Maribor, pondeljek 22. marca 1931 Uredništvo in uprava: Maribor, Aleksandrova Peitntna plačana v gotovini Marmontu Cena 1 Din « Račun pri počtnam čak. zav. v Ljubljani it. 11.400 Velja mesečno prejeman v upravi ali po pošti 10 Din. dostavljen na dom pa 12 Din Uredn.2440 Uprava 2455 cesta št 13 Oglasi po larifu Oglase sprejema tudi oglasni oddelek .Jutra" v Ljubljani, Prešernova ulica št. 4 Streli na poslanika dr. Milojevka Ozadje italijanskega pristanka na pomorski sporazum . Po prejšnji intransingentnosti je poli' tični svet nemalo presenetil pristaneik fašistične Italije na pomorski sporazum Petih velesil, s čimer so se v Rimu slovesno odrekli pariteti s Francijo in se sprijaznili z načrtom, po katerem sme ta zgraditi za 100.000 ton več bojnih ladij kakor apeninska kraljevina. Ponekod so se našli listi, ki so temu dogodku pripisali veliko važnost in pričeli tudi že ^rokovati skorajšnje popolno pomirjuj in spoprijateljenje med Rimom in r^jzom. Italijansko časopisje pa je izbilo to priliko za nove tirade o veljavnosti in miroljubnosti fašističnega *€zima, »ki je za obči blagor žrtvoval udi najvitalnejše interese italijanskega naroda ter pristal na novo krivico, ki n™ je bila storjena«. Na videz bt se tedaj zares moglo ^deti, da je Rim spremenil svojo politiko, opustil bojevito agresivnost in šel med krotke, miroljubne ovčice. Toda resnično ozadje je docela drugo in drugačno. Fašistični Rim je tudi po pristanku na pomorski sporazum ostal prav tak, kakršen je bil poprej, ta korak pa je stori! deloma zaradi sile, deloma pa v ne-‘skrenosti. Znano je namreč, da je Ita-tudi fašistična, imela še do nedav-glavno gospodarsko oporo v Zdravih državah Severne Amerike ter v £n*Hj|. Obe ti dve velesili pa sta bolj Jtakor kdorkoli drugi zainteresirani .na tebi, da niti v Evropi niti kje drugje ne Pride v doglednem času do resnih koin-Ptkacij in konfliktov, zato sta na gr.vs-?10 Mussolinija, na oboroževanje Italii« in rovarenie fašizma proti obstoječemu stanju gledali v zadnjem času skrajno zlovoljno. Po tem sta naposled uravnali tudi svojo finančno razmerje do Rima in Italija je zaman iskala v Londonu in Newyorku tako nujnega ji posojila. V dobrem spominu nam je še, s kakšnimi besedami so Američani odklonili novo posojilo fašistični Italiji in prav wko tudi vemo, kakšen odmev je imel napad ameriškega admirala na Benita Mussolinija. Amerika in Anglija sta Italiji obrnili hrbet in zaprli svoje blagajne- Posebno usodno pa je na to razmerje uplivalo še nepomirljivo stališče Ri-*ne napram Parizu v vprašanju pomorskega sporazuma. To je eno. Drugo pa da Italija sploh ni mogla praktično |!0?eči pomorske pariteto s Francijo, ker 11 Je za to manjkalo denarja. Izdelala je sicer res in svetu oznanila svoj ogromni Pomorski gradbeni program, ladje, ki v. je tudi res zgradila, pa so po tona- ostale daleč za onim, kar so hote- 11 doseči. . Tako ie bilo nujno in neobhodno po- ,!|°> da je fašistična Italija naposled eiiKodušno« pristala na sporazum. S in a le,.?rvi2 izpodbila razloge Amerike vi -e za °drekanje posojila, na dru-Ifc_.T_an‘ pa si je vsaj začasno zvalila z. n bre»ie gradni« novih kcUi preko! ATENTATOR JOSIP SARKOT NAJET OD PERČECA. CI ZGREŠILI CILJ. STRELI SO K SRE- BRUSELJ, 23. marca. Na tukajšnjega jugoslovanskega poslanika dr. Miloševiča je bil .izvršen včeraj revoiverski atentat, ki pa se je k sreči popolnoma izjalovil In je ostal brez posledic. Poslanik Miloševič, ki je pretekle dni marljivo po-sečal jugoslovanske