Leto LXVn., st. 1J5 LJubljana, sobota 16. Junija Cena Din L- ianaja rsajt dan popoldne, lsrsenuU nedelje m praznike. — Inserati do 50 peUt Trst a Din 2.-, do 100 vrat a Din 2.50, od 100 do 300 Trst a Din večji inseraU petlt vrsta Din 4.-. Popust po dogovoru, inseratni iavek posebej. — >Slovenski Narod< velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.-, za inozemstvo Din 25.-. Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO EN UPRAVNIflTVO LJUBLJANA, fcnafljeva nDca št. 5 Telefon st. 3122, 3123, 3124, 3125 ln 3136 Podružnice: MARIBOR, Smetanova 44/L — NOVO MESTO, Ljubljanaza telefon st. 26. — CELJE: celjsko uredništvo: Strossmaverjeva ulica t, telefon tt. G&, podružnica uprave: Kocenova ulica 2, telefon St. 190. — JESENICE Ob kolodvora m. Račun pri postnem čekovnem zavoda v Ljubljani S t. 10.351. Kamnik pred novo tujsko sezono Jutri otvorijo sezono s kopanjem, godbo in plavanjem. Pri slikarju naših planin Maksu Koželju BENEŠKI SESTANEK DIKTATORJEV OSTAL BREZ USPEHA Mussolini in Hitler se nista mogla sporazumeti za skupen nastop v mednarodni politiki — Hitler trdovratno vztraja pri svojih zahtevah glede oboroževanja in glede Avstrije Benetke, 16. junija, t. Razgovori med Alu.ssolijiiie.rn m rlitlerjem, ki so trajali dva dni, so bili snoči končani. Hitler je davi zapusti i Benetke in se z letalom vrnil v Nemčijo. Rezultat dvodnevnih razprav, ki so ih prepletale razne družabne prireditve je po uradnem komu-mkeju dokaj skromen. Vse kaže, da se diktatorja nista sporazumela glede e-notnega nastopa v aktualnih mednarodnih vprašanjih ter da se Hitler ni dal prcgovonti K popuščanju niti v vprašanju razorožitve, niti v vprašanju Avstrije. TaAO v nemških kakor italijanskih krogih so zaradi tega zelo rezerviran:, ne prikrivajo pa, da so na obeh straneh v neki meri razočarani, ker so od tega »zgodovkLskega sestanka«, kakor je označeval fašistični tisk beneške razgovore, pričakovali mnogo več, namreč strnjeno tronto Italije m Nemčije proti Franciji in njeni politiki. Te nade se niso uresničile in Mussolini bo moral iskati novih potov ki sredstev, da reši italijansko diplomacijo poraza, ki ji grozi. Današnji italijanski listi se omeju.ejo le na objavo komunikeja in skromne komentarje, dočim so še včeraj prinašali o razgovorih cele strani ki napovedal: senzacionalne sklepe. Uradni komunike Uradni komunike, ki je bi4 objavljen sinoč: pozno zvečer, pravi: Italijanski ministrski predsednik in nemšM kancelar sta proučila vsa vprašanja Splošne mednarodne politke, posebej pa še vprašanja, ki se tičejo njunih dveh držav. Sestanek je bil zaključen v prisrčnem Prijateljstvu in se bodo razgovori o odnošajih med Nemčijo in Italijo še nadaljevali. Skrivanje za zunanji pomp Benetke, i6. jtutjja. r. Ker sestanek s Hitlerjem m rodil pričakovanih uspehov, s katerimi bi se mogla postaviti itaJi'.anska diplomacija in proslaviti du-ce, so aranžirah tem bolj pompozne družabne prireditve, ki naj bi maskirale praznoto razgovorov. 2e prvi večer se je vršila velika iluminacija Benetk z elitnim koncertom v doževi palači, ob zaključku razgovorov pa je Mussolini priredil Hitlerj-u na čast pompozen banket, na katerega je bilo povabljenih nad 1000 oseb. Hitler je nato priredil svečan sprejem, ki je trajal globoko v noč. Davi je Mussolini spremil Hitlerja do letališča, odkoder je Hitler ob 7.30 odpotoval v Monakovo. Mussolinijeva bilanca Pariz, 16. junija, r. Današnji »Malin« komentira v daljšem članku beneški sestanek nemškega in fašističnega diktatorja ter pravi med drugim: Splošni vtis je, da se v Benetkah ni zgodilo nič novega in nič posebnega. Sprejeti niso bili prav ni kaki konkretni sklepi, kake skupne akcije. Hitler je vztrajal pogledu oboroževanja Nemčije in Mussolini se je moral prepričati, da njegovi nasveti v Berlinu nič več ne zaleže jo, odkar je stopil na stran Avstrije. V pogledu Avstrije je doživel Mussolini prav tako popom neuspeh. Hitler je stavil svoje pogoje, ki dosegajo svoj vrhunee v zahtevi, da mora Dollfussov režim zamenjati hitlerjevska vlada s Habiehtom na čelo. Beneški sestanek je bil potem takem le prosta izmenjava misli in je brez pomena za nadaljni razvoj mednarodne politike v Evropi. »Joor« poudarja v svojem komentarju med drugim: Na bližnjem vzhodu kakor v vsej Evropi so naletela italijanska snovanja na trdo stvarnost. Z Albanijo so se odnosa ji pokvarili, Turčija se oddaljuje od Rima, nedavni preobrat na Bolgarskem je izpremenil prejšnjo naklonjenost napram Rimu, med Beogradom in Sofijo je prišlo do zbližan ja. Sovjetska Rusija pa se je pridružila francoskemu sistemu. Na vseh točkah so se zaprla vrata tistim kombinacijam, kž jih je gojila Italija, zlasti zato, ker obstoja v Nemčiji pesniška žila v smislu Napoleonovih vzhodnih načrtov. Mussolini je zdaj mventariztral, kar ms je pre- ostalo, Hitler pa je dočakal čas, ki ga smatra, da najbolje ustreza njegovemu načrtu. List smatra na kraju, da Mussolini ne bo hotel žrtvovati svoje svobode in se odreči itaJijansko-franco-skemu sporazumu, ki ga je vedno priznaval za koristnega. Reševanje Dollfussa Pariz, 16. junija. Diplomatski urednik »Oeuvra« zatrjuje, da so sedaj vsa prizadevanja Mussolinija osredotočena na to, da doseže vsaj en viden uspeh. Zato bo skušal po neuspelih beneških razgovorih doseči vsaj premirje med Berlinom in Dunajem. Premirje naj bi se ustvarilo s tem, da vstopi v vlado dr. Dollfussa eden ali več zmernih nacionalnih socialistov z nalogo, da pridobe avstrijske množice za misel, da je nemški nacionalni socializem združljiv z avstrijsko-italijanskim sistemom avtoritarne države. Po drugi strani pa smatrajo v velikih evropskih prestolnicah, da bo Italija prihodnje tedne obvestila Ženevo, da se Nemčfja vrne v Društvo narodov, če velesile ponove izjavo, ki so jo dale decembra 1932 o vojaški ravnopravnosti Nemčije. Po Hitlerjevem in Mussolinijevem mnenju bi šlo samo za taktično potezo. Češ da bi Francija nastopila proti temu m bi mogli nato Nemčija. Italija in Velika Britanija pred vsem svetom vnovič na- Varšava, 16. Junija, r. Včeraj popoldne okrog 4. ure je bil izvršen atentat na poljskega notranjega ministra Bronislava Pierackega. Ko je izstopil iz avtomobila in hotel vstopiti v prostore vladnega kluba, je pristopil k njemu mlad človek in oddal proti njemu tri strele. Vsi trije streli so zadeli ministra v glavo ter se je zgrudil nezavesten. Deset minut po prevozu v bolnico je umrl. Vse se je zgodilo silno naglo in ljudje, ki so bili v bližini, so bili tako presenečeni, da nihče ni mislil na to, da bi atentatorja prijel. Atentator, ki je oči vi dno imel še dva pomočnika, je neovirano pobegnil in ga doslej še niso izsledili. Atentat, čegar žrtev je postal eden najuglednejših članov vladnega bloka je izzval v Varšavi silno mrzlično iskanje atentatorja, vendar pa vse zaman. Pokojni minister je bil star šele 47 let ter je veljal za najintimnejšega prijatelja in sotrudnika maršala Pi ljudskega, v čegar legiji je bil za časa svetovne vojne polkovnik. Štiri leta je bil že notranji minister in večkrat so mu ponudili tudi ministrsko predsedstvo, vendar pa je to čast vselej odklanjal. O vzroku atentata krožijo najrazličnejše vesti. Po eni verziji je atentat delo komunistov, po drugih Knez Cantakuzen nevarno ponesrečil Varšava, 16. junija, r. Rumunski knez Cantakuzen se je včeraj popoldne s svojim letalom ponesrečil blizu Varšave. Športno letalo, ki ga Je sam pilotiral, je treščilo na tla m se razbilo. Knez Cantakuzen je dobil težje poškodbe, niegova spremljevalka pa je bfla takoj mrtva. Kneza so prepeljali v varšavsko bolnico, kjer so ga nemudoma operirali. Ako ne bodo nastopile komplikacije, bo kmalu ozdravel. Kako je prišlo do nesreče, še ni pojasnjeno. Letalo je docela razbito in je ostal knez le po naključju Pri življenju. (Knez Cantakuzen je znan tudi v Ljubljani. Preteklo zimo se je mudil v Ljubljani na športnih tekmah na ledu kot vodja ru-immskega moštva-) glasati, da 5e samo Francija proti povratku Nemčije v Društvo narodov. Na koncu pravi list, da je treba v kratkem računati s poizkusi zbližan ja med Nemčijo in Sovjetsko Rusijo. Če bo Nemčija za to zbližanje, pa bo morala brezpogojno in brez vsake tzpre-membe sprejeti vzhodni Locarno, kakor je o tem komisar za zunanje zadeve Li-tvinov že govoril z zastopniki nemške zunanje politike. Razočarani Angleži London, 16. junija, r. V tukajšnjih diplomatskih in političnih krogih so nad sestankom Mussolinija in Hitlerja zelo razočarani. Pričakovan so, da se bosta sporazumela vsaj v pogledu razorožitve in se dogovorila, na kakšen način bi se mogla Nemčija vrniti v Ženevo in podpreti angleško stališče, ki je bilo Nemčija vedno naklonjeno. Računali so, da bo samo na ta način mogoče preprečiti akcijo Francije, ki postaja Angležem vse bolj neprijetna. To pa se ni zgodilo. Današnja listi so zaradi tega precej redkobeesdni, h van jo pa kljub temu Mussolinija, da je storil, kar se je dalo in pišejo med drugim, da bo tvoril beneški sestanek zgodovinski dogodek, čeprav ne v smislu, kakor se je pričakovalo. Hitlerju zamer ja jo njegovo nepopostljivo^^ in mu očitajo, da s svojo trmoglavostjo najbolj podpira francosko stališče. vesteh pa so zločin izvršili ukrajinski nacionalisti. Vsekakor pa je iskati vzroka v dejstvu, da je pokojni notranji minister v zadnjem času zelo ostro nastopil proti vsem ekstremistom. Zlasti v Galiciji je pokazal čvrsto roko, ko se je komunistični teror in narodno socijalisti čna propaganda začela zelo širiti. Sožalje tujih vlad Varšava, 16. junija, r. Jugoslovanski poslanik Lazarević je v imenu jugoslovenske vlade sporočil sožalje povodom tragične smrti notranjega ministra. Parii, 16. pinija A A. Zunanji minister Barthou je poslal šefa svojega kabineta v poljsko poslaništvo, da izrezi sožalje zaradi atentata na poljakeea notranjega ministra Pierackega. Obenem je poslal poljaki vladi eožaino brzojfarvko. Pariš, 16. hmija A A. Iz Berlina poročajo, da je vest o umom poljskega notranjega ministra napravila globok vtis v nemških političnih krogih. Pokojni minister Pr eracka je veljal za izrazitega pristaša poJj-eko-nemškega zbližanfla, >BerKner Borsen Zeitung« smatra, da je umor delo poljskih desničarskih krogov. Nemški zunanji minister Neurath in propagandni minister CKJb-bete, ki se je pravkar vrnil iz Poljske, sla brzo javila sožalje poljski vladi. Nemčija prepovedala izvoz pšenice in uvoz kolonijalne-ga blaga Berlin, 16. junija, r. Nemška vlada je s takojšnjo veljavnostjo prepovedala izvoz pšenice m pšenične moke. Obenem je prepovedala uvoz kave in nekaterih drugih pridelkov. Ti okrepi so v zvezi s proglasitvijo moratorija, ker Nemčija nima več plačilnih sredstev, da bi lahko uvažala. Albanija se otresa italijanskega varustva Tirana, 16. junija. AA. Albanska vlada je odpovedala službo vsem italijanskim vojaškim inšpektorjem, Id so bil dozdaj na Albanskem. Ljubljana, IS. junija. Kamničan i smatrajo za začetek tujske sezone vedno dan, ko zopet odpro svoje lepo kopališče ob Nevljici. Letošnje vremenske prilike za naša manjša letovišča niso ravno dobre, upanje pa je, da večno ne more liti kot je do sedaj. V tujsko-prometnem o zini moramo Kara-ničanom priznati mnogo dobre volje in ini-ci jati vn osti, zato so uspehi vsako leto zadovoljivi. Pa srečaš prijatelja, ki se je povrnil z dopusta in se začudiš, da si je izbral Kamnik za odpoeitek. Kaj pa pravzaprav nudi Kamnik, se vprašaš. Mesto samo mogoče še ne toliko, pač pa okolica, ki je taka, da je lepše ni daleč naokrog. Zato je pa v sezoni pravzaprav čez dan videti prav malo letovi-Ščarjev vse je zunaj, center vsega letoviškega sveta je seveda na kopališču ob Nevljici, kjer so letos poskrbeli tudi za toplejšo vodo. Sliši se malo neverjetno, da so tekočo vodo ogreli, pa je le res; Nevljica je bila, predno priteče v kopališče, do sedaj obdana z gostim drevjem na obeh bregovih, to drevje so sedaj mestoma odstranili in zredčili, da bo sonce imelo na vodo svoj vpliv in bo voda predno priteče v kopališče, že primerno temperirana. Da je kamniško kopališče privlačna točka za vse kraje okoli Kamnika, tudi za Ljubljančane, je stara stvar, vsako lepo nedeljo zjutraj vidiš kopalce in kopalke, ki s prvim vlakom pridejo v Kamnik in se do večera ne umaknejo s kopališča. V idiličnem delu, kjer je kopališče, je res okolje tako, da se težko ločiš in ko greš, si sam obljubiš, da še prideš. Kolike prednosti je pa kopališče za zdravje naše mladine in tudi starine, o tem mislim, da ni treba pisati. Blagodejen učinek vode in sonca je pač tako velik, da so postali prijatelji kopališča in kopanja celo oni, ki so z običajno kamniško skepso gledali na gradbo kopališča in vsepovprek grajali zapravljivost občine in moram reči, da je imel kamniški župan mnogo neprijetnih ur, ko se ga je z vseh strani napadalo in mu očitalo slabo gospodarstvo. Danes je stvar drugačna, čeravno kopa- Atentat na predsednika Kube Newyork. 