Poštnina p***«™? f gotovini.
Leto LXXI. it« 87
L|aal|aaa, torek 1% aprila lfSS
Cena Din 1—
Iznaja vsak dan popoldne. Izvzemal nedelje ln praznike — Inseratt do 80 petit
vrst a Din 2, do 100 vrst a Dir. 2.50. od 100 do 300 vrst S Din 3, već Ji inseraU petit Trsta Din i.—. Popust po dogovoru, inseratnl davek posebej. — »Slovenski Narod« vei;a mesečno v Jugoslaviji Din 12.—, za inozemstvo Din 25-—. Rokopisi se ne vračajo.
UREDNIŠTVO IN UPRAVNlsTVO LJUBLJANA, Knafljevm ulic* Ste*. 6
Telefon: 31-22, 31-23, 31-24, 31-25 In 31-26
Podrutolet: MARIBOR, Strossmayerjeva 3b — NOVO MESTO, Ljubljanska c, telefon it. 26 — CELJE, celjsko uredništvo: Strossmaverjeva ulica 1, telefon st. 65; podružnica uprave: Kocenova uL 2. telefon St. 190 — JESENICE: Ob kolodvoru 101.
Postna hranilnica v Ljubljani Št. 10.351
Dogodek zgodovinskega pomena:
Po sporazumu med Anglijo in Italijo
je odprta pot do resničnega mini v Evropi
Sklenitev i talijansko-angleškega sporazuma je po vsem svetu naletela tu ztim ustvarja v Evropi docela nov položaj
— Snora-
Rim, 1 . april«  <L Zunanji minister Cia
no in an^e-^t p«*>Ianik Perth sta v soboto ob 18 M) podpisala v palači Chigt ifahian ako-angieiki spora/u m Gre za obsežen do kumet ki obstoja rt treh dtu,x. I protokola 2. izmeti j« ve pisem. 3. dogovora o dobrem sosedstvu med Egiptom in Italijo.
Zadovoljstvo v Rimu
Rim. 19 aprila. Rimski listi objavljajo ob filma  poročila o aci^laško-i'alijeuskem spo razumu ter poudarjajo, da fjre za dogodek živiienske važnosti, za mir. V svojih komentarjih naglasa jo, da je ta sporazum na ete! povsod na veliko zadovoljstvo ter ga snitra jo za ckjvovtv element ravnotežja in m^dna rodn^sra sodelovanja  >Giornale i*I?alia< pra-Ti. da rimski snorizum pre>i**avlia nov čvrrt korak k evrooskernu konstruktivnemu sodelovanju. Sve4 naj ve. da je ta korak nar*»di!a fašistična Italija. Po^bno nsi vedo to tist; ki se « te al: one **trani Oceana trudijo, kako bi fašizem predstavili svetu kot nekak az" -s-ven in ne  -'»* >:s"eni idej in de-
Ssvno^ti ki se dviga do najvš ^ ~t'v»fiie narodne in m^marodne civilizacije Italija te --*:v - pod p - ns ta • m rjie-dna rodni ak- >joi:dar^ in m ru ki se naslana že na prej sklenjene -^po-azume z \em.*i;o rn Juje^laviki t*>r vabi druge države da pristop: i u k njemu.
Na poti k paktu štirih velesil
Parii. 13   aprila. AA. Amjl^sko-Ttali janski sporazum in francosko #*tali£če nasproti njemu |t predmf številnih komentarjev tukaj snega tiska  >Epoquec obžaluje da ie no ni imenovan v R mu fran^-odci veleposlanik   V zv^zi ^ obnov;tviio sporazuma v Stre ^,        po **>dbi  pariških  krosov   Italija ne more več angažirati za kak sporazum oroti >Pe*it .Journal« pra-v tako prna^a o tMi '"»redmetu svoio razlaso o četvem^m pokru ter dodaja, da Chamberlan želi. da bi pr«»k> do popolnega sporazumi v etapah Xawei ie s*»dai  ^ki^njen anuleško-italijan-ski sporazum,    drugi naj bi bil ang^ko-franco ko italijanski, in  nazadrie aicrV^o-franeosko-p^m^ko-^nli ian«*k;     sporazum Z ozirom na m*»rer i?ni rnorazum med Franci1© in» l>alijo objavlja  >Expels'or«  članek, ki med dhjct; m pravi, da bo ta ^r^orazum iirez
0 - na fr^nrovk^ vla ie ime! v <jlav-Bfui za nottlaffo dve klavrni? italHanskn an-rrle<ke?j "ima. to je priznanje italijan-sfeega kolonialnega cesar-^va po DrušUu naroda *n um;k *ni;h fet i* Apanije.
Zmaga razuma
London, 19 aprila. Konservativni listi nenavadno povoljno komentirajo ita.lijan-sko-angleški sporazumu doći m ga o pozicija k i ostro kritizirajo »Daily Mali« pise, da  ta sporazum predstavlja prvi Cham-
1 »inov triurni in da je ministrski pred-sedzi k zashižil  z o žirom na svojo realno
itiko in na svojo dalekovidnost, da se prizna največja zasluga in izrazi največja zahvalnost od strani njegovih sodr-anov. >Da:ly Expre?s« med drugim pile, da je tokrat zmagal zdrav razum, in zdravo pojmovanje zahteve, da gre angleška politika tudi v bodoče po isti poti. >T:-res« med drugim pravi: Treba je podčrtati, da je Chamberlainova zdrava razsodnost znala izrabiti ugodno priliko. Sedaj ne obstoja ničesar več. kar bi moglo položaj na Sredozemskem morju spraviti ▼ negotovost- Temu uspehu pa je treba dodati Se drugih. Zdi se. da ie Francija na čelu z Daladierjem pripravljena iti po poti, ki jo Je začrtala Velika Br tan-ja. >DaiIy Telegraph« in >Momingpost€ pišeta tudi o velikem Chamberlainovem zmagoslavju. Med druerim pišeta, da se mora klavzula, ki se nanaša na Španijo, smatrati kot najsrečnejša reš tpv tega vprašanja Ni razvidno, zaradi česa naj bi ta sporazum neugodno vplival na prisrčne odnosa ie med Francijo in Veliko Britanijo, nasprotno, ta sporazum more mnoeo doprinesti k ie večjemu zblizanni. če že ne med Veliko Britanijo in Nemčijo, pa vsaj ▼ najkrajšem času med Franciio in Italijo »News ChrorrrW med dni«rm piše, d* j> b-M sklenjeno premirje med Italijo in Anglijo.
Nemška sodba
Berl'n, 1». a pni a. AA. Nemški listi obširno pišejo o novem italijansko-angleškem sporazumu Vsi so složni v tem. da je treba ta sporazum pozdraviti kot nov element, ki bo služil okrepitvi evropskega miru- »Deutsche Allgemeine Zeitung« pile med drugim: Mussolini je spet z delom dokazal, kaj se vse da doseči s hrabrostjo to vztrajnostjo ter z modro in logično presojo položaja. Podla*** ki Jo Mnsnoll
niju olajšala delo. je bila os Rim—Berlin, gibalo za njegovo delo pa je bila težnja k afirmaciji novega italijanskega cesarstva. Angleži pa so z ozirom na vedno bolj resen položaj na Daljnem vzhodu čutili potrebo, da razčistijo politični položaj v Evropi sami. Zadnje spremembe v Londonu so angleški vladi olajšale delo v tej smeri. Angleški ministrski predsednik Chamberlain smatra da ni v interesu angleškega imperija, da bi se London neprestano upiral novim silam v Evropi. In ravno v tem pojmovanji se je pokazal Chamberlain velikega u_'iavnika. Ta njegov sklep ni važen samo za Anglijo, pač pa za vso Evropo. »Berliner Lokal An-zeiger* med drugim piše. da je sporazum med Italijo in Veliko Britanijo lepo velikonočno darilo vsej Evropi. List hvali veliko gibčnost predstavnikov obeh držav, ki sta podpisali ta sporazum, ki predvideva stalen stik med obema državama. Z ozirom na ta stik. pravi pisec tega članka, je mogoče računati s tem. da bodo sčasoma rešena tudi ona vprašanja, ki jih ie sedanji sporazum pustil še odprta. Važno je za tem tudi to, — piše omenjeni list — da ne more tega sporazuma
kratiti nobena tretja država, posebno pa
se kot taka »tretja strane ne bo moglo
pojaviti Društvo narodov.
Odmev v Ameriki
5ewyork 19 aprila. AA. O anjflesko-itali-janskem sporazumu med drugimi piše tudi »Newyork Times< in pravi, da je mnoeo bolj važno kot pa sam sporazum dej^vo, da sta Anglija in Italija vzpostavili prijateljske od-nosaie po triletnih zsvlačevalnih pogajanjih, ki so predstav)vala nevarnost za mir ne ramo v Evropi, nego po vsem svetu. List 5e dodaja, da PolHioni krogi v USA smatrajo d« bo ta sporazum imel zadovoHrv odjek za svetovni mir. LT?A bodo priznale italijansko cesarstvo. FVm to stori Velika Britanija.
Francoska ©ogajania z Italijo
Pariz% 10. apTila. »Daily Herald«
poroča iz Rima. da bodo pri francosko-rtailijanskih pogajanjih govorili o naslednjih vprašanjih: Glede Tangerja mora Francija potrditi vtalijansko enakopravnost I Francijo in Veliko Britanijo v mednarodnem pasu. Francija mora potrditi konven-
oijo it l. 1896. po kateri so zajamčene pravice italijanskih državljanov v Tunisoi. Poleg tega je treba vzpostaviti dobre odno-šaje med Tunisom in Libijo. Uredila naj bi se tudi meja med francosko Somalijo rn Abeetnijo. Treba bo izvršiti revizijo sporazuma iz L 1936, po katerem mora Italija dobiti od 34.000 deln ic železnice Džibuti-Adis Abeba 2.500. Nameravano je rudi sodelovanje v libijskem zaledju. Uredil naj bi se tudi položaj italijanskih političnih beguncev v Franciji, zlasti glede protifašističnega udejstvovanja m propagande. Obe državi naj se zavežeta, da se bosta obveščaj i o vseh vojaških ukrepih na Sredozemskem morju Obe državi naj bi se potrudili, da čtm bolj uredita trgovinske odnošaje z afriškimi kolonijami. Prvi teh pogajanj se bo določila tuda -pomorska moč obeh držav. List pristavlja, da bo francosko-italijanski sporazum skJenjen na podlagi protokola s katerim se przna tudi Franciji prav tako kakor Italiji življenjski interes na Sredozemskem morju. Obe državi se bosta zavezali, da poskrbita in zavarujeta 9voboden promet na tem morju.
Velikonočna amnestija v Č5R
ie okrog 3000 ljudi
Praga, 19 aprila, r Na velikonočno soboto je bii objavljen v CbR tudi odlok predsednika repubi.ke o obširni amnestiji za dejanja proti zakonu o zaščiti republike Izvzeti so ie gotovi primeri vojaškega izdajstva Ta amnestija je ena izmed največjih, odkar obstoja CSR. ker se razlega tudi na administrativne in disciplinarne prestopke Abolicija se raztega na pnbhžno 2 700 primerov amnestija pa na približno 250 Pri aboliciji gre za pr bližno 830 državljanov češkoslovaške narodnosti.
1.140 nemške, 440 madžarske, 180 ukrajinske in 30 poljske narodnosti, amnestija pa se tiče približno 100 državljanov češkoslovaške narodnosti, 95 nemške. 45 madžarske in 70 ukrajinske. Poljakov v tej skupini ni. Predsednik republike more na prošnjo individuelno izreči amnestijo še za razne izjemne primere, ki jih je približno 1.320. med njimi 220 pripadnikov češkoslovaške narodnosti, 540 nemške, 490 madžarske, 37 ukrajinske in 24 poljske.
Krvava Velika noč v Jeruzalema
V spopadili med Židi in Arabci je bilo SO ljudi ubitih, nad SO pa ranjenih
Jeruzalem 19 aprila. A A. Na velikonočno Mtielto ie prišlo v Jeruzalemu do kr\avih spopadov, pri katerih ie bilo nad 50 ljudi ranjenih, okoli 50 pa uhir?h Snoči **ra ek^plo d'rali dve brmf i. kar ie števi.lo mrtvih in ran enih se povečalo Ena bomba je eksplodirala v neki ž;dov>ki va^L druga pa v neki arabski kavami v Haifi. kjer je bil eden ubit. 8 pa težp in laže ramenih Boje se. da bi se ti nemiri le povečali, posebno z
ozrrom na dejstvo, ds ie zdaj prišel osa, ko obirajo pomaranče. Kljub temu pa obstoja upanie da bo z ozirom na skorajšnji prihod nove anele^ke anketne komisije konec tega me^eoa prižlo do pomirjenia. Kakor je ana-no. bo naloea te komisije, da poišče možnost sporazumne razdelitve aemlje. o čemer je Ml že sestavljen predlog od strani prejšnjih ko-misij.
Uspešna obramba Kitajcev
Kitajski četnilci onemogočajo Japoncem pošiljanje ojačenj na fronto
Hanhov, 1Q aprila, d Vesti 5 severne fronte pn Hsičovu poročajo o hudih bojih pri Linijnu 110 km severno vzhodno od Tajerčuanga. kjer so Japonci pred dnevi doživeli hud poraz. Ti boji se razvijajo med kitajskimi četami m deiom japonskih ojačenj. 40 000 vojakov, poslamih pred dnevi iz Cvntava na pomoč japonski vojski v južnem Santungu. V bojih so imeli Japonci silne izgube. Doslej se je preb:lo skozi kitajski obroč le 1.500 japonskih vojakov, ki pa so jih sprejeli drugi kitajski oddelki ter ustavili pri Cingćuangu. Vojašk, opazovalci imajo vtis. da skuša kita sko vojaško poveljstvo onemogočit i pošiljanje vsakršnih sovražnih ojačenj na to rrorno Kitajci trdijo, da se jim je delno to posrećilo, ker so kitajske čete zadele doslej le na približno 20.000 japonskih vojakov, ki so prispeli iz Cintava kot ojačenje.
Pred Ci nanom so Japonci doslej uporabili oačenja iz Tiencina in Pekinga. Japonci trdijo da so se zopet utrdili 5 km od Gosšanga v Cankiju. Japonce močno ovira v njihovi akciji porušena železniška pro-g«
Južno je na fronti Narnkmg-Hangoov okoli  130 000 K»taicev neprestano v bojih i Japoncu   ki so zadnje   dni   imeli okoli 4-000   mrtvih.   Krtajci   so osvojila mesta ! Kvangtev,   An-či, Vukang,   Tehcing v bli-; žmi    jezera    Tanan in    Hajning v zalivu Hangčov   Kitajci  menijo, da   Hajning ne bodo mogli obdržati, ker je Hangčov še ▼ , posesti Japoncev.
