; Anton Čeme rojen 1875. eert. št.12822; Frank Maček rojem" 3 8,iS. eert. Št. 12S2.1; Ignac UponSek rojen 1813. eert. š»t.l2824; Jožef Jew v o r va r rojen 1884. eert. Št. 12825; Flor. Basrdovinac rojen 1874. cert. št. 12S2rt; Vasili Kronik rojen 1887. ervt. Št. 12827: Nikolaj Unofreh rojen 18S(i. eert. št 12828; Maks Badjenoivič rojen 1884. cert. Št. 12820; Jolian Ilodnlj rojen 1880. cert. st. 12S30; Daniel Bulic rojen 1881. crrt. št. 12S31 : Juri Bulic roj.^n 1893. eert. Št.12832; Frank Potesnk rojen 1S79. c- ri. H 12833; Miliael Jurasevič rojen 1884. eert, št. 12834; 'Nikolai Širnim- rojen 1888. cert. Št. 12835; Jakob Sclšok rojen 1880. odrt. št. 12836. Vsi v I. razredu. Društvo šteje 18 članov. PRISTOPILI. K društvu sv. Barbare št. 34 v Roslyn, Wash, tine 15. marca Josip K.vuzlarič roj\n 1805. cert. št. 12799; Ivan Kanidarič rojen 1869. cert. št. 1230().0ba v I. razred. Društvo šteje 167 Članov. K društvu sv. Roka št. 94 v Waukegan, 111. dne 11. marca Frank 0-eredfcar lojen 1888. cert. št. 12801 v II. razred: John Kuntar rojen 1880. cert. št. 12S02; Jakob Gostiša rojen 18S8, crrt. Št. 12803, Oba v I. rarred. Louis Stebla j rojen 1888. cert. št. 12804 v II. razred. Mart. Svete rojen 1875. cert. št. 12S17 v I. razred. Društvo šteje) 30 Članov. K društvu sv. Jožefa št. 85 v Aurora. Minn dne 9. marca And. Bobnar rojen 1876. cert. št 12805 in John Vidmajer rojen 1883. eert. št. 12806. Oba v I. razred. Društvo šteje 61 Članov. K društvu sv. Frančiška št. 54 v Ribbing, Mimn. dne 11. marca Mijo Kezeile rojen 1887. cert. št. 12807 in Ani. Dragočevič rojen 1881. cert. št. 12808. Oba v I. razred. Društvo štrfje 53 članov. K diuštvu sv. Barbare št. 5 v Tower. Minn, dne 11. marca Lutf. Mesojedec rojen 1S&9. eert. št. 12809 in Joe Brula rojrm 1871. cert. Š'L 12810. Oba v I. razred. Društvo šteje 32 članov. K društvu sv. Barbare št. 4 v Federal, Pa. dne 11. marca Ant. Subič rojen 1890. cert. št. 12811 v II. razrod. .Društvo šteje 71 članov. K društvu sv. Janeza Ivrstnika št. 71 v Collinwood', Ohio, due 15. marca Franc Jarm, rojen 1883. crrt. št. 12812; Frane Uvrajnc, rojen 1877. cert. št. 12813; Jacob Logar, rojen 1879. cert. št. 12814. Vsi v I. razred. Diiištvo Šteje 56 članov. K društrvu sv. Barbare št. 47 v Aspen, Colo, dne 8. marca Jos. Puh, rojen 1884. cert. št. 12815 v I. raizred. Društvo šteje 91 članov. K društva sv. Alojzija aft. 57 Esport, Pa. dne 13. marca Max Kogov-lek, rojen 1891. cert. št. 12816 v I. razred. Društvo šteje 53 Članov. K društvu sv. Jožefa v Indianapolis. I ml. dUe 1- marca Mary Zorman, rojena 1879. cert. št. 12769. Društvo šteje 47 Članic. K društvu sv. Roka št. 94 v Waufcegan, 111. dne 6. fenarca Frančiška Svete, rojena 1881. cert. št. 12818. Društvo šteje 8 članic. ODSTOPILI. Od društva sv. Barbare št. 47 v Aspen, Colo, dur, 8. marca Ant. Škrin-jar, cert. št. 11280 in Frank Debevc, cert. št. 7788. Oba V I. razredu. Društvo šteje 94 članov. SUSPENDIRANI. Iz društva sv. Barbare št. 47 v Aspegi, Colo, dne 8. marca John Rus. cert. št. 4124, I. razred. Društvo šteje 96 članov. Iz društva sv. Florijana. št. 64 v South Range, Mich. 53 iuurr* Z bratskim pozdravom, -.v«.- • ■ .............. - __.....9?0. U KWZJORJajnik. J| j cARNEGIE TRUST COMPANY,"] 115 Broadway^ New York. { Glavnica in prebitek................