16. junija. AA. Iz Havane poročajo: Snoči je bil izvršen atentat na predsednika republike Mendieiu. Medtem ko je Mendieia govoril na banketu, je neki komunist vrgel bombo. Predsednik je ranjen na roki. Rana ni huda. Stenograf pa, ki je pisal predsednikov govor, je bil ubit. Ranjeno je 9 oseb. Laskavo priznanje Jugoslaviji Pariz, 16. junija AA. Član akademije Ou-etav Glotz, ki ca ie komisija svoj čas poslala v Jugoslavijo, da poroča o arheološkem deli v Jugoelafviji, ie včeraj popoldne predložil akademiji svoje poročilo. G. Glotz ugotavlja v svojem poročilu, da je Jugoslavija izvedla velike arheološke preiskave in da je s tem v zvezi priredila tudi svoje muzeje. Njeno delo je vzorno in zasluži priznanje znanstvenikov vsega sveta. G. Glotz na koncu izreka v imenu Francije zahvalo Jugoslaviji za dosežene prvorazredne usnebe. Zaupnica francoski vladi Pariz, 16. junij. AA, Zbornica je z manjšimi izpreanembami sprejela zakon o vojaških kreditih. Proti so glasovali sauno komunisti m socialisti. Predsednik vlade Doumergne je pred glasovanjem stavil vprašanje zaupnice vladi Po glasovanju so bile seje zbornice odgođene do povratka omanjega ministra Barthonja is Bufcaredte m Beograda, ko pridejo na vsoto interpelacije o zunanji politiki. Demonstracija pariških invalidov Pariz, ». Junija. AA Sooči je 200 vojnih invalidov prirodni© sredi Pariza demonstracije proti neki vladni odredbi. Demonstranti so v znak protesta proti vladi nekaj časa preprečili promet na najiivah-nejBem križišču, poleg velikih oni var je v. Svoje berglje in palice ter vozičKe &o invalidi pustili na pločnikih, sami pa so se viegli na attco in s tem preprečili promet. Ta demonstracija je trajala 10 minut. Nato so se ob 19-30 na intervencijo Sefa občinske policije Marc.ha.na. m pomožnih organov mirno raaašli. Edino Finska plača svoj dolg Ameriki Washinjrton, 16. fjnija AA. Finska je včeraj plačala juni jeki obrok svojega vojnega dolga Zedinjenhn državam Severne Amerike. To je edina država izmed 13 držav-dolžnie, ki je izpolnila svojo dolžnost. Nov albanski minister Tirana, 16. junija, AA. Tajnik zunanjega ministra IMmitrije Berati je imenovan mu ministra narodnega gospodarstva. liSče ni zlata jama in tndi najbrže ne bo, uvideli so, da je bilo kopaliSče v vsakem pogledu potrebno in da so koristi v vseh pogledih velike. V pogledu ugodnosti jo za tujce preskrbljeno vsestransko, gostilne in restavracije so poskrbele za udobje in snago, tako, da imaš res prijeten občutek: tudi glede cen so na glasu solidnosti. V svoji restavraciji v ? Narodni Čitalnici t ima naš priznani srlkar Makao Koželj stalno razstavo svojih pokrajinskih slik raznih formatov, ki poživljajo oba lokala. In Makso Koželj je od sile delaven, neumoren je »o ves vzhičen pripoveduje, kaj dela in kaj Se bo napravil. Popelje te v atelje na čutni in tam vidiš krasne slike iz Kamnika, okoflee in očarljive motive s kamniških planin. Mnogi se ne morejo ločiti od Koželjevih slik, ogledajo si naravo samo, za slovo pa vzamejo sseboj Koželjeve slike v čudovitih barvah in izbranih motivih. Pa kar je glavno, Koželj ni drag, veselje ima kot pristen Kamničan, če je tnjco-letoviščarju všeč kraj, kjer je prebil svoj dopust in zato marsikomu privošči spomin, sam po sebi umetnina prve vrste, za m al denar, mora mu pa obljubiti, da Kamnika ne bo pozabil in še prišel! Sedaj je Koželj pri delu za kraljev lovski dvorec v K&mniški Bistrici. Vse sobe bodo krasile njegove slike, ki so kraljevski dvojici zelo po volji! Koželju je k temu priznanju vsekakor čestitati! Vsakomur, ki pride v Kamnik, pa svetujem, da si ogleda res lepe slike, ki jih ima v svojih restavracijskih prostorih v Čitalnici. Jutrišnja otvoritev sezone in kopališča bo, če bo vreme, kar slavnostna, sodelovala bo godba, kamniški plavači, Člani SK Kamnika bodo pa pokazali svoje zmožnosti. Za plavalni sport je kopališče nemalo doprineslo svoj obulus, domači plavači so kar odlični; pri zadnjem olimpijskem dnevu v Ljubljani je plaval tudi Kamničan Tone Cerer in dosegel znaten uspeh! O krasnih izletih po kamniški okolici bomo prihodnji teden priobčili kratek opis. V nedeljo pa vsi v Kamnik! R. Kos. Živilski trg Ljubljana, 16. junija. Danes je bil na živilskem trgu takšen naval, kakršnega še ni bilo letos. Izredno dobro je bil založen zlasti zelenjadni trg ter se ni prav nič poznalo, da imamo trg tudi na Sv. Jakoba trgu. Vsi prostori »o bili zasedeni do zadnjega. Tudi na kmečkem sadnem trgn, kjer je bilo danes največ jagod, je primanjkovalo prostora. Tudi črešenj je še vedno mnogo, cen« so se pa ustalile. Črešnje niso več posebno lepe. Mnogo jih je uničilo deževje. Borovnice, ki jih je bilo danes na trgu na vagone, so prodajali celo tu in tam liter po dinarju. Rdeče jagode so po 3 Din liter in po isti ceni prodajajo najcenejše črešnje, dočim so najlepše po 5 Din. Mnogo je še tudi vrtnih jagod, ki so liter po 3 Din. Jurčkov ni mnogo, čeprav je neprestano deževno vreme, zato jih prodajajo še vedno merico po 4 Din. Na zelenjadnem trgu gospodinje še vedno pogrešajo domači stročji fižol, dočim je na prodaj vse drugo letošnje sočivje Zato je pa tem več uvoženega stročjega fižola, ki je zelo lep po 5 Din. Grah se Je podražil, uvoženega ni več- domači je pa po 5 do 6 Din kg. Dovolj je domačih kumar, ki jih prodajajo po velikosti na komade in prav tako cvetačo. Jajca so se danes nekoliko podražila, čeprav jih je bilo mnogo. Najlepša so prodajali 16 komadov za 10 Din. — Stari krompir, ki ga prodajajo na Sv. Petra nasipu na debelo, ne gre več v denar, saj so danes prodajali že novega na drobno po enaki ceni kakor starega na debelo. Iz policijske kronike L j u lil ki na. 16. junija Janez Marinko je star znanec policije in je bil zaradi raznih prestopkov že 32-krat kaznovan. Včeraj popoldne sa je na Sv. Petra nasipu zopet ustavil stražnik, ko je nesel pod suknjičem velik kos prekaje^ejra svinjskega rebra. Janez nikakor ni bil zadovoljen z aretacijo in se je na vso mr-č upiral ter obkladal stražnika s takimi psovkami, da se je na mah zbrala velika 2ruča ljudi. >Kaj boš ti,« jp vpil Marinko, >jaz sem bil feuerverkar. ti pa nič. Te bom tako osekal, da te bo hudič vzel!< Kričal i? w»o pot do uprave policije. Na policiji domnevajo, da je Marinko jkradel rebro kakemu mesarju, Čeprav trdi, da mu sra je podaril mesar Keber. Mesarskemu pomočniku Mirku Turku ja snoči izpred Grozilne »Napoleon« na Tržaški cesti nekdo ukradel zeleno pleskano kolo gt 16.479 z ervidenčno tablico 90.560. Kolo je vredno 1100 Din. Sorzna poročila. INOZEMSKE BORZE. Curih, 16. junija. Pariz 20.335, London 15.54, Newyork 307.75, Bruselj 71.95. Milan 36.51, Madrid 42.125, Amsterdam 208.75, Berlin 117.5, Dunaj 57.25. Praga VanSwPa S&.16, Bmkare&ta. 3.06. Atentat na poljskega notranjega ministra Atentator je ministra s tremi revolverskimi streli ubil Veliko razburjenje v Varšavi — Atentator Je pobegnil Maščevanje ekstremistov Stran 2. »SLOVENSKI NARODc dne m. junija 1994 Štev 13*» Vzorno delo našega etnostnega zgodovinarja Dr. Marijon Marolt je izdal v seriji ^Umetnostni spomeniki Slovenije44 drugo knjigo »Dekanija Vrhnika44 Ljubljana. 16. junija. Valvasor nam je v svojem veličastnem delu opisal zgodovino n vse znamenitosti naše dežele tako dobro, da njegovega velikega dela ni doslej prekosil še noben drug pisatelj. »Ehre* je še vedno podlaga vse naše zgodovine mest in gradov, zato smo pa tudi vedno želeli, da jo dobimo v slovenski izdaji, česar pa zaradi ogromnih stroškov nikdar nismo zmogli. Pri tako velikem delu in za tedanjo dobo tudi ni nič čudnega, če se je Valvasor večkrat zmotil, vendar ima pa njegovo delo še danes neprecenljivo vrednost. O posameznih mestih in gradovih so sicer pozneje izšle že velike zgodovine in opisi, vendar pa doslej še nimamo opisanih celih okrajev, še man) pa vse dežele. Da spoznamo našo domovino vsaj z umetnostno-zgodovinske strani, je naše l>ruštvo za umetnostno zgodovino pričelo izdajati »l metnostne spomenike Slovenije« in pravkar je izšla druga knjiga te serije, namreč »Dekanija Vrhnika«. Ze prej je opisal pokojni dr. Stegenšek dekanijo gornjegrajsko in konjiško ter ju izdal v posebnih knjigah, po vojni je pa ljubljansko Umetnostno zgodovinsko društvo pričelo prilagati svojemu odličnemu »Zborniku za umetnostno zgodovino« dr. Steleto-vo umetnostno zgodovinsko topografijo »Dekanija Kamnik«. Tej izvrstni topografiji našega najboljšega poznavalca je sledila vrhniška dekanija, ki jo je opisal dr. Marijan Marolt, sedaj so pa te priloge izšle tudi v posebni knjigi. Na 26 straneh uvoda dr Marolt na splošno razpravlja o arhitekturi, skulpturi m slikarstvu v naših krajih s posebnim ozi-rom na vrhniško dekanijo nato pa slede vsi kraji te velike dekanije z vsemi važnejšimi umetnostno zgodovinskimi spomeniki. Ker bo pa na deželi najvažnejši umetnostni spomeniki predvsem cerkve in tudi gradovi ter umetnostni zakladi in starine v njih. zato so seveda v topografiji predvsem opisane cerkve in druge znamenite stavbe, prav tako pa tudi umetnine v privatni lasti. Pri vsakem kraju je najprej navedena važnejša literatura in viri, da ^e lahk« podrobnejše poučimo o zgodr.v.-ni dotičnega kraja. Za seznamom virov imamo pri vsakem kraju in pri vsaki .-er-kvi al; gradu in drugi stavbi kratko zgodovino ter opis mesta ali vasi. Pri Vrhniki je opi^ans tudi tipična kmetska hiša in prik./en njen načrt, kakor so v knjigi tudi načrt: vseh znamenitejših zgradb, zlast; pa cerkva. Tudi pri vsaki cerkvi ali gradu imamo najprej literaturo in vire, nato zgodovino 'a končno opis zunanjščine in notranjšč'-re vseh oltarjev, kipov in slik, cerkvene pc-sode in paramentov ter zvonov, skratka op'se prav vsega inventarja in stavbe same z vsemi okraski. Kjer je bilo mogoče ugo-to\iti stavbnike, kiparje, slikarje, naročnike, darovalce, seveda pa tudi nekdanje lastnike privatnih zgradb, so povsod a«ve-dena tudi njih imena, razen tega pa vidimo znamenitosti tudi v sliki. Dr. Marolt je tuii že opisal Celje in njegovo okoli c% obenem je pa za »Zbornik« opisoval sve-jo rodno vrhniško dekanijo z vso natančnostjo in marljivostjo. Koliko dela in truda, iskanja in brskanja po arhivih in knjigah ter povpraševanja pri ljudeh je trsba za tako topografijo, si prav za prav ne rrore predočit' nikdo, kdor tega ni po-z-ku^i! sam. Ali pa kdo pomisli tud: na stroške, ki jih je imel avtor z obiskovanjem vseh cerkvic po hribih in dolinah, ter z ogledovanjem vseh znamenj in pomembnejših hiš? Kar na 10 straneh ie opisana Bisira opisu je pa priloženih tudi S si k, a :i* 22 straneh imamo opis male cerkvice S\. Kancijana v Vrzdencu in njenih stavnih fresk, celo 24 strani pa zavzemajo sike in opis znamenite cerkve sv. Petra v Dv>iu pri Polhovem gradcu. Vsi opisi so prav za prav kratki, vendar pa podrobni in je v njih vse, kar o dotičnih spomenikih vemo. Z enako ljubeznijo so opisane cerkve, ki bi bile svetovno znane, če bi na pr stale v Italiji ali Nemčiji, kakor najskromnejše naše vaške cerkvice in znamenja. Menda ni Slovenca, ki bi se ne zanimal za znamenitosti svoje domovine, zato naj pa vsakdo vzame z ljubeznijo v roke knjigo, ki mu bo pokazala, da so tudi naši predniki ustvarili mnego vrednot trajne cene in da se rudi s te strani lahko primerjamo s tujci. Ves trud avtorjev naših umetnostno-zgodovin-skih topografij so izraz velikega znanja in požrtvovanja. predvsem pa njih velike ljubezni do rodne zemlje Knjigi je dodano tudi kazalo imen umetnikov in tudi obrtnikov ter pomembnejših naročnikov umetnin, kjer bo tudi nestrokovnjak našel marsikaterega znanca in tudi svojega prednika. Naši poklicni umetnostni zgodovinarji in tudi amaterji zbirajo z vso vnemo po deželi podatke za našo topografijo ;n vsi želimo, da bi čim prej dobili tako resno pričet opis znamenitosti vse Slovenije. Prazna učiteljska mesta Ljubljana, 16. junija V s-Službenih Novinah« št. 131 z dne 11. t, m. je objavljen seznam praznih in začasno popolnjenih učiteljskih mest v naši državi. V dravski banovini so prazna odnosno samo začasno popolnjena učiteljska, mesta kakor sledi: Srez brež.iski: Sv. Anton nad* Rajhen-burgom 1 žensko. Globoko 1 žensiko, Pečice 1 moško, Sevnica. 