Iz Sansija poročajo o veliki aktivnosti Kitajvec v zapadnem in ju žre m delu te pokrajine. Tako so zavzeli med drugim Ptng-jan ob meji Honana in Sanaija ter mesto Luanghu.
Francovci na morski obali
Z zavzetjem Vinarose so frankovci morsko obalo in razdelili republikansko ftpanijo na dvoje
Pariz, 19 aprila r. V soboto so francovci zavzeli Vmaroso rn s tem presekali zvezo med Barcelono in Valencijo.
Prek in jen je zveze med Barcelono na eni strani ter Valencijo in Madridom na drugi strani pomeni zrn. republikansko vrhovno poveljstvo izredno teaavne posledice, zlasti v preskrbi čet z živili in raznimi vojnimi potrebščinami. Ker se Je povečala tudi Frankova blokada na morju, je ob-
nisči Valencijo. Alicantom, Cartageno in A Ime ri jo. Doslej so v Valenciji in Madridu dobivali iz Katalonije potrebne sirovine za izdelovanje orožja in municije, kakor tudi v ogromnih množinah frfme*n Tudi preskrba Valencije s elektriko Je v veliki meri odvisna od dovoza iz Katalonije. Dejstvo Je da rudniki v Almadenu in republikanski Andaluziji ne bodo mogli v zadostni meri dobavljati potrebnih
pa bo
ne pomorske blokade onemogočena tudi dobava premoga rudnikom v Andaluziji.
Frankova vojska je razen Vinaroza zavzela tudi obalna mesta Benicarlo, Calig, San Jorgo in na meji pokrajin Castello-na in Tarragone kraje Ulldecone, San Ra-phael ter Lacenijo. V Benicarlu so zaplenili pet Se uporabnih tankov, večje število strojnic, en top in mnogo municije. Razen tega so ujeli 700 republikanskih miličnikov. Posrečilo se je zavzeti tudi važne postojanke zahodno od Morelle.
V Pirenejih nadaljujejo navarske brigade pohod proti severu, pa tudi v odseku pri Bal agu eru so Frankove čete odbile vsč sovražnih napadov.
Begunci se zatekajo v Francijo
Lneon. 19. aprila. Havas. Zaradi uspehov nacionalistov beži Špansko prebvvabstvio v iužno Francijo. Do 19. ure zvece-r je pribe-zalo več sto oseb. med temi tudi 50 miličnikov. Mnogo tovornih avtomobilov je prekoračilo mek>. Nekateri vašima ni so pripeljali s seboj tudi živino. V taborišSu Marignac pri Lueonu je sedaj 1500 Span?k:fh besruncev. Miličniki eo ztežali pred prolirajočimii nacionalist ičnimi Četami na francosko ©tran pri Vieli. Republikanske čete, ki se ni^=o umaknile na francosko stran bodo najbrž obkoljene v Val A ranu. Zairadi prodirania nacionalistov se bo število beguncev naibrž 5e povečalo. Na postaji Marisnac ie priprav-ljenih le več vlakov, ki bodo besunce prepeljali v notranjost Francije. Večino bodo prepeljali v Nevem in Orlar. Civilno prebiva tetvo bodo pa na željo prepeljali tudi v Cerbere ali pa v Hcndave.
Bombardiranje Madrida
Madrid. 19. aprila. AA. Iz Cartagene poročajo, da je 30 bombnikov skušalo bombardirati mpsto. Protiletalski topovi pa so letala nacnali samo nekaj bomb so letala lahko vrela na predmestja. V južnem odseku San Matee so nacionalisti skušali prodira*!' proti jugovzhodu, pa so bili odbiti. Republikanska letala so bombardirala nacionalistično zbiranje čet.
Boji za Tortoso
Bargos. 19. aprila.  AA. (DNB). Uradno objavljajo, da so nacionalistične čete v ponedeljek zvečer vdrle v zunanje dele mesta Tortose.
Italijanske izgube
Rim. 19. aprila. AA. (Štefani). Italijanski Časopisi objavljajo 12. spisek itali>an9kah legionar'ev ki so pomrli v Španiji in katerih Število masa zdaj 204. ki so veri padli cb breeovih Ebra od 9. marca do dane«. Te legionarje so z vsemi vojaškimi častmi pokopali na vojaškem pokopališču.
ameriJkega milijonarja
Newyork. 19. aprila .AA. Andreji Carnegie, vnuk znanega arneriMce?a multimiljonarja. ie v petek odpotoval z Long Islanda z letalom is izjrinil. Menijo, da je letalo najbrž padlo v morje. An dre i Carneeie je bil 28 let star. 3000 oseb in 12 letal ga išče. Siriio se nairazJ«čuej5e vesti, vendar pa ozadje nesreče se ni pojasnjeno.
Borzna ooročila.
Čarih. 19. aprila. Beograd 10, Pariš 13.70. London 21 66375, New Vork 432.625, Bruselj 73.17. M lan 22.775, Amsterdam 241.50. Borisa 174.55. Dunaj 49, Praga 15.17, Vsesava
PoCitleni oC$exni&
Nihče je ne more zrušiti !
V »Jugoslovenskih novina/i« piše inž. Dragutin Domainko: »Ta naša Jugoslavijo Je neverjetno močna država. Nihče je ne more zrušiti! Jugoslo\'enska misel, kri je najkonstruktivnejša ideja našega narodnega genija, je vzidana v temelje naše države in jo čuva propasti, Jugoslavija in jugo-slovenstvo sta dala le mnogo žrtev. Največja žrtev pa je smrt kralja Aleksandra, viteza jugoslovenske misli. In bili so ljudje, ki so mislili, da je takrat prišel konec Jugoslavije. Ali jugoslovenski narod je v tem usodnem trenutku očuval s svojo legendarno hrabrostjo in zbranostjo to državo. Ves svet se je začudil Jugoslovenstvo in Jugoslavija sta položila takrat pred vsem svetom izpit zrelosti, »človeka lahko ubijejo, toda velike ideje ne more nihče ubiti,« to je posvečeno načelo. Jugoslavija in jugoslovenstvo bosta preživela tudi one. kt so rojeni in vzgojeni v malih pokrajinah in ne morejo razumeti te velike ideje. In šele takrat bo jugoslovenski narod pod vodstvom novih mož z velikimi koraki je! napredovati, nadomestiti ono, kar je z neorganiziranim delom izgubil, in doseči in prehiteti marsikatero drugo državo in mar sikateri drug narod, ki je sedaj še pred nami. Zakaj Jugoslavija je blagoslovljena zemlja!« —
Brez Jugoslovenov
ni Jugoslavije!
Poslanec Ante Kovač, ki je nedavno pre-daval v Ljubljani in na Jesenicah, izvaja v članku »Naj živi in bo močna Jugoslavija!«: »Ko je prtšel 3 oktober 1929. s pro glasen jem kralje\nne Jugoslavije in razdelitvijo države na devet banovin, — se je nam res zdelo, kakor da bi bili drugič rojeni. In ko je naša vojska 6. septembra 1930., najzvestejša čuvarica jugoslovenstvo, dobila nove jugoslovenske zastave, smo trdno verjeli, da je jugoslovenstvo definitivno zmagalo. Ono je bito rešeno, vrnjena mu je bila svežina rn oro je sedaj cementirano na vrhovih in na dnu in ni več sile, ki bi jo mogla strmoglaviti v prejšnjo plemensko zablodo. Sedaj šele se lahko dela in ustvarja, d oči m se je preje samo kr-parilo. Jugoslovenstvo je. rekli bi, prejelo svojo službeno vsebino. Življenjsko, aktivno vsebino mu moramo dati vsi Jugoslovani, ker zakon o Jugoslaviji ne sme ostati mrtva črka: mi moramo temu zakonu vdahniti dušo z vsem svojim življenjem Brez Jugoslovenov ni Jugoslavije! A Jugoslovenov je mnogo, zelo mnogo in vedno več jih je videti, odkar jih ne slepi strankarstvo...«
Zvestoba za zvestobo
Dvajset let je poteklo od tistega znamenitega dne, ko so predstavitelji češkoslovaškega in jugoslovenskega naroda v Pragi pred vsem svetom svečano prisegli, da bodo »neomahtjivo vztrajali v borbi za popolno narodno os\>obojenje in državno neodvisnost« in se na manifestanten način zakleli, da bodo za večne čast ostali drug drugemu verni in zvesti Takrat je bilo proglašeno geslo »Zvestoba za zvestobo«. Ta zgodovinska manifestacija se je vršila v Smetanovi dvorani Obecnega doma. pobudo zanjo so dali Jaroslav Kvapil, dr. Be-drich Štepanek in naš Rudolf Giunio. Manifestacije se je udeležila vsa nacionalna Praga, prisotni pa so bili tudi delegati z našega juga. Ko je zbor s spremijevanjem orgel zapel husitski koral »Kdož jste boži bojovnici«, je poslanec Stanek ob navdušenih ovacijah tisočglave množice pozdravil jugoslovenske goste in preciziral cilje češke nacionalne politike. Obrnjen proti Jugoslo-venom je s poudarkom končal svoj govor: »Borimo se za vašo in našo svobodo, za vaše in naše pravo, za vašo in našo samostojnost in neodvisnost.« Gromovito pritrjevanje je sledilo tem besedam. Nato je nastopil sivolasi pisatelj Alojz Jirasek in slovesno izjavil: »Tu stojimo! In v trdnem, nezlomljivem zaupanju v končno zmago prava nad nasilstvom, svobode nad rob-stvom, demokracije nad privilegijami, pravice nad prevaro na velikem razpotju svet-ske zgodovine sklepamo svoje roke in pri dragem in milem spominu svojih pradedov, *>red očmi k novemu življenju vstalega naroda in nad grobovi padlih, v mogočnem soglasju vseh svojih duš prisegamo danes in za vso bodočnost: Ostanemo, kjer smo! Zvesti v delu, zvesti v borbah, zvesti v trpljenju, zvesti do groba!*...
Tisoč rok se je dvignilo k svečani prisegi in kot molitev so zadoneli mogočni akordi s t ar os lavne pesmi »Byvali Čechove«. In takrat se je zaslišal glas Stjepana Radića: »To že ni več narod, to je država!« Pa sta nastopila pokojni dr. Ante Pavetić in dr. Anton Korošec in slovesno izjavila, da vztrajajo Jugosloveni zvesto in neomajno oh strani svojih bratov Čehov v borbi za svobodo in neodvisnost in da je ni sile na svetu, ki bi mogla Jugoslovene in Čehe raz-družiti Dr. Korošec je takrat vzkliknil: »Skupno je naše trpljenje, skupna je tudi naša borba!« Nepopisno navdušenje je zavladalo v dvorani, ki se je stopnjevalo v ekstazo, ko je dr. Karel Kramar, zahval j u jot se jugoslavenskim zastopnikom, svečano proglasil »Zvsioba Mm svetlobo na
9cren 2
»SLOVENSKI  N A R O De,  torek, 1». aprila 1938.
4ter. 87
Glasbena Matica
v Postojnski jami
Njen koncert je vzbudil veliko pozornost in priznan|e
tndi med Italijani
Ljubljana. 19 aprila Tudi letos je Zveza za tujski promet organizirala za praznike izlet v Postojnsko jamo. U se p je udeležilo 530 izletnikov. -. ttevii okrog 130 članov Glasbene Matice Dočirr. je bilo Se na velikonočno soboto lepo vreme se jt v nedeljo pooblačilo in včeraj )e ba§ pred odhodom vlaka med nalivom začelo tudi snežiti Izletniki so se tolažili, da bo v Postojni boljše vreme toda tam je divjala silna kratka burja, da je rezalo do kosti. Zato z ogledom mesta po napovedanem programu seveda m b.lo nič in izJetniki so se naglo porazgubili po restavracijah in gostilnah, kjer jih je izvrstna kapljica kmalu pogrela in spravila v aobro voljo.
Ob 15. je bil odhod v jamo. Od vseh strani -o prihajali naši ljud.e. od blizu in dalef ? Krasa. Iz Vipavske doline in sotočne Go-.ike da Čujejo našo pesem, lepoto na?eea glasu Prihiteli pa so rudi mnogi Italijani peS. z avtomobili in posebnimi vlaki, da se fe pred jamo zbralo več ticoč (Jasi Ob 15 ?0 ie priredila Glasbena Matija v kmsrc razsvetljeni mali koncertni dvorani pevski koncert. Prostr?-na BSjSi -"tna dvorana je btla nabito polna, zbranih je bilo nad 2000 poslušalcev in zavladala jo popolna tišina, ko jo stopil pred pevce dirigent g. Polič. Iz sto Soianih grl je za donela naša pesem in mogočno vzvalovala v akustični dvorani, da so Ta drhtela srca vseh. Zapeli so najprej
Ljubljana. 19. aprila Konac je dni vstajenja, odnosno ležanja-V resnici so meščan! praznovali bolj v ležeči legi kakor pokončni Vreme je pri takšnem praznovanju se celo močnejši Činitelj kakor pirbi, gnjat in praznično zvonjenje. Lahko bi tudi rekli, da je bilo mnogo grmenja in malo dežja, v drugem pomenu besede pa je bilo dežja se preveč. Pomislite samo. koliko priprav so zahtevali -prazniki, koliko dela In skrbi, koliko žrtev, novih oblek in dolgov, koliko načrtov in koliko — jessl
Začelo se je natančno, ko so se začeli prazniki, ko so ljubljanski trgovci zaceli zapirati v soboto trgovine in so se ljudje zbrali na cestah zaradi procesij. Dobro nebo nam je poslalo prvi blagoslov kakor po programu. Marsikdo je Imel že nabasan nahrbtnik, nekateri so si že rezervirali sobe v letoviških krajih in mnogi so se že odpeljali na počitnice, ko se je začelo praznično vreme. Letos smo prestavili veliko noč za več kakor pol meseca da bi se nas ne pol&dčalo pri praznovanju božično razpoloženje. Lani je bila snežena velika noč in nad Tržičem se je sprožil ogromen plaz ter pokopal mlade smučarje, zato so nam ostali lanski prazniki v slabem spominu. Tem bolj se je zaradi tega marsikdo veselil letošnjega \Telikonoč-nega praznovanja, ko je bilo zadnje mesece že nekaj samo po sebi umevnega, da je bilo vsak dan lepo vreme. Zato tudi v soboto ni marsikdo jemal resno prve rosice- Nekateri so se tolažili, da vselej dežuje, ko so procesije ter da se bo vreme kmalu zopet popravilo.