$2.500.000,00 j i Depozitarna za državo in za mesto New York. f URADNIKI: * J. B. RmcnMAgy, President. j James Ross C ubran, Vice-President* Hubert L. Smith, Vice-President. f Bta.vtov C. Dickinson, Treasurer. Roee«t B. Moobhead, Secretary. John i J. Dickinson. Jk. Ass'nt. Treas., A:,n«ar E. Ciiandleh, Ass't Sec'y., f La whence A. Ramage, Trust Otlieer Chaemss E. Hammett, Ass't., Tr., \ Lev ester ; zgrudil na tla in bil v desetih minutah j lrjrtev. Žalost starišev je tem večja, I ker je bil dečfk edini sin in eden najboljših učencev v šoli. V Dobu pri Ljubljani je 8. marca umrla Katarina Ves, zasebnica, v 90. I letu svoje starosti. Bila je ena naj- ; starejšiili v dbčini. Sodna preiskava zaradi rimskih cekinov. Pred kratkim je neki delavci-pri kopanju na Mirju našel lonec, v katerem je 'bilo večje število eekinov izza rimskih časov, in je ta lonec s cekini vred oddal na pristojnem mestu. Zdaj pa je- ta delavec obdolžen, J da ni vseh najdenih cekinov oddal, i marveč da jih je nekaj na stran spra- j vil in začela se je radi tega sodna preiskava Umrli so v Ljubljani: Vencclj Pek-sa, črevljar, 59 let Japljqva ulica 2. — Josip Drobež, črevljarjev sin, 3 dni. — Peter Kokanek. delavec, 17 let. — Marija Tome, koearjeva žena, 40 let. Umrla je Pred škofijo št. 19 Ana Sušič Vlom na Notranjskem. Pri Francetu Valenčiču v Dolenji Košani se je izvršil nedavno vlom. Tatovi so vlomili skozi okno i® to sredi vasi. Odnesli so obleke in denarja v skup-' ni vrednofeti 500 do 600 KL Orožni-štvo zastednje storilce ter sumi, da so ta vlom izvršili cigani. P one ver je nje na poštnem uradu. Iz Suhora se poroča: TtrkajSnja pošta-rica, Amalija C-hodliola je že nad dva meseca v preiskovalnem zaporu v Novem mestu. Dognalo se je, da je na •pošti več strankam vzela, in sicer do 3000 K denarja, ki je bil poslan iz Amerike. Tudi se širijo po žnpniji razne govorice, kako da je bila neredna ob uradnih urah in da je tuja pi-smm odpirala it'd. Čuidno, da ni bila vestma v svojem stanu, ker je itak kot vdova z dvema otrokoma milostnim potom prišla v poštno službo. Sedaj pride pred porotno obravnavo. PRIMORSKE NOVICE. Poskusen samomor. 191etni trgov- j ski agent Emil Litusso, stanujoč v uli- i ei Raffineria št. 3 v Trstu, se je1 nedavno v svoji sobi ustrelil iz re- i volverja v prsa. Domačini so prihi- j teli in videli ležati mladeniča v krvi. i Poklicali so zdravnika, ki ga je dal ■ prepeljati v bolnišnico. Litusso je bil zaljubljen v neko devojko, ki mu pa Ijuibezni ni vračala, kar ga je gnalo v obup, da si je hotel vzeti življenje. Samomor. Nedavno zastrupila se je neka 371etna Ida Čeme, soproga trgovca, stanujoča v ulici Geppa a. 18 V Trst S f0 rilka je bila zelo nevrastenitna, kar jo je tudi dovedlo do samomora. Nesrečna smrt. Poročajo, da je umrl v Tolminu Frane Koren, posestnik in voznik; ponesrečil je, padel po stopnjieah ter si zlomil tilnik. Štiri milijone v Tržič (Monfalco-ne). V'L'Eco" poroča, da je vlada končno vendar dovolila dva milijona iza iščiščenje kanala v Tržiču, struge ! proti Porto Rosesra in kanaia, ki gre od tam. v morje. Govori se pa tudi, da | je dala vlada dva milijona ladjedelnici ' v Tržiču, in sicer s pogojem, da bodo uposleni tam le delavci iz avstro-! ogrske monarhije. Sedaj je v ladjedelnicah vse polno angleških delavcev. ŠTAJERSKE NOVICE. Izginil je dne 21. februarja deček Janez Klanjšek, želarjev sin v Mako-lah. Hodil je v ljudsko šolo, a je naenkrat neznamo kain izginil. Omiljenega dne so ga videli ob potoku. Ker je v temi Času bil potok narasel in ker so našli ob potoku drogi dan njegovo šolsko torbo, se sumi, da je otrok zašel v potok ter je utonil. Duh se je omračil župniku Jožefu Cernku v Vuhr^Ju. Z britvijo si je večkrat zarezal vrat, a še živi. Samoumor v Gradcn. V Gradcu I se je ustrelil 46 let stari črevljarski .mojster J. Kocian. Bil je takoj j mrtev. I Radi detomora je bila pred mariborskimi porotniki obsojena 24 let stara viničarska hči Marija Šeguda iz Oblačeka. Sodni oficijal se ubil. V noči na 9. marea se je ubil J. Kruhar, e. kr. sodni oficijal v Brežicah, ko je šel iz Br?