1 moško in 1 po § 101 zakona o narodnih šolah, Sromlje 1 žensko. Srez celjski: Braslovče, Sv. Jurij pri Celju in Liboje po l žensko. Srez ernoroeljski: Ad'eSiči. Dragatuš, Petrova vas in Stara lipa po 1 moško, Planina 1 moško in 1 žensko, z nemškim učnim jezikom. Talčji vrh in Tri Buče po 1 žensko. Srez lendavski; Beltinci, Bogojina. IDolg-a vas. Lipa in Od ranci po 1 moško, Melinei in Turnišče po 1 žensko. Srez g"ornj>gTajski: Bcčna, Mozirje in Šmartno ob Dreti po 1 moško, Gorica 1 žensko. Srez kamniški: Ovcjak. Smuka, Sodra-žica in Dolenja topla reber po 1 moško. Gozd in Loški potok po 1 žensko. Srez konjiški: čadram. Kebelj. Priho-va in Vitanje po 1 moško, Crešnjice in Vitanje po 1 žes«ko. Srez kranjski: Podblica in Primskovo po 1 moško. Podbrezje po 1 žensko. Srez krški: Bučeča vas 2 moški in 1 žensko. Bučka in Veliki trn po 1 mešano, Št. Jernej, Radeče pri Zidanem mostu, št. Rupert, škocijan in Trebelno po 1 moško. Srez laški: Dol pri Hrastniku 1 moško ali 1 žensko. Laško 1 žensko. Srez litijski Izlake, Velika Kost revni-ca. Sv. Križ in Zagorje ob Savi po 1 moško. Polje pri Muljavi l žensko. Srez Ljubljana — okolica: Sv. Jakob ob Savi in Vič po 1 moško, Iška vas po 1 žensko. Srez ljutoiTK^ki: Cezanjevci, Sv. Duh na Stari gori in Sv. Jurij ob ščavnici po 1 moško, Križevci 2 moški, Sv. Jurij ob Ščavnici, Stavnica in železna gora po 1 žensko, šafarsko 2 ženski. Srez logaški; Bloke 1 moško. Bloke Stari trg in Sv. Trojica po 1 žensko. Srez Maribor levi breg: Lokavec, št. Rupert in Svečina po 1 moško, Sv. Anton v Slovenskih goricah, Sv. Benedikt v Slovenskih goricah, Sv. Jakob v Slovenskih goricah, Spodnja Sv. Kungota in Kamnica po 1 žensko, Sv. Rupert 2 ženski. Srez Maribor de»ni breg: Radvanje, Ruše, Slivnica in Sv. Martin na Pohorju po 1 moško. Srez Murska Sobota: Pokovci, Ktrp-šinci in Mačkovci po 1 moško, Bodonci, Dolnja Slaveča, Hodoš, Kančevci, Kramarove i. Moravci. Serdica in Tišina po 1 žensko. Srez novonie&ki: Ajdovec, št. Peter, Podstenice, Prečna, Sela pri Hinjah, Sela pri šumberku, Stopiče in Trebnje po 1 moško, Dobrniče in Hinje po 1 žensko. Srez preval jskl: Pod peca in Vuhred po 1 moško, Lok ovi ca, Preval je in Ribnica na Pohorju po 1 žensiko. - Srez ptujski: Sv. Marjeta niže Ptuja in Zavrč po 2 moški, Sv. Vid pri Ptuju 2 ženski, Sv. Bolfenk na Kogn, Sv. Miklavž pri Ormožu, Runeč, Sv. Tomaž pri Ormožu, Sv. Duh v Halozah, Hajdine, št. Janž na Dravskem polju. Sv. Lovrenc na Dravskem polju, Sv. Marko niže Ptuja, Naraplje in Nova Cerkev v Halozah po 1 moško. Runeč, Svetinje, št. Janž na Dravskem polju, Majšperk in Nova Cerkev v Halozah po 1 Žensko. Srez radovljiški, Dovje. Gorje, Mošnje in Srednja vas po 1 moško, Gorje in Mošnje po 1 žensko. Srez slovenjgrajski: Šoštanj 2 moški, Šmartno pri Slovenjgradcu 1 moško, Sv. Andraž pri Velenju 1 žensko, št. Janž pri Dravogradu in Ravge po 1 mešano. Srez škofjeloški: Sovodenj po 1 žensko, žensko. Srez šmarski: Sv. Florijan, Koprivni-nica, Pilštanj, Podsreda, Pristava, Rogatec, Sladka gora. zetale in Dobje po 1 moško, Sv. Križ pri Rogaški Slatini in Sv. Peter pod Sv. gorami, Stoperce in Dobje po 1 žensko. Javna dela v škofjeloškem okraju Škofja Loka. 15. junija Pred dnevi se je vršilo v mestni posvetovalnici važno zborovanje, na katerem so razpravljali o javnih delih, ki bi jih kazalo izvesti v teku daljše dobe let v škofjeloškem okraju. Sestanek, ki ga je vodil sreski načelnik g. Ivan Legat, je bil zelo lepo obiskan in so bile zastopane vse občine. Načelnik je pojasnil razne predpise in je zbor prešel takoj na razmotrivanja. katera dela nai bi se prvenstveno izvedla. Sprejeto je bilo načelo, da pridejo pri tem v poštev le taka javna dela ki so koristna za vse območje škofjeloške sreske izpostave in bi imelo pri tem tudi čim več ljudi zaslužek Navzoči so soglasno odobrili naslednji načrt: Škofja Loka naj bi dobila neposredno lažjo zvezo s Kolodvorsko cesto z novim mostom Načrti za most so že izdelani in odobreni, poleg tega pa razpolaga gradbeni odbor z znatnim številom obveznic, ki so jih podpisali razni zasebni interesenti. Stroški za most so proračunani na okrog milijon dinarjev, za začetna dela bi bil potreben znesek do 300000 Din. Zastopniki obeh dolin so se izrekli za gradnjo ceste, ki naj bi vezala Poljansko in Selško dolino Ta cesta bi bila velikega gospodarskega pomena ter se je z načrti za to cesto bavil že bivši deželni odbor. Nova cesta bi bila dolga približno 15 km in bi se delo izvršilo postopno v štirih letih. Cesta bo veljala okrog 400.000 Din, gradila pa se bo deloma s podporo gradbenih fondov in prostovoljnimi dajatvami občin in posestnikov. Cesta bi bila 3peljana od vtsi Podobeno na Javorje, skozi Mlako in Jarč-je Brdo do Zgornje Luše in odtod na Pra-protno. Kot tretje večje javno delo bi se gradila cesta med Selško dolino in Bohinjem, ki bi vezala naše kraje z Bohinjem, ki je sedaj od Selške doline kljub mnogim skupnim gospodarskim interesom domalega popolnoma odrezan. S to progo bi se skrajšala zveza med Ljubljano in Bohinjem za dobrih 20 km S cesto bi škofjeloški okraj, zlasti pa Selška dolina zek> veliko pridobil v prometnem pogledu, pa tudi v tujskem, saj ima dolina idealno lepe kraje, ki pa so naši javnosti zaradi pomanjkanja dobrih zvez kaj malo znani. Med važnimi javnimi deli bi bila rudi gradnja vodovoda za Sorsko polje Vse občine Sorskega polja trpe več ali manj na pomanjkanju dobre, zdrave pitne vode, kar je tudi vzrok, da se v teh krajih tujski promet ne more tako razviti, kakor H se sicer lahko. Občine so pripravljene prevzeti v svoie breme izdelavo načrtov m stroškovnikov ako bi imele upanje, da se bo delo vsaj v bližnji bodočnosti pričelo. Po določitvi pravkar navedenih večjih javnih del so navaiali posamezni zastopniki občin maniša dela. ki b; jih bilo treba napraviti v njihovih območjih. i Razstava Toneta Kralja t Jakopičevem paviljonu je ves čas prav dobro obiskana, saj prihajajo v njo tudi prijatelji umetnosti z dežele, ki bi radi spoznali najnovejša dela tega slovenskega umetnika, ki je priznan in cenjen gost tudi na največjih inozemskih razstavah. Povsod, kjer je Tone Kralj razstavljal, je dosegel najboljše kritike in zlasti nizozemski strokovnjaki so ga postavili na prvo mesto med jugoslovenskimi umetniki ter tik ob Meštrovića. V inozemstvu so pa v njegovih delih zlasti občutili močno jugo-slovensko noto ter povđarjali, da med vsemi našimi umetniki na j k repke je izraža trdno vez z rodno zemljo in svojim narodom. Na sedanji razstavi ima tudi dolgo vrsto grafik socijalne vsebine, ko nam prikazuje socijalna nasprotja na ljubljanskih cestah, a drugi ciklus »Zemlja« nam razgrinja vezi kmetskega ljudstva z rodno zemljo. Med slikami je obiskovalcem najbolj všeč njegova pretresljiva »Pieta«, ki na mpredoča umetnikovo mater ob truplu mrtvega sina, ki se je ponesrečil s hidro-avijonom. Nenavadno močna umetnina Je pa tudi njegov mogočn ikip »Matija Gubec«, sijnbol našega naroda, ki je z nadčloveškimi močmi prenašal usodo tlačenega naroda in zbiral sile za osvoboditev. Pravkar ima Tone Kralj razstavljeno tudi v Rimu, z delom sedanje svoje razstave bo pa šel po najvažnejših umetnostnih centrih Evrope, kjer mu želimo največ uspehov. O njegovih dosedanjih uspehih bo v ponedeljek ob 12.30 govoril v radiu naš umetnostni referent g. Ante Gaber. Ker je razstava odprta le še do srede zvečer, opozarjamo občinstvo, da si jo vsaj te dni še ogleda. Sigmund Ruud med našimi smučarji Ljubljana, 16. junija. Včeraj smo že poročali, da je posetil Ljubljano znameniti norveški skakač Sigmund Ruud. Prišel je poslovno, je pa v času planiških tekem navezal toliko prijateljskih stikov da je ostal v našem mestu preko noči. samo, da bi se lahko sestal s svojimi smučarskimi prijatelji. Snoči se je v kmečki sobi restavracije pri Slamiču na prošnjo Norvežana zbralo lepo število zimskih športnikov. Seveda so največ govorili o veličastni svetovni prireditvi v Planici Prav posebno zanimiv Je bil razgovor Ruuda s projektantom Iliriji-ne skakalnice v Planici, inž. Bloudkom Zvedeli smo nekaj zanimivosti iz zgodovine smuških skokov, ki so začudile celo Sigmunda Ruuda, ki je bil prepričan kakor vsi drugi, da so bili Norvežani prvi, ki so začeli s smuškimi skoki. Iz pripovedovanja inž. Bloudka smo zvedeli, da temu ni tako. Ko je mladi Bloudek studira! v Pragi tehniko, so se v Krkonoših vršili prvi poizkusi smuških skokov. Mladi dijaki, med njimi tudi Bloudek, so si zgradili skakalnico, povsem drugačno od današnjih. Namestu v daljavo so skakali v globočino. Ni bilo to jadranje po zraku, temveč navaden padec v nekakšen prepad, kar je bilo zelo nevarno. Neki češki inženjer se je pri tem poizkušal celo s sankami, je pa s svojimi poizkusi odnehal, ko se mu je trska razbitih sank zarinila precej globoko v zadnji del telesa Da bi se kaj takega ne zgodilo več. so si na roke nataknili po vzoru Grka Dedala nekakšna jadra in so s temi skakali. Skakač je pa toliko časa jadral po zraku, da mu je jemalo dik ter je zaradi tega jadra spustil in telebnil v sneg. Taki so bili torej prvi početki smuških skokov. Se nekaj zanimivega smo izvedeli. Sigmund Ruud je pripovedoval, da so podjetni Švicarji takoj izrabili duhovit zami-slek graditelja plainške skakalnice g. Rozmana. Zaradi solnčne pripeke se je bilo namreč bati, da bo sneg na skakalnici premehak in da se skakalne tekme v Planici ne bodo mogle vršiti. Rozman je zato polil doskočišče z mešanico amonijaka s soljo, ki je že po kratkem času strdila sneg. da je bila skakalnica prvovrstna. O tem so takrat vsi naši listi podrobno poročali. Neki švicarski trgovec, ki mu je Sigmund o poizkusu pripovedoval, je sedaj namestu tekočine, zmes amonijaka in soli posušil in zmlel. dal stvar patentirati in jo predaja kot svojo iznajdbo pod imenom »Sprung-schanzencement«. Mož se šopiri s tujim perjem, vendar kaže dogodek, da so drugje bolj podjetni kakor pri nas. Na sestanku je inž. arh. Vlad. Subic predvajal film o skakalnih tekmah v Planici, ki ga je snimal sam. Film je prav dober. Z zagotovilom, da se bodo on in njegovi rojaki prav gotovo udeležili letošnjih tekem v Planici, se je simpatični Norvežan poslovil. Davi ob 9.30 se je odpeljal v Beljak. Radio Ljubljana, 16. junija. Jutri ob 10. bo stopil pred mikrofon zdravnik Higijenskega zavoda g. dr. Avgust Korbar, ki bo predaval o prehrani. Da je naše življenje brezpogojno vezano s prehrano, je gotovo vsem jasno. Mnoga naša ugodna in neugodna občutja, bolezni in tudi smrt so mnogokrat posredno ali neposredno v zvezi z našo prehrano. Naša hrana mora biti taka, da odgovarja vsem potrebam telesa. Telo rabi hrano kot pogonski materijal-kurivo za opravljanje dela in pa za nadomestek obrabljenih telesnih celic Zato so potrebne v hrani snovi, ki dobro izgorevajo m pa snovi, ki so sestavljene enako ali slično, kakor so sestavljene telesne celice. V hrani so brezpogojno potrebne: beljakovine, sladkor, maščobe, mineralne snovi, vitamini in voda. Nujno potreben za življenje je pa seveda tudi kisik, ki ga telo dobi v« iz raka. Ce manjka v hrani dalje časa ene ali druge teh naštetih snovi, nastane bolezen, če manjka kisika — hitra smrt, če manjka vode pa smrt v kakih šestih dneh. Potreba telesa po hrani je različna v raznih starostnih dobah, pa tudi v raznih poklicih m pa klimatičnih razmerah Hrana mora odgovarjati tudi našim prebavnim organom, če nočemo, da jih oškodujemo z neprimerno prehrano. Ni vsaka hrana za vsakogar. Kar je za odraslega hranljivo, je za dojenčka strup. kaT je za enega lahko pTebavliivo. ie za dninega neprebavljivo itd. Zelo pa je odvisna užitnost. hranljivost in prebavljivost tudi od načina, kako je hrana pripravljena. Kopalna sezona« Barjani in solnčne pege ko treba dopovedati, da plavajo neprestano sata, ker ie v Ameriki suša Ljubljana, 16. junija Kopalno sezono amo otvorili februarja, čim je skopnel sneg in ko ae je komaj poleglo smučarsko navdušenje. V Ljubljani imamo namreč nepopisno milo podnebje m je nekaj navadnega, če začenjamo teko zgodaj počitniško in letoviško sezono. V aprilu je bil pri nas že junij,, napredujemo tako, da nas ne more dohajata niti pratika, zato ni Suda, da je odaj ie zopet april. Morda je tudi oktober, vrag vedi. Ugotoviti je le treba, da je kopalne sezone konec. Reporter ima torej besedo o važnih sezonskih in vremenskih dogodkih. Doslej ni se prišlo Časopisje do sape, da bi zopet propagiralo zgradbo ljudskih kopališč ter sploh za domača kopališča in ljubljansko rivijero. Svetovna kopalisčna moda še ni prodrla, ker se niso ozirali na Ljubljano, ki jje letos prva otvorila kopalno sezono, a čim so dame proučile modne revije, se je že začela jesen. Žene, ki zbole vedno ob pasjih dneh tako strašno, da lahko ^kre-vajo le na rivijeri, so zbolele tudi zdaj in so v strašni zadregi, kaj naj store, ker ah ie presenetil dež. Ce bi deževalo vsaj še nekaj dni tako, kot v torek, bi bile dame temeljito ozdravljena Doslej smo mislili, da sega vpliv vele-sejma celo do vremenskih vižarjev in smo dolžili vel esejem, da je zakrivil tako ski-sano vreme. Vidimo pa, da tudi velesejem ni vse ter lahko mislimo, da vpliva na vreme sezona izletov in kopalna sezona z 'lčUn-kovito reklamo za uporabo maž za solnče-nje. Človek se mora ob takšnem vremenu hočeš nočeš navdušiti za kopalno sezono in je res potrebno, da so mažemo z vsemi mazili za 6olnČenje. Se bolj so pa potrebna takšna reporterska mazila za tolažbo. Da, mazite se z njimi vsi do smučarske sezone in dokler nam ne bo sodobni Noe stesal barke! Sicer ste zadovoljni s kopelEvropi< vršil šahovski brzi turnir za prvenstvo Ljubljane v juniju. Prvo mesto sta si z 8 točkami delila Longer m Cibic, sledil je Sikošek s 7 in Preinfalk 8 6 in pol točke.