Kljub temu je vreme temeljito zbegalo mehčane, da so v nedeljo ostali skoraj vsi doma. kar je nekaj posebnega za velfko-nočne praznike. Po tradiciji Ljubljančani morajo zapustiti    Ljubljano o veliki noči
Adamičevo »V snegu« in ko so izzveneli zadnji akordi je sledil gromovit aplavz. Tudi mnogi Italijani so navdušeno ploskali Matičarji so zapeli še 11 pesmi, od katerih je najbolj vžgala Schwabova »Zdrava Marijac, ki so jo morali ponoviti. Poleg nje je najbolj ugajal spored narodnih pesmi, zlasti Hubadova »Je pa davi slanca pala« »Skrjanček poje«, »Luna sije« in »Bratci veseli vsi«, in ko so naposled dodali Se prekrasno »Gor čez jezero«, se je orosilo marsikatero oko Kot solistka je pela P-tldka Zupanova, njen srebrni glas je krasno zvenel v akustični dvorani.
Čeprav je spored trajal dobro uro in je bilo v jami precei hladno, so ljudje vztrajali do konca in prirejali Matičarjem tako pri>rčne ovacije, da so morali še nekaj točk dodati Za nase ljudi onstran meje je bil to velik kulturni dogodek, ki ga ne bodo zlepa pozabili, pokazal pa je rudi *e~~" -r *ivo povezanost naših ljudi z rodno grudo in materinim jezikom
Izletniki so si potem ogledali jamo z vsemi njenimi lepotami in čari in se zvečer zadovoljni vrnili domov. Omeniti je treba pooolno korektnost in hitro poslovanje *talilanskih oblasti na meji. pa tudi vzorno poslovanje naJffc carinskih organov T Tlet -i hI dobro organiziran, imel je svojo moralno in propagandno vrednost in gre tudi Zvezi za tujski promet za vzoren red vse priznan le.
in praznični izleti so sestavni ter glavni del praznovanja. V nedeljo so si pa meščani upali ie na promenado in v bifeje. Nekateri lokali so bili tako napolnjeni, kakor da Tnedč&ni o praznikih sploh niso kuhali doma in so si morali tešiti glad z narezki in klobasami. Z nedeljskim vremenom smo pa bili Se lahko zadovoljni. Mnogi so celo tvegali sprehod pod Rožnik in sploh na gostoljubno periferijo. Solne« se je skrivalo za čipkastimi oblaki in pomladne sapice so prijetno vplivale na obi-stl. a tudi dramlle revmatizem. Bil je eden prazničnih dni, ko so v Ljubljani razmajani vsi zvonovi in ko se slehernemu me-Manu dremlje.
Včeraj bi moralo biti končano intimno praznovanje in meSčani bi morali praznovati oficielno v gost i mah na periferiji. Šmarni gori, pri Sv. Katarini itd., kjer so jih tudi pričakovali, toda zelo malo pričakali. Za taksne primere še nimamo primernega strokovnega izraza: ali naj rečemo, da je včerajšnje praznovanje doživelo debakl?
K sreči je včeraj tako imenitno snežilo, da smo se morali smejati ter se potolažiti s tako imenitno vremensko komedijo. Marsikdo se je tudi veselil, češ, končno smo le dočakali zimo! Nad štiri mesece smo jo čakali ter pričakovali sneg in prav je bilo, da nismo do velike noči izgubili poguma. Snežilo je skoraj 3 ure in bilo je tudi mrzlo kakor je prav ob takšnih prilikah, čudno je le, da se sneg ni prijel in da se danes še ne smučamo.
Velika noč torej ni bila v slogu in vreme nam je povsem pokvarilo praznično razpoloženje. Tolažimo se samo še. da še ni vseh dni konec in da bo v nedeljo zopet velika noč. Sicer pravoslavna toda bolje kakor nič.
damskem gambitu med Vidmarjem ml. in Szabojem. Madžarski prvak je prvič na
tem turnirju zašel v izgubljeno končnico, usodna nasprotnikova napaka pa je povzročila delitev točke. PreJnfalk je prišel v indijski partiji nasproti Steinerju zaradi nekorektne žrtve figure Steinerja v prednost, Id je pa ni znal izrabiti in se je črnemu posrečilo prekiniti celo v zanj ugodnejši poziciji.
Na velikonočno nedeljo je bilo 7. kolo Szabo je v francoski partiji z žrtvijo kmeta prisil nasproti Foltvsn v tolikšno prednost, da se je moral črni kmalu predati. Prav kratka, a zelo zanimiva ;e bila Španska partija med Steinerjem in dr. Vidmarjem. Slednji, ki igra na tem turnirju nenavadno podjetno, je žrtvoval za napad figuro. Zriev bi bržkone uspela, toda Stei-ner je slučajno poznal podobno varijanto iz partijo svojega brata s češkoslovaškim mojstrom Zinnerjem in je pravilno odgovarjal ter izsilil rernis. Dr. Astaloe je kot čmi zaradi defenzivne igre Teta prišel do močnega napada, ki ga ni bilo mogoče odbiti in je zmagal v 30. potezi. Nedeljko-vlč je po vseskozi korektni Igri z damskim kmetom remizi ral z Vidmarjem ml. Dr. Trifunovič je v španski partiji že v otvoritvi na d igral Preinfslka. Slednji se je sicer skušal osvoboditi z žrtvijo krneta. a mu ni pomagalo. V končnici je S: beril-čan gladko zmagal. Furlani je v enaki partiji že menil, da je pera lizi ral Rostlćev napad, ker Je Imel za trdnjavo in 2 kmeta dve figuri. Beli kmeti na so nevzdržno hiteli na osmo linijo in je Furlani moral odnehati. V partiji med Sorli jem in Pir-eem bi kmalu prišlo do senzacije. Sorli Je igral otvoritev odlično in spravil nasprotnika v hudo stisko. V trenutku, ko bi lahko odločil partijo v svojo korist, pa 1e pogrešil, kar le Pire mojstrsko izkoristil in zmagal. Srečanje med Broderjem m dr. Tartakerverjem ni pogrešalo rraffi-komike. Najprei le bil črni v prednosti in je imel menda že dobljeno igro. Zaradi slabega nadaljevanja pa se je ost nenadno obrnila in Je bil zdaj črni Izgubljen. V re-vanžo je pogrešil beli in poljskemu velemojstru so na tabelo zapisali prvo celo točka
Včeraj so bile na sporedu le prekinjene partije prejšnjih kol. Ssabo je Imel dve v zaostanku, je pa v obeh zmagal brez igre, ker sta Tot in Pire svoji brezupni partiji predala. Stefner je iz obeh prekinjenih pa rti 1 dobil poldruco točko. Najprej je remizi ral z Vidmarjem ml., nato pa je gladko premagal Preinfalka, Foltvs in dr. Vidmar sta nadalievanle preložila.
Stanje po 7. kolu: Szabo C. Kostič 5 in pol. dr. Trifunovič 5. dr. AstaloŠ 4 in pol, Rroder, Pire. dr. Tartakovrer 4. dr. Vidmar 3 in pol (1), Stedner 3 in pol, Tot Vidmar ml. 3, Furlani, Nedeljkovič 2 in pol, Preinfalk 2, Foltvs 1 in pol Sorli pol.
Danes popoldne igrajo v 8. kolu: Furlani — Pire, dr. Astaloš — Sorli, Vidmar ml. — Tot, Foltvs — Nedeljkovič — dr. Tar-takovver — Szabo, Preinfalk — Broder. dr. Vidmar — dr. Trifunovič in Kosrić — Steiner.
Kakor pozimi
Ljubljana, 19. aprila Danes nas je začelo zebsti, kakor da je nastopila zima. Vsi okoliški hribi so zasneženi in ko se je davi nekoliko zjasnilo, so se pokazale planine pokrite z visokim snegom globoko do dolin. Davi je brila ostra burja in dišalo je po snegu. Po pomladnem razpoloženju ni več niti sledu. Kljub zelenju se nam zdi, da je jesen in ne pomlad.
Danes je zadnji dan režima 40 mučeni-kov. ki so že včeraj demisionirali. Zdaj se nam baje obeta najslabše aprilsko vreme, ki se nam bo maščevalo za vse lepe dni prejšnjih mesecev. Zdaj bi se v resnici moralo začeti toplo pomladno vreme, sicer bo zopet slaba letina. Mnogi kmetje so že posadili krompir in že tožijo po prvem dežju, da jim bodo posevki zgnili. V največjih skrbeh so pa sadjarji in vinogradniki, ker je sadno drevje že zelo odgnalo in ker bo tudi trta kmalu začela cveteti. Ce se ponoči zjasni bo slana napravila neprecenljivo škodo, mnogo večjo, kakor lanski velikonočni sneg.
Davi še celo ob 9. je toplomer v mestu kazal komai 5° C. Pomisliti je treba, da je bilo letos v Ljubljani celo februarja mnogo bolj toplo. Sredi aprila se začenja tudi v uradih pomlad, kajti 15. aprila nehajo kuriti. Danes je zaradi tega v mnogih uradih uslužbence pošteno zeblo kakor pozimi Meščani so včeraj zopet začeli kuriti v sobah. Skratka, polastilo se nas je povsem zimsko razpoloženje.
Gledalčeva pozornost raste od prizora do prizora. Dober režiser je v tem filmu pokazal, kako v Ameriki gangster ji plenijo blagajne tank pod zaščito bankarjev samih. Priljubljeni Robet Tavlor igra vlogo junaškega poročnika, ki se pri opravljanju težke vohunske službe zaljubi v lepo *>e>vko, tova. rišico gangsteri ev. Ta ga pa konono resi iz ječe, kajti predsednik, ki ie edini vedel, da Perrv ni gangster, je bil med tem umorjen. Vsebina je zanimiva in napeta, igralca zelo dobri, režija vzorna, skratka film }e dober vohunski in gangsterski film, ki ima svojo \Tednost.
Zatiranje jetike v Ljubljani
Ljubljana, 14. aprila
V sredo je bil v mestni po^vetovalni-ci na magistratu občni zbor krajevnega, odbora Protituberkulczne iige v Ljubljani. Po pozdravu predsednika dr. Ravni -harja je podal pregledno tajnjžko poročilo g. Krcsnik.
Delo krajevnega, odbora je bilo lani razdeljeno na posamezne odseke: proti tuberkulozni, d1 apanzerski in na gozdno solo. Največ dela je imel sev?da dispanzer. Krajevna odbor je priredil tudi lani proti tuberkulozni teden, pri katerem se je nabralo čez 42.000 din; največ so prispevale šole s prodajo ljstkov, TPD je nakazala 1000 din, nekaj pa banke, zavarovalnice in druga podjetja, dočirn odziv s strani trgovcev in industrijcev ni bii tak, kakor bi bilo želeti. Lani je b|l ustanovljen tudi dispanzer za ljubljansko okolico, ki je že redno posloval, a v letošnjem proračunu je njegov obstoj v finančnem pogledu za-aiguran. Vse občine ljubljanske okolice bodo namreč pobirale majhno doklado na davke in prispevale na ta način za dispan-zerJX> sedaj sta morala zdravnik in sestra brezplačno opravljati stfojo funkcijo, v bodoče pa bosta prejemala nekaj nagrade. Spričo tega je razumljivo, da bo orxh'nacijskl Čas podaljšali, a »eotm 1» stalno na ter-nu. Dispanzer posluje v istem prostoru kakor ltubij&neki, upravlja pa ga poseben kuratorij.
Za letos je krajevni odbor Izdelal nacrt za novo, lahko rečemo, lirokopotezrio ak-cfjo. Ustanovil bo stanico za rekonvale-scentne bolnike, kj jo bo skuSal organizirati po istem načinu, kakor je bila ustanovljena v Mariboru, kjer krasno uspeva. Odbor namerava predlagati mdustrijakim podjetjem, naj prispevajo za vsakega člana po i dinar mesečno, delavski zaupniki pa naj pridobe delavstvo v obratili, da prispevajo vaaj po 50 par na mesec, kakor je to tudi v Mariboru. Upati je. da bodo to akcijo podprli tudi Borza dela, mestna občina in banovina.
Na občnem zboru so raajpravtje-V tudi glede dispanzerskega osebja, ki mora biti na podlagi pravilniiia državno ali sa-mifAspra.vno, pri nas pa je bilo le honorarno. Zato bo v bodoče občina morala nastaviti zdravnika in s-'stre.
Po poročilu blagajnika Rogača in Kocjana za iiadzorstvo so sledile volitve, pri katerih je ml izvoljen naslednji odbor: predsednik dr. Ravnihar, podpre dsedrdk dr. Fran ta Mis, tajnik Kresnik, blagajnik Rogač in odborniki: dr. Alujevič, dr. Kovic, dr. Prodan, dr. Rupnik, G rum, Sat-ler' načelnik socialnega odska Svetel, Medved in s. Poženelova, v nadzorstvo pa Koci Jan, Smersu in. Kosem.
Iz policijske kronike
Ljubljana, 19. aprila Pred prazniki je policija priredila večjo racijo po mestu in okolici. Stražniki in detektivi so polovili več sumljivih tipov, ki so se potikali okrog brez dela in kradli Če so le mogli- V kozolcih in supah na Ljubljanskem polju ter v Mestnem logu 30 presenetili policijski organi nekaj družb, ki so si uredile tam domovanja in lz katerih jih lastniki niso mogli pregnati. Da se moški niso dolgočasili, so se jim pridružile ženske, povečini bivše služkinje,
V neki gostilni so prijeli bivšo natakarico Minko G. iz okolice Novega mesta, ki je lovila moške. Domenila se je z nekim železničarjem in mu obljubila, da bo prebila ž njim noč, za kar je že v naprej zahtevala nagrado. Cim pa je dobila denar, je odšla v drugo gostilno in pričela popivati. Na cesti jo je pozneje srečal stražnik in jo povabil s seboj, ker mu je bilo znano, da je Minka izgnana iz mesta.
V nekem vlnotoču so prijeli 411etnega Janeza V., ki je šele nekaj dni postopal po mestu in na debelo zapravljal denar. V vinotoču Je imel okrog sebe pisano družbo in ji dajal za pijačo. Izkazalo se je, da ima na vesti več vlomov.
Policija med prazniki m imela posebnega dela. če je za praznike lepo vreme in odhajajo ljudje na deželo puščajoč za seboj prazna stanovanja, so navadno tatovi in vlomilci zelo podjetni Letos je bilo pa slabo vreme, ljudtfe so ostali večinoma doma m tako so izostale tudi običajne tatviife. da včeraj sploh r^ bilo noben« airetacije.