žic na svoje stanovanje na Čatež. I Pal je pri Stuklencu raz strme steze, i ki vodi z državne ceste na Čatež do hiš brežiške slov. posojilnice na Gri-j čn. Drugi dan ob 9. uri zjutraj ll seboj. — Zlobnež je *.r.:3l najbrž htfd' boj s pokojnikom, en- kaže zdrobljeno kamenje nad prepadom, na glavno cesto. / < i HRVATSKE NOVICE. 1 Tatovi zopet pri delu. Na Veliki i Dolini so v treh vaseh po polnoči j v vsaki vasi ukradli ono kravo. V eni noči ukradene kar tri krave. — "udno! Tatvine se silno množe, a storilcev ni mogoče dobiti. Očeta je umoril v Belovam na nasvet svoje sestre in žene kmet Nikolaj Dijakovič. BALKANSKE NOVICE. Car Nikolaj vrne poset v Belgradn in Sofiji. Petrograd, 12. marca. V diplomatskih krogih zatrjujejo, da bo car Nikolaj vrnil poset srbskemu in bolgarskemu kralju v Belgra)dti in Sofiji meseca maja. Ogromna dedščlna. Sofijska "Ve-černja Pošta" javlja: Pred desetletji se je iz vasi Popov izselil v Indijo reven bolgarski mladenič. Je-kom let se mu je posrečilo pridobiti v svoji novi domovini ogromno premoženje. Ko je pred več meseci v Kaffkuti umrl, je zapustil 417 milijonov kron. Ker ni imel v Kalkuti nobenega sorodnika, se> je angleška vlaida obrnila na bolgarsko mdnister-stvo zunanjih del s prošnjo, 'da poišče -dediče v Kalkuti umrlega bogataša. Kakor poroča imenovani bolgarski list, so bogataševe dediče že našli v vasi Popov. To so siromašni daljni sorodniki pokojnikovi. Nji-jliov odvetnik bivši ministrvr dr. Ra-| doslavov je že storil vse potrebne, ■ korake, da preskrbe dedičem ogrom- ■ na zapuščino v znesku 417 milijo-j nov ali kakor se z druge strani zatr-! ju je c?lo 800 milijonov kron. Če je j vest resnična, ibodo v kratkem revni | bolgarski vaščanje v Popovu najbo-, gatejši ljudi na slovanskem, jugu. Turčija je dovolila Srbiji zgradbo • Adrijske železnice. Kralj Peter obriše*?, Carigrad, tudi bolgarski car namerava obiskati Carigrad. — 'Srbija je odpravila prisilne potne liste. RAJDTOTERQ8TL Francoske iole na Turškem,. Sta- Kjilieva privlačnost Je brezmejna. Ciisti turški tobak, kterega se rabi pri izdelovanju je tak, da se te cigarete vsakomur priljubijo. Iz tega tobaka se izdelujejo le najboljše in najdražje cigarete. kterih sine more vsakdo privoščiti, Vse to smo pa spremenili in sedaj se je med našimi kadil-ci našlo mnogo kritikov, kteri nad vse hvalijo j\*rkey f|ecl Cifl^r^ttes Le našemu velikanskemu nakupu ^^^^^ i ^ Bogate, [gpo dišeče in (slike. ^^^^^^^ i B dinjenih držav ne more kaditi boljših ci- w^MM^aaaaawM^M garet, kakor jih zamorete kadili Vi, ako —J& kupite Turkcj' Bed Cigaiete. ^ lOc. za 10 Pri vseh prodajalcih cigar. Kupite danes fedno škatljo. Poskusite jedno in prepričajte se. S. ANARGYRCS, A Corporation, owned by the AMERICAN TOBACCO CO. le v Moli Aziji poslednjih šest let j napredovali-. V mestu Kadi Kej je 1. 1903 pohajalo tamošnjo fismeosko š(;!o 225 uveneev. 1. 