kolonije v Belgiji, je prisostvoval v nedeljo slovesni blagoslovitvi prapora nekega jugosloven-skega društva v Seraingu pri Liegen. Ko so odšli gostje v prostore jugoslovanskega kluba, je stopil pred poslanika Miloševiča približno 25 let star mladenič in oddat nanj iz neposredne bližine dva strela iz samokresu, ki pa sta k sreči zgrešila cilj. Za hip je nastala zmešnjava, nato pa so navzoči takoj planili na atentatorja in ga Izročili policiji, ki je med tem že prihitela na kraj atentata. Kolikor je bilo mogoče ugotoviti, Je atentator Josip Sarkot, jugoslovenski državljan. Pri njem so našli tudi še drugi samokres, ki je bil istotako nabasan. Pri zaslišanju je Sarkot priznal, da je dobil morilno orožje od svojih rojakov z nalogom, da ustreli poslanika Miloje-viča. Vsa znamenja kažejo, da je bil atentator najet od znanega jugosloven-skega emigranta Gustava Perčeca, tajnika dr. Paveliča. je prenesla iz cerkev agitacijo na ulico, a Italija na vse to ostaje mirna.« Tudi ostali fašistični listi ostro napadajo katoliško duhovščino v Jugoslaviji. Dr. Schober o nemško-avstrij-ski carinski uniil DEMARŠA ŠTIRIH POSLANIKOV NA DUNAJU IN ODGOVOR ZUNANJEGA MINISTRA DR. SCHOBRA. - RAZBURJENJE V LONDONU. DUNAJ, 23. marca. Pri včerajšnji de-maršl poslanikov Francile, Anglije, Italije In Češkoslovaške pri zunanjem ministru dr. Schobru radi nemško-avstrfj-ske carinske unije, je podal minister dr. Schober obširno pojasnilo o gospodarski pogodbi med Nemčijo in Avstrijo. Naglašal je med drugim, da je že na evropski konferenci v Ženevi Francija po-krenila akcijo za ožje gospodarsko sodelovanje vseh evropskih držav in je bila ta inicfjatlva pozdravljena z navdušenjem. Zastopnik Avstrije je že tedaj opozoril na možnost regionalnih pogodb, o čemer se je tudi že razpravljalo. Zato se mu zdi tembolj čudno, kako je moglo priti do te demarše, ker vendar Avstrija in Nemčija niste storili nič drugega, kakor da ste — upoštevaje težavni go- spodarski položaj — sklenili gospodar^ sko pogodbo, ki ni v nobenem nasprotju z ženevskim protokolom. O kaki kršitvi pogodbe ne more biti govora, ker ste Nemčija in Avstrija ohranili svojo politično samostojnost in morejo k tej pogodbi pristopiti tudi vse druge države Evrope. LONDON, 23. marca. Avstrijsko-nera-ška carinska unija, ki odpravlja carinsko mejo med obema državama, je izzvala v tukajšnjih političnih in gospodarskih krogih veliko presenečenje. Zatrjuje se, da ogroža pogodba uvoz angleških izdelkov, ker bi po odpravi carin mogli nemški industrijski Izdelki uspešno konkurirati, na avstrijskem tržišču z angleškimi. Pogodba bo stopila najbrže šele prihodrtle leto v veljavo. Odmeui moliteu u Jugoslaviji u fašističnem tisku TRST, 23. marca. Molitve po vsej Jugoslaviji za preganjene brate v Italiji so izzvale v fašističnem tisku burjo ogorčenja. »Popolo di Trieste« ponovno zahteva, da škofje v Julijski krajini izjavijo, da fašizem ne tlači verske svobode. Pri tem pa list naglasa, da bo fašizem kakor doslej brezobzirno šel svojo pot. »PiccoJo« poziva državne oblasti in vse fašiste, naj še huje pritisnejo na slovensko in hr-vatsko duhovščino v Julijski krajini, ki propoveduje protiitalijansko propagando, ker je fašistična Italija močna, se zaveda svojih pravic in dolžnosti in mora reagirati na proteste Zagreba in Beograda. »Giornale d’Italia« nagla ša miroljubnost fašistične Italije, katoličane v Jugoslaviji pa, ki molijo za versko svobodo svojih bratov v Italiji. obtožuje, da rušijo mir. »Te