V soboto je bil policiji prijavljen vlom v stanovanje Antona Stampfla v Gosposki ulici 6. Vlomil je okrog SOletni neznanec, oblečen v črno suknjo in s temno-modrtm klobukom na glav j, ki p> govoril ljubljansko narečje. Odnesel je zlat uhan s tremi rdečimi kamenčki, zlat uhan z epalom. prstan s tremi kamenčki in 200 din. Vlomilca so opazil. pri odhodu iz stanovanja, vendar jo je pravočasno odkurjl na ulico in izginil zasledovalcem Izptred OflL Istega dne je nekdo vlomil v stanovanje Marije Sftelovske v Slomškovi ulici St. 1, kjer je vse prebrskal. Iskal je denar, ki ga pa ni našel in je slednjič odšel, ne da bi bfl kaj ukradel.
Bolj kakor kriminalna je bila v soboto vpre&ema prometna policija. Med procesijam, so se zgrnile na ulice velike množice, ki so se prerivale zdaj v to zdaj zopet v drugo smer Zaradj procesij je bdi močno oviran tramvajski promet, Zlasti sredi mesta, V isto smer j? odhajalo hkratu po več vozov, ki so voziM prazni, dočim se je v vozove, ki naj bi odhajali v riasprotno smer, natrpalo ljudi, da je bilo jod. Pri prerivanju v tramvajskih vozovih, ki niso mogli skori središče mesta, je bilo poho-jfnih in rjoskodovanih nekaj starih ljudi ter otrok, da so morali nefleater^ iskati celo zdravniške pomoči
Zasebni ca Alojzija Ojsterškova z Zaloške ceste je v soboto padla v Stritarjevi ulici s tramvaja in se občutno poškodovala, da so jo morali prepeljati v bolnico, Hudo nesrečo jO doživel a tudi upokojenka tobačne tovarne Ivana. Oblakova, M
jO je na cesti v Zeleni jami podrl nakj av-
tomobihst. oblakova si je zlomila desno
nogo. V bolnico so spravili tudi lSietnega dijaka Antona E. stanujočega Pod hribom, ki ga je nekdo napadel in mu prizadejal z nožem več ran na vratu.
Na Tvrsevi cesti je neznan mo toči k list podrl delavca Ivana škofica, ki se je hudo poskc<ioval na levi nogi. Padel je tudi motodklist, ki se je pa hitro pobral in izginil naprej proti Jezici Motociklist je razbil sipo na svetilki jn izgubil očala s svetlo modrim senčnikom. Brezobzirnega vozača zasleduje policija, V preiskavi o vzroku ljubavne tragedije v gozdiču Mo-čilniku nad Dobom je nastal nepričakovan preokret Kovaškega pomočnika Alojzija Debeljaka iz Zaloga, ki je streljal na svoje dtekle, kuharico v policijski menzi, 23 letno Pepco Juvančičevo iz Hotiča in nase, pa je 1« lahno ranjen, so zaprli, ker se je izkazalo, da Juvančič^va ni bila pripravljena iti z njim prostovoljno v smrt. Dakle je izpovedalo precej obremenilno za fpnta in ni izključeno, da se bo moral zaljubljenec zagovarjati pred sodiščem zaradi poskuikn&ga umora.
KOLEDAB
Danes: Torek, 19. aprila katoličani: Leon IX, Krescencij.
DANAŠNJE PSI3EDITV1
Kino Matica: Grofica Walew»ka, matineja »Maryša< ob 14.15
Kino Sloga: Herojski čin poročnika Per-ryja
Kino In Ion t Uspavanka
DEŽ CRN E LEKARNE
Dane*t Dr. Picocn. Tvrsova cesta 6, Hočevar, Celovška cesta 82, Gertus, Moste — Zaloška cesta,
Naše gledališč«
db am A Začetek ob 30. trii Torek, 19.: zaprto. Sreda, 20.: Pokojnik. Red Sreda. Četrtek, 21.: Nočna   siu&ba. Red B.
Kmncam tedna bo v drami premiera Skvarkinove komedije »Izpit za življenje«, v katerem nam kaze slavni pisatelj Življenje, ki kakor velik, močan in poln val drzi vse njegove junake na površini. Pokaže nam. kako je važen za družbo čut dolžnosti M kako pomemben je v družbi močan značaj in močna narava. Delo studira režiser ing. Stupica.
OPERA Začetek ob SO. uri Torek, 19.: zaprta
Sreda, 20.: Boheme, Gostujeta ga Zlata Gjungjenac. Izven. Znižane cene od 80 din navzdoL
Četrtek. 21.: Don Juan. Red Četrtek. ★
H—stal operete »Madame Sans-Gene«
bo koncem tekočega tedna, Delo je izredno močno po svoji vsebini, zajeto je lz Napoleonovega življenja. V muzikalnom pogledu pa ni pisano po vzorcu običajnih operet Glasba je izvrstna, posebno lepi so razni melodrami. V naslovni vlogi bo nastopila ga Poličeva, Delo študirata ravnatelj Polič in režiser prof. Osip Sest.
Celfski kulturni teden
- Celje, 19. aprila
Priprave za Celjski kulturni teden, k] bo od 1. do 8. maja, so v polnem teku In vse kaze, da bo ta prireditev zelo dostojno reprezentirala in izpričala plodove celjskega kulturnega udejstvovanja. Prometno ministrstvo j© dovolilo obiskovalcecm. Celjsflcega kulturnega tedna polovično voz-nino za vso državo.
V nedeljo l. maja dopoldjie bo otvoritev likovne razstave v mali dvorani Celjskega doma in razstava celjskega slovenskega tiska od začetka do danes v dvorani Mestne hranilnice. V ponedeljek 2. maja zvečer ho vprizorila ljubljanska opera v celjskem gledališču Savmovo opero >Matija Gubec«. V sredo 4. maja bo v gledališču literarni večer, v petek 6. maja pa glasbeno^pevski večer.
Na likovm razstavi bodo sodelovali sii-icarji Fran Tratnik, Albert Sirk, D ore Klemecičič, Josip Graser, Vera Fisch-r-Pristovškova, Cvetko SCuka in Miro Mo-<£e ter kiparja Ivan Napotnik jn Edvard Salezin. Na razdrta v j bosta tudi sodelovala akademska slikarja Zoran Didek. profesor na gimna.ziji v Krku, ki je Celjan ter Je dovršil gimnazijo v Celju in preživi tukaj svoj prosti čas in Ivan Mehle, ki je doOgo živca in delal v Ameriki, a se je pred meseci naselil v Celju in d da sedaj tu tuci za Ameriko, člani žirije, ki bo ocenila vsa za razstavo predložena dela, so gg. Janez Zorman, ravnatelj Narodne galerije v Ljubljani, akademski slikar An-tor GojimAr Kes, profesor v Ljubljani, ki je najvidnejši član mlade generacije in je med drugim dosegel nedavno s svojimi deli velik uspeh tudi v Rimu, ter umetnostni zgodovinar prof. dr. Franjo šijanec v Olju.
Na hterarnem večeru bodo sodelovali Vladimir Levstik, Anton Nlcvacan. Ksa-ver Meško, Silvin Sardenko, Ruža L. Petelinova. Janko Kač, France Kozar, Ljuba Prenerjeva, Joško Jurač. Fran Roš, Jernej Stan te in France Frece.
Na glasbeno-pevskem večeru bodo zastopani skladateftjl Risto Savin, dr. Anton Schwab, Alc-^ij Mihelčič, Karel Sancin, Crrfl Pregelj, Avgust Cerer, dr. Franjo Delak in Slavko Mihelčič. Spored bodo izvajali: orkester Glasbene matice v Celju. Celjsko perisko društvo, >01jka«, >Celjski zvon«; in Celjskj oktet, eolo točke bosta pela profesorica eo!opetja ga. Helena La-pajnetova in g. prof. Mirko Močan, samostojno klavirsko točko bo izvajal g. Slavko Mihelčič. Kot sklepno točko bodo izvajali veliki orkester ter združeni mešani, moški in ženski zbori s srnpranskim solo skladbo ravnatelja Karla Sancina »Himna Celju«
POSREDOVALKA
— Kolikim dekletom preskrbite službe vsak teden?
— Takole petdesetim.
— No, vidite, to so lepi uspehi. V enem letu preskrbite kruh 2500 dekletom.
— Kaj se, saj je vedno istih petdeset.
Leg dar* Zgodbe brez groze
MATINEJA!       Nepreklicno zadnjikrat ob 14*15 uri
RAUmi ceski velefelm usode in ljubezni
JU a r y š a
KINO MATICA Cene Din 3.50—C>.$o
1
mm
Mojstrski turnir Ljubljanskega šahovskega kluba
prvi polovici turnirja vodi madžarski mojster pred Kostićem in dr. Trifunovićem
Ljubljana, 19 aprila Z včerajšnjim nadaljevanjem prekinjenih pa rt: j ?e :e končala prva polo\"ca jubilejnega mednarodnega turnirja LSK. 2e prva kola so prinesla presenečenja oziroma razočarala S turnirja v Lodžu so pri-§1: v Ljubljano 4 mojstri, med njimi prvo m drugo nagrajeni. Zaradi tega se Je v splošnem  pričakovalo,  da  bomo tudi v Lrubljani videli Pirca in Tartakowerja že takoj v začetku med vodimimi v tabeli. Zmotili smo se. V 20 partijah, ki so jih v pr.:h petih kolih odigral! v Ljubljani udeleženci v Lodžu, ni mogel niti eden od četvorice doseči več kakor rernis. Zaradi tega nikakor se ne sledi, da je ljubljanski turnir toliko močnejši, temveč je iskati pravi vzrok v utrujenosti. Pire. T a rta-kower. Steiner in Foltvs so ime** premalo časa za nočitek in le temu je pripisat; slab njihov start v Ljubljani. Pire je razen tega  imel v prvih kolih rarm<*roma težke nasprotnike, ki niso ba? dobavitelji točk V 6 kolu je Pire menda že prebolel krizo in je nato beležil dve zaporedni zmagi, čeprav je imel pri drugi precej sreče Tudi Tartakower in Steiner sta za Pircem beležila cel uspeh in je edini Fol-ty? zaostal, ta pa celo tako. da ni upanja, da bi svoj položaj izboljšal. V splošnem pa  na  ljubljanskem turnirju  točke niso poceni To je skusil že marsikdo, ki je menil, da ima že dobljeno partijo, pa se je moral zadovoljiti z remijem ali je oelo podlegel Borbe so torej silno trdovratne Na vodstvu je trenutno madžarski prvak Szabo. ki so ga zunanji listi že pred turnirjem smatrali za favorita Vodil je prav aa prav      od začetka, bfl pa Je zaradi
dveh nedokončanih partij, ki pa sta bili zanj dobljeni, bolj v ozadju. Faktično je že po 4. kolu vodil s 4 točkami pred Ko-sticem, ki je imel pol točke manj. Po 6. kolu sta bila s Kosti čem enaka, v nedeljo pa je Madžar spet dobil celo točko, naš mojster iz VrŠca pa samo pol in vodi tako po 7. kolu Szabo s 6. točkami.
V naslednjem kratko poročilo o partijah, o katerih še nismo zaradi praznikov poročali.
V 5. kolu je Tot lepo premagal šoriija v dunajski partiji Nedeljkovič je prav dobro igral partijo z damskim kmetom nasproti Pircu in dosegel rernis. Tudi Cam-bridge Springs varijanta med Sambo jem in dr. Astalošem se je končala neodločeno. Kostič je bil v španski igri proti Prein-falku že skoraj izgubljen, ko je slednji napravil hudo napako in izgubil. Dr. Vidmar je beležil proti Furlanijv prvo zmago. Staromodna španska partija med fUc Ima jem in dr. Tartakowerjem je bila rernis. Dr. Trif a novic je imel lahko delo z neraz-poioženim Foltysom. katerega je nadigra! v končnici Broder je z Vidmarjem mL po mirni igri remizi ral.
V sobotnem 6. kolu so spet prevladovali remiji. Furlani in Sorli sta po 27 potezah sklenila premirje, enako Foltvs in Broder po 21 potezah, dr. Vidmar in Kostič pa že v 20. potezi, ko je partija baš postajala zanimiva. Pire je v holandski partiji v središnjici nadigra 1 Teta in gladko zmagal. Dr. Astsfoi je v silnem napadu premagal Nedeljkoviea. Dr. Tartakower je imel nasproti dr. Trif u novico že dobljeno partijo, je pa slabo nadaljeval in je črnemu uspelo remiziratL Enako je bilo v
S fitfnt>keq4X ptctlnct
— Kino Matica: Grofica Walcw$ka. Napo-\ sled je prišel na prograni tako dolgo priča-| kovani film. o katerem eo ilasti francoski
čatsopieii zelo živahno razpravljali. Francoska kritiška se ie v splošnem navduševala za film, imela je mnogo knučaiih pripomb le k podrobnostim Napoleonovega lika ki ga ustvarja Francoz Charles Boyer. Francozi imajo Čisto določeno predstavo o telesnem in duševnem Napoleonu, zato je razumljivo, da jim ni bik) vse pogodu, kakor ga je moral Bo-ycr ustvariti po zamrasli ameriškega režiserja, kateremu je pa stool ob stremi francoski ekspert Ameriški režiser se je rnočno oziral na okus evropske publike. Ustvaril j» film. v katerem skni vse na ljubavni zgodbi med Napoleonom in grofico Wa4ewsko. Iti jo terpretira Greta Garbo. Režijsko in igralsko oblikovana sta samo dva glavina lika v dejanju, ostalo ie bolj ali manj nakazano. Na ta način režirani filmi v Ameriki ne uspevajo, zarada tega film >Grofica Walewska< v Ameriki ni imel takega uspeha kakor v Evropi. Vrhu vsega je to prvi film. v katerem ie Greta Garbo prevzela vlogo, ki ni dominantna. V ospredju celotnega dejanja je Boyer kot Napoleon. Kreiral je dovršen lik Napoleona, čeprav njegov Napoleon v podrobnostih ni tak, kakršnega sa navadno predstavljamo. Grelo Garbo zasenči nekoliko Boverjev mogočen Napoleon. Greta Garbo ie bila prisiljena odpovedati se zunanjim učinkom v igri. pogtobila jo je in jo podu-hovile ter ustvarila na ta način najsubt.ikiej-šd tip ljubeče in žrtvujoče se ženske, kar smo jih doslej videli na plamu. Gledalec, ki ie sposoben uživati njeno in Boverjevo kreacijo, bo s filmom docela zadovoljen.