____ Naše gledališče DRAMA Začetek ob 20. uri Sobota, 16. junija: Družba. Red C. Nedelja, 17. junija: Gospoda Glembajevi. Izven. Globoko znižane cene od 5 do 14 Din. Ponedeljek, 18. junija: Mojster Anton Hit. Red C. Torek, 19. junija: Produkcija operne šole, dramatični oddelek drž. koraservato-rija. Cene od 6 do 20 Din. Družba, trodejanska drama slavnega angleškega pisatelja Galsworthyja, se ponovi drevi ob 20. v ljubljanski drami za red C V tem delu nastopi skoro ves naš dramski ansambel. Režija je Kreftova. Gospoda GJemtoajevi se vprizore jutri poslednjič na našem odru. Cene 5 do 14 Din. MaflaJH v letošnji sezoni se vpri-zori trodejanska igra >Mojster Anton Hite v ponedeljek 18. L m, za red C. OPERA Začetek ob 20. uri Sobota, 16. junija: Trubadur. Gostujeta Zinka Kunčeva in dr. Andrian. Red A. Nedelja, 17. junija: Ples v Savovu. Izven. Globoko znižane cene od 6 do 20 Din. Ponedeljek, 18, junija: zaprto. m Verdi: Trubadur. Na nooo^njo predstavo Verdijeve opere >Trubadur« še prav posebno opozarjamo, v vlogi Man-rica gostuje odlični slovenski tenorist dr. Adrian, ki je ponovno gostoval na našem odrom z največjim uspehom. Vlogo Man-rica prišteva sam k svojim najboljšim kreacijam, Leonoro poje ga. Kunčeva, Azucena Rus. V ostalih vlogah nastopijo ga. Španova, gg. Dermota, Perko in Hvastja. Dirigira dr. švara, režija ravnatelja Poliča, Predstava bo za red A. Jutri zvečer se poje v operi naj-uspelejša opereta zadnjih sezon >Ples v Savoyu<. Cene 6 do 20 Din. da jim bomo pomagali. In odpremo zapornice na Ljubljanici in Gruberjevem prekopi. Kot bi pihnil, neha smrdeti iz etruj. m vai blagrujjeino nebo, ki je t;tko uvidevno tudi v higijenskem pogledu. Medtem pa Barjani preizkušajo mestne čolne, če Ir&fl vodo kaj boli kot njihove hiša, Ćitajo liste (vsaj domiš\jujemo si), k: poročajo o strašanskih poplavah na Barju. Najbolj hvaležna naloga je tolažiti liar-jane, ki si dado dopovedati, da Ljubljanča ni niso naroČili dežjia in da jim vedno radi poskrbimo podpore, koruzo enodnevnico, sadike paradižnikov in krompir, ki ga ni treba niti saditi, zlasti ne. Če je r>o naključj i vBe leto povod en j. Barjani gledajo na vse s popolnim razumevanjem, ničemur se ve? ne čudijo, ne lOOdnevni koruzi, kot tudi M paradižnikom, ki uspevajo na Barju najbolje na hišnih strehah. Tudi v mestu je v»e samo po sebi jmljivo ter ne pretiravamo, ko govorimo, da je Ljubljana rivijen-ko mesto, saj leži ob velikanskem jezeru, BVarjiu, kjer imajo permanentno kopalno sezono. Dež je bil seveda krvavo potTifmi, da se ne bo posušila stodnevnica in da ne bo preveč suho seno. Skratka, Barjani so Že potolaženi, zdaj čakajo samo še na podpore, delati jim ni treba, kvečjemu s*' razvija barjanska industrija, lov na žabe. Barjanov &e nam torej ni treba bati, zlasti.ne ob takšnem vremenu, ker ne morejo v mesto, obkoljeni od vode, in niti telefon ne funkcijonira, da nas ne morejo doseči SOS klici. Naoadnje jim pa tudi lahko razložimo, da so vsega krive le solnčne pege. Vrae jih je iznašel Zal nam je, da ne vemo, kdo je kompetenten za solnčne pege, rečemo le lahko, da so povodnji na Bar jfj samo zaradi solnčnih peg in ne zaradi smradu iz Ljubljanice. Barjani se bodo torej morali začeti obračati na drjgi naslov zaradi podpor. Zaradi LJubljane menda solnce na dobilo peg, nimamo pa tudi đo-slei še nobenih sredstev za Čiščenje takšnih peg, niti na veJesejima jih niso prodijah. Vse to je lahko dopovedati Barjanom, ki se bodo rač morali sprijazniti razen s poplavami Še e solnčnimi pegami m še s tem. da neprestano plavajo zato, ker je v Ameriki suša. Vsekakor bo treba dopovedati a* Američanom, da ie suša pri njih w*to. ker so na Barju večne poplave. Sapo mu je zaprl. Oče: Sinko, če mi prineseš še enkrat tako slabo izpričevalo, me ni treba več smatrati za očeta. Sin: Očita, ali je vredno za tako malenkost siliti v nevarnost, da začno ljudje zopet govoriti o tej kočljivi zadevi? Tujk se je priteplo v naš jezik že mnogo preveč. Če jih zna človek prav rabiti, še ni tako hudo, velik križ je pa, če začno delati krojači elegantnim gospodom inteligentne obleke. Med mnogimi drugimi tujkami smo dobili tudi »metropolo*, ki pravi leksikon o nji, da pomeni matično mesto v nasprotju s kolonijalnim mestom ali pa glavno mesto krajine odnosno dežele Pri nas pa dobiva ta tujka grškega porekla čisto svojstven pomen in če ji ne bo pravočasno od kazano pravo mesto, bo kmalu pomenila popek sredi trebuha. Novo mesto že poznamo kot metropolo Dolenjske ali Kranj kot metropolo Gorenjske. To bi končno ie i/o, dasiravno zveni v domačem ušesu nekam čudno, da ne rečemo smešno. Če bi se prijela ta tujka Ljubljane, naše ponosne tretje presto-lice — koliko prestolic bi neki našteli po tem merilu v Angliji ali Ameriki — bi človek še razumel, Kranj in Novo mesto jo pa lahko brez najmanjše škode odslovita. Imamo pa še druge metropole, tako Utijo kot metropolo našega Zasavja ali Črnuče kot metropolo našega Posavja. Upajmo, da dobimo v doglednem času Bizovik kot metropolo naših peric in Rovte kot metropolo naših jezikovalcev. Kako že pravi Prešeren: »Gorjancev naših jezik potujčvavii.. .* KOLEDAR. Danes: Sobota dne 1*. junija katoiiea ni: Pran Reg. Tratoantr, J ost, pravoslavni S. junija. Jutri: Nedelja dne 17. junija katoliča. ni: Adotf, Bodin, pravoslavni 4. junija. DANAŠNJE PRIREDITVE. Kino Matica: Carjev adjutajit. KJno Dvor: Tajinstveni jezdec Kino Šiška: Sledovi v snegu. Juniorski miting SK Ilirije ob !H>. m starem igrišču Ilirije. PRIREDITVE V NEDELJO Kino Matica: Carjev axijutaait. Kino Dvor: Tajinstveni jezdec. Kino šlška: Sledovi v snegu. Društvo »Soča«, narodna predvidov-oanska proslava ob 15. na vrtu Narodnega doma. Sokol lil javni nastopi ob 15. na telo-vadišču ob Tvrševl cesti. Sokol Moste javiti nastop ob K. rta šoiskerm dvorišču. SPORT. Motocikl iatione dirke na dirkališču 2SK Hermesa db 1*>. Ilirija : Rapid ob 18.16 na StadVmu (predtetani ob 15. in ob 16.30). DEŽURNE LEKARNE. Dane« in jutri: Mr. Ramor, Miklošičeva cesta 20 in Tmkoczy, Mestni trg 4. Iz Službenega Msta »Službeni list kr. banske uprave dravske banovine« št. 48 z dne 16. t. m objavlja uredbo o kmetijskem posvetovalnem odboru, uredbo o udeležbi nameščencev pomorskih parniških podjetij in lekarnar-skih sotrudnikov in ciispenzantov v zboru Pokojninskega zavoda v Ljubljani m o udeležbi predstavnikov članov iz Dalmacije v upravnem odboru, uredbo o izpre membah v zakonu o ustanovitvi in ureditvi državne razredne loterije za pospeševanje narodnega gospodarstva. pravilnV o gradbenih taksah mestne občine ljubljan ske. odredbo o postavitvi komisije za izpit kinooperaterjev razglas o letni vrednosti naturalnih prejemkov nameščencev, zavezanih pok zavarovanju v dravski banovini objave bansk euprave o pobiranju občinskih trošarin v letu 1934 izpremembe v staležu državnih in banovinskih uslužben-cev na področju dravske banovine. Pristopajte k „Vodnikovi družbi" Stran 4. »SLOVENSKI N A R O D«, dne 16. junija 1034 -a* 135 VSA LJUBLJANA SE ZOPET SMEJE IN SMEJE . .. KAJTI VLASTA BUBIAN skrbi v sijajni komediji CARJEV ADJUTANT kot nekdaj pri »Lažnem feldmarsaln« za imenitno zabavo s svojimi novimi, izvrstnimi dovtipi. Sodelujeta Greti Theimer in VVerner PQtterer. Predstave danes ob 4., 7.15 in 9.15, jutri ob 3., 5., 7.15 in 9.15 uri zvečer. ELITNI KINO MATICA TELEFON 21-34 DNEVNE VESTI — Razpis zdravniške službe. Kr. banska uprava dravske banovine razpisuje mesto zd^ravnika, uradnika-pripravnika t drž. bolnici za duševne bolezni Ljubljana- Studenec. Prošnje opremljene z dokazili po § 3 zak. o uradnikih in § 20 zakona o bolnicah, se naj v lože neposredno pri sanitetnem oddelku ministrstva za socialno politiko in narodno zdravje v Beogradu do 26. junija 1934. — Izpiti za vodstvo privatnih trsnic Dne 14. t. in. so napravili izpit za vodstvo privatnih trsnic z dobrim uspehom gg.: Breznik Anton, osknonik. Krvača vas p. Slov. Bistrica; Četi Janez, posestnik. Trnovska vas 57, p. Sv. Bolfenk v Slov. gor.; Horvat Martin, posestnik. Ju rs ki c i pri Ptuju; Vodenik Pavel, posestnik, Konjice; Obrul Franc, posestnik, Čadram, p. Oplot-nica; Rataj Ivan, posestnik, Slov. Bistrica; Crešnar Josip, pos. aint Malaikonnja vas, p. Omotnica; Berlič Anton, vin. upravitelj, Ritorzmoj. p. Slov. Bistrica. — 6e&ko«lovaški posjanlk dr. WeUner med Slovaki v Jugoslaviji. Češkoslovaški poslanik na našem dvoru dr. Wellner se je mudil v nedeljo v dveh velikih slovaških vaseh v dunavski banovini, v Kovanici in Padinu. Spremljala sta ga predsednik Češkoslovaške zveze v Jugoslaviji arh. Josef Hrnčif in tajnik poslaništva dr. Ctibor Melč. ob prihodu v Kovačice se jim je pa pridružil še predsednik Slovaške Matice v Jugoslaviji novosadski odvetnik dr. Jan Bulik. Iz Kovačice je prispelo poslaniku naproti blizu 100 voz, več fantov in mož na konjih ter več avtomobilistov in biciklistov. Na meji občine je prestopil dr. Wellner v kočijo, ki so bili v njo vpre-ženi štirje konji. Poslanik si je ogledal zlasti evangelsko cerkev in slvovaško sirotišnico. Med slavnostnim obedom so bile izrečene napitnice tudi na čast prezi-dentu Masarvku in kralju Aleksandru, Poslanik se je zahvalil za prisrčen sprejem in omenjal nalogo češkoslovaške manjšine v Jugoslaviji, obstoječo v tem, da pomaga zbizevati oba naroda. Iz Kovačice se je odpeljal dr. VTellner v Padin, kjer je bil tudi prisrčno sprejet. Pri hripi, bronhitisu, vnetju mandljev, pljučnem kataru, zasluzenosti nosu, sapnika, požiralnika in jabolka, obolenjih oči in ušes skrbimo za to, da često očistimo temeljito želodec in črevo z uporabo naravno) Franz Josef o ve« grenčice. Znameniti strokovnjaki za nego zdravja svedočijo. da »Franz Joeefova« voda dobro služi pri senu in pri drugih mrzličnih nalezljivih boleznih. »Franz Josefo-jrrenčica se dobi v vseh lekarnah, dro^erijah in špecerijskih trgovinah. — Sokol Moste poziva svoje članstvo, da se udeleži pogreba pok. br. Križa ja, ki bo jutri (!.ne 17. t. m. ob pol 2. popoldne. Zbor ob 13. pred sokolskim kinom. Kdor ima kroj. je obvezen priti v kroju, ostali Pa v civilu z znakom. — Zloralia pri znižanih tarifah. Generalna direkcija državnih železnic je zvedela, da se znižana tarifa za dovoz hlodov do domačih žag- zlorablja na ta način, da se hlodi pošiljajo na žage za tuji račun, torej ne za lastno uporabo dotične žage. Ker ne more železniška uprava dovoliti takega izigravanja se opozarjajo lastniki žag- na škodljive posledice, ki bi brezpogojno nastale zanje, Če se ta praksa ne ukine. — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo pretežno jasno in hladno, lahen nagib k nevihtam. Včeraj je nevcoliko deževalo v Ljubljani, Zagrebu in Skoplju. Najvišja tem pera tur a je znašala v Splitu 27, v Skoplju 25, v Mariboru 20.8, v Ljubljani 20-2, v Sarajevu 19, v Zagrebu in Beogradu 18. Davi je kazal barometar v Ljun Ijani 7&4.T terrttperatura je znašala 12.4. Iz Llnblfanc —lj Zaradj nepričakovanih zaprek se je moralo za jutri napovedano gostovanje tenorista pariške komične oP ere g. Andrea Burdina« v operi »Manon« preložiti na prihodnji te don. Vstopnice, kupljene za to preristavo. obdrže veljavo. Namestu >Maoon« se poje v operi izredno uspela in popularna opereta »Ples v Savoyu* po globoko ziijt anih cenah od 20 Din navzdol z go. Z. Gjungjenac in g. Gos tičem v glavnih vlogah. —lj Za kopalce. Uprava poHeije raa-irlaša: V zadnjih letih se vedno pogosteje dogajajo ne«reče pri kopanju na prostem zlasti vsled tega ker se mnogi kopajo na Krajih, ki so nevarni zaradi globočine ali hitrega toka vode ter vrtincev predvsem pa, ker se otroci in mladoletniki navadno kopajo brez vsakega nadzorstva Da se po možnosti preprečijo nadaijne nesreče pri kopanju, odreja policijska uprave: Na prostem je kopanje dovoljeno samo na mestih, ki jih občina za to določi in razglasi. Mesta, ki so kopalcem, posebno pa plavanju neveščim, nevarna (tolmuni, vrtinci, globoka voda itd.) se morajo primerno označiti. Ta dolžnost zadene lastnike kopalnih naprav, kjer teh ni, pa občino. Tudi na krajih, kjer kopanje ni dovoljeno, mora občina posebno nevarna mesta označiti s svarilnimi napisi na obrežju. — I^astniki kopalnih naprav, namenjenih za večji obisk, morajo za nadzorstvo kopalcev nastaviti plavanja veščo osebo in ob večjih potokih in rekah Imeti na razpolago rešilni čoln in rešilni drog in rešilno vrv. Za kopalna mesta, kjer ni posebnih kopalnih naprav (bazenov, kabin itd.), pa jih prebivalstvo v večjem obsegu uporablja, zadene ta dolžnost občino, — Otrokom do 14. leta starosti in plavanja neveščim osebam je tam. kjer ni poskrbljeno za nadzorstvo kopalcev, dovoljeno kopanje le v spremstvu plavanja veščih oseb, starih nad let. Odgovorni so za to glede otrok tuda starši oziroma varuhi. — Prepovedano je namerno onečlSčanje vode po kopalcih in napravljanje ovir sa prosti odtok vode v rečni strugi. — Ob visoki vodi, ki presega normalno višino vode za 1 in pol metra je kopanje prepovedano. — Hoja Ln po leganje kopalcev po tujih zemljiščih je brez dovoljenja lastnikov prepovedano. — PreknSki te naredbe se kaznujejo, kolikor ne spadajo pod strožje odredbe kazenskih zakonov, na podlagi čl. 69. zakona o notranji upravi v zvezi s § 12. zakona o izpremetmbaži in dopolnitvah zakona o notranji nora vi z dne 9. oktobra 1929 Ur. L Štev. 417-104 z globo lO do 500 T>vn aH z zaporom od enega do deset dni. Vsi Ljubljančani gremo v Maribor ▼ nedeljo, dne 24* U m. Najlepši in najcenejši izlet; VOZNTNA IN HRANAKINA DIN 96.