1009 je pa to število naraslo že 11a 702. od katerih je bilo 15S učencev mo«li:i:»ke vere, akoravno je dotični zavod v rokah nekr verske družbe. Xemci se trudijo, da bi tekmovali s Franeofzi. ali do-j ^lej se jim je to slabo obneslo. Tako >so bili oni v Hajdar-pasi, ki je izhodna točka njihove železnice v Mali Aziji, ustanovili krasno šolo. v katero se je fljilo vpisalo 1«>0 šolarjev. Ko so ipa Francozi otvorili svojo šolo v ! skromnem poslopju, se je priglasilo izprva samo GS otrok, ali še par dni ni poteklo, pa jih je ml vseh strani iiavrelo toliko, da so jih morali 1 nlbi-.Jat 1. Nasprotno pa je število nemfikih "olariev veuno padalo, dokler ni pad-•o o i IjO na 48. To kaže, da je kulturni vpljiv francoskega jezika v ori-j iitu silen, dočim je nemška kultura brez vsakega vpljiva. Msiari ss tresejo strahu. Xa kako lončeni podlag temelji mažarska pre-I moč v kronovinah krone sv. Štc-fana. I nam kaže govor Tisza ob mstanovitvi narodne delavske stranke, v Szeiredi-;r;u. Sieer so metali na Tis-'.:> gnjila ko .-e je peljal v mesto, a go-voslI je pa mož le, in sieer precej od-Ikritosrčno pod vtisom gnjilih jajc. i Povedal je, da s? zavzema za skupno ">ko s stališča, da ostane monarhija ' ■■ t in pa z dinastičnrh razlogov, i Bela' i hoče. Ua se ljudstvo spravi iz; močvirja. Nato je pa govoril o na-; rodnem vprašanju. Povedal je znano resnieo. da so- ponv.crali svoj čas Ma- 1 žari dvigniti nemštvo v Avstriji na I , sedlo. Nato je pa vzdihnil : "Kjo ; ie zdaj nemška hegemonija v Avstriji j in zakaj je izginila? Zato, ker ne mo-j rejo opustiti nemogočih sanjarij, ker !»o precenjevali svojo moč rn izrabili moči s stranskima boji. Pazimo, da tudi nam tako n? zarodi. Mr.žarsko stališče na Ogrskem je močnejše kakor nemško v Avstriji, a obdajajo nas sovražniki, ki aflrirajo moH proti nam. ki podlaga jo poidkorpe in skušajo izrabiti našo nedelavnost. Okolo nas se strnujejo svetovno zgodovinski toki. Paziti moramo, da nas ne pomedo j s torišča zgodovine! Ali hočete dobiti nekaj pojma O ANGLEŠČINI in AMERIŠKI PISAVI? Pišite na nas. Poučujemo že dve leti potom dopisovanja angleščino in i lepopisje. Pojasnila popolnoma zastonj. Pišite š© danes I i ' Slovenska korespondenčna Sola, ; 6119 St. Clair Ave. (Special Box 10) Cleveland, Ohio. iX NARAVNA & S KALIFORNIJSKA VINA g ff NA PKOBAJ. g ™ Mr* era* vin po 60 do 60 ct. galoa s posodo vred. Iw Jgf Dobre fee*« tIbo od 60 do 70 ct. £) gtlw a posodo nad. W izrritaa trepavlca od f2.60 do $8 jV 1 gmion s posodo vred. fj »Manj sago IO salon naj A nihče ne naroča, ker man je ko- Q i ličine ne morem xacpoeiljati. Jn fir Zajedno s naročilom naj gg. na* 71 i točni ki dopošljejo danar, oriro- W Sf ma Money Oraer^ vi 8poMovanj«n M Nik. Rftdoyict)^ S M JHyiaaiiHt.,1wFwcl«c«.C Zahtevajte in kupujte Ciril-Mete dove smedke in vžigalice (Ako storite tako, spolnujete Vašo naredno dolžnost Po slovenskih naselbinah, kjer trgovci ne prodajajo narodnega blaga, se prosijo slavna slovenska društva, da si ga nabavijo v svrho nadaljne razprodaje. Na ta način ne bi ^ podpirali samo družbe sv. Cirila in Metoda, ampak bi tudi I lahko vsako leto napravili lep dobiček za svoja društva. f Ciril-Metodove smedke razpoSil'amo tudi |-csnme7nikom sirom "f: Amerike in sicer 50 komadov za 32.CO, 1L" kcm. za $3 6O, fine ha- f vanske pa 50 komadov za $3.80, lOOkom. ia $7.00 poštnine prosto. 3 I Tojasnila dajejo in naročila fprejenajo glavni zalagatelji za Ameriko: II A. AUSENtK & CO. 82 CORTLAND! ST., NLW YORK, N. Y. ZA VSEBINO TUJIH OGLASOV NI ODCOVOIiNO NE UPEAYNI-^TVO NE CEEDNIŠ7V0. Zdravju I j najprimernejša p:jača je ■ ^LEžSV Pi ktero je varjeno ir najboljšega ; mpertiranega CcSkcga h mrla. Kad tc^a j naj nikdo ne zamudi poskusiti ga v svojo lastno korist, kakor 1 ud« * - ' »t | tvoje družine, svojih prijatelje-.' ia drogih- LrOl-ny pl\'o j; najbolj p'iljubljcno rer s- dob: r vser >c ?