molitve,« — trdi »Giornale d’ltalia« — ki jih je organizirala katoliška duhovščina v Jugoslaviji, so v nasprotju z namerami vlad velikih sil, ki hočejo ustvariti miroljubno atmosfero na svetu. Poslanica metropolita dr. Bauerja dejanskih finančnih moči. Težiko je sicer že sedaj reči, ali bodo ameriški in angleški finančniki po tem sporazumu napratn Rimu bolj ustrežljivi kakor so bili doslej, vendar je zelo verjetno, da bo Italija dosegla svoj namen: dobila novo posojilo, brez katerega ji ni mogoče naprej. Če ga pa bo dobila, je že sedaj jasno, da ga bo porabila samo za utrditev svojega fašističnega režima, nikakor pa ne za dejanske potrebe italijanskega naroda. iNajnujnejše za fašizem je trenutno, da c*dovoi& svoje platane prt*«*- to nilce, v prvi vrsti milico, ki žre dan na dan težke milijone. Nadalje bo pa še •naprej izpopolnjevala svojo oboroženo moč: pehoto, topništvo in zrakoplov-stvo. Tako se bo »delo za mir«, ki naj bi sledilo iz pomorskega sporazuma, v resnici sprevrglo v npvo delo za fašistično ogrožanje miru. Premaknjeno bo samo težišče postavk. Sicer pa so Italijani bili v tem itak že od nekdaj nedosegljivi mojstri in zato lahko vzkliknemo tudi že danes: Italica fides, nulla fides... Razstava moderne francoske grafike v Mariboru je bila včeraj dopoldne v mali unionski dvorani slovesno otvorjena. Poleg ofi-cijelnih zastopnikov drž. oblasti, mesta in raznih korporacij (sreski načelnik dr. Ipavic, upravnik policije Keršovan, vicekonzul Francije Furrer, predsednik Ljudske univerze inž. Kukovec, predsednik Zgodovinskega in Muzejskega društva prelat dr- Kovačič, župan dr. Juvan, podžupan dr. Lipold itd.) ter zastopnikov, francoskega krožka se je zbralo izredno lepo število prijateljevi francoskega naroda in lepe umetnosti. Razstavo je otvorila imenom francoskega krožka, ki je prevzel njeno prireditev, gospa general Maistrova s kratkim nagovorom, v katerem je izrekla posebno zahvalo obema gg. pokroviteljema razstave okrožnemu inšpektorju dr. Schau-bachu in mestnemu županu dr. Juvanu, gospodoma prof. Gasparinu in Cotiču, ki sta vodila vse priprave in ureditev razstave, ter vsem udeležencem. G. francoski vicekonzul' g. Furrer je pozdravil prireditev imenom francoske vlade. Mariborski župan g- dr. Juvan je izrazil svoje veselje, da se je omogočila v Mariboru, ki je še do nedavna stal pod uplivom izključno nemške kulture, razstava umetnin prijateljskega nam francoskega naroda. Končno je g. prof. Cotič podal pregledno sliko razvoja francoske slikarske umetnosti in razvrstitve del na razstavi. Razstava obsega 24 del francoskih slikarjev iz preteklost^ 65 del sodobnih umetnikov ter 68 umetniško izdelanih knjig. Smotreno ureditev! razstave je izvršil g. prof. Cotič. Nalezljive bolezni v Mariboru. V času od 15. do 21. t. m. je bilo mestnemu fizikatu prijavljenih dvoje novih' slučajev nalezljivih bolezni: en slučaj šena in en slučaj nalezljivega vnetja možganov (s smrtnim Izidom). Občni zbor mestnega odbora Jadranske straže v Mariboru bo drevi ob 8.30 v lovski dvorani hotela »Orel« s sledečim dnevnim redom: Pozdrav predsednika, poročili tajnika in blagajnika, volitev novega odbora in slučajnosti. Mesec dni ječe radi ponarejenih podpisov na menici. Bivši poštni uradnik Franc M. je bil že lani obsojen radi goljufije na 6 mesecev ječe in je bil zato tudi odpuščen. Danes pa je stal zopet pred sodiščem radi goljufije, ki jo je izvršil 1. 