— Kino Sloga:    Herojski fin poročnika Perrvja. Zgodba o mladem poročniku, ki mu je predsednik poveril težko nalogo, da rar krinka tolpo gangeterjev, kar je poročnik dosegel na ta način, da je sam postal ganii-
! ster. bil ujet in obsojen na smrt, je v tem I filmu zek> spretno   komponirana v celoto.
Prazniki so nas razočarali
Vreme Je tako zmešalo Ljubljančane, da M ostali t
nedeljo večinoma doma
»SLOVENSKI   NARO D«,  torek. 19. aprila 1938.
Stran j
DNEVNE VESTI
— Ljaaiiaa**! t«p«a dr. AdUiif k 70 let »k>**a*ke*a narnta«. Predsednik mestne ohčiae iuhlianake r dr Jaro Adlešič je ■■m oonU! naslednje p»un. Ob praznovantu 7<Metnc>* »^<w»k«ei Narode« tivoMe ftnreieo mofe najlen** čestitke m topio zahval© m avaJovredno zavzemanje ra kor** mesta Ljubi an* ■» priporočilom za bkigohot no naklon ie-o*t LfaMpani tod i ▼ bodoče. Z oc?b*awm *oo*covwn»em: dr. J   A dletih
— ■»•■gvea rearrvaih podr—li.ikoi v Ded**i° J> Ml v Beogradu ustanovni občni
2UtruaVsJa rezervnih podčMtnaao*. Naloga nove organizacije bo Ačitjt, interese rezervnih podčastnikov in hraniU spomin r_a v>Kko junaštvo nase vovke pripravljah* odbor, ki bo aH       kongraa rererrnah podčastnikov
— .Iui*s Kr>main* v /asrebu. Včeraj je P* Wm v Zajrreb znani knjisevnik in predse mik  francoskega  Pen-kraba JuJes Rosa*, ki je nhiMim pnnilanaafli svetovne
federacije Pen-klubov. Njegova kajfe*. ki •       «*P*aal le 4t. se čitajo po ssssl svetn   Drevi bo predaval Ronmimi v Zagreta o avtorja m njegovi nidsoitj.
— K*njrres Z**tinjme S******* »|nd»-kasae aveae. Na velikonočne nedeljo st «e
crrebu kongres ZedSnjsns dakav-1 " - ■ zveze Jugoslavije. Id mu je
prsostvovalo 212 delegatov iz nase drza-zastopanj so pa bili tudi smbocml de-i ■*! sindikati se Cassmsmvmske Danske. Hoiandske. »vedske in Madžarske Konga ^u je prisostvoval ■astrmnjk ministra ^ciame    politike in iss^ra^iga^draTja
poročal na n'deljskem p^ajoldanskeui sa-sedan^j defegat BeHČ iz Beograda, o tarife i ikcijah delegat Katic, o sociamo-ih ustanovah m demvakem pokretu delegat Pfelfer. o organizacijskem jn akcijskem edlnstvu pa delegat Pintar. Včeraj se je kongres nadaljeval jn zakljo-čiL
— Zahteva po pri»imi proda jn] centrali
*vasa_ Tovarne ki'1 asa, organizirane v kartelu pod knenetn Pjenica d, d,, so znova polcrenile akcijo zm ustanovitev prisilne p»rodajne centrale kvasa v naAi državi Centrala bi shiaTla korrtrc^irmri>i ptul/r vodrjj in prodaji ter razd litvf kanthi-gea*tov pro2n<i>1zi>e kvasa. Nekaj podobnega imamo že v proizvodnji Špirita, ki le pod kontrolo splritne centrale. S tem hoče kartel "zposkrmti. da bi se mu pridružile še one tovarne kvasa, k, S? n"so njegove članice.
FKINO SLOGA, tel. 27*10
1        HEROJSKI ČIN
I POROČNIKA FERRT-ja
i
— Iz Sražbeoega Ii*ta«. Službeni list kr. banske uprave dravske banovine< SL 31 z dne 1«. tm. objavila pravilnik o dolžnostih in pravicah mvršOnih organov, pri državn:h nauodrdh gledališčih in spremembe občnih uzanc Ljubljanske borze za r.lago in vrednote sa trgovanje z bla-
— živalske kužne bolezni v dravski banovini. Po stanju 2 dne 10. t. m. je bila v dravska banovini svinjska kuga na 27 dvorcih =n*njska rdečica na 17, mehur -čast; izpuščaj na 4. šuštavec, vranicni prisad in ^arje pa vsaka na 1.
— Porodila st* se na velikonočno nedeljo g. Ivan Sav«ik mlajši, veletrgovec v Kranju in gospodična Lea' Sabothv, hčerka znanega odvetnika in barskega svetnika istotam. Iskreno čestitamo!
— Nepotrebna gneča v vlak j h. že v sobo: o popokine. še bolj pa v nedeljo z jutra i so se odpeljali mnogi Ljubljančani r.a izieie. drugi pa obiskat svojce za ve-I:-~030cne praznike. Vaj vlaki so bili po In i t neri bat natrpani. Tako je bila v nedeljskem utranjem vlaku na Dolenjsko t. ka psa ca ljudje še stati niso imeli Ve in so so po Dravici pritoževali, da že-lezniška ~ *a ni določila posebnega v akii na Dolenjsko, čeprav je imela od generalne d rekcija pooblastilo. Malo več c burnosti hi res pričakovali od železniške direkctja ki bi pač morala upoštevati la> He in potrebe P' tujočega občinstva
— Profituherknfoia*     »veti   r Ljubljani •oaaaiji ta svojo 7. aadno V-'no skupščino k: bo v n» »leljo. 24. t. m. ob 10. ari v veliki
raaa ilHirsice. MikleŠifeva re«ta m aaaat bi Ml iavlfer:n \ velik: dvorani OUZDl, 7 običajnim dnevnim redom. Na ta oHeni zror nt <uh\ Zveza samo onih. ki so h', oseben vabljeni, temveč vse, ki se za i-okre* zanimajo, odnosno b; se zanj po ovojem poklicu morali zanimati Letna sai letna Zveze M morala biti vidna 'lemon-strarija za ta pokret.
— Sfovenci v Ameriki. Slovenski tednik T g nski Obzor«, ki ga izdaja Fado Staut v Milvvaukee. je proslavil te osa svojo lOletnico Slovenska učiteljica Pri^cila Lcc :z Gilberta je dobila prvo na-grano za dve na boljši igri iz indijanskega živi jen ;a. k. sta bili uprizorjeni na šolskem adm Two Harborsu. V Terre Hau-te je zadela družino Ernesta Stergarja težka nesreča V vodnjak je padel 2 leti Id 10 mesecev ?tari Stergarjev sinček m utonil. V Mihvaukeeu je umrla Stana Ošri7c : \'XKlu Janez Mukavec, star 69 let doma iz Sel ser j a v Beli Krajini v Barbetonu J osi p ina Kopač, rojena Knaus. stara 58 let. doma iz Moravč v Merceru County Ana Rogu d. rojena Su-štarič. v Kirkland Lake v Kanadi se je smrtno ponesrečil v rudniku Anton Gor-
— Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo spremen!iivo deloma oblačno vreme. Včeraj ie deževalo ta snežilo v Ljubljani in Mariboru Najvišja temperatura je znašala v Beogradu 19. v Splitu 17. v Sarajevu 16. na Sušaku 14, v Ljubljani 6.4, v Mariboru 6.3. v Zagrebu 4. Davi je kazal barometer v Ljubljani 764.8, temperatura je znašala 1.2
— Sn*»sj tudi po drugih ferajih. Ne samo v Sloveniji, temveč tudi po drugih krajih so bili letošnja velikonočni prazniki belL Na Sljemenu pri Zagrebu je zapadlo včeraj dobrin 8 cm snega in temperatura je padla na 3 stopinje pod ničlo
— ReMavrater zabodel kapitana in sebe Na potniškem parniku i Petar Zrinj-skj« ki vozi med Novim Sadom in Vukovarom, je včeraj reetavrater Strahinja Toooarovič zabodel kapitana Gjorgja Bra-šanca, potem pa še sebe. RestavraU r je bil maJomaren in zato ga je kapitan večkrat ozmerjal. Končno je zahteval, naj prida na njegovo nurtri drugi- Todorović
je že prej grozil kapitanu, da bo z njim obračunal, ko je pa srvedel. da se bo moral umakniti drugemu, je kapitana aatoo-del in m sodil sam.
— Pod vlak Je sKočiL Na kotodvoru Zemun—Ncr7, grad je akočU v6araj pod vmk pek Josrp Hem. BU je takoj mrtav. V smrt je šal aanadi piepiBt>y ■
Iz LioMiane
—lj Smrt prrjateljlce Franje Tavčarje-
Je Včeraj je nenadno preminula gdc. Je-ia Loza r jeva. bivša trgovka na Mestnem trgu in dolgoletna najboljša prijateljica pokojne dvorne dame ge. Pranje Tavčarjeve, ki Ji Je sledila komaj teden <mi po njeni smrti v grob. Pokojna je bila iz ugledne rodbin^ — njen oče je bil tudi ugleden napreden trgovec — in tudi sama je pridno sodelovala v naprednih društvih ▼ prejšnjih i-tib od čitalniskih časov dalje. Sodelovala je pri rasnih naprednih društvih m organizacijah, pri rasnih prireditvah, slasti pa pri aprejernih slovanskih gostov. Več let je bila odhornice Splošnega ženskega đnaftva in GMD. z veliko vnemo > aedelovala tudi pri prvi razstavi zrnatdn ročnih del, ki je bila pred leti v Mestnem domu. Pogreb bo v sredo ob 17. iz hiše žalosti. Blelweisova cesta 7. Blag ji spomin, preostalim našo sozalje!
—ij Popraznični poet. Danes se je začel meščanski post kakor navadno po večjih praznikih. To se dobro pozna na trgu v trgovinah in gostilnah. Trg je bil danes slabo zaseden in gospodinje so najbolj kupovale repo in ljubljansko postno speciaiiteto »alelujoc (repne olupke), ki ie Je bilo mnogo naprodaj že pred prazniki. Pred prazniki so gospodinje zelo tožile nad draginjo in zdaj bodo skušale 'jrarvnoteziti gospodinjski proračun. Zato v> bodo meščani post 11 do konca meseca.
CENJENE DAME!
BARVAJTE. KODRAJTE in negujte svoje frizure v MODER.VEM salonu Godina Sv. Petra c 3 ipri Marijinem trgu)
— Li L mrli *o f Ljubljani od b. do 14. t. m, Koomur Luci a. roj. Jacodic. vd. Kosmač. 77 let, vdova delavca. Kosčak Anton, 37 let. oroZfL narednik. Benkovac, Calmaciia. Tav-žloka Ivana roj. žpruk. 74 let zasebnica. Prek Katarina, roj. Bernot. 77 let. biv^a bra njevka, Jazbinšek Franc, 40 let., kino operater. Jelen Ana 45 let. žena aanrt narednika vodnika v p^ Krofel Matija, 53 let. delavec v kamnolomu. Čepelfmk Vera, 14 iet. učenka ljudske Šole. Garitaldi Franc, 75 let. delavec pivovarne Union. Pičman Marija roj. Pravci. 84 let. zaeebnica. Kadivec Antonija. 77 let. trgovka in posest ni ca V ljublian^e bolnici aaarti: Lov5in Jože. 64 let. Žagar, Ribnica. Hac n Hilda. roj. Schwarz. 29 let žena ielc-zosTiuraria. Ferenč^č Helena, roj. Cvetko. 27 let, žena banov, uradnika. Glince. Lipus Apoloni ja. roi. Vovnik. 47 let. žena v pok. srage Frrt?ch Oskar. 21 let. natakar. Za dni-kar Roman. 8 mesecev. &m mizar pomočrvilka. ZupamČiČ Franc 66 let. preužitkar. Raka. srez KrSko. TitovŠek Fran5*ka, 28 let, žena polrsikeea delavca. Zebnik pri Radečah, Be~ zek Ivan 92 let, delavec Preserie pri Ljub-ljani. NaupeJi Anton 47 let. dninar. Rodine pri Črnomlju. Podremifc Ivan. 96 let. soboslik. pomočnik. Litije.
—Ij Burja prevrnila, ie*tonmi aiosk. Reklamni kiosk tvrdke >Aloma< na vo-gahi Aškerčeve ceste in Gorupove ulice je bil že od nekdaj na Šibkih nogah, 2e lani ga je prevrnil veter, potem so mu pa dalj cementni valjast podstavek, ki pte, tudi ni bil kos hudemu vetru. Včeraj se je kiosk spet prevrnil. Ga bo treba bolj zasidrati v zemlji!
—Ij Zadruga Dom očiteljie vabi tovarišice ■conočni ?estanek. ki se bo vrnil v Če trtek 21. aprila t, 1. ob 9. uri dop. na Šentjakobski Soli v Ljubljani. Na dnevnem redu bo razgovor o dedu. uspehih im načrtih n«Se zadruge  Dobro došle vse tovariMce!
—Ij Prinesite Jutri pred Vodnikov spomenik na trg obleko, perilo in obutev, ki jo morete pogrešati Mestna občina zbira vsako sredo vse to za svoje reveZe in hvaležno sorejme vsako porabno blago.
_lj podružnica SVD za Ljubljano priredi v sredo 20. t. m, ob 16 urj strokovno predavanje na vrtu trgovine s semeni Sever & Comp. na Gospcevctski cesti. Predvajala se bodo praktična dela z Wolfovtm orodje. Vsakdo dobrodošel!
—Ij Namestu venea na krsto Antonije Kadivec. svoji nekdanji dolgoletni blagajn i čar ki. daruie Splošno žensko društvo din 100 za internat France Tavčarjeve.
—lj Z aoiem nad gospodinjo. Ko ie stopila v petek zvečer posestnica FranSska P. ■* Sv Petra ceste v kuhinjo, kjer Je bil doaiaci hlapec Tone Z. pri večerji. Je opazila, da ima poleg sebe nož. zasajen v mizo. Tone je zahteval od gospodinje plaSlo. nakar mu ie eoepodinja odgovorila, da mu bo dala toliko, korkor je zaslužil. Odgovor pa ie hlapca tako razjezil, da je pograbil pripravljeni nož in se zakadil proti gospodi nj5. Ta je pred nrim zbežala na dvorišče, vendar je bil hlapec takoj za njo in Jo i« hotel zaboji. K sreči mu je to rjrerprecil edem izmed hišnih stanovalcev, ki ga ie pograbil za roko. Na vpitje ie prihitel stražnik, ki je nasilneža aretiral ■
Iz Maribora
— Sneg. Na velikonočni ponedeljek zjutraj je pričelo v Maribora snežiti in kmalu je t-ilo vse bek>. Temperatura je znatno padla in bilo je ve« dam pravo božično vreme. Prav tako kot lani!