*tl» i gostilnah. Vbc podrobnosti zveste pri 0<-s. Trotsiksr-ja 6IC2 St. Cia!» « « } kteri Vam drage volje vse poji^ui. j THE ISAAC LE1SY BREWiNu COMPANY CLEVELAND, O. J Onppie geueraie Tiapngiiipe [Francoska parobrodna družba.] Direktna črta do Havre, Pariza, Švice, konc=ta b Ljnhijane. Postni' pamild so: "La Provence" na dva vijaka..................: j; t-n, T;. o-O kor. jslib moi , ' La Savoit" " '« " ..................jž,w:o " i- .0 :'La Lorrninc" *4 " " ]2 < (5 ) " "" - )0 " j "LaTonraine" «« " « ......".II!!'.'"^iu eni •• v •i?) "La llfetagne"................................g.<.'!*.) " r-;^ •» ''La ^aseogne"............................... ^ eCO " t-.cuO " Glavna a'jreucifa: tO STATE ST., NrE:V/ YORK corner Pearl Street, Cbes£bfot!£B Buiidisr. j Parniki odplnjejo od seJaj naprej redno ol> čeirfki^ r' dcr-olttne i pristanišča štev. 42 North River, ol> M-^on St., It Y.: I "LA SAVOIE 31. marea 1910. * LA LORRAINE 3. maja 1910 ! *LA LORRAINE 7. aprila 1910.*LA SAVOIE 12.maja 1910 *LA PROVENCE 14. aprila 1910 * LA PROVENCE 19. maja 1910 ! *LA TOURAINE 21. aprila, 1910.*LA TOI RA1XE 20. maja 1910 LA BRETAGNE 28. apriSa, 1910.? LA LORRAINE 2. junija 1910. * j POSEBNA PLOVTTBA. Y HAVRE: | Chicago odpluje dne 2. aprila ob .1. nri popoldne. LA GOSCOGNE odpluje dne 16. aprila, 1910. ob tretji nri popoludne. hidd imri»aain,«aBMq»y«dT>Tqda. EL W. Kozminski, gecerafcj £;cctiaxapa^. 71 Dearbcra St^ Civ^-r, t Vsimoovljena doe 16. avgusta 1905. j Inkorporlrann 33. aprila 1909 v državi Po- neu • sedežem v Conemaugh, Pa. GLAVNI URADNIKI: i Predsednik: MIHAEL ROVANŠEK, R. F. D. No 1, Conemangh, Pa. Podprcdi-ednik: GEORGE KOS, 524 Broad St., Johnstown, Pa. Glavni tajnik: IVAN PAJK, L Dos 328, Conemaugh, Pa. Pomožni tajnik: ANDY VIDRICH, P. O. Box 523, Conemaugh, Pa. Blagajnik: FRANK SEGA, L. Box 238, Conemau-h, Pa. Pomožni blagajnik: IVAN BREZOVEC, P. O. Box G, Conemaugh, Pa. NADZORNIKI: JACOB KOCJAN, preds. nadz. odbora, Box 508, Conemaugh, Pa. FRANK PERKO, nadzornik, L. Box 101, Conemaugh, Pa. JOSIP DREMELJ, nadzornik, L. Box 275, Con em a ugh, Pa. * • ,1 v POROTNIKI: ALOJZIJ BAVDEK, predsednik porot, odbora, Box 1, Dunlo, Pa. MrHAEL KRIVEC, porotnik, Box 324, Primero, Colo. 3 VAN GLAVIC, porotnik, P. O. Box 323, Conemaugh, Pa. VRHOVNI ZDRAVNIK: S. A. E. BRALLIER, Greeve St., Conemaugh, Pa. ■-o Cenjena društva, oziroma njih uradniki so nljudno prošeni pošiljati 8enar naravnost na blagajnika in nikomur drugem, vse druge dopise pa 138 glavnega tajnika. V slni-aju da opazijo društveni tajniki pri mesečnih poročilih, ali (ploh kjersibodi v poročilih glavnega tajnika kake pomanjklivosti, naj se t« utiL rlonia naznani na urad glavnega tajnika, da se v prihodnje popravi. Društveno glasilo je "GLAS NARODA." Malomesten dogodek. 'Tukaj bi se bralo in vživalo!' vzkliknila lepa tujka, gospodična Boalrika, ko je naila zadaj v gozdu za letovišču i m .jarkom tak kotiček ki, ji je bil poeobno povolji: "Vi pre-»ktfbite povesti in pesmi, jaz prinesem zase pleten stol s svojega balko n« in za vas j>odnožnLk. To bo krasno!" Gospodična Beatrika so j? nenadoma navdušila in za/.arcl«. v svoja h^w in žametna lica. njen spremljevalec, državni uradnik Podbr^gar, pa se ji je ravnotako čudil, kakor ob vsaki taki priliki, ko se je na^duise-vala /i« literaturo. "Kaj takega!" — j" mislil sam zase — "kaj takega! Kdo je živel nekaj sličnegaT Tako imenitna, tako krasna dama kakoi Beatrika. pa se navd'asuje za literaturo! Poglejte!" J I Govoril je pa drugače: "Res je!" ' " — Ji je pritrjeval. "Vaš okus j? tako- < a rekoč moj okus! V tem prijetnem 1 U gozdnem kotičku, v tem šdravem'1 i, hladu smrečjih in borovih senc bo krasno presedeti nekaj umetniškega . i »_ uživanja polnih in prijaznih tun!" ( » j "Dn. da!" — se je zavzemala go-:< i- spolična, še vedno stala na mestu in j 1 J ogledovala mali gozdni prostorček, i i- sredi mladih borovcev, držala z veli- 1 a ko grtcijoznostjo in s tenko in rož- i >- na'to roko svetlo krilo ravno prav vi- i r, seko in ravno toliko, da se je bahal iz- f b 'pod njega svetli in okusni ozki če- i vel j. ozirala se s svojimi temnim ic - očmi v svojega spremljevalca in ga l .! udarila nazadnje s kofsato rdečo vrt-;s o nicn hudomušno po licu. ;r >r "Vi preskrbite knjige! Jaz ne j i v"""" -V**"* ' .; i poznam vaafe literature! Zanima me, raxla bi se z njo seznanila!" Državni uradtiik je bil na tihem v zadregi. Spomnil se je, da nima doma prav nobene beletristične k nji- i ge razun "Slovenskega saljivca", ki : ga je prebiral svoje čase ob večerih,1 ko ni mogel takoj zaspati, in vselej takrat, kadar se je odpravljal v kakšno druščino. Prav mu je hodil ob takih časih. Šal se je nalezel iz njega in dovtipov kakor na solnčnem pašniku vol obadov; h* vnaprej se je prismejal v di-uabo in se zavedal ti-*te imenitne vloge, ki čaka nanj nekako tako, kakor duša na odrešenje, i Sarro ugodnega trenutka je bilo treba. samo da je površno občutil pravi veter, pa je bruhnil s priučenimi dovtipi na dan kakor vulkan z lavo Ali pri gospodični Betriki so se vsi enaki poizkusi izjalovili. "Slovenski šaJji/vee" se je izkazal nenavadno slabo. Gospod uradnik je povedal dovtip in se ob koncu obrnil stran in na ves glas zakrohotal. Ko se je ozrl po gospodični, je vidcJ, da je mirna in nevesela. "Star dovtip!" — je dejala in zamahnila z reko. "Veste, kaj je največja smoda?" — je pričel uradnik znova. "Kaj?" — vprašala. "Če je človek nahoden, pa pozabi robce doma!" — Zopet se je zasmejal na vse grlo, a gospodična je ostala resna. "Res?" — ga je vprašal in obtr-govala rožo. Jezilo ga je, premislil je, kaj pre-moro najboljšega njegova zaloga, in še tisto je povedal. "Kmet lovi na prepovedanem , kraju na gliste ribe" — je pravil — "pride stražnik in reče: Ali ne veste, da je prepovedano na tem mest-u loviti ribe? — Kmet odgovori: Saj ne J lovim rib, jaz učim. gliste plavati!" Zopet je izostal uspeh in zaželje-no veselje, gospodična je ]x>vedala, da je to že čitala. gospod uradnik je obsedel in onemel tik nje na klopi, i kakor Človek, ki mu zmanjka misli in besed. Kaj bi napravil, prosim vas. : kaj bi povedal, kako bi se razgovoril na tak način, da bi postala gospodična Beatrika nanj pozornej.ša in ra-dovednejša, kakor je bila? To je bilo 1 njegovo resno stremljenje, njegov ] ril j. njegova "luč med daljnimi obla- ; ki'", kakor je razložil sam sebi ze po 11 stokrat ob poznih in samotnih noč- i lih urah. Vezalo ga je nanjo nekaj ta- : kega, nekaj močnega, silnega in vro- i čega, kakor do tistih časov še na nobeno drugo. Včasi se je spomnil sredi pisarniških ur, srsdi dolgočasnega in ena-1 komernega dela nenadoma, da bi ob-■ ha j al z njo svatbo, odšel z njo na po-ročno potovanje in t ami bi bila oba skupaj kar tako-le sama med saboj in tiha izba in noč in vse prijetno in on in Beatrika in brez klobuka na glavi in sploh brez tega in onega in prav. naravno in podomače. Speklo ga je vselrft, občutno speklo nekje zgoraj v glavi, ali spodaj globoko in nemara prav na dftm duše, kadar so ga obšle take misli. Ali z Beatriko so bili veliki križi in težave. Ona je bila izobražena, pred vsem na tak način olikana, da je bilo z njo popolnoma nemogoče se tako pomeniti in pozabavati, kakor je bil to slučaj pri drugih dekletih "in damah tistega kraja. Pri njej je bilo treba vedno in vedno, do prve besede pa