Sodobna slovenska poezija
Legende
Tišine
Vse zvezde gledajo v spregled in davno ~ez meglice in daljice
kot pritegla lu~, da smo pod razno in navkljub.
Kopernik
Obesila si perilo na peto repatice in vesolje se je skrilo
in bridko poglobilo v hru{kast modrc in je neminljivo.
Sirene
Vihari se in riba krov in dojki sta otoka, na gladkem svit in smeli tok,
nagel kot neparni prst, ki ga pri{~ipne {koljka, in lov je spet odprt.
Table
Ker se hodi po vodi in kruh vzhaja v telo, ker se obuja od mrtvih,
na kamnati plošči beseda prileže v meso in smo božje nedolžni.
Miramar
Beli se prebeli grad, klesan iz morske pene, v njem zavrnjen postavljač,
pod njim pomol in klopca ter na njej perica v srajci črnega zamorca.
Doma
Luna se je položila kot cekin čez veke, v njih pa vodnjak
in pes, ki bevska na dnu nad tujcem, ki odsepa, in sva v snu.
Samote
Šminka na kavni skodelici ni bila tvoja ne njena, a zloguje se go{~a
v sence in sanje o mimohodju v samo staro~asje.