-; samo voznina Din 54.-. Prijave samo v TI CARJEVI TRGOVINI —lj Turneja APZ v Sarajevo! Naš najagilnejši in elitni »Akademski pevski zbor« iz Ljubljane se je odzval povabilu »Slovenskega kluba« v Sarajevu, kamor odpotuje jutri ob 20. Pod pokroviteljstvom bana drinske banovine g. dr. Velimirja Popov i ca bo priredil tamkaj dva koncerta. Prvi koncert, v torek dne 19. t- m_, bo obsegal slovensko umetno pesem v skladbi Antona Foersterja (Kantata iz psalma 136, Večerni Avej V brazupsnoeti. Samo, Pjevajmo, Razbita časa, Milica. Njega nI, Spak, Prirejene narodne [Vee mine, Slovo, ZvontkarjevaJ, Umrl je mož — mož živi.) — Drugi koncert se bo izvajal v sredo dsie 20. t. m. in bo obsegal slovensko narodno pesem v priredbi naših priznanih glasbenikov: Marolta, Tomca, Deva in Bajuka (Marija in mlinar, Visoki raj, Pastirska, V kvostr b' Sva, Kukov-ca, Sovdaski boben, Srce je žalostno, Kanigalilejska ohcet, Barčica, Kaj b» jaz Tebi dav Ljubi konja jaše, Oja, oj Ti Ijubca moja, Flosarska, Svatske pesmi. Zeleni Jurij Napojnica). Prepričani smo, da bo APZ tudi v Sarajevu zadivil občinstvo tako, kakor v Ljubljani. Kakor poročajo, vlada za oba koncerta izredno zanimanje in je dvorana za oba večera že sedaj razprodana. —lj Sprejemni izpit za I. razred gimnazije bo 28. t in. ob 8. zjutraj. Prošnje, naslovljene na ravnateljstvo, je vložiti do 30. t. m. Kolikovane morajo brtd 8 kolkom Po 5 Din in opremljene z rojstnim listom in šolskim fezkazom. PRI TKOMOSTJU OB LJUBLJANICI ^KAVARNIŠKI VRT" ZOPET ODPRT —lj Tlak ovalna dela na Bleivveisovi ce^tt dobro napredujejo. V nekaj dneh bo zbetonirana podlaga za asfalt v vsej dolžini prvega odseka, od Gregorčičeve ulice do Aleksandrove ceste. Včeraj so začeli tudi že asfaltirati tlak ob banovinski palači. Asfaltiranje bo napredovalo mnogo hitreje kakor betoniranje ter bo cesta najbrž že čez dober teden dni uporabna. —lj Sklepna produkciji gojencev državnega konservatorija bosta v sredo in petek. Obe se bosta pričeli ob 18., in sicer prva v Fi 1 h a rmonični dvorani, druga pa v veliki unionski dvorani, kjsr bo nastopil tudi konservatorijski orkester pod vodstvom g. L. M. dkerjanca, —lj Dve nesreči. V ljubljansko bolnišnico so danes pripeljali 19-letnega dninarja Jožeta Kelcerja iz Malih Jarš. Sedel je snoči v gostilni, kjer je nastal med fanti pretep in ga je nekdo z nožem sunil v levo roko. Zdravniško pomoč Je moral iskati tudi župnik v Kopanju Iva Kogov-šek. Ko se je peljal domov, se je voz na ovinku tako močno nagnil, da je padel z voza in si pri tem zlomil levo nogo. —lj V šestih urah na Sušak z udobnim Pečnlkarjevim avtobusom. Odhod iz Ljubljane redno ob 5- uri zjutraj izpred hotela >Metropolc. —lj Obleke kemično čisti Simone, Kolodvorska 8. —lj Športne in modne srajce, pižame, majice, kravate in naramnice kupite najugodneje pri tvrdki Milo* Karničnik. Stari trg 8, Iz škeSje Loke — Občinske zadeve. V četrtek ob 17. se je sestal škofjeloški občinski odbor k redni seji, ki jo je otvoril in vodil ob navzočnosti sreskega načelnika g. Ivana Legata predsednik občine, notar g. Stevo šink. Občinski odbor je najpreje izvolil v upravni odbor Mestne hranilnice g. Franca Debeljaka in to na predlog ravnateljstva, ker je postalo s smrtjo g. Kamana Franca eno mesto prosto, nato je pa razpravljal o občinskem statutu za občinske uslužbence in sprejel z neznatnimi izpre-membami vse člene statuta. Sklenjeno je bilo, da se za škof jo Loko siatemizira samo mesto občinskega delovodje, ki je obenem tudi blagajnik, odklonjen pa je bil predlog za sistemizacijo posebnega blagajniškega mesta in sluge, ki pa sta le pomožna, odnosno pogodbena nameščenca. Statuti predvidevajo za vse te nameščence posebno predizobrazbo, uveljavili pa se bodo tedaj, ko prestane služba sedanjim nameščencem. Posebej je objasni! predsednik vsa določila glede stalnosti teh nameščencev, kakor tudi denarni promet, ki ga bo občina obavljala preko Hranilnice dravske banovine, Postne hranilnice ki Mestne hranilnice v skorji Loki. Nori delovodja bo moral po predpisih polotiti varščino v znesku 10.000 Din, bodisi v gotovini, vrednostnih papirjih ali proti poroštvu oseb, ki jih odobri občinski odbor. Mnogo je sklepal občinski odbor o tem, kakšne prejemke naj bi dobivali ti nameščenci po novih statutih, nakar je bilo doseženo tudi v tem pogledu soglasje vsega odbora. Po sprejetju statuta je sklepal odbor o nakupu Škropilnega avta. Do dokončne odločitve tudi to pot ni prišlo, kar so prispele nekatere nove ponudbe. Pri slučajnostih se je sklepalo o ponudbi nekega interesenta za odkup stare škofjeloške dole. Odbor je sklenil, da se načeloma prodaji sole ne protrvi in je bile sklenjeno naj se proda Šola za 200.000 Din. V primeru prodaje bo porabila občina ta denar za kritje dolga za stavbišče vojašnice. Prošnja SK Sore za podporo se odkloni, ker nima sredstev, oprosti pa se mlekarska šola od plačevanja občinskih trošarin na mlekarske proizvode, ker šola nima pridobitnega značaja, ampak služi le strokovno naučnim namenom mlekarstva. Po razgovoru o vojaški pralnici, ki na sedanje mesto ne spada, je bila seja zaključena. — Redna letna skupščina sreskega pododbora JNS za škofjeloški okraj bo v ponedeljek dne 18- t- m. ob S. v salonu gostilne pri Cenetn. Poleg funkcijom ar je v JNS bo poročal narodni poslanec g. Ivan Lončar o političnem in gospodarskem položaju. Zboru -bodo prisostvovali vsi čda-( al pododbora in nadzornega odbora, nadalje predsedniki, podpredsednik i, tajniki vseh občinskih organizacij in na njih občnih zborih izvoljeni delegati. — Zadnje letošnje zborovanje učitelj-stva Škofjeloškega okraja je bilo danes ob 8. na deški šoli v škoiji Loki Poleg poročil društvenega predsednika, tajnika in blagajnika Je bilo na dnevnem rodni predavanje šolske upraviteljice z Gabrka ge. Andreje Grumove o nadaljevalnem šolstvu v zvezi z državljans&im poukom. — 8rečolov Kolašic je dosegel najlepši uspeh in &o marljive sestre razdeljevale res lepa in dragocena darila pri Hermanu. Značilno pa je, da hočejo ljudje vsako stvar izkoriščati v goljufive namene. Pri komisiji, ki je delila dobitke, se je zglasil nekdo^ ki je prinesel s seboj ponarejeno številko. A sestre So bile toliko previdne, da So grdo nakano takoj opazile Ln moške ga odločno zavrnile. Kmalu se je zglasil z isto, a pravo ste vitko g. Kojič, ki je seveda darilo brez zadrt&kov prejel. — Iz gibanja Jadranske straže. Da poživi Jadranska straža čim bolj zanimanje za svoj izlet, ki bo koncem tega meseca, je priredil krajevni odbor v petek zvečer predavanje o našem Jadranu, ki so ga izpopolnjevale skioptične slike, izvrstno je predaval g. Pirnat, ki je popeljal — žal maloštevilne — poslušalce po vsem Jadranu in obrazložil obenem velik pomen morja za sleherni narod. Naslednjega dne je bilo r šolski telovadnici predavanje za mladino. Učitelj g. Ptmat Je govoril mladini nad dve uri, tako da se je šolska mladež dodobra seznanila z lepotami in posebnostmi našega morja. — Ustrelil se je v ponedeljek v Gornji Sortci lovec S. Kaj je gnalo moža, ki zapušča družino, v smrt, ni znano, domnevajo pa, da gospodarske skrbi. Dopoldne je poležal še v postelji, ko je nenadoma planil pokonci, pograbil puško in zdirjal v samih spodnjih hlačah na podstrešje, kjer se je ustrelil v glavo. Učinek je bil strašen, saj je razneslo nesrečnežu skoro ves zadnji del glave. š. je bil zelo prikupen miren in priljubljen mož. — Karambol pri žabnici. Ti*k ža bolske kovačije je prišlo te dni po nesrečnem naključju do karambola med vozom in avtom. Voz m avto sta zadela skupaj tako, da si je konj pohabil prednjo nogo. — Cesto popravljajo. Letošnji pomladanski nalivi so ponekod banovinsko cesto od Železnikov dalje proti državni meji tako izpođkopaH, da obstoja resna nevarnost, da se vozovni promet od Železnikov dalje proti Zalemu logu ne bo mogel več vršiti. Zato so začeh' tam na več krajih popravljati cesto, ki sloni nara vnos* na Seldčieo. Zgradili bodo močne škarpe Iz Kranja Z današnjim dnem se pričenjajo redni koncerti na vrtu in v kavarni >Stara pošta«. Igra salon-jazz orkester iz Ljubljane. Sokolske prireditve ob žarpnem zletu se prično danes ob 17. uri s tekmami višjega oddelka članov in članic. Jutri bodo tekme ostalih oddelkov. Ob 9. uri bodo skušnje za popoldanski nastop, ob 11. uri promenadni koncert pred Narodnim domom in zbor članstva. Ob 12. uri krene povorka izpred Narodnega doma na Mestni trg k pozdravu. Popoldne točno ob pol 16. uri se prične nastop. Vse meščanstvo vabimo, da okrasi v pozdrav sokolskim gostom in vojski svoje hiše z zastavami ter tekme in nastop številno po se ti, enako tudi zabavno prireditev v Narodnem domu po končanem nastopu. Renoviranje v poslopju sreskega na^-čelstva. Kakor vsako leto so se izvrsUa manjša popravila v poslopju sreskega na- celstva. V prvi vrsti omenjamo ograjo med vrtom in dvoriščem in hodnik pod arkadami, ki učinkuje jako arhitektonsko in je izdelan iz samega domačega materijala Vsa dela so izvršena tako, da odgovarjajo celotni zgodovinski sliki naše°ra starega poslopja sreskega načelstva. Razstava risarskih in ročnih del na gimnaziji. Da si bo mogel vsak udeleženec sokolskega župnega zleta ogledati razstavo risarskih in ročnih del na gimnaziji, bo odprta jutri dopoldne v prostorih drugega nadstropja gimnazije. Razstava bo letos še zanimivejša kakor prejšnja leta. Poleg risarskih del so se učenci letos učili modeliranja ki se je prostovoljno poučevalo od prvega do šestega razreda. Dijaki so dosegli v modeliranju krasne uspehe. Med številnimi modeli, s katerimi se je obogatil risarski kabinet, omenjamo zlasti kraljev kip in državni grb. Pri risanju samem se je letos gojila, ker ni bila na razpolago risalnica, ampak se je predmet poučeval kar v razredih v prvi vrsti opisna geometrija, kar se vidi tudi pri razstavljenih delih. Vendar je se kljub temu mnogo posnetkov po naravi, lastnih ornamentalnih kombinacij, risb s peresom in tušem perspektivičnih risb in akvarelov. Vodja razstave prof. g. Jože Pungartnik je razstavil letos zopet izredno posrečeno sliko Nj- Ve!, kralja v naravni velikosti. Lep vtis napravijo številni domorodni napisi na stenah vsega poslopja, k: so jih prav tako izdelali dijaki sami m ki smotreno oživljajo stene gimnazije. Prav tako zanimiva je tudi razstava ženskih ročnih del, ki bo tudi letos nekaj posebnega. Vodi jo strokovna učiteljica gdč. Silva Sumi jeva. Udeleženci župnega zleta naj ne zamude prilike in naj si ogledajo lepo razstavo našega najvišjega vzgojnega zavoda na Gorenjskem. Občni zbor krožka prijateljev Francije, Občili zbor Krožka prijateljev Francije v Kranju bo v ponedeljek 25. t. m. ob 20. v lovski sobi hotela »Stara pošta«. Smola tatinskega začetnika. Frank Janez postavlja v novi Auprichovi hiši v