gledni, to pa n e velja za vse fo tografije, saj so n ek a te re p retem ne. K ljub tem u si čitalec lah k o u s tv a ri zadovoljivo p redstavo o izg ledu in sestavi po­ sam eznih vegetacijsk ih enot. P u n cerjev a š tu d ija p red s tav lja pom em ben p rispevek k poznavan ju je lo ­ vo bukov ih gozdov. T istih gozdov, k i so tak o značilni za visoke k raške p la­ note ne sam o v S loveniji, tem več tu d i v Bosni, n a Hrvaiškem in drugod v d inarskem svetu. Poleg tega p red stav lja jo gospodarsko zelo pom em bne goz­ dove, s k a te rim i je tre b a sk rbno gospodariti. K tem u p a gotovo p ripom orejo znanstvena p roučevan ja , m ed k a te ra se u v ršča tu d i ta štud ija . F. L ovrenčak Lojze Marinček, Gozdne združbe na klastičnih sedim entih v jugovzhodni Sloveniji, SAZU, raz red IV, R azprave X X II/2, str. 45— 185, L ju b ljan a 1980. Š tud ijam o gozdni vegetaciji S lovenije lahko p riš te jem o še eno novo delo. Lojze M arinček podaja v svoji razp rav i p reg led gozdnih zd ružb na k lastičn ih sed im entih v jugovzhodni S loveniji. Delo je zasnovano podobno ko t š tu d ije gozdnega ra s tja Iva P u n cerja in M itje Z upančiča, o k a te rih je G eografski vestn ik že poročal. A v to rjev poglav itn i nam en je b il, da fito - cenološko obdela gozdno vegetacijo , ki porašča k lastične sed im en te m ed K rko in G orjanci, od D olenjskih Toplic do Š en tje rne jskega v ršaja . P ri p ro u čev an ju gozdnega ra s tja je av to r m očno p o u d aril pom en eko­ loških dejavn ikov , zlasti kam ninske osnove, p rsti, m ikroklim e, re liefa , an tro - pozoogenih vplivov in zgodovinskega razvo ja vegetacije. Z vsem i tem i n a ­ ravn im i dejavn ik i naj bi čim bolje opredelil gozdne združbe n a različni stopn ji sinsistem atske p ripadnosti. Ekološki fa k to r ji so p rik azan i v sam o­ sto jnem poglavju , k je r so podrobneje obdelane kam ninske razm ere, p rsti in mezokliima s pom očjo podatkov m eteoro lošk ih posta j v No vero m estu in v D olen jsk ih Toplicah. V poiglavju o gozdni vegetaciji so podani pog lav itn i rez u lta ti raz iskova­ nja. Tu so opisane gozdne združbe, k i poraščajo p roučevano ozem lje. A vtor je n a n je m opisal t r i nove asociacije: p red d in a rsk i gozd belega g ab ra in bo­ rovn ičev ja (M yrtillo — C arp ine tum p raed inarioum ), gozdno združbo vim č- ka, okroglolistne lako te in je lke (Epim edio — Galio — A b iete tum ) te r gozd­ no združbo vim čka, belkaste bekice in buikve (Epim edio — L uzulo — F a- getum ). Tu je za je ta še p red s ta v ite v južnoalpskega gozda rdečega bo ra in borovničevja (M y rtillo -P in e tu m au s tro a lp in u m ). P re d d in a rsk i gozd belega gabra in borovničev ja porašča n iž je predele te r g ričevnat k rašk i sveit, k i se dviga p ro ti G orjancem in Rogu do pasu b u ­ kovega gozda. Ta gozd uspeva n a g lobok ih r ja v ih tleh , ki so ponekod izprane. P rs ti so n as ta le n a ru m en i in sivi p leistocenski glini in ilovici. A ci- dofilni bukov gozd (E p im ed io -L uzu lo -F agetum ) je razširjen z lasti v p re ­ delu m ed O točcem in Z ajč jim vrhom . V ezan je n a k islo rjavo prst, nastalo na m a tičn i osnovi, bogati s k rem enov im skeletom . Sem iacidofilni je lov gozd (E p im ed io -G alio -A biete tum ) se širi v okolici D olen jsk ih Toplic, k je r po ­ rašča s trn je n o p rece jšn je površine. P rs ti so sredn je globoke do globoke rjave , nag n jen e k izp iran ju , ponekod p a so globoke sprave rjav e prsti. Te p rsti so se razv ile na sipkih sed im entih , k i p rek riv a jo karbona tno podlago. Za posam ezne gozdne združbe so n aveden i splošni ekološki pogoji, n j i ­ hova zgradba in flo ristična sestava, č len itev na nižje sinsistem atske enote, p rim e rja v a z d rug im i podobnim i zd ružbam i, sind inam ika, sin sistem atska p ripadnost in gozdnogospodarski pom en. P ri n iž jih sis tem atsk ih en o tah n a ravn i subasociacije so podrobno p r i­ kazane prsti, n jih o v a m orfo logija te r pom em bnejše kem ične in fizikalne lastnosti. N aveden i so tu d i p o d a tk i o m ikrok lim i, d o b ljen i z m e ritv am i n a te renu . Ti za jem ajo zračne in ta lne te m p era tu re te r zračno vlago. R ezultati m eritev so pokazali npr., da so je lov i gozdovi (E p im ed io -G alio -A biete tum filicetosum ) m ikroklim atako pogojeni. Na n jihovem rastišču celo le to v lad a­ jo izenačene tem p era tu re , 'ki p r ija jo ra s ti jelke. V p og lav ju o sinekoloških odnosih m ed gozdnim i združbam i na k lastič - n ih sed im en