1929., ko je najel pri Mestni hranilnici posojilo 2000 I Din na menico, na kateri ste P?dPisan> kot poroka njegovi dve hčerki. Ker ni plačeval obrokov, je meseca oktobra 1929 začela hranilnica terjati njega in obe hčerki. Hčerki pa ste izjavili, da nista menice podpisali in izkazalo se je, da je M. oba podpisa hčerk potvoril. Dobil je 1 mesec dni ječe. Nesrečen padec. Na povratku domov je snoči 33)«fcm železničar Leopold Beleskovič v Slomškovi ulici v Studencih na oledeneilh tleh tako nesrečno padel, da si je naio-mil več reber. Prepeljati so ga •wraJi v bolnico. ) O i i , ' J -...... '£3*33.1 \Y??ffig^7iegiMaag^ Skrb za otroke nad vse! Z OBČNEGA ZBORA DRUŠTVA ZA ZAŠČITO MLADINE. Včeraj dopoldne se ie v šoli v Cankarjevi ulici vršil III. redni občni zbor mariborskega Društva za zaščito mladine pod predsedstvom gospe Maistrove. Računi, ki jih je polagal odbor .o svojem delu na polju mladinskega skrbstva, so visoko aktivni. To je zlasti pokazalo stvarno poročilo društvenega tajnika g- ravnatelja Slavoja Dimnika, ki je med drugim izvajal: Že v letu 1929 pričeto delo na počitniški koloniji pri Sv. Martinu na Pohorju se je lani nadaljevalo in spopolnje-valo. Prostor okoli počitniških naprav se je terensko uredil, napravila so se lično ograjena igrišča in pota, sezidala Impozantna škarpa, postavili dve novi baraki, podaljšani v lične verande, ki nudijo deci zavetje ob slabem vremenu. Pri deških barakah smo zajeli studenec in speljali vodo v umivalnice in stranišča. Drug studenec smo speljali v mal bazen, v katerem se ogreva voda za prhe, ki so nameščene tam blizu. Največje in najlepše delo preteklega leta je pa novo gospodarsko poslopje, v kate-rerrt je prostora za 10 glav živine, svinjak, stanovanje za oskrbnika, dve sobi za služinčad, klet, pralnica in ledenica, ter potrebne pritikline. V hlevu smo imeli v seziji štiri krave in dva vola, v svinjaku pa tri prašiče. Poleg gospodarskega poslopja leži ogromen nov ze-lenjadni vrt, katerega smo ogradili s p!otom. Na posestvu smo posadili okoli 200 sadnih drevesc, na posekanih fratah in v zanemarjenem gozdu pa okoli 12.000 gozdnih drevesc. Prostore okoli hišnega poslopja so okrasile niarliive gospe odbornice z lepotičnim grmičjem in cvetlicami. Izpopolnil se je tudi sezijski inventar tako, da razpolagoma s 170 opremljenimi posteljami. Ker naše spalnice ne zadoščajo za toliko postelj, smo opremili spalnice tudi v šoli v vasi. Da je moglo društvo izvršiti vse navedeno, se ima zahvaliti ,ysem dobrotnikom in pospeševateljem naših' načrtov. Ti so: kraljevska banska uprava v Ljubljani s podporo za počitniško kolonijo, gospodarstvo in pogozdovanje v znesku Din 96.000 in kompletni opremi ene barake za 27 oseb potom banovinskega dečjega doma v Mariboru; mariborska mestna občina z denarno podporo Din 100.000 in tehnično pomočjo z osobjem in materijalom ter vozili: drž. higijen-ski zavod ter Zdravstvena doma v Mariboru in Celju z denarno podporo Din 5000, prhami, posojilom posteljnine in strokovnim osobjem; ministrstvo narodnega zdravja s podporo Din 5000; društvo Rdeči križ v Mariboru s podporo Din 6000; tovarna za dušik v Rušah z umethimi gnojili, tovarna Tapred v Zagrebu z 12 tucati pribora, steklarna v Hrastniku s steklenino, tovarna v Libojah z emailno posodo ter nešteto manjših dobrotnikov. Vsega tega pa ne bi bilo, da nimamo na svoji strani marljivega in požrtvovalnega mariborskega Slovenskega ženskega društva, katerega članice so neumorno delale v prid našega društva in prispevale s prireditvami in tombolo v našo korist ogromen znesek Din 56.000, s