Kokriškem predmestju parkete. V hiši, ki je sicer še prazna, tudi prenočuje, v četrtek okrog pol 22. je Frank že spal, ko ga je prebudil ropot v eni izmed sosednih sob, Odšel je pogledat in opazil, da stoji pri njegovem nahrbtniku, ki ga je imel obešenega v tej sobi, neki moški. V nahrbtniku je imel spravljeno razno orodje za izdelovanje parketov. Takoj je zgrabil poznega gosta in ga odvede! na orožniško postajo. Tat je bil 24-letni Ivan R., ki je brez posla in je bil doslej še nekaznovan. Kakor se zdi, je bila to prva njegova tatvina. Mojster Frank je šele davi opazil, da mu je odnesel iz nahrbtnika nož, pik) in nabijač. Ivan priznava tatvino, izgovarja pa se, da je hotel v prazni hiši prenočevati, v hišo je prišel skozi kopalnico, odkoder je prišel v sobo, kjer je bil na- nrbtnik. Po tej izkušnji, ki jo je imel takoj pri prvi tatvini, pač ne bo več mislil na tatvine in vlome, — Emigrantsko društvo »Sloga« v Kranju vabi svoje Člane emigrante iz Julijske Krajine in domačine, ki se za življenje tega društva zanimajo na občni zbor, a i bo 36. junija ob pol 21. v restavracijskih prostorih pTi Peteroku. ZVOČNI KJLNO »SOIvOLSFLI IX>M« V ŠIŠKI. — Telefon 33-87 Hary Piel v pustolovskem velefilmu SLEDOVI V SNEGU Film krasnih zunanjih posnetkov. Predstave: v soboto ob 7. in 9., v nedeljo ob 5., 7. in 9., v ponedeljek ob 7. in 9. uri zvečer Dopolnilo nov Param orni to v tednik. Pride! >ZVEZDA VALENCIJE« Iz Kamnika Sokolski nastopi. Sokolska d*n£tvia ka.ro-niškega sreza so pričela letos zelo zgodaj z javnimi nastopi. V nedel>o je bil v Komendi izredno uspel nastop tamošnje sokolske čete, pri katerem je bil zlasti številno zastopan kamniški Sokol z vsemi oddelki. Jutri bo imel mengeški Sokol svoj letni nastop, ki se ga bodo udeležili Sokoli vseh sosednih društev. Kamniški Sokol bo imei svojo prireditev 8. julija, največja manifestacij« sokolskega dela in uspehov pa bo 15. julija v Radomljah, ko bodo slovesno otvorili Sokolski dom, ki ga je lani zgradil radomeljski Sokol. Ob tej priliki bo v Radomlje iziet celokupnega kamniškega sokolskega okrožja. Radomlje se z veliko vnemo pripravljajo na slovesni praznik. Kopalna sezona se bo tudi letos pozno pričela Vreme močno nagaja in naši športniki bodo spet prikrajšani pri plavalnih treningih. Otvoritev kopališča, ki bi rmela biti jutri s sodelovanjem mestne godbe, je preložena na kasnejši čas. »Tabor«, prosvetno m podporno društvo primorskih emigrantov ima jutri ob pol 10. v gostilni »Na Koroškem« pri Uršiču svoj redni letni občni zbor z voli tv i jo novega odbora in komemoracijo za žrtvami z zanimivim predavanjem. Vabljeni tucM prijatelji društva. Segajte po cvetkah! Kok> jugoslovenskih sester prired*! jutri v prid materinskega dne cvetlični dan. Iz Celja —c Komemoracija v Narodnem domu. Celjska >Soča< bo priredila v nedeljo dne 17. t m ob 10.30 v man dvorani Narodnega doma komemoracijo v počastitev spomina Marjana Ootarja in drugih žrtev fašizma. Govoril bo g. prof. dr. Lavo Čermelj iz Ljubljane. Vabljeno je vse narodno občinstvo, da s svojo udeležbo sočustvuje z žrtvami, pokaže svoje simpatije in moralno podpre nase ljudstvo onstran meje v obupnem boju. Predsedstvo občinske organizacije JNS za mesto Celje poziva članstvo, da se v č&m večjem Me-vihi udeleži te komemoracije. —c Finalna nogometna tekma V nedeljo dne 17. t m. ob 17. se bo pričela na Glaziji v Celju finalna tekma drugega razreda med SK Olimpom iz Celja in SK Svobodo iz Maribora. MoStvi se bosta borili za vstop v pod savezno ligo. Tekma bo gotovo napeta in zanimiva. Sodil bo s. s. g. Ochs iz Celja. Ob 16-30 se bo pričela pre»dtekma med rezervama SK Celja in SK Olimpa. —c Umrl je v petek dne 16. t. m. na Zg. Hudbjji pri Celju 731etni Valentin Fidler, čuvaj v Wes trnovi tovarni v (Ta berju. —c Nočno lekarniško službo ima do vštetega petka 22. t m. lekarna »Pri Kri-ž«« na Kralja Petra ces»t!. Iz Ivančne gorice — Pevski koncert Zvona iz smartna pri Litiji. V nedeljo dne 17. t. m. gostuje pri nas agilno pevsko društvo »Zvon« iz Smartmega pri Litiji, ki priredi ob 4. uri popoldne v Sokolskom domu pevski koncert pod vodstvom svojega pevovodje g. šolskega upravitelja Maksa Kovačlča. Že Lz sporeda je razvidno, da bo ta pevska prireditev prvovrstna^ saj nastopijo nam že znani pevci z izbranimi pesmimi naj-odličnejših slovenskih skladateljev. Pevci »Zvona«, bratsko pozdravljeni! — »Domen« v Ambrusu. Ob 901etnic! Jurčičevega rojstva časte pisateljev spomin zlasti vsa kulturna društva iz Jurčičevih krajev. Gasilska četa ▼ Ambrusu n hotela zaostati in je postavila v nedeljo »EKfcmna« že ponovno na oder. »Ivančani, k; so se udeležili vprizoritve, so bili ž nje prav prijetno presenečeni. Hribčka vasica Amtbrus, ki leži skoro 20 km od železnice, ima nekaj zelo nadarjenih igralskih talentov. Zlasti so ugajali Urh, Domen. Anka ter Ankin oče, ki %o Jurčičeve iz klesane like podali dokaj dovršeno. Radohova vas — tu-žemberfc se letos »opet nadaljnje. Cesta Qo velifcega pomena predvsem sa Žužem bork. ki bo toel po njej 6 km krajšo zve ao z železnico, kakor sedaj na postajo Stično odnoano Ivančno gorico. S cesto bo ^munfkacijako omrežje ^Dopolnjeno. Žužemberk bo zvezan po njej direktno t«, di s Litijo. — Prvi javni tolovaonl nastop namerava priređKl Sokolsko društvo Ivančna gorica 2. julija, zato se opozarjajo odnosno naprošajo gasilska ln sokolska društva v o*Jl Dolenjski, da ta dan ne prirejajo svojih nastopov. Iz Novega mesta Novomeški Sokoftsld ortosater priredi danes ob 21. uri« t. y na predvečer javnega telovadnega nastopa matičnega Sokolskega društva na Lola, promenadni koncert. Koncert, ki bo eden prvih te vrste v našem mestu, se bo vršil na trgu kraljeviča Petra Dirigira br. Drago Sproc Iz Hrastnika Pred lepim sokolskim praznikom na Dolu pri Hrastniku. V nedeljo obhaja dol-aki Sokol 10 letnico svojega težkega, toda uspešnega dela Trda je bila pred desetimi leti ledina, vendar sc je vanjo krepko za ril jekleni sokolski plug in danes se lahko trdi, da ne brez uspeha. Izpostavljen n na paden od političnih nasprotnikov, bre/ lastne strehe med sovražniki, m klonil in omagal, temveč je smelo usmeril svoj ko rak k cilju, k zmagi. Jutri ima dolski Sokol svoj javni nastop. Dopoldne bo ns-rascajska štafeta sokolskega naraščaja iz Trbovelj in Hrastnika predala naraščaju na l>olu krasno spominsko zastavico. Sta fetni tek se bo pričel ob pol 8. v Trbovljah ter bo končan približno ob 8. na Dolu. Nato bo svečana mladinska akademija popoldne pa javni društveni nastop. Pozivamo vse brate, naj se udeleže že dopoldne prireditve, 6e le mogoče v krojih. Naj bo ta praznik nov mejnik v nadaljnjem delu in napredku Sokoistva v naših revirjih Iz Francije *e vračajo. V četrtek sta se vrnili ix Francije dve družini naših rudar jev, ker jima tamošnje oblasti miso več dovolile nadaljnjega bivanja na svojih tleh. Lz ene bede v drugo se podaja na$ rudar. Le malo je upanja, da bi mogli ti dve družini v sedanjih razmerah rv^t. zaposlitev pri rudniku, ki že itak dela v minimalnem obratu in niti oni »sreini«. k) so zaposleni, ne zaslužijo za vsakdanji kruh. Sledile pa bodo nove vrnitv naših ljudi. Pomemben jubilej. Pretekle dni Je v krogu domačih obhajala znana gospa Antonija Hofbaoer svoj 70. rojstni dan. Tej mladeniški starki in zavedni narodni ženi naše iskrene čestitke z željo, da bi dočakala ^ dosti jubilejev! Iz Poljčan riuiuuska piiredKev. Stolp na Boču, ki so ga v veliko veselje vseh planlnarjev postavin pred petimi leti Je stal lepe de-narce, zato ni čudno, oe Je se sedaj nekaj dolga na nJem. Naea in rogaška podružnica se z vso vnemo trudita, da se ga rešita; vee njihove prireditve so namenjene za odplačilo stolpovih dolgov. Tudi jutri popoldne bo priredila poljčanska podružnica SPD na vrtu pri Monoriču v ta namen planinsko zabavo. Vabljeni vsi. Tajinstveni jezdec Senzacionalni zvočni velefilm z divjega zapada po romanu slavnega Zane Greya ZVOČNI KINO DVOR. Tel. 27-30 Prodata*« dmo** ob 4., 7. m 9. Jvun n*> 6.. 7. in 9. uri. (W* 4-50 in %n Javni nastop Sokola v St. Vidu >SokoJako društvo v st. Vidu nad Ljubljano si je v zvezi z akcijskim odborom nadelo nalogo, postaviti čimpreje dostojen spomenik v spomin na veliki narodni Tabor v Vižmarjin, ki je bil na bin-kostnl poodeljek dne 17. V. 1869. Svoj javni nastop ima društvo v nedeljo dne 17. Junija t. L ob pol 16. uri na letnem telovadisču. Po nastopu narodna veselica. deti dobiček je namenjen kot prispevek za spomenik. Pozivamo javnost, da se udeleži prireditve v čim večjem številu in tako podpre moralno in gmotno Sokolsko društvo. Na prireditev opozarjamo tudi ljubljanska in okoliška Sokolska društva in sokol rt vu naklonjeno občinstvo. — Sokolsko društvo IJuMjana IV. poziva svoje članstvo, da se udeleži jutri ob 15. javnega telovadnega nastopa čete na Laverci. Prireditev se vrši ob vsakem vremenu. Zdravo. Uprava. — Javni nastop Sokola v Mostah. Pri jutrišnjem druš»tvo-nem javnem nastopu bo odpadla slavnostna povorka. Program je torej na&Jodnjl: ob 9. skušnje, ob 16 telovadni nastop, nato prosta zabava p plesom in arečolov. V primeru slabega vremena bo prireditev naslednjo nedeljo. — Društvu naklonjeno občinstvo naj se udeleži prireditve v čim večjem številu in omogoči, da si postavi Sokol v Mostah v doglednom času svoj dom, ki je zaradi vedno večjega dotoka članstva mi i no potreben. Motociklistične dirke ZSK llernu*ia. Agilni »Hermes je z zgraditvijo dirkališča storil veliko delo za povzdigo dirkalnega sporta. Kolesarstvo ln motociklistika sta bili pri nas panogi, ki sta sicer vedno imeli mnogo pristašev, vendar pa nista bili tako razširjeni kakor v drugih mestih, ki imajo velika moderna dirkališča. >Her-mes« je temu odpomogel. Jutri bomo prvič videli na startu vse nase najboljše m otoci k liste naše banovine, med njimi tudi Stariča, ki je v Zagrebu dosegel lepe uspehe in so mu Hrvati dali priimek >leteči Kranjec«. Dirke se prično ob 15. Pristopajte h „VodniHovt druzhi" -tev 135 »SLOVENSKI NAROD«, k bo prispel že oV 7.3° Oz Ljubljane odne'jc cb 4.40). Izletniki poidejo po skupinah k Mariborski ko3i. k Pohorskemu domu, k sv. Bolfenku ln k Ruški koči Na Pohorju so vzorno oskrbovane planinske postojanke. Razen naštetih omenjamo še Senjorjev dom. Kako skrbe za nje, dokazuje že to. da dobi Mariborska koča v začetku julija tudi elektriko in sicer od Pohorskega doma, kjer obratuje majhna električna centrala- Sicer je pa Mariborska koča pravi planinski dom, ki bolj zasluži ime hotel kakor koča. Oskrbuje jo mariborska podružnica SPD. Od koče, ki je 1080 m visoko n. je zelo lep razgled na Dravsko polje ter Ptuj m zlasti proti jugu do Donačke gore, pogled pa tudi seže daleč v Slov. gorice in na lepe Savinjske alpe. Iz Hoc je samo dve in pol ure hoda do Mariborske koče. Pohorski dom (1030 m) je bil zgrajen šele L 1931 in je last zadruge »Pohorski dom« mariborskih magistratnrh uradnikov. Kakor rečeno, imajo v Pohorskem domu električno centralo, da imajo v njem turisti m le-tovišcarji rudi dobro razsvetljavo. Ta lepa planinska postojanka je oddaljena od Ma- ne vožnje iz Maribora naravnost do SenjoT-jevega doma. Poseben značaja dajejo Pohorju krasni veliki gozdovi in je že po tem skoraj popolno nasprotje gorenjskim goram, katerih lepota je hladna. Tu je povsod zabrisana ostrina, pa tudi sivina skalovja Terenske oblike so vse oble, strmin ni in ne prepadov. Toda turista odškoduje vse drugo, česar bi zaman iskal na Gorenjskem. Pohorje je kakor ustvarjeno za letovišča po svojih idiličnih kotičkih, krasnih razglednih točkah, senčnatih gozdovih in blagem podnebju. Sicer je pa treba Pohorje videti, da se zanj navdušiš. Pohorje ni ime le majhne skupine gora, temveč je nad 50 km dolga m do 26 km Široka veriga sredogorja; to je torej ve Vik planinski svet, ki je svojstven pri nas po svojem značaju ter geološki tvorbi. Najvišji vrh je Črni vrh, ki dosega višino 1543 m n. m., samo meter je pa nižja Ve-Kka Kepa. Kdor se hoče podrobneje spoznati s Pohorjem, naj črta Badjurine brošure, najbolje se bodo pa z njim seznanili oni, ki se peljejo v nedeljo 24. t m na izlet. Med njimi bo nedvomno največ prijateljev Gorenjske, da bodo spoznali še pohorski gorski svet, ka je tako različen od gorenjskega, razen njih pa pojdejo na Pohorje tudi drugi prijatelji lepe narave, saj se jim ne bo treba opremiti s cepmi, ker so ture na Pohorje mak> da i sprehodi. Someščani! Društvo prijateljev S3ovenflkih goric nas vabo. da pojdemo 24. t. m, v gostoljutmi Maribor, da posettmo Slovenske poriče ter se po vzpnemo na zeleno Pohorje. Radi ee bomo odzvali vabilu. Saj še vedno ne poznamo