tih v jugovzhodni S loven iji av to r povzem a razp ro s tran jen o st teh združb. Ob k lim a togenem p red d in a rsk em go.zdu belega gab ra (Carpi,ne tum p raed in aricu m ) se tu š ir ijo edafsko in lokalno k lim atsko pogojene paratoli- m aksne združbe. Te so p red stav ljen e n a shem atičnem profilu , ki ponazarja ozko povezanost m ed m atično osnovo, p rs tm i in gozdnim i združbam i. Iz p ro ­ f ila bi lahko še bolj izstopila povezanost z reliefom , če bi b ila p rikazana nadm orska v išina in ekspozicija. P isan i te k s t raz p ra v e je ibogato p rep le ten s slikam i in tabelam i. M ikro- k lim atsk i podatk i in n ek a te re la stnosti p rs ti ponazarja cela v rs ta d iag ra­ m ov. P oznavan je obravnavanega dela K rške ko tline dobro dopo ln ju je ta geo­ loška k a rta in k a r ta gozdnih zd ružb v m erilu 1:100.000. K ot priloga so do­ dane tu d i š tiri fitocenološke tabele. iS to M arinčkovo razp ravo se je zopet povečalo število tisk an ih del o gozdnem ra s tju S lovenije. Tako se širijo jav n o sti dostopni rezu lta ti fito - cenoloških p roučevan j. Po teh š tu d ijah bodo tgotovo segali tu d i geografi, saj so gozdovi eden n a jv id n e jš ih de javn ikov pokrajine . Tako to delo p re d ­ s tav lja pom em ben p rispevek k podrobnejšem u poznavan ju ene od m nogo­ štev iln ih slovenskih pokrajin . F. L ovrenčak Krajša knjižna poročila France Planina, Imena naselij v loški občini. Loški razg led i 23, str. 207— 226, Š kofja Loka 1981. A v to r , ki je izred n o dob er p o zn a v a lec š k o f je L ok e in n jen eg a za led ja , u g o ta v lja , za k a tera n a se lja na o b m očju lo šk e o b č in e s ta že d ogn an a izvor in p o m en im en a , k a ­ te ra im en a so tu d i e tim o lo šk o u g o to v lje n a in k a tera so še n ejasn a . T ista k ra jevn a (n a se lb in sk a ) im en a , ki so k o lik o r to lik o že u g o to v lje n a , so ra zv rščen a v sk u p in e po v id ik ih , od k od izv ira jo . N ek a tera im ajo sp lošn i pom en n a se lja (selo , vas, d v o r ), druga o zn a ču je jo ob lik o p o v ršja ali o k o lja , v k a terem je n a se ije n asta lo , tr e tja so p o im en o v a ­ na po rastlin ah in ž iv a lih , č etrta po c er k v e n ih p a tron ih . V n a se lb in sk ih im en ih se kaže k rčen je (k u ltiv ira n je ) zem ljišč , kak or tu d i gosp od arsk a d e ja v n o st. Z arad i n a se litv e N e m c ev so n e k a tera n a se lja v o k o lic i L oke in na S oršk em p o lju d ob ila n em šk a im ena. R azp rav i je dodan p reg led u ra d n ih im en n a se lij , in s icer iz p rve k n jig e K ra jev n eg a le k ­ s ik on a S lo v e n ije (z n ag lasom , p r id e v n išk o o b lik o , im en o m p r e b iv a lc e v ). Peter Habič, Geografska podoba Cerkniške doline in njene okolice. N o­ tra n jsk i lis ti II., s tr . 163-—-173, C erknica 1981. V razp rav i je p reg led n o or isa n a C erk n išk a d o lin a , k i p red sta v lja o sred n jo pok ra­ jin sk o e n o to c erk n išk e o b č in e . S to ji v o sred ju n o tra n jsk eg a p od olja , in s icer v te k to n ­ sk em jark u , k i je v š irok i co n i id r ijsk eg a in z n jim v zp o red n ih p re lom ov . V d e lu so p r ik azan i: n ek d a n ji in dan ašn ji g eo g ra fsk i p oložaj C erk n išk e d o lin e ter o sn o v n e p o tez e p o k ra jin sk ih zn a č iln o sti n jen ih so se d n jih p red e lov , k i j ih v k lju č u je cerk n išk a o b č in a (R ak ova d o lina , U n šk o po lje z R ak ek om , R a v n ik z M en išijo , do lin a C erk niŠčice z V id o v sk o p lan oto , B lo k e , L ošk a d o lin a te r ob m o čje sev e r n e g a vzn ožja S n ežn ik a in J a v o r n ik o v ) . G eo g r a fsk e p o teze C erk n išk e d o lin e so o s v e t lje n e v lu č i reg io - n a ln o -g e o g ra fsk e m eto d e . V ra zličn i k a m n in sk i se s ta v i p ovršja te r v p od n eb n ih , p ed o ­ lo šk ih , h id ro lo šk ih ter p r e b iv a ls tv en ih , p ro m etn ih in v sp lošn o d ru žb en o -g o sp o d a rsk ih p o g o jih ter v n j ih o v ih s v o js tv ih je zarisan a d a n a šn ja izrab a in n a m em b n o st k m etijsk ih zem ljišč te r le sn o p red e lo v a ln a in d u str ija . V p liv i in d u str ije in u rb a n iza c ije se v ugod ni lu č i zrca lijo le v C erk n ic i in na R ak ek u ter v n ju n em n ep o sred n em za led ju , m e d tem ko so od teh d v eh sred išč o d d a ljen a n a se lja , p o seb ej pa še h r ib o v sk o ob rob je, pod m očn im i v p liv i d ep o p u la c ije in n a za d o v a n ja k m etijs tv a .