— Velik letalski miting. Tukajšnji agilni Aeroidub priredi 7. avgusta na tezenskem letališču veliki letalski miting, ki se ga bodo udeležili številni civilni in vojaSki piloti. Istočasno bo prirejena tudi velikopotezna letalska razstava, ki bo zlas-ta prikazala uspešni razvoj jadralnega letalstva,
— Z davčne oprave. Glasom razpisa ministrstva financ je odrejeno, da lahko davčni zavezanci odplačajo svoje davčne zaostanke iz leta 1982 in ostale dopolnilne prenosne takse « 3% obveznicami za likvidacijo kmetskih dolgov v nomrnaini vrednosti.
— Damski krojni tečaj v Maribora. Strokovni učitelj banske uprave g. Knafelj bo tudi letos v juliju in avgustu voda damski krojni tečaj v Mariboru. Tečai bo trajal šest tednov. Dnevno triurna predavanja. Prijave sprejema urad ca pospeševanje obrti na sre-
v Taafiihoni do
— Nova palača Pokojninskega tavoda ▼ Maribora. V prihodnjih dneh bodo pričeli ▼ Mnnpni ulici nasproti Okrožnega urada graditi novo palačo Pokojninskega zavoda. Starv-bisče ie prodala mestna občina v Mariboru
Iz Celja
—c Frv4 nastop >glevenske seeaa mladih<.
V Celju bo ▼ petek 22. i. m v mestnem gledaJJaču prva predstava >Siovsnake scene mladih«. Obenem bo to tudi krstna predstava Mrakove himnidne drame »Čajkovski«. .V&ada igralci »treme za tem, da s studijem zgolj slovenskih dal pripomorejo po svojih močeh k izgradnii slovenekega igralskega sloga Umetniški vodja skupine Ivan Mrak delo ni samo zrežiral, ampak nastopa tudi y naslovni vlogi. Delu odgovarjajočo inscenacijo je zamislila in izvedla ena od igralk Cita Potokarjeva.
—c O veliki noči je vreme preprečilo večje izlete. V nedeljo je bilo pretežno oblačno, vendar pa ni deževalo. Kljub temu je večina prebivalstva ostaia doma.
V ponedeljek zjutraj je začelo močno snežiti. Snežilo je do popoldneva. Na hribih ae je sneg ustalil, v dolini pa je sproti skopnel Ozračje se je zelo ohladilo. Posledica slabega vremena je bil dober obisk kinematografov in kavarn.
—c Mlada obupan »v* v SavtnJL Na velikonočni ponedeljek ob 10. dopoldne je b4lo Masarvkovo nabrežje pozoriSče razburljivega dogodka. V snežnem metežu je skočila 161etna pestunja Marica D. iz Celja z levega brega Savinje med brvjo pri parku ln Pati oso vo brvjo v ledeno mrzlo Savinjo. S^fer S^-ko Hrastnik, ki je bil slučajno v bližini, je pohitel obupanki takoj na pomoč in jo je s pomočjo policijskega stražnika Račka ter nekega jetni-Skega paznika potegnil iz vode. Marica D je bila že nezavestna. Prepeljali so jo z reševalnim avtomobilom v bolnišnico, kjer si je kmalu opomogla. Vzrok njenega dejanja ni znan.
—c V celjski bolnici so umrli: v petek petletna rudarjeva hčerka Milica 2elezni-kova s Kuretneea pri "Laškem in dveletni sinček to\*nrni5ke delavke Prane Krem-pu« iz Vojnika, v soboto pa 361etni dninar Ivan Kosec iz Dresinte vasi. V nedeljo je umrla na Ostrožnem 691etna pre-užltkarica Marija, Mulejeva. roj. Mlaker-leva  iz ProŽinske vasi pri Storah.
—c Vogornef. V ponedeljek popoldne je bila na Glaziji odigrana prijateljska nogometna tekma med SK Marsom lz Ljubljane in SK Jugoslavijo lz Celja. Tekma je bila zaključen * z neodločenim rezultatom 5-5 (2:2). Tekma je bila živahna, a nI nudila nadpmmrečnega nogometa. Moštvo Marsa, v katerem je igralo več tu-niorjev. je bilo tehnično bolISe. domačini pa so legali z večtim elpnom Sodil je g. Hobacb^r točno in objektivno.
Brez srčne omike
Ljubljana, 19. aprila Snoči je Sla po Selenburgovi ulici skupina mladih ljudi, najbrž dijakov višjih Sol. Od nasprotne strani, sem od Zvezde, prihiti vsa zasopljena in vsem dobro znana majhna, ' močna, starejša prodajalka časopisov.
»O, Greta Garbo!« zavpije mlado dekle 3b njeni ? t rani in vsa družba poči v krohot. Bedna žena zamahne z roko, kakor da bi se hotela braniti, nekaj reče in od-sope dalje s svojim težkim bremenom,
Dohiti m družbo in ogorčeno rečem: Gospodična, to, kar ste zdaj storili tej ubogi ženi, je bilo skrajno brezsrčno S kakšno pravico zasramujete na cesti ljudi, ki vam nič nočejo? Sramujte se vašega podlega dejanja. Tudi vi še lahko postanete stari, debeli, zamaščeni in grdi, vse to je še pred vami.«
Pa se oglasi njen spremljevalec: »Saj je to lahko njena hčerka.« In spet divji krohot vse družbe. Za menoj so prišle besede: Kaj neki je, ali pošt ari ca, ali učiteljica? — je vprašalo tisto dekle in spet so se vsi za krohota li.
Ni bil to prvi primer, da je morala ta uboga žena, ki ji narava ni dala lepote Grete Garbo, niti se ji ni materielno toliko oddolžila, da bi ji zdaj na starost, ko je bolna in težka, ne bilo treba v mrazu in burji in poznih večernih urah letati po ljubljanskih ulicah in poslušati zasmehovanje brezsrčne in razuzdane ljubljanske mladine.
Ne maram ponavljati izrabljenih in star šem samo za izgovor prirejenih besed: Oh. ta današnja mladina! Kaj ta mladina nima staršev? Kje pa je ta otrok živel od svojega prvega dne? Kje ;e izoblikoval svojo prvo misel in izpregovoril svojo prvo besedo** Ali ne daje življenje vsakemu in vsak dan nešteto prilik, ob katerih lahko vzgajamo svoje otroke v dobrem? Kateri otrok je sam določil mesto svojega rojstva in si sam izbral svoje starše? Vsakemu človeku ni dano razvijati se telesno in duhovno po higienskih in pedagoških principih Mnogo otrok nima niti dovolj hrane! In ti so potem listi, ki jih prenasi-čena mladina sramoti.
Kmetski starši, kj dostikrat niso znali ne pisati ne brati, so učili svoje otroke: Spoštuj stare ljudi! Kmetski rod nam je dal več vrednih ljudi, kakor me?ta.
Megli čeva
Pretresljiva rodbinska tragedija
Gorje pri Bledu. 19. aprila
V Zgornjem grabnu, ki spada pod občino Gorje pri Bledu, se je na velikonočno soboto odigrala pretresljiva družinska tragedija, kakršne v teh krajih še ne pomnijo.
V hišici Šumske uprave je stanoval delavec Ivan K. z ženo Angelo in dvema otrokoma, Tletnim sinčkom Ivanom, kije
hodil že v prvi razred, in štiriletno Verico, ljubko in živahno deklico. Družina je živela v slogi in zadovoljstvu, saj ja gospodar priden delavec in zasluži v tvornici 1500 din mesečno. Pomanjkanja niso trpeli, živeli so skromno in v miru in zato je bilo vse prebivalstvo zaprepaJčeno ob strašni novici, da je Ivanova žena zastrupila svoja otroka in sebe.
V soboto okrog 11. je odšla z obema otrokoma z doma v bližnji gozdič, oddaljen dober streljaj od hišice. Otrokoma je dala bombone, med katere je bil pomešan ciankalij. Nesrečna otroka sta se takoj zgrudila mrtva. Videč da sta otroka mrtva, je mati še sama zaužila ciankalij. Tedaj je prišel domov mož Janez ln ker žene ni bilo v hiši. je stopil v zli slutnji za njo. Ko se je bližal gozdu, je bila žena ie Živa in slišal je, kako je vzkliknila »Janez, prepozno je!« Takoj nato je omahnila v naročje smrti.
Včeraj ob 15.30 je bil v Zgornjih Gorjah pogreb nesrečnih žrtev družinske tragedije ob veliki udeležbi prebivalstva, ki globoko sočuvstvuje s težko prizadetim možem. Kaj je bil pravi vzrok tragedije, še ni pojasnjeno. Vse kaže, da je storila nesrečna žena strašno dejanje v trenutni duševni zmedenosti.
'To hranilo za polt
z .Biocelom' JE USTVARILO ČUDEŽ
NA MOJEM ODRAZU"
pravi sestra
pomočnica.
Iz Ljutomera
— Malarija, Tudi v naš arez prodira ma-Tarija in tn najbolj v krajih, ki meje na ča-kovftkj 3rez. V teh naseljih se je pojavila že v mnosrih družinah.
— Vlom. Oni dan so vlomilci vdrli v vilo gospe Rosenberg na Kamenacaku. Odnesli so posteljnino ln nekaj mast!. Lastnica trpi za 6.000 din škode. Vlomilcev se niso izsledili.
Iz Kranja
— Popravek. Glede na na Se poročilo v St. 77. »Slovenskega naroda« z dne 6. aprila pod naslovom: »Starši, pazite na otroke!« moramo podati naslednje pojasnflo: Predvsem ni res, da je pahintl 3 letruf Strava Saša obe deklici v Savo, kot so se glasile prvotne informacije. Kot so otroci kasneje izpovedali, so »e vsi skirpaj igrali ob Savi, kamor jih je večkrat peljal Močniikasr Janko, kot najstarejši med njimi Ob bregu Save je nak betonski prag, 5ex kateroga teče kakih 10—15 cm globoka voda. Otroci so skakali v vodo na ta prag in se je pri tem obema deklicama Močnik crvi in £epičevi spodrsnilo, da ata sedli ▼ vodo in se zmočili. Moker do kolen je bM tudi mali Saša. Nekoliko korakov odtod pa je Sava res globoke j ša in od tam 6 letni J< ko ne bi mogel rešiti nobenega.
¥ \ CINEK je bil prav gotovo čudovit. V ao~ 1J kaj dneh sem opazila, da male brazde t* ln gube Izginjajo. V nekaj tednih »em bila videti za deset lat mlajša. Biooal — mi pravi doktor — je iznajdba znamenitega profesorja dunajskega vseučilišča. Zdaj ga vsebuje sleherna tuba rožnate kreme Tokalon Uporabljajte to kremo vsak večer, belo kremo Tokalon pa zjutraj. Po taki uporabi bo bleda, vela polt zablestela v novi mladostni živahnosti: napravite svojo polt jasno, svežo. Čvrsto
— in Jo rešite gub in drugih nedostatkov.
Torek  19. aprila
. — 13: Napovedi. — 13.^0: Opoldanski koncert Radijskega orkestra. — 14: Napovedi. — 18: Nekaj za vse (Kaiijski orkester). — 18.40: Preroki in konec ru oovske države (g. Fr. Terseglav). — 19: Na-povedii, poročiila. — 19.30: Nac. ura: Kako so nastdie dalmatinske mestne občine t dr. Antun Dabinovič) Zgb. — 19.50: Zabavni rvocni tednik. — 20: Berlioz: Rimski karneval (plošče). — 20.15: Banedetti: RaeČe rož«
— komedija (člani Nar. gledališča v Ljubljani). 22: Napovedi, poročila. — 22.15: Koncert jugosLovainsike glasbe (Radiijeki orke-ater). — 23: Poročilo o Šahovskem turnirju. Konec ob 28.15.
Velikonočni nogomet
Ligaši so za praznike odigrali mednarodne tekme
Ljubljana, 19. aprila Za velikonočne praznike ni bilo ligi nega tekmovanja in so ligaši izrabili priliko, da so povabili v goste razna inozemska društva ali pa so se sami odpeljali na gostovanje. Bilanca teh tekem je za večino ligaSev ugodna, le Ljubljana se ne more pohvaliti, da je dobro zastopala jugoslo-venski nogomet. Slaba forma ljubljanskega moštva traja že vse predolgo in je zaradi tega raziimljivo, da se ne more premakniti s predzadnjega mesta v prvenstveni tabeli.
Za praznike smo imeli v Jugoslaviji kar dva italijanska gosta V Ljubljani je bila »Pro Gorizia«, član italijanske druge divizije, torej ne eden od elitnih klubov. Toda niti pri takem nasprotniku Ljubljana ni uspela. Gostje so zasluženo zmagali 4:2. Domači so se dobro zavedali, da v njihovem moštvu ni vse v redu in so po odmoru nenehoma menjavali igralce. Tako prestavljanje pa običajno ni koristno in je bilo tudi v tem primeru slabo. Dokler so domaČi držali žogo pri tleh, je še šlo. Ko so pa Goricam forsirali svojo pol-visoko in visoko igro, je ljubljanska enaj-storica malodane izginila z igrišča.
Več sreče je imel Hajduk Tudi ta je imel v gosteh Člana dru^e divizije An coni tan o iz Jakina. Domači so v nedeljo z največjo težavo zmagali 3:2. Italijani so še tri minute pred koncem vodili, so pa v poslednjih dveh minutah prejeli dva gola. Tudi v včerajšnji tekmi je bila An-conitana enakovreden nasprotnik, vendar je bila sreča na strani domačih, ki so zmagali 2:0.
Gradjanski se je podal na dvodnevno gostovanje v Novi Sad. Obakrat je beležil
visoki zmagi. Prvi dan je po odlični igri porazil NAK s 7:2, včeraj pa tamošnjega prvaka Vojvodino 5:1. V Zagrebu so igrale Zidenice iz Brna, eden od vodilnih klubov češkoslovaške državne lige. V nedeljo so nastopili nasproti zagrebški reprezentanci, ki so jo zaradi odsotnosti Gradjan-skega sestavljali po večini igralci Haška. Zagrebčani so zasluženo zmagali 5:2. Včeraj je bil partner Zidenic Hašk. Cehoslo-vaid so zaigrali znatno bolje kakor prvi dan in so zasluženo zmagali 2:0.
BSK se je z velikim uspehom udeležil Jubilejnega turnirja Hungarije v Budimpešti. Čeprav so sodelovali tako prominentni klubi kakor Slavi ja iz Prage, Uj-pest in Hungaria, so Beograjčani zasedli 3 mesto. Prvi dan so zaradi pristranosti sodnika podlegli po enakovredni igri Uj-pestu 2:3, drugi dan pa so igrali s Hun parijo neodločeno 2:2.