tem zneskom opremile dekliško spalnico, ostaneik pa stavile društvu na razpolago. Društvo je doletela v preteklem poslovnem letu izredna čast: Nj. Veličanstvo kraljica Marija je prevzela protektorat na mašo napravo in privolila, da nosi po Njej ime »Počitniški dom kraljice Marije«. Društvena deputacija se je Nj. Veličanstvu kraljici Mariji za izkazano naklonjenost dne 13- sept. I. 1. osebno zahvalila v avdijenci na gradu Suvobor ter njej izročila krasen album s slikami iz življenja v seziji Počitniškega doma kraljice Marije. Kraljica Marija se je za našo napravo živo zanimala in obljubila svoj poset v teku letošnje sezije. V zvezi s tem obljubljenim visokim posefcom smo se obrnili na bansko upravo v Ljubljani za pomoč pri popravilu ceste iz Slovenske Bistrice do Počitniškega doma. Dne 3. avgusta se je vršila svečana otvoritev Počitniškega doma kraljice Marije pri Sv. Martinu na Pohorju pod protektoratom Nj. Veličanstva kraljice Marije, katero je zastopal general Sta-nisavljevič. Da je ta svečanost tako lepo uspela, se iniamo zopet zahvali*1 marljivim članicam Slov. žen. društva, katere so prevzele ves aranžma. V lanski seziji smo imeli na Počitniškem domu kraljice Marije oskrbovanih 384 otrok po štiri tedne. Od teh je bilo 292 iz Maribora, 45 iz ostalih krajev Dravske banovine, 37 iz Varaždina in 10 iz Trsta. Od teh je bilo 62 sirot iz zavodov, 93 delavskih otrok, 125 otrok stražnikov, železničarjev, poštarjev, paznikov in sličnih slojev, 65 uradniških otrok in 39 otrok trgovcev, obrtnikov in raznih samostojnih poklicev. Zdravstveno stanje otrok je bilo v splošnem ugodno in uspeh prav zadovoljiv. Ponovno se je izkazalo, da je zanimanje za našo napravo zelo veliko in smo morali radi pomanjkanja prostorov odkloniti mnogo prijav. Gospodarstvo, četudi še ni povsem urejeno, se je že prvo leto obneslo ter moremo računati vrednost vseh pridelkov na 28.000 Din. Koristil nam je zlasti pridelek mleka in zelenjave. Kot najbolj nujno bo potrebno, da se bo sedanja odprta obedna lopa predelala tako, da bo zavarovana proti vetrovom. Dalje bomo morali, če le mogoče, še letos napraviti lastno kopališče ob potoku, ki teče po našem posestvu. Ker se nam je nudila prilika nakupa posestva našega soseda Gaberca, smo stopili z njim v pogajanja ter bo nakup tega lepo ležečega posestva izvršen naj-brže v par mesecih. Dokupili bi okoli 18 ha posestva, obstoječega iz njiv, travnikov in gozda. Dosedaj smo delali z veseljem in idealizmom, a vse delo je več ali manj viselo na ramah treh, štirih oseb, kar zanaprej ne bo šlo. Novi odbor čaka mnogo dela in skrbi in ako ne bo vsak odbornik vršil prevzetih funkcij, ne bo društvo doseglo pravilnega razvoja. Svoj namen bomo dosegli le, ako bodo vsi člani z nesebično požrtvovalnostjo vršili svoje jialoge. Blagajničarka gospa Pinterjeva je poročala, da je imelo društvo v minulem poslovnem letu 794.295.78 Din dohodkov in 791.016.14 Din izdatkov. Odboru je bil dan absolutorij in nato izvoljen sledeči novi odbor: za predsednico zopet gospa Maistrova, za podpredsednika g. dr. Jos. Vrtovec, šef Zdravstvenega doma v Mariboru, za tajnika g. ravn. Slavoj Dimnik (nam. Vladimir Biček), za blagajničarko ga Antonija Pinterjeva (nam. Fran Papov), za gospodarico ga Olga Balonova (nam. Iv. Lukman), kot odborniki odn. odbornice še gg. Marija Majcenova, Ivanka Lipol-dova, Alojzija Kožuhova, Irma Šeligo, dr. V. Kac, Viktor Grčar, dr. Ivan Hacin, inž. Albin Černe, dr. Alf. Wankmiil-ler, dr. Jak. Rebernik, dr. Simon Jagodič, Anton Podvršnik. Kot pregledniki računov: g. Stane Kenda in gdč, Her-ma Bračičeva ter M. Poljančeva. Vršila se .ie še razprava o letošnjem delovnem programu. 