dovoli naše (toenovine, dasi je v vseh svojih delih čudež krasote in lepote. Prekmurj« nam je bilo daleč kot Sibirija. Slovenskih goric so ee spominjali le posamezniki. Zanemarjali smo celo slovenski Maribor, drugo slovensko metropolo, ta naš najmogočnejši branik narodov proti severu, še vedno nismo pozabili, da nismo več ne Kranjci, ne Štajerci in premalo se zavedamo, da ima bela Ljubljana dolžnost d miži ti vee Slovence v kulturno, nacionalno m gospodarsko enoto ter odstranjevali vsa lokalna nasprotstva. Naš izlet bo manifestacija za severni del naše banovine; bo glasnik sosedom, ki tako radi proglašajo te kraje za svoje Irulturno področje, da stoji za Mariborom Ljubljana, a za Ljubljano Jugoslaviia; bo dokaz našo iskrene 1 hi bežni do Maribora, do nase obmejne zemlje. Zato se odzovimo vabilu v velikem številu. Pojdimo v Maribor z odprtima srci, — saj nas tudi oni pričakujejo z odprtimi srci. V počast obmejne 6k>venske zornije žrtvuj-mo en dan, ki bo posvečen ne samo razvedrilu in veselju, marveč rudi sveti ljubezni do naše grjde! V Ljubljani, dne 16. junija 1594. Župan: dr. MURO PUC Tri žene — tri neveste V nedeljo je prijama vasica ZaJoSe pri Podnartu doživela pravo senzacijo, saj so iz skromnega domovanja upokojenega železničarja Janeza Pogačnika šle obenem tri njegove hčere pred oltar. Oče Janez je s svojo pridno ženo Marijo z marljivostjo in varčevanjem vzgojil tri hčere, namreč Josipino, Cecilijo in Ano, ki so sedaj stare 30, 25 in 22 let. Čeprav sta oče in mati vedno delala in garala, vendar hčeram ne moreta dati bogastva, pač sta pa svoje hčere vzgojila z dobrim zgledom v krepka tn pridna ter poštena de- kleta. Vse tri hčere so tkalke v tekstilnih tvornicab v Kranju in kmalu so se njih tovarniški tovariši pričeli zanimati za nje ter so jih sedaj trije dobri fantje vzeli za žene. Ves Kranj je bH na nogah ko so v nedeljo tri sestre sle s svojimi ženini v cerkev, seveda so bale pa tudi vse male Zalose pri Podnartu vesele doma v rojstni hiši nevest na svatbi ter jim želele obTJo sreče. Vsem trem parom žalimo tudi mi, da bi ustvarili tri srečne in zadovoljne domove] Adolf Hauptman — 75 letnik - I^ubrianČanorn ga m" treba predsta vfjati, aai ga vendar vsakdo pozna, pač naj pa izve tndi dežela nekaj več o tem popularnem Ljubljančanu, ki prazrnrje jjtri avaj 75. god m rojstni dan obenem. Jubilant ima namreč za razvoj nase obrti m industrije toliko za-sfeig, obenem pa kra tudi za naš konjski sport in za narodno Ljubljano, da mu ob njegovem jubilej j upravičeno moramo Čestitati. Adolf Hauphnan je prava ljubljanska srajca in se je v Ljubi jao i tudi šolal in «ie pri svojem očetu, ki je prišel v L^ihljano iz Begunj na Goreniskem, izučil tudi barvaretva in izdelovanja barv, lakov in firneiev. Oče ie imel Se mah) delavnico in prodajamo v bogoslov j j, naš podjetni in marlfrvi godov -nik je pa očetovo podjetje a pridnim delom prav naglo povečal m rzTJopomil ter razširil v tako veliko in solidno podjetje, da so njegovi izdelki kmahi zaeloveli daleč eez mejo dežele. Že pred 55 leti se je Adolf Hauptman osamosvojil m e postnim delom prav naglo napredoval, da je razen svoje delavnic« in trgovine na Resljevi cesti moral kmalu odpreti rudi podružnico v sedanji Prešernovi ulici, ki jo je pozneje preselil v svojo lastno hišo na Marijinem trgu, kjer ie sedaj trgovina tvrdke Šmalc K napredku so mu pred vsem pomagala tudi mnoga popotovanja, ker ie vedno želei izpopolniti svojo strokovno izobrazbo. Svojo odlično »vpeljano podjetje je vodil do 1910-, ko ga je prodal tvrd k i ZankL Naž jjbrlani je imel tudi vedno izredno veselje z lepimi konji ter je bil med prvimi jahači, ki amo jih pred desetletji videli na naših narodnih slavnostih in pri Sokolu. Sam fe gojil plemenite konje in mnogo pripomogel k povzdigi naše konjereje. Mnogo uspehov je doživel v svojem dolgem življenju, vendar pa tjdi marsikaj grenkega, zlasti pa ga je potrla smrt sina Josipa, ki ga je vzela kolera v svetovni vojni v daljnem Tafikenta, ko je bil star šele 26 let. Čeprav je bil sin še tako mlad, fe bil vendar izredno sposoben naslednik svojega očeta, saj je ustanovil s pokojnim Golobom tovarno kemičnih fzdelkov m voščila za čevlje. Pokojni sin je svojemu očetu zapustil dve ljubki hcerM, ki jih nas" jjbilant vzgaja z vso očetovsko ljubezniio. Adolf Hauptman ie bil vedno med najod-ločnejšimi naprednimi Slovenci, ker je v nekdanjih nemškutarskih časih pomenilo prav mnogo, in vedno je rad podpiral narodna društva ter vsa napredna stremljenja. Navzlic 75 letom ie še krepak korenjak m vedno dobre volje, kakršen na$ ostane še mnogo veselih in zadovoljnih let! Iz Trbovelj Protestni shodi. Protestom nameščencev proti poslabšanju obstoječe socialne zakonodaje, zlasti obrtnega zakona, so se sedaj pridružile tudi delavske strokovne organizacije. Tako je bil v nedeljo dobro obiskan protestni shod tukajšnje Jugoslovanske strokovne zveze rudarjev v Društvenem domu, na katerm sta govorila Filip Križnik iz Trbovelj in Ivan Lešnik iz Hude jame. Za danes ob 16. je sklicala tukajšnja podružnica Narodno strokovne zveze velik protesten shod delavstva v dvorani Forteja, na katerem hoče nacionalno delavstvo rudarskih revirjev z vso odločnostjo nastopiti proti nameri deloda-jalskih zbornic, da bi se poslabšal obrtni zakon v škodo delavstva m nameščenstva. Kot tretja delavska strokovna organizacija pa bo izrekla svoj protest Zveza rudarjev Jugoslavije, ki sklicuje v ta namen velik rudarski shod za ponedeljek ob 16. v Delavskem domu. — To je dokaz, da Je vse delavstvo solidarno v obrambi svojih težko pribor j enih socialnih pridobitev ln pravic, ki si jih kakor nameščenci ne bo pustilo kratiti. Nedeljske nogometne tekme. Poleg že javljene prvenstvene tekme se bo odigrala jutri ob 10. dopoldne na igrišču SK Amaterja prijateljska tekma med ljubljanskim SK Svobodo in domačim SK Amaterjem. V predtekmi bosta nastopili rezervi SK Retja in SK Amaterja. Cvetlični dan bo imel jutri tukajšnji občinski odbor Rdečega križa v prid ferijalni koloniji bolehne rudarske dece. Darove bo pobiral naraščaj Rdečega križa za svoje bolehne in revne sošolce. Ker bi bilo prav, da bi poslali čim več bolehnih delavskih otrok na sveži zrak, najmanj pa vsaj toliko kakor druga leta, prosimo dobrosrčno prebivalstvo, naj ne odkloni malih zbiralcev prispevkov. Predavanje o ženski higijeni. Tukajšnje Kolo jugoslovenskih sester ima v sredo 20. junija ob 30. v sokolskem domu javno predavanje o ženski higijeni. Predavala bo ga dr. Kuraltova iz Ljubljane. Dekletom pod 16 let starosti je dostop zabranjen. Iz Laškega — Naraščaj Jadrat*** straže Ima Jutri ob pol 9. v verfiri dvorani Sokolskega. doma svojo proslavo. Na sporedu so deklamacije, petje* priaoreki ter predavanja. Sodeloval bo sokolski orkester. Ob sklepu srefikanje dobitkov. Po ^nUedltti prome-m en ado i koncert mostne godbe. Pri tej priliki bodo raapečavaH tudi razglednice s sliko pokrovitelja prestolonaslednika Petra ter kolke J6. Bela Krajina in tajski promet Počasi in s sistematičnim delom se vzbuja zanimanje tudi za ta košček naše zemlje Ljubljana, 13. junija. Ce smo pred dobrima dvema letoma govorili o tujskem promet i v Beli Krarmi, se je zdelo naši javnosti nemogoče vse zasnovane načrte uresničiti in tedi v teh siromašnih, a zato tohko lepših krajih poživiti to važno gospoda-reko panogo, ki prinaša naši državi letno skoraj imHjardo dinarjev. Belokranjci niso takoj tedaj, kakor mnogi drugi, pričeli s kričečo reklamo za svoje kraje, 0*50 so izbrali edino pravilno pot m pričeli najprej doma ustvarja*! najbitnejse pogoje za letoviščarstvo, a šele potem eo pričeli tudi s skromno props^rando, ki naj mam, a siroo delavno družinieo tod biva jočih belih rojakov, ki svojega rojstnega kra|a niti v moralnem, niti v materialnem pogledu ne pozabljalo. Obe ustanovi sta ra-radi prispevali za izdajo propagandnib bro-ftne, a poleg tega )e pričeta Zjpetza za tujski promet z večjim upoštevanjem gledati tudi na Belo Krajino. Društvo »Bela Krajina< h svoje aile v glavnem posvetilo gospodarsko krrretijskemu deki, pozabilo pa ni tudi propagnride za razvoj leAoviSčarstva in so mnogi člani doprinesti ve£ko žrtev, da olajšajo delo svofkn rojakom onstran Gor jancev. TV> dalo ni ostalo brez vidnih nspprivv. v razne belokranjsko kraje, predvsem v Metliko, Črnomelj, Semig in Vinico, privabi naše premožnejše sloje in jim pokaže v sicer skromnih ra-zmerah, vendar bogato in izredno pestro ter zanimivo Belo Krajino. Med prvimi, ki so najpravilneje razumih* potrebo glavnih pogojev za poživitev lelo-viščarstva, je bila nedvomno Metlika, ki je pokazala za to važno pridobitno panogo največ zanimanja, dasi tudi drugi kraji niso zaostajali. V na^em listu smo že večkrat poročali o marljivem deli metliškega TPD, pa nej danes ponovimo le najglavnejše. V kratki dobi njegovega delovanja je bOo zgrajeno v Metliki tako udobno in lepo kopališče, kakor ga imajo le redka na£a mesta; sprožena je bila misel belokranjskega murzeja. ki ss bliža uresničenju, v samem mestu ie bilo urejenega marsikaj, ka>r je prej lepoti mesteca škodovalo, prirejeno je bilo več propagandnih izletov, rađani sta bili dve prikupni propagandni brošuri za vse važnejš? belokranjske kraje, ki za letoviščarstvo prihajajo v pošte v, a tudi sicer je bilo izvršenega mnogo drobnega, skoraj nevidnega, a vendar izredno važnega dela, ki je načrte za uspešen razvoj letoviščarstva znatno olajšalo. V deli za povvdigo svojega kraja ni zaostajal niti Črnomelj, ki bo še letos zgradil lepo in iz higijenskocm vidika naravnost vzorno kopališče, kar bo važnost mesteca kot letovišča še znatno pov?calo. Tudi sicer je bilo delo Črnomlja vzorno, dasi še nima posebnega društva, ki bi mir bila skrb povzdiga mesta in zgradba najvažnejših objektov, ki bi ne bili koristni le m?^canom. nego bi tudi nudili najprimitivnejše pogoje za razvoj letoviščarstva. Najvažnejše, česar ne smemo prezreti, je to, da so Belokranjci skoraj vee to tvorili po lastni inicijativi in brez izdatne tuje pomoči. Njihove zavednosti in ž^lje po napredku niso zmanjšale niti materialne žrtve, s katerimi so morali raeunati. V zvezi 6 tem pa vendar ne čnnemo prezreti dejstva, da sta Beli Kraini -po svojih možnostih vedno radi priskočili na pomoč Zveza za tuj6ki promet v Ljubljani, katere predsednik dr. Mam in ravnatelj Pintar sta velika prijatelja teh krajev, in drjštvo >Bela Krajina<, ki je zbralo v Ljubljani Najmanjši letošnji nabornik Ivančna gorica, 16. junija je gotovo Možinov Jože iz Debecegra nad Stično, ki se je včeraj 15. t. m. predstavil rekrutni komisiji celjskega vojnega okruga na naboru v Ivančni gorici. Jože je namreč visok natančno 116 cm. Sorazmerno s svojo velikostjo Je pa popolnoma dobro razvit. Da bi ga le videli, kako Je moško in samozavestno stopal s predsednikom občine Stična g. Stoparjem! Kako tndi ne bi? Saj mu je krasil prsa velik rdeč ipaSeljoc, ki mu ga Je pripelo zalo Že lani je Bek> Krajino obiskalo ne k> mnogo izletnikov, nego tudi mnogo ietovi-ščarjev, ki so se v poam^eznih mestih zadržali tudi delj Časa m baH zelo zadovoljni Letos je pa zanimanje za Belo Krajino Še večje spričo nizkih cen v prikupno urejenih hotelih in gostilnah in smemo ftudi od letošnje sezone pričakovati w*aj sJrrofnaT& uspehov, kolikor jih pač ekrorrme rananer*-1 dovoljujejo. Glavno je, in bo moramo povdaerti, da se ne sme letoviščarstvo dvigati s umetnim forsiran;em gole propagande, nego je predvsem potrebno sistematično 'jstvarjati pogoje, pa Sele potem misliti resno na to gospodarsko panogo, ki naj lepim krajesn gmotno pomaga. Vsako drago deio s hrupno reklamo m velftopotemirmi načrti ni samo iluzorno, nego tudi škoxTlJ5vo. Dolžnost vseh naših mest m krajev, ki si žole ustvariti pogoje za razvoj |a#nHHa*al«a, W bila. da tesno oklenejo naše Zvease as tujski promet, ki ji bo tako dek> otarjSaao m ki bo potem lahko kos erojtm nalogam. Ločeno rn samontojno dek> takih mest vm* more roditi zažeJj«nih uspehov iz ^oostav nega razloga, ker niti ne morejo orgfmrzi-rati tako širokopotemih reklaormib in dragih akcij, kakor tt> lahko stori Zveza, v kateri bi se moralo oereeček je dobil občutne poškodbe na roki in le srečnemu naključju se ima zahvaliti, da ni dobil resnejših poskodo. Voz je namreč zadel pri padcu ob zid neke hiše in se tako ni popolnoma zvrnil na dedka. Sumljivo Žena: Stavila bi, da si včeraj poljubil kuharico. Mož: Saj vendar veš, dras^i ženica, da nikoli ne stavim. V šoli Katehet: Mihec, povej nam, zakaj je bos: ustvaril krompir? Mihec: Zato, gospod katehet, da bi imeti tudi reveži kaj siačiti te kože. etno a >SLOYBWSKI NAROD«, _3* 20. Jonfja 193« Bterr. 