Doma smo imeli 5. kolo podsaveznega prvenstva. Hermes je na svojem igrišču igral s Čakovcem, ki doslej ni oddal niti ene točke. Domači sq zaigrali dobro in jim kot prvi odvzeli eno točko z rezultatom 1:1. Tudi obe ostali srečanji sta prinesli delitve točk. V Mariboru sta se sestala Maribor in Železničar. Izid je bil enak ljubljanskemu. Igra je bila precej burna in jo je moral sodnik zaradi nediscipliniranosti nekaterih igralcev predčasno odžvižgati. Celje in Kranj sta se ločila z 2:2, kar je verna slika dogodkov na igrišču.
V Beogradu je bil v zimskem bazenu »Krsmanovič« plavalni dvoboj med beograjskim Severjem in zagrebškim ZPK. Zagrebčani so zmagali s 40:35 točkam.
MALI OGLASI
deaeda 60 par, davek posebej. Preklici, izjave Dese a a Din L—»
davek posebej.
£a pismene odgovore gieue m^ijp oglasov ye treba priloži d znamke — Popustov za male oglase ae priznamo.
RAzno
Beseda 50 par. davek posebej.
Najmanjši znesek * Din
POSEBNE NOVOSTI vaefa oblačil,  sport, Kamgam, obleke,  pum parice,  perilo itd. najceneje
PBESKGR Sv. Petra cesta 14
2.500.— Din potrebujete, da zaslužite 1000.— Din mesečno doma. Dopise: »ANUS<( Mari- j bor, Orožnova 6. — Priložite : znamke. 1048 J
Otroške,  fantovske  in moške obleke kupite najceneje pri
XI\ AR OBLEKE
Jerman Martin, Sv. Petra c. 26.
26. R.
PRODAM
Beseda 50 par, davek posebej. Najmanjši znesek 8 Din
Aleks. OBLAT,
veletrgovina vseh  vrst čevljev
se priporoča cenjenim
odjemalcem. Sv. Petra cesta 18
Sveže najfinejše norveško
ribje olje
Iz lekarne dr. Piccolija v Ljubljani se priporoča bledim in slabotnim osebam
Bjaaaaaaaa msmBtftm :. ■>
NAJBOLJŠI TRBOVELJSKI
^> premog
brez prahu KOKS, SUHA DRVA
L POGAČNIK
Bohoričeva 5
. ■ ,   lili,, . .
Telefon 20-50 24. L.
Pohištvo
STARINSKO, FRANCOSKO, ITALIJANSKO, ORIENTALSKO, KAKOR TUDI DRUGE STARINSKE STVARI SLIKE, VAZE I.T.D. SE DOBE PRI
G« Ivan Mathian
T T R S E V A   C K S T A 1»
LJUBLJANA
»SLOVENSKI NARODc,  torek. 1*. april*
Stev. t*>
Pohod sokolstva na Rakek
X v«
L.juoi>axia. li*. aprila olajšave Društva ter skupine in naraščaja potujejo na Rakek in nazaj s polov čt.o vozno ceno na osno vi uvere:. a po stalnem pravilniku o olajšavah za pripadnike SKJ. Na eno irvere-nje (v dvojniku) naj se vpise največ 40 oseb. Vodnik društva kupi za vse ude le-lance cele vozovnice, kj vljajo za brezplačni povratek. Vsi udeleženci morajo tudi imeti a seboj potrjene sokolske z-kasztice. (Vozna cena Ljubi jana—Rakek 18.50 din.)
Spomenik kralja mačenika na Rakeku
Ravnateljstvo državnih železnic v Ljubljani nas je dne 12 t m. pod it 8592-1 obvestilo, d* Je ministrstvo za promet za udeležbo na tej prireditvi S--»kok>m d-av-eke banovine odobrilo polov ^no vozno ceno, tako da posamezniki kupijo na vstopni postaji cek> vozno karto in pokažejo sokolsko izkaznico in pa železniško izkaznico obraze K13. ki se dobi pri vsaki železniški blagajni za 2 din. Tako kupljene vozne karte vetja jo za brezplačen povratek, če bo na tem obrazcu potrjena Udeležba na prireditvi Ta vozna ugodnost velja od 23. do 25. aprila v 2. ali 3 ra^r. brzih in potniških vlaJoov. (Vozna cena Ljubljana—Rakek 20.50 din.)
TTdeležecci pa se poshižijo lahko todl nedeljske znižane povratne karte, ki stane iz LJubljane 21.50 din. Za nakup te karte niso pot-ebne nikake izkaznice
Vodstvo ^-rj redi i ve »x> na Rakeku žigosajo železnišKe izkaznice v r*ose©nein pro~
stCVU.
Narofamo vsem društvom in pcannv=«-nikom. da r.ahv i jo voćne karte že v soboto »pri Putniku* ah pa vsaj v nedrljo dcpoldne ker bo r-reri blagajnami pred o*fcock>7r vlakov *-e*ka e^eča.
II- Železniške zvez^ in izredni vlaki.
Za prevoz 4000 dcsJej prija vi jenih nde-lež-ncev je o:r^kr:ia državnih železnic za 24. aprila uved'i ftnir. Soko!ss> *u-
pe LTub:;--.r-i v v.=r»k<- s~ --<-r po dva izredna v'aka i- to na progri Ljubljana—Rakek. Tega dne bodo torej na tej progi vozil,- tile vlaki:
L izredni vfafi bo cdhajal iz I/jubljane ob Hal BI vozil samo 'idetezenc z Gore--= D - - ' *upi Kranj in No vc  i--- "5k?  ž^rrvo  pa udele-
žence Dolenjskega. L; u Pijanskega in Obrednega ofcr r razen udeležencev iz Ljub1 j me Od Ljubljane bo im"] ta vlak postanek na vseh postajah, zato morajo na ta vlak vstopiti vsa društva ob trj pro^ I
IL izredni vtak bo odhajal ob 13.00 in bo izkJhiCno za udeležence jz Ljubliane (društvo Lj. Sokol L. n., III.. IV.. Siska, Zg. Siska. Vjč. lisa**, steparja vas. Jezica). Vlak bo prevozil progo brez postanka
m. redni v Jak z odhodom •** 13-40 bo vozjl udeležence Mariborske in Celjske žu-
'HBERGER:
pe. društva Zasavakega in Kamniškega okrožja Ljubljanske župe.
Za povratek s*do na progi Rakek— LJoNJaaa vozil] tile vlaki:
I. izredni vlak bo odhajal ob 17. za udeležene- izven Ljubljane, ki imajo po 18. uri večerno zvezo (Maribor. Celje. Gorenjska, Dolenjska in Kanonik). Vlak ne bo imel do Ljubljane nobenega postanka
EL redni vlak z odhodom ob 18.10 bo odpeljal pos-tnike s proge Rakek—Brezovica.
m. izredni vlak z odhodom ob 1830 pa bo zopet izključno za udeležence iz Ljubljane. Vlak ne bo postajal nikjer
Svečanost na Rakeku bo začela ob 15. uri in bo končala ob 16 30 Tako bodo imeti vsi udeleženci v ob h smereh najlepše zveze.
Udeleženci se morajo vrzi ti brezpogojna samo s svojim, zgoraj označenim vlakom. Oddaljeni pose trnki naj hrano vzamejo a s« boj.
Društva vzamejo s seboj prapore. Člani, članice in narasčajnice, ki imajo slavnostne kroje, se udeležijo v teh (članice samo v novih), vsi ostal; brez izjeme pa ae udel *e v meščanski obleki z znakom.
Oe bo dež, vzemite a seboj pelerine! Članicam in 11 m aaV njnicazn je zabranjena udeležba v tekrvadnih oblek ti h
Rr. društvom sporočamo, d* ae glede na tako rešitev železniških zvez in voznih olajšav prijave sprejemajo se do vključno četrtka 21. aprila Posameznikom, ki se nameravajo udeležiti, pa se se niso prijavili, p* naročamo, da s do tega dne zanesljivo prijavijo v svojem društvu, ker tisoči neprijavljenih udeležencev v teb vlakih ne bodo našli prostora. Zgodaj uvedeni redni m posebni vlaki so določeni le z* priglašene udeležence ter bodo le taki zasedli prostore pod nadzorom žup. društev m železniških organov.
Zdravo! Sokolska župa LJubljana.
Viteskeca kralja Aleksandra L Zedinitelja aa Rakeka 24 aprila
(lani. članice in naraščaj ljubljanskih asketskih dni>tet, ki »a vplačali v >roiih dragih p« din 18.50 aa voznico de Rakeka »n nazaj, se vabijo, da dvignejo v petek 22. ali v soboto 23. t. m. v pisarni svojega društva voiovaieo proti doplačila din 2 za železniško legitimacijo.
Uro odhoda posebnih vlakov in vsa ostala aavodila, bo objavila Sokolska kupa Ljubljana.
Zdravo! Meddm?itveni odbor ljubljanskih sokolskih društev.
Hearst odhaja k počitku
Največji novinarski magnat sveta si je zlomil vrat na
kampanji proti Rooseveltu
Randoiph Hearst. največji novinarski magnat sveta, oče modernega poročevaJ-stva in organizator najmogočnejšega novinarskega trusta, je sporočil svojemu prijatelju newyorakemu advokatu CLarencu Sheamu. da misli, da bi bil že čas umakniti se iz javnosti. Mož je star zdaj 75 lot. Prosi advokata, naj prevzame njegove trgovske posle in kar se da vse reorganizira in poenostavi. Genijalni organizator tvornic novin in poroćevalstva je dosegel višek svoje karijere, zdaj je utrujen ln star, pa hoče počivati. Njegova velika podjetja so začutila, da 75-letni starec ne more več voditi vsega z železno roko. kakor je bil vajen. Nekatera njegova podjetja so zašla v težak položaj, njegovo bogastvo je bilo omajano in moč, kakršno si navaden človek težko misli, je pred zatonom.
Ta moč je vladala nad 50 let in sicer ne samo ameriškemu javnemu življenju. Hearst je razprostrl svoje mreže po vsem svetu. Povsod je imel svoje agente, posredovalce, zaupnike m ooročevalce. Ko je prišel nedavno ob zmagi nacionalnih socialistov na Dunaju njegov uslužbenec v zadrego in niso pomagale uradne intervencije iz Wa^hingtona, je Hearst telefoniral maršalu Coringu in propagandnemu ministru Gobbelsu, čes. da polaga važnost na to. da bi njegovemu prijatelju na Dunaju ne delali sitnosti. In zgodilo se je nekaj nepričakovanega. Strogo zastražena meja se je odprla. Kralj sedme velesile ni dovolil poseči na svoj prestiž. _
Toda Hearst s svojim tiskovnim aparatom ni samo eden najmogočnejših mož sv* ta, temveč tudi ena naj sporne j aih postav. Njegove liste in magazine čita samo v Ameriki okrog 30.000.000 ljudi. Najmanj toliko ljudi pa preklinja vsak dan Hearst ovo ime ga proglaša za javnega sovražnika, uzurpatorja in zaslužkarja. ki je čisto Lz trgovskih interesov notisnil okus ameriškega občinstva na najnižjo stopnjo, Američani proglašajo Hearsta za najhujšega reakcijonarja. sovražnika delavstva in hujskača. Splošno se govori, da je resnica približno v sredini. Hearst ima izredne sposobnoed in več dobrih lastnosti. Ustanovil je moderno novinarstvo mal je izgraditi poročevalsko službo na najširši mednarodni podlagi in s širokopoteznostjo. kakršne prej nikoli ni bilo. Na irugl strani je pa res. da je potisnil navzdol nivo novin v lovu za senzacijami, da je uporabljal svoj ogromni aparat v osebnih kampanjah n*1 glede na interese države m da njegovo politično stališče ni bilo vedno pravilno.
Ce gledamo na življenje samo skozi prizmo uspehov, je bilo Hearstovo življenje dobro. Ko mu je bilo 24 let — to je bilo v marcu 1887 — mu je kupil oče list - Exa-miner« v San Fr.mciscu. E.xaminer« je bil dober list. pa je propadal. Takrat je imel samo še nekaj deset tisočev naklade, čez 50 let je bilo pa v Hearstovem koncernu 28 dnevnikov. 13 magazinov, dva poročevalska urada z omrežjem po vsem svetu. 8 radijskih postaj in dve filmski druibi. Hearst ima ogromno palačo bl^zu New Yorka, 900 000 akrov obsegajoče ve-lepoae«tvo v Mehiki in dračo nekoliko manjše v San Simeonu v Kaliforniji. On
je glavni lastnik Home Stake, najbogatejšega rudnika zlata v Ameriki. Razen tega ima ogromne umetniške zbirke, v katerih je naložen znaten del njegovega bogastva. Ima Van Dvckove in Eoticcellijeve slike, čeprav njegova izbera ni vedno najbolj posrečena.
Na njegovem veleposestvu v San Simeonu je vhodna dvorana z 45 stebri, pripeljanimi iz francoskega samostana, zgrajena v 13. stoletju. Hearst rad pokaže gostom svojo posteljo, ki je bila last kardinala R.chelieua. Na svojem veleposestvu v Mehiki ima razkošen gradič. Njegovo imetje stražijo noč in dan oborožene straže, na njegovih letališčih so vedno pripravljena letala zanj in za njegove goste. Kot gostitelj je novinarski magnat zares *>o-kopotezen. Njegovi prijatelji so ostali že večkrat v njegovi odsotnosti po več mesecev ali pa tudi vse leto gostje v njegovih domovih in v njegovi okolici se pripovedujejo če ne resnične pa vsaj zelo posrečene anekdote o pozabljenih gostih, ki so se pri Hearstu kar trajno nastanili in ki jih je gospodar Šele čez več let nepričakovano odkril v svojem domu.
Pri vsem tem pa Hearst nikoli ni bil resnično priljubljen. Ljudje so se ga prej bali. On je izumil tiskovne kampanje, s katerimi je povzročil mnogo zla. V to poglavje spada kampanja med ameriško -špansko vojno, proti poedinim ameriškim prezidentom, strupena kampanja in hujskanje proti sovražnikom, njegovi manevri proti Društvu narodov, naravnost bolesten odpor proti francoski politiki in še dolga vrsta drugih takih pojavov. Hearstu se je vedno posrečilo pridobiti zase velik del javnosti, redko je pa potegnil za seboj več:no s svojo voljo. Tako je vedno povzročil zmedo in le redko je pripomogel k razčiščen ju položaja In to mu nekateri Američan.1 še zdaj zamerijo. Cesto ga je zapeljalo osebno čpstihlepje v to, da se je naslonil na javno mnenje z edinim namenom, da bi bil v opoziciji.