9/ltir ibarski in mariborsko gledališče REPERTOAR: Pondeljek, 23. marca. Zaprto. Torek, 24. marca ob 20. uri »Veriga«, ab. A. Kuponi. Zadnjič. Sreda, 25. marca ob 15. uri »Čardaška kneginja«- Kuponi. — Ob 20. uri »Karol in Ana«. Zadnjič. Znižane cene. Marijin praznik v maribor. gledališču. V sredo, dne 25. t. m. se vprizorita dve predstavi: ob 15. uri za okoliško občinstvo melodijozna Kalmanova opereta »Čardaška kneginja«, ob 20. uri pa se na splošno željo ponovi pri znižanih cenah in zadnjič v sezoni pretresljiva vojna drama »Karol in Ana«. Zbornični uradni dan v Mariboru. Ker je v sredo praznik, se bo vršil prihodnji uradni dan zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Mariboru v četrtek, dne 26. t. m. dopoldne, o čemer obvešča gremij vse interesente. Oblastna skupščina Aerokluba »Naša krila« se je vršila včeraj dop. pri Orlu. Iz poročil predsednika g. ravnatelja dr. Tominška, tajnika g. dr. Šnuderla, blagajnika g. Loosa ter zastopnika celjskega kluba g. Vebra je bilo razvidno, da se imajo i oblastni Aeroklub i lokalni klubi v Mariboru in Celju boriti z velikimi težavami, ki izvirajo predvsem iz preveč centralističnega sistema v centralnem društvu, kateri ovira delovanje posameznih klubov. Je pa tudi mnogo nerazumevanja pri raznih vojaških in drugih oblastih, kar je predvsem vzrok, da vprašanje zgradbe aerodroma v Mariboru ne pride z mrtve točke. Tudi javnost sama je po prvem navdušenju postala indolentna, ker ne uvažuje težav, s kakršnimi se ima boriti vsaka nova akcija. Kljub vsem težavam pa si je mariborski klub zgradil svoj hangar, ki je danes že brez dolga. Število članstva je na žalost nazadovalo i v Mariboru i v Celju. Vsled že omenjenih težav je število civilnih letal v Mariboru padlo od 3 na eno, ki je last g. Moravca- Celjski klub pa ima novo brezmotorno letalo, ki ga je izdelal član kluba g. Ropaš. Vendar pa nima zanj še shrambe. Na predlog člana nadzornega odbora je bil odboru dan absolutorij in odobren proračun za 1. 1931. Predsednik odbora si je usvojil predlog zastopnika celjskega kluba g. Vebra, naj bi se prvemu tajniku oblastnega Aerokluba, tragično preminulemu g. dr. Šestanu, postavila na kraju nesreče spominska plošča, in bo o predlogu razpravljal odbor. Pri volitvah upravnega odbora so bili izvoljeni: za predsednika zopet g. ravn- dr. Tominšek, kot odborniki gg. inž. Dračar, inž. M. Lenarčič, dr. Šnuderl, Loos, inž. Dolenc, Feldin, polk. Mičič, Roglič Ivo, polk. Putnikovič, Saboty, kap. Grabrič, Veble, Jezernik, Schmidichen, Keršovan, inž. Keršič, Andr. Oset, Bogdan Pogačnik, Fr. Rodošek, inž. Celestina, dr. Hacin, Jos. Moravec in inž. Jovič; v nadzorni odbor g. mestni komandant general Pavlovič kot predsednik, ter gg. dr. Juvan. dr. Ogrizek, Klobučar, dr. Leskovar, dr. Ferd. Attems, Andra Ljubimko-vič, polk. Stojadinovič, dr. Veble, Kas-per, Kochler in Ante Lavrenčič. Smrtna kosa. V Sv. Petru pod Sv- Gorami je v noči od sobote na nedeljo umrl g. Martin Jug, posestnik in trgovec, star 70 let, po dolgem 61etnem trpljenju, ko je po kapi bil ves čas priklenjen na posteljo. Pokojnik je bil tast mariborskega župana g. dr. Juvana in višjega sodnega svetnika g. Fr. Pečnika. — V bolnici je včeraj zjutraj umrl po strašnih mukah 221etni natakar Franc Krabonja, o katerem smo poročali, da je pri požaru