135 Ponson đu Terrail: 48 Lepa Židovka Roman. XXVI. SESTANEK Vrnimo se zopet h grofu de Coa-rasse, ki je bil namenjen na sestanek, kamor ga je bila povabila gospodična SaJnt-Hermine. Do sestanka je imel še dobre četrt ure časa. Zavit v plašč se je izpreha-jal po ulici Maubee in neprestano j« zs\ na okno, ki se je bilo zjutraj za hip odprlo. Skozi zastore se je videla luč. Coa-rasse je bil že nestrpen in srce mu je močno utripalo. Slednjič se mu je zdelo, da je stopila k oknu ženska postava. Potem je luč ugasnila. — Prihaja, — je zamrmral sam pri sebi. In srce mu je začelo še močneje utripati. Minih* sta še dve minuti. Kar so se tiho odprla vezna vrata in iz hiše je smuknila temna senca. Ves razburjen se je Goarasse ustavil. Tudi senca se je takoj ustavila. Goarasse je stopil proti nji. — Gospodična, — je zajecljal. — O, kako točni ste, gospod, — je odgovorila mlada lepotica. — Kaj ste mislili, da ne bom točen? Stopila je še korak naprej in grof de Goarasse ji je vljudno ponudil roko. Mlada lepotica je bila silno razburjena, roka v Goarassovi roki se ji je močno tresla. — Ali ste me videli skozi okno? — Da. — Oh! — In vem celo, kdo ste, gospodična. Presenečeno se je zdrznila. — Oprostite, — je nadaljeval Goarasse. — toda nediskreten nisem bil, kakor gotovo mislite. Nikogar nisem vprašal, kdo ste. — Kako ste pa mogli zvedeti? — Po golem naključju. — Po kakšnem? — Davi ste odprli okno... — Da. — Kaj niste slišali iz okna nasproti stoječe hiše krika? — Ah, vi ste torej bili pri abbeju Vigognu? — Da, gospodična. — Abbe je moj bratranec. Nezaupljivo je pogledala grofa. — Kriknil sem od presenečenja nad vašo lepoto, — je nadaljeval grof. — In povedali ste abbeju ... — Oh, kako morete kaj takega misliti ... — Kako torej veste, kdo sem? — Odkrito vam povem vse, — je nadaljeval grof. — Nisem bil pri abbeju sam, temveč s svojim prijateljem chevalierom Glodionom de Main^Har-dye. Kakor mene, je tudi njega očarala vaša lepota in vprašal je abbeja, kdo ste. — In abbe je govoril z vama o meni? — Povedal je nama vse, kar mu je znano o težki usodi vašega očeta. Po teh besedah se je dekle nekoliko pomirilo. — No, zdaj mi pa posvetite malo pozornosti, — je dejala. — Govorite, gospodična! — Torej že veste, da ie moj oče zaprt? — Žalibog. — In da ne more več upati, da bi se ga kralj usmilil, ali da bi ga sodišče pravično sodilo? — Pač pa lahko upa, da mu bom pomagal jaz! — je vzkliknil Coarasse. V njegovem glasu je bilo toliko viteške iskrenosti, da je mlada lepotica ginjeno odgovorila: — Verujem vam, gospod, toda bojim se, da se motite. — V čem pa? — V tem, da vas ne mislim prositi, da bi osvobodili mojega očeta- — Oho! — se je začudil Coarasse. Kaj takega ni pričakoval. Bil je tako presenečen, da prvi hip niti govoriti m" mogeJ. — Gospod, — je nadaljevala mlada lepotica, — moj ubogi oče je zaprt v vlažni celici v Chateau-Trompette. Dva stražarja stojita pri njegovih vratih noč in dan in tako morate sami uvideti, da ni mogoče osvoboditi ga. Tu ne pomaga niti pogum, niti drznost. — Ne pozabite, gospodična, da nimam samo enega udanega prijatelja, temveč štiri, - - je nadaljeval Goarasse. Lepo dekle je pa zopet odkimalo z gjlavo: — Ne, blazno bi bik> poskusiti vlomiti vrata in železno mrežo v Cha-teau-Trompette. — Kaj torej? — Mojemu ubogemu očetu bi lahko pomagali samo tako, da bi podkupiU stražo. — Kaj se straže v Chateau-Trom-pette ne dajo podkupiti? — Seveda se dajo. Te besede je izpregovorua s prepričevalnim glasom. Za brp je obmolknila, potem je pa nadaljevala: — V Chateau-Trotmpette je prileten častnik nemškega rodu, Krauss po imenu. Ta mož nikakor ni zadovoljen s svojim položajem. Caka že dvajset let na križec Sv. Ludvika, pa ga še vedno ni dobil. Postal je žrtev krivice, zato pa smrtno sovraži plemstvo in kralja. Ta mož se zelo zanima za mojega očeta, ki mu je storil v denarnih zadevah že več uslug. Zanima se tudi zame in pred dvema dnevoma je bil pri meni. — Vojaški službi dam slovo, — mi je dejal, — in vrnem se v svojo domovino; iz Francije odnesem samo žalostne spomine. Upam pa, da vam prinesem pred odhodom vesti o vašem nesrečnem očetu ind a vam dober svet Ko sem ga radovedno pogledala, je nadaljeval: — Vašega očeta zelo strogo straži-jo, toda samo podnevi Ponoči, od šestih zvečer do ranega jutra, pa stražarji niso tako budni. To je razumljivo, kajti poveljnikov namestnik grof Filip de Blossac hodi vsako noč k svoji ljubici. Nadomestuje ga mož, ki je napol vojak, napol jetniški paznik in ki se piše La Tulipe. Ta La Tulipe je ničvred-než, ki bi storil za denar vse, celo dobro delo. Ce bi dobil sto tisoč frankov, bi vašega očeta takoj izpustil... — Kaj? — sem se začudila. Pojasnil mi je to. Načrt je kaj enostaven. Kdor hoče priti na jetniški hodnik, mora skozi stanovanje grofa Filipa de Blossac. Ker odide grof vsako noč z doma, je pač lahko odpreti vrata celice, kjer sedi moj oče. in odvesti ga v stanovanje grofa Filipa de Blossac. Potem bi ga pa lahko izpustili iz gradu, kadar bi hoteli. Grofovo stanovanje ima izhod tudi na guvernerjev vrt, od koder vodijo stopnice h Garon-ni. Tam je vedno privezan čoln, ki ga menda rabi grof za svoje izprehode. Tam bi moral biti pripravljen še en čoln in ta bi odpeljal moiega očeta na ladjo, namenjeno v Ameriko. — .. .Tak nasvet mi je dal kapitan Krauss. ki mu je pa priključen en pogoj. — In kakšen? — je vprašal Goarasse. Čitajte tedensHo revijo »ŽIVLJENJE IN SVET" ZAHVALA. Vsem, ki so čustvovali z nami o priliki smrti našega nepozabnega očeta, gospoda Alberta pl. Levičnika predsednika deželnega sodišča v pokoju izrekamo našo najtoplejšo zahvalo. Zahvaljujemo se zlasti gg. dr. Krejčiju Viljemu in župniku Berton-cljn Valentinu za ganljive poslovilne besede na domu, oziroma grobu, vsem darovalcem prekrasnih vencev in cvetja, vsem sorodnikom, tovarišem, prijateljem in znancem, ki so izkazali blagemu pokojnika zadnjo čast. Maše zadušnice se bodo darovale v ljubljanski stolnici in farni cerkvi v Železnikih. V Ljubljani, dne 16. junija 1934. »TRIBUNA« F. B. L., tovarna dvokoles, otroških vozičkov in delov, Ljubljana, Karlovška 4. — — Znižane cene, — Največja izbira. — Ceniki franko. MALI OGLASI V vsen malih oglasih /elja Deseda 50 para, davek Din 2.—. Najmanjši znesek za mali oglas Din 5.—, davek Din 2.—. Mali oglasi se plačujejo takoj pri naročilu, lahko tudi v znamkah. — Za pismene odgovore glede malih oglasov je treba priložiti znamko - Popustov za male oglase ne priznamo. SLUŽBE HOTELSKA KUHARICA dobi službo. — Prijave: Hotel Slavec Kranjska gora. POZOR, MIZARJI! Jedilnico kupi Brezar. Kranj, Kokrško predmestje 78. MOŠKO KOLO ZA 400.- D EN prodam. — Tržaška cesta 2S (Vič). 2083 ____ VLOGO Celjske mestne hranilnice dinarjev 11-236, prodam za 75 % gotovine. — Ponudbe: Oder, Zagreb, Vlaška 125. AVTO »mxiSlov. Naroda« pod >Točna plačnica«. DVOSOBNO STANOVANJE sončno, s pritLklinami, balkonom in vrtom oddam takoj na Dolenjski cesti 18/1. 2091 DVOSOBNO STANOVANJE (podstrešno) oddam za avgust. — Dolenjska cesta št. 12. 2065 NlPKMKMNl GALVANIZACIJSKA DELAVNICA v pogonu, naprodaj. — Naslov: >Galvapol« Zagreb, Maksimir- ska cesta 54. _____ novozidano, ob glavni cesti Kranj - Ljubljana, prodam. — Pojasnila: Jerovšek, Lahoviče št. 86, p. Komenda pri Kamniku. MUZIKA klavirji, piani ni — Ljubljarta, Sv. Petra cesta 40 — se je preselila v Knafljevo ulico St. 4, ter se za nadaljnja naročila priporoča. 8/T BRIVSKI VAJENEC išče mojstra, pri katerem bi imel hrano in stanovanje. — Ponudbe na: Kunšič, Bled I. MLADA PRODAJALKA izurjena v trgovini z mešanim blagom, sedaj nastavljena v delikatesni trgovini, želi pre-meniti službo v Ljubljani. — Cen j. ponudbe poslati na upravo 2>Slov. Naroda« pod »Dobra izurjena moč«. Nastop po dogovoru. PAzrso Jutri na žegnansko nedeljo VSI H KALINU NA GLLNCE, kjer bo vrtna veselica s plesom. 2084 OTVORITEV GOSTILNE Ribičem in turistom javljamo, da se danes otvori znana gostilna Rebolj na Krki. Kapljica bo prvovrstna, pravtako tudi postrežba. 2079 OCVRTEGA PIŠČANCA celega za Din 16.- vsak dan v gostilni Me vzel j, preje Plankar, Dolenjska cesta. Krasen senčnat vrt. Izborna vina, 2090 Tudi Vaša obleka bo kakor nova. ca jo pustite Kemično čistiti in barvati ▼ tovarni JO& REICH LJUBLJANA. Poljanski nasip štev. 4-6 Pralnica — «vptlolikaln1ea SPALNICE iz orehove korenine, moderne, pleskane in kiihinjske oprave ter drugo pohištvo dobite najceneje pri Andlovic, Ljubljana, Komenskega ulica 34. 46/T V VSEH ZADEVAH glede hranilnih knjižic tudi v zameno za blago in ureditev dolgov posreduje — Augustin, agentura bančnih poslov, Ljubljana, Aleksandrova cesta št. 4. 2086 NUDIMO VAM za majhen denar dobra oblačila. A. PKESKEK, LJUBLJANA, Sv. Petra cesta štev. 14. 6/T TRAJNO KODRANJE Krasno valovito glavico naredimo v eni uri brez vsakih bolečin z najnovejšim amerikanskim aparatom. Tudi ob nedeljah dopoldne odprto. — Salon J u rman, Ljubljana, Miklošičeva cesta 18 (pri sodni ji). 2089 VABILO Danes vsi na že gnan je! Ocvrte piske, razne dobre jest vine in vino. V zabavo koncert. — Se priporoča Fabjan, gostilničar in mesar, Glince, Cesta IX/30. 2092 MALINOVEC pristen, naraven, s čistim sladkorjem vkuhan — se dobi na malo in veliko v LEKARNI DR. G. P1CCOL1, LJUBLJANA. Dunajska c 6 ZAVESE vam najlepše napravi po Izbin blaga specijalni oddelek za zavese — RUD. SEVER, Ljubljana, Marijin trg 2. — Kdor trupi blago pri meni, mu jih iz-gotovim brezplačno! 86/T PRIPOROČA SE KOPALIŠČE LN LETOVIŠČE ŠORLL Gorenja vas, Poljanska dolina, 43'T PO 50 PARA HNTLANJE izdelovalnica perila, vezenje zaves, monogramov, ažurja, gumbnic itd. — »J uljana«, Ljubljana, Gospoevetska cesta št. 12 (poleg Slamiča), VošnJakova št. 2. 25/T LETOVIŠČARJE sprejme Stuber, Zgornja Voli-čina št. 75, p. Lenart, Slovenske gorice, OGLAŠUJTE V malih oglasih v »Slovenskem Narodu« velja vsaka beseda 50 para, davek Din 2.-. Najmanjši znesek za mali oglas Din 5.-, davek Din 2.-. Mah oglasi se plačujejo takoj; po pošti lahko v znamkah — Za odgovore malih oglasov treba priložiti znamko IZBORNO KOSO za 15.- Din in patent kosirnik >Blisk« dobite samo pri tvrdki Ft. Stupica v Ljubljani, Gospo-svetska cesta št. 1. 2066 »JADRANSKA KAPLJICA« kri in moč tvoreče vino. Steklenica Din 17.-. — Zaloga: M. Ravtar, Ljubljana, Stari trg št. 19. 45/T TRAJNO ONDULACUO izvršuje z novimi preparati od 60—90 Din — Salon, Smartin-ska cesta 22. 1814 NAJBOLJŠI STR vseh vrst priporoča Mlekarna Gorenjske mlekarske zadruge »NAKLO«, Ljubljana, Erjavčeva cesta 2 (nasproti dramskega gledališča). — Stojnica na ljubljanskem živilskem trgu. — Na drobno! — Na debelo! 1846 SPEDICI1A JUfiK LJUBLJANA OCARINJEN JE prevzema vseh uvoznih in izvoznih pošiljk, in to hitro, skrbno in po najnižji tarif). Revizija po njej deklariranega blaga in vse informacije brezplačno. Telefon interorban 24-59. Vllharjeva c. (nasproti nove carinarnice) PREVAŽANJE vsakovrstnega blaga, bodisi kuriva, stroje., selitve itd. v Ljubljani in izven Ljubljane vozovi na konjsko vprego kakor tudi s tremi najmodernejšimi avtomobil. Telefon Interorban 21-57. Masarvkova c 9. (nasproti tovornega kolodvora) t r*LISE za volane v različnih gubah. I SPECLELN1 EN TEL oblek, volan, šalov Ud. t AŽURIRANJE, entel vložkov ln čipk. ♦ PREDTTSKANJE, VEZENJE MONOGRAMOV, zaves. ♦ perila. I Hitro, fino in poceni izvrši 1 Matek & Mikeš, Ljubljan i poleg hotela štrukelj Makulatura! papir proda uprava »Slovenskega Naroda44, Ljubljana, Knafljeva ulica štev. 5 PRISTEN DOMAČ BRINJEVEC 46%_ prodajam gostilničarjem, hotelirjem in kavarn ar jem po najnižjih cenah Pišite še danes za brezplačen vzorec na naslov IVAN SCHLETMER, KOČEVJE 81. 550 ZADOVOLJIMO \ VSAKEMU OKVSV: j Kemična čistilnica, pralnica in svetlo-likalnica f ŠAVS STANE UUBLJANA, Tyrše\a cesta št. 3C Zahvala Vsem, ki so nam Izrazili ob smrti našega predobrega strica, gospoda Franca Ttlajdiča lastnika valjčnih mlinov in tovarnarja na Viru svoje sožalje in sočustvovanje, izrekamo svojo zahvalo. Zlasti se zahvaljujemo čč. duhovščini iz Doba in Kamnika, sokolskim, pevskim in gasilskim društvom Vir, Dob, Domžale, Kamnik, domžalski godbi, zastopnikom oblasti in korporacij in društev, darovalcem vencev in cvetja in končno vsem, ki so našega nepozabnega pokojnika v tako častnem številu spremili k večnemu počitku. Sv. maše zadušnice se bodo darovale v župnih cerkvah Dob, Kamnik in Kranj. Vir, dne 16. junija 1934. FRANC MAJDIč mlM in ostalo sorodstvo Urejuje: Josip Zupančič« — Za >Narodno tiskarno«: Fran Jesersek. — Za upravo ln lnseratm dej usta: O ion Cnnstot. — Vsi v Ljubljani