do zadnje besAle le misliti in misliti. Če je tako-le gospod airadnik zinil in bleknil, baš kar mu je padlo tisti hip v možgane in zdrknilo istočasno z jezika, na je postalo ponavadi nerodno in tesnobno v družbi, nekakšna tiha in sitna zadrega se je pojavila, gospodična Beatrika se je smehljala, gospod uradnik je pokašljal zardel prav do las in zadaj do tilnika nazaj, iz kazalo se je da je molčanje mnogo boljše kakor ne vsestransko premišljeno in pretehtano govorjeni je in po takih prilikah se je vračal uradnik vedno z rdečimi ušesi od svoj© oboževanji e v stanovanje. ■No, pa to bi še vse bilo, to bi se še prenašalo, človek ni od železa, posebno še takrat ne, ko je zaljubljen, odvadi se tega in onega in tudi raztresenih in nepremišljenih besed bi ovadil. Ampak — kar je bilo najini jše, kar je bilo nekaj nepričakovanega in obenem groznega, to je bil posebni in čudni slučaj, da se je zanimala gospodična Beatrika za literaturo. In to za vsako literaturo in jo tudi poznala. Gospodu uradniku i se je včasi zdelo, ko je to zoprno resnico premišljal in premleval, da je morala pričeti gospodična takoj po rojstvu, torej že v zibelki in na materinih prsih, s čitanjem. Zdaj je bila še mlada, komaj nad dVajsettiini leti in — v rag znaj! — Kako bi pa bilo drugače mogoče, da bi vse prelistala in prečitala, kar ji je hodilo po mislih in .spominih. Ta hip, recimo, je govorila o imenitnem Rusu. ki je spraal ducat knjig, pesmi drame — "Alf vata je znan?" — Ta- koj za njim se jo domislila na slovitega španskega dramatika, ki je dobil nekje svetovno nagrado — nekje na Koroškem, Tirolskem, ali Danskem — vrag ga veda, kje imajo za take stvari denarje! — S Španskega je zašla naenkrat na Angleško in se popečala z nekim nad vse mere duhovitimi človekom, ki se piše Wilde, izgovori pa UeH — "Vam so gotovo znana njegova dela" —, z Angle^ce-jga smo odmarširali naravnost ha Ja-• ponsko, kjer je po njenih besedah ! cvela pred stoinsto leti ravno taka iz-j vrstna lirika, kakor zdaj pri nas. In to bi še vse bilo, če bi zadostovalo samo poslušanje, pritrjevanje in kimanje. A treba je bilo debatirati. Kar tako meni in tebi nič povedati svoje -misli, Svoje prepričanje. "HoJger Dracbmann! Kako vam je na primer všeč Ho-lger Drach-; mami?" — No, le premislite, le povejte, kako vam je všee Ho Iger Dracbmann, j če še niste vse svoje življenje slišali tega imrtia in .bi ga nikoli ne bili, če bi vas ne bile tako čudno zamorile in ' zamešale ljubezenske izkušnjave. Od-j govoriti je pa treba, vsekakor treba. | Gospodična Beatrika vpraša o tem itako, kakor bi šs pozanimala, če še | nisrte popolnoma opustili krščanske , vere. če še znate .mbgoče deset božjih zapovedi ali očenaš ali češčenomari-jo. Kaj boste stali tam kakor lipov bog, zinili na široko pa zavrtili oči, kakor bi nebo prosili, da bi vas sveti Dull obsenčil, napravil čudež in raz-bistril vaše možgane, da bi znali vsako stavljeno vprašanje tako razrešiti, da bi se pokazala na obeh straneh zadovoljnost in 'dobra volja? To ni nič, vsekakor nič. Torej ne kaže drugega. kakor previdno govoriti. "Da!" — je storil ravnotako gospod uradnik in odgovoril. "Da! No ja! Precej mi je zavoljo, seveda — ti-*ti. no, kakor ste ga imenovali. Vam 'udi, ali ne?" — "Holger Dracbmann — o! —" je vzkliknila gospodična Beatrika — "to — je krasen, izvanderen talent! I Vli ste čitali na primer njegove po-| morske povesti?" — se je zanimala dalje. "Aha!" — je mislil na tihem gospod uraJdinik. "Torej tudi drame je pisal!" vesti je pisal!" — In na glas je dejal: "Seveda sem jih čital! Posebno so mi bili všeč, kakor se vem dobro spominjati, opisi morja! Ti so v svetovni literaturi brez primere!" — "Tudi drame ima, par imenitnih i**- ■ . y - -1 . j . dr3m!" — še je navduševala dalje gospodična Beatrika. "Ali teb ne poznate? — "Aha!" — si je mislil gospod 1 uradnik. "Torej tudi drame je pi- t sai!" — In glasno je povedal. "So \ ža dobre stvari, celo precej dobre. 