Brezobzirna uporaba krepkih komolcev mu sicer nikoli ni pomagala do stolčka v Belem domu, ki je bil in ostane njegovo
tajno hrepenenje, pač mu je pa čila ustanoviti tiskovni koncem, kakršnega ni na svetu. Njegova vrednost se ceni na pol miljarde dolarjev, nekateri njegovi magazini so pa v nakladi največji na svetu. Večina Hearstovih uslužbencev je plačana srednje, nekateri vodilni uredniki in zvezde koncema pa prejemajo ogromne plače Priljubljeni pisec razmotri van j Ar-thur Brisbane je prejemal za svoje članke 250.000 dolarjev redne letne plače.
Od zadnje Roose vel tove izvolitve je He-arstova zvezda ugašala. Hearst, ki je pri prvih volitvah podpiral Roose vel ta, je med njegovim uradovanjem izpremenil svoje stališče in pri drugih volitvah je nastopil z vsem svojim propagandnim aparatom
proti njema. Kljub temo Je Roosevelt zmagal in mnogi trdijo, da al je Hearst na tem zlomil vrat. In res je jel nedavno razpro-dajati svoje umetniške zbirke, opustil je en poročevalski urad in obdržal samo nekoliko razširjeno »International Nevvs Service«. Dva njegova newyorška lista sta se združila, mnogo podeželskih listov je bilo pa ustavljenih. t7^«mh so bili preveliki, podjetje je postalo nepregledno, ni se dalo več nadzorovati. Zdaj je poveril Hearst vodstvo koncema konzorciju, v katerem pa ni nobenega izmed petih njegovih sinov. Novemu vodstvu je poverjena v prai vrsti sanacija koncerna, dele Čez nekaj let se bo pa pokazalo, ali se bo to posrečilo.
Pevski zbor sofijskih učiteljic
Ljubljana, 19t aprila Pevski zbor sofijskih učiteljic, ki bo nastopili v ponedeljek 25- tm. v veliki dvorani filharmonije v Ljubljani, je bdi u stanovi j n pred tremi leti na pobudo učiteljic iz Sofije Prvi dirigent je bil znani bolgarski komponist in učitelj Peter Bo-jadžiev. od lanskega leta dalje pa vedi zbor mladj in energični učitelj tehnične šole, absolvent muzikalne akademije v Sofiji g. Krum Bojadžlev.
V zboru je 70 učiteljic z raznih osnovnih in meščanskih šol v Sofiji. Pevski zbor slovi kot prvi ženski učiteljski zbor v Bolgariji, ki prvenstveno goji bolgarsko narodno pes m. Zbor je član bolgarske pevske zv ze ter uživa od strani prosvetne oblasti vso gmotno jn moralno podporo. Na svojih koncertih nastopajo članice
zbora v bolgarski narodni noši.
24. tm. zvečer bo pevski zbor sofijskih učiteljic prispel v Ljubljano z brzov lakom. Ženska društva mesta Ljubljane predvsem pa učiteljstvo pripravljajo bratski sprejem. V Ljubljani bo zbor konce rti ral v ponedeljek 25, t. m. zvečer v velikj fil-harmonični dvorani. Program koncerta je skrbno sestavljen ter bo pokazal našj javnosti odtenke bolgarske duše. 26 aprila bo zbor nastopil v škof ji Loki, 27. aprila v Litiji in 28. aprila v Trbovljah. Na svojem povratku v domovino bodo pevk? nastopile tudi v Beogracru.
V vseh krajih, kjer bodo bolgarske pevke nastopile, jim pripravljajo društva, posebno pa učiteljstvo, kar najlepše sprejeme in bivanje, da bodo odnesle iz naših krajev najlepše spomine.
Recept za ustvarjenje ženske
Nikar se ne ustrašite, da mislimo izdelovati ženske; saj jih je že itak preveč na sv tu. Na svetu je pa tudi več receptov, kako lahko naredimo žensko. En tak recept imajo orjjentaJski narodi in ta pravi:
Tvvarshi, bog indijske mitologije, je ustvaril svet. Ko je pa hotel ustvariti žensko, je opazil, da nima pri roki ničesar, kar bj mu služilo v ta namen. Zato je postal otož n in dolgo je razmišljal, kaj bi storil Slednjič se je pa odločil in lotil dela Vzel je okroglost lune in valovi tost kače, gibčnost ovijalk in vitkost vrbovih, šihic, vzel je žamet rož, lahkoto hlapov in šelest solncnih žarkov. Vse to je pomešal s solzami oblakov in dodal n stanovitnost vetra. To mešanico je zabelil z bojazljivostjo zajca, z nečimernostjo pava, trdoto demanta in krvoločnostjo tigra. Končno je dovršil svoje delo s klepeta-vostjo papige, hladom snega in sladkčrčkanjem grlice. In ko je vse tako storil, je bila ustvairjena žen si ca.
Ogromen izbruh na solncu
Sele zdaj so izračunali zve7doslovci Car-neggijevega zavoda v Wash:ngtocui po posnetkih v zvezdarni na Mount Wi1sonu, da je nastala h&trs 20. marca na solncu največja erarpcija. k^r so jih kdaj dognali zv"zdoslovci. Posnetke je proučil dr. Edison Pettit. Iz solnca je bruhnila 20. marca ogromna masa tekočih rudnin in vodika ter se razpršila po vsemi r ju v začetku s hitrostjo 65 km. pezneje pa 120 kilometrov v sekundi, a na zadnjsm posnetku se vidi že hitrost 160 km v sekundi.
To ogremno eksplozijo je videl zvez-doslovec Hi c koks in jo tudi fotografiral. Moral je pa fotografiranje prekiniti, ko so mu solne e zastrli oblaki. In tako je razvidno iz zadnjega posnetka, da je tisti trenutek bruhnila iz solnca gmota pot-drugi milijon kilometrov nad solnčno površino, dočim je segla doslej največja zabeležena erupcija 17. septembra 1937 sa-so 1.000.000 km visofko. Pcoledice tak*> og-romnih erupcij se kažejo tudi na zem-
lji v čudnem vremenu. Lansko erupcijo so zabeležili na zveadarni na Lake Angelus v državi Michigan,
Sin Gorkega v tujski legiji
Spor o sJnrti Maksima Gorkega in njegovega sina v Rusiji, ki naj bi £a bili z i ravniki z nanojGL'.ttn looenjem ubili, je šolie obrni pozornost javnosti na pozabljenega drugega pisateluevetfa sina, ki je našel svojo drugo domovino v Franciji, latadi Peskov — tako se je namreč pisal Maksim Gorki — je biil v Franciji, ko je izbruhnila svetovna voina, V Rusijo se ni mogel vrniti in tako je vstopil 1. avgusta 1914 v francosko tujsko legijo. Udeležil se je bojev, s katerimi se |e pripravljala velika biika na Marni 9. maja 1915 je bil na bojišču ranjen. Granata mu ?e zdrobila desnico. Zdravniki so mu jo morali odrezati. V bolnici ie bil odlikovan z redom Častne legije.
Po vojni, ko so sc francoski vojaki vrnili domov, a v Rusiji so se borili V ran gel. De-nikin, Judonič in Koleak proti boljševikom, je vstopil Peskov v belo armado. Boji so te pa končali s paničnim mn kom iz Odese, kjer se je bela armada vkrcala na ladje že v dežju krogel in granat rdeče armade. Peskov se ie vrniil preko taborišča beguncev v Gal>poli v Francijo. Rusija mu je Ula za vedno zaprta, a v Franciji ie imel na razpolago sanw tujsko legijo in v njo 6e je vrnil, čeprav >e bil brez ene roke. Ta cas. ko je v Rusiji rudi vlada častila njesovega oce*a. je bil sin Gorkega brez domovine, zapuščen in pozabljen. V tujski legijii je postal Častnik in udel-ežil se je vojne z rifskimi Knbii. kjer je bil znova težko ranjen in potem *e ležal do konca vojne v bolnici v Rahatu.
Kot poveljnik batal;ona ie bil poslan pozneje v Sirijo k poročevalski slu/bi levant-sike armade. Tam je ostal več let. Nedavno tO ga pa poslali k drugemu polku tujske legije v Miknesu v Maroku. In tam služi zadnji San rodbine pisatelja Gorkega Še vedno kot francoski častnik.
V SOLI
Katehet: A četrta tožja zapoved ti tam v zadnji klopi?
— Spoštuj očeta...
— No. in daiie?
— Dalje nič, gospod katehet. moj oče je ločen. m
I
K O M A N
otok gobaoceo
— Povejte mi, drago dete, zakaj ne spite in zakaj vas pusti očka begati opoldne po cesti? Ali se ne boji, da bi vas napadla solnčarica?
Dekle v njegovih rokah je bilo izredno tiho. Sele tedaj je opazil, da je omedlelo.
— Stvar bo resna, deklica. — se je obrnil na Niki o. Z vodo iz čutare je namočil robec in ga položil dekletu na sence. Dekle je globoko vzdih-nilo. Njene oči so se razširile, ko je zagledala nad seboj ostro začrtani, zagoreli — lahko rečemo tudi lepi obraz neznanega moža.
— Vidim, da vas bom moral odvesti k očku, — Je dejal Sketch zroč v stran. Dekle se je opoteklo, potem si je pa obrisalo z roko potno čelo in se nasmehnilo Prijel jo je pod roko in krenila sta po cesti proti evropskemu okraju. Pravila mu je nekaj o mulatu, ki bi bil kaj lahko tudi Malajec in ki jo je napadel v paviljenčku za hišo njenega (»teta. Jack Sketch je zamahnil z roko in dejal mirno:
— Glejte, te mulatske zgodbe mi gredo na živce, ker jim itak ne verjamem. Najbrž se je vam nekaj sanjalo, drago dete, saj veste, tropično podnebje je evropskim ženskam nevarno.
Dekle je od nevolje zardelo in se brezbrižno ozrlo na tujčev obraz
— Pred desetimi leti so me zadnjič klicali deklica, — je dejalo uporno, — in govorim vedno samo to, kar je res. Pozna se vam, da v zadnjem času niste bili tu, sicer bi bili že kaj slišali o mrtvih dekletih na obali.
Tujec se je ustavil, odprl usta kakor bi hotel nekaj reči, potem je pa zamahnil z roko, rekoč:
— Kličejo me Sketch. Jack Sketch, tole tu je pa moja psica Nikie.
—Sketch? — je dvignila presenčeno glavo, — čudno ime — za moškega.
— Za nase čase je to dokaj dobro., toda moral si bom nemara izmisliti novo, če vam to ne ugaja ...
Prispela sta do Nukualufe. Sla sta mimo več nizkih širokih hiš z okni, kjer so visele namestu stekla zelene mreže proti komarjem in muham. Ustavila sta se pred vrati družbe D. H. P G. (Deutsche Handels- und Plantagen Gesellschaft). Tongajski Polynes je z nerazumljivimi goltanski-rni zvoki pozdravil dekleta in se nezaupljivo ozrl na tujca.
Hiša pred njima je bila velika in treba je bilo iti čez vrt, poln palm. iglastih auraukarij. kausa-rinov in damba klutuka, drevesa nosečega krasna granatna jabolka, predno sta prišla do pravih vrat
— To-le je zadnji kraj razen policijske stražnice, kamor bi bil Sel, da ni bilo vas. — je dejal naenkrat Sketch in se ustavil. Dekle ga je presenečeno pogledalo.
— No. oni dan se nisva sporazumela z ravnateljem Kernom o neki trgovski zadevi in zdi se rni, da bi me zdaj nič kaj rad ne videl.
— O trgovski zadevi?
— Da. Šlo je za en šiling, ki bi ga bil moral dobiti za umivanje posode, toda ravnatelj Kern je skopuh.
— Ravnatelj Kern je moj oče in gotovo vas bo rad videl, — je dejala mladenka mirno in odprla vrata. Sketch je zateglo zažvigal, se ozrl na Nikio in dejal tiho:
— Torej je to — gospodična iz dobre rodbine ki se je prav kar vrnila iz nekega angleškega pen-zijonata. Toda svojega očka ne pozna — je zamr-mral zamišljeno in vstopil, držeč psico za ovratnik. Nikie se mu je pa naenkrat iztrgala, pokazala je zobe in planila glasno renčeč v sobo na koncu hodnika, od koder se je takoj začul prestrašeni krik in srdito pasje lajanje. Prihitela sta do vrat in obstala presenečeno pred prizorom, ki sta ga tako nepričakovano zagledala pred seboj. Nikie je stala vsa naježena in pripravljena na skok pred plešastim možicem. sključenim za ogromnimi očali in t iščočim se v kotu. Možic je mrmral in drhtel kakor trs na vodi. Cim je zagledal svojo hčerko s tujcem na pragu, se mu je vrnil pogum v toliki meri, da je jel rohneti.
— Vi, vi lopov! — je kriknil na presenečenega Sketcha, — če ne pokličete svojega psa. ga brcnem.
— Ce bi brcnili mojega psa, vam odgrizne nogo, — je dejal Sketch smeje in brž je zažvižgal.
Nikie se je poslušno vrnila k njemu. Možic se je odlepil od stene, zakrilil razburjeno z rokami in zakričal:
— Poberite se takoj iz moje hiše, sicer pokličem domačine, da vas postavijo pod kap!
Mladenka je zrla presenečeno zdaj na očeta, zdaj na tujca, ki mu je igral okrog ust komaj viden smehljaj.
— Vaš oče je star mož, — je dejal, kakor da ga opravičuje, potem se je pa obrnil k razjarjenemu ravnatelju, rekoč: — Nič se ne bojte, saj ne prihajam po tisti šiling. Privedel sem vam izgubljeno hčerko in zdaj lahko zopet grem svojo pot.
— Toda papa, ta tujec mi je storil veliko uslugo in je moj gost, — se je oglasilo dekle šele sedaj v Sketchevo obrambo. Toda s tem je prililo samo olja v ogenj.
— Vedno dela komu nekakšne usluge, nazadnje ga pa vedno okrade. Marš, pravim, marš!
Tujčev obraz pa ni izgubil svojega mirnega nasmeha
— Vaš oče, čeprav je že precej star, ima gotovo mnogo soli v glavi, sicer bi ne vodil podjetja DHPG. In pametno ravna, ko me podi iz svoje hiše. No, kar pomirite se, gospod Kern, saj že grem
Šele na vrtu se je zavedel, da stopa dekle kraj njega vsa rdeča od sramu.
— Oprostiti morate mojemu očetu... Zamahnil je z roko.
Urejuje
Fran Jeran — Za upravo in inseratni del Usta Oton Cbristof — Val v Ljubljani