1 vendar mi »bolj ugaja novelist kakor 1 dramatik!"— ] Težke zadeve so bile to. včasih ni bilo mogoče drugače kakor priznati nevednost in resnico. In takrat je bilo nekakšno pomilovalno in poniževalno začudenje takoj na dlani in v očeh in v bese«dah. Dogodilo se je nekoč. ko se je čutil gospod uradnik posebno ponižanega zaradi perzijske književnosti, da se je sklenil i^ploh in na celi črti umakniti. Kar brez pojasnil ustati in izginiti kakor megla, če se zakadi vihar vanjo. A ni mogel ker je na svetu večkrat tako. da zma-jga srce nad pamietrio mislijo, da jo uniči do korenine, tako odpravi, kakor bi je sploh nikoli ne bilo. In prepričan je bil na zadnje tudi. da ga gospodična Beatrika vseeno kolikor toliko eeni, da nima včasih proti večeru čisto nič proti tenru, če on poljubi njeno ozko roko, da večkrat rada posluha, kako bi bilo brez nje njegovo življenje a- bo.loČe megleno, pusto, prazno, strašno!" V zadnjem času se je domislila na slovensko literaturo. Ona je sorodnega naroda hči. slovensko že dobro razume in govori tudi za silo. Zdaj boče čitati, seznanili se z "dušo narodovo.J' "Kaj je z vašimi pisatelji?" — sprašuje. "Kako se zovejo?" (Dalj-e prihodnjič.) POZOR ROJAKI! £Po dolfrem času se krasni brki popolnoma zrastejo. Reumatizem v rokah nepah in terižičah v 8 dneh popolnom ozdranim. kurjaočesa bradavice. DOtne nosre iti ozebline se popolnorr.a odstranijo. Da je to resnica jamčim z SOuO. 1'iiile po cenik katerega, pošljem zastoj". JAKOB VAHČIČ, P. O. Box |69. CLEVELAND. O. ROJAKI IN ROJAKINJE, RAZŠIRJAJTE NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK "GLAS NARODA"! - i : HARMONIKE odisi kakotSnekoli vrtte izdelujem in iipravljam po najnitjib cenah, a delo peioo in zanesliivo. V popravo zane-jivo vsakdo po Sije, ker sem Iz nad 16 t tukaj ▼ tem posla in sedaj v svojem stnem domu. V popravek vtamem ranjske kakor vse druge harmonike ta Cun&m po delu kakor^uo kdo zahteva rez nadaljnih vprašanj. JOHN WENZEL, 017 E.62*id Str. Owakd O Za vsebino tujih oglasov ni odgo* v :o ni upravni£tvo ni uredništvo. POZOR fe^i^^BL^ rojaki! PVlL/Kddf kap«*« ytjfs&^-^im^fi^r uro aH dni* ^jggy:1 tfS^Sr stetafno. nmj »OtwbN* ■Bi alovemm cenik. Com to aate steka, ostaja aa • blajro. Mi pošiljamo boiifna in ncroleta* oaii-l direktno ▼ atari kraj In jiznčlioo T B spr6j4B Pižite daaaa 90 caaik. D ERG AN C E W1DETICH & CO, 9X2 Arapahe« St. Danr, Colored« NAZNANILO. Bratom Slovencem in Hrvatom n&-nanjam, da je v korist onemu, ki eli dobro in naravno vino, 2e se obr-e na posestnika vinograda, n« pa a agente, kteri nimajo svojega vinm. Cer.a dobremu belemu vinu je '33c alona in Črnemu pa 28c galona. To-orne stroške plačate sami Manjših arotil od 50 gal. ne sprejmem. Kjer je vas več skupaj, zložite s« a eelo karo, to je za približno 60 r>dov in dam znižano ceno, za ktero k pismeno dogovorimo. Z n .toč! f o m se pošlje polovico dear ja v jt^prej in ostanek po spreje-m. Prosim za natančni naslov, kam aj vino pošljem. Za obilo naročil se priporočam Frank Stefanich, posestnik vinograda, , S. 7, Box 81, Fresno, CaL 82 CORTLANDT STREET, NEW YORK. Podružnica: CLEVELAND, OHIO. 6104 St. Clair Ave., N. E. El A' ■ -^r '1 ifli ■ Vli ■ Ifi ~ Tp -- yii -- y> muli ni