v Markovi baraki kot goreča baklja skoči! iz plamenov v podstrešju na cesto in so ga s strašnimi opeklinami po celem telesu odpremili v bolnico. — V bolnici je tudi umrla 301etna Karla Kos, bivša zvaničnica drž. žel., po^ dolgi mučni bolezni. Bila je vrla načelnica Sokola Maribor I. Njen pogreb bo jutri v torek 24. t. m. ob 16. izpred mrtvašnice mestnega pokopališča na Pobrežju. — V Cankarjevi ulici 34 je umrla Marija Golob, zasebnica, stara 69 let. — Blag jim spomin! Liudska univerza v Mariboru. Koncert »Ruska pesem« priredi znani ruski baritonist Aleksander Balaban, bivši član beograjske opere in sedaj pr- vi baritonist graške opere v pondeljek, dne 13. aprila v okvirju Ljudske univerze. Gospod Balaban je gotovo ostal našemu občinstvu izza časa gostovanja v naši operi v najboljšem spominu. Olepševalno in tujsko-prometno društvo v Laškem ima svoj 41. redni občni zbor v četrtek, 26. t. m. v gostilniških prostorih hotela »Tadina« v Laškem ob 20. uri. Na dnevnem redu je med drugim volitev novega odbora in 3 članov v odbor za jesensko tujsko-prometno razstavo v Ljubljani. & Graf®!*?:: Do vključno -petka: Sijajen zvočni film, zmaga človeške volje in duha nad naravo: Byrdova ekspedicija na južni tečaj. Unionu: Danes zadnjikrat: Zapadna fronia. Od torka dalje: 100% govoreči in zvočni film: V BOJU S PODZEMLJOM. Carlo Aldini. Predstave v obeh kinih ob delavnikih ob 17., 19., 21. uri: ob nedeljah in praznikih ob 15., 17., 19, in 21. uri. Predprodaja dnevno: od 10. do 12. ure na blagajni. XXVI APOLO KINO: V soboto in nedeljo dvojni spored: BUCK JONES. FRED THOMSON. Sroda Ob 5. url popoldne Velika kavarna- OTROČKA PREDSTAVA Sodelujejo: The Recklln Comp in Greti Schletlnger Predavanje g. min. dr. Kukovca v soboto zvečer v Jč ligi v Narodnem domu je kljub mnogobrojnim drugim prireditvam privabilo lepo število najodličnejšega občinstva, zlasti inteligence. Poslušalci so z zanimanjem sledili stvarnim izvajanjem predavatelja, da je bil . deležen toplega odobravanja. Naši dobrovoljci, organizirani v mariborski sekciji Zveze dobrovoljcev so imeli včeraj v Narodnem domu. lepo obiskan občni zbor, ki mu je prisostvoval tudi komandant inž. podoficirske šole, polkovnik Putnikovič. Organizacija je izvršila v interesu svojih članov celo vrsto intervencij* njeno delo pa je bilo v glavnem usmerjeno na izdajo novih uverenj ter ugodno rešitev agrarnega in uradniške«« vprašanja. Pri volitvah je bil zopet izvoljen dosedanji odbor s predsednikom dr. Pivkom na čelu. Studenška nedelja v znamenju prve pomladi! V pratru so ostali 3 vrtiljaki, ki so beležili še vedno velik promet. Tudi druge stojnice so prišle docela na svoj račun. To »pojo-žefovanje« je zahtevalo žal tudi svojd žrtev: z vrtiljaka je padla 201etna Ivana Stropnik, ki se je hudo ranila na glavi. Gledalci pravijo, da je vzrok nesreče — neprevidnost. Tudi v soboto se je zgodila težka nesreča, ki je zbudila razne govorice. Posestnik Beri iz Peker je povozil učenko Anico Savernikovo, ki ;o je slučajno navzoči rešilni avtomobil odpravil v bolnico. Usodni ovinek pred1 železniškim prelazom je povzročil že ne-broj nezgod. — Sokol je polnoštevilno posetil akademijo bratskega društva Sokol II. v Mariboru, nekateri pa so v nedeljo pohiteli celo v Pobrežje in Košake. — Kopalci v Dravi vzbujajo ob vsakem solnčnem vremenu pozornost Stu-denčanov. Včeraj so se kar štirje soln-čili na pesku. Pač zgodnja kopalna sezona! Občni zbor Protitnberkulozne lise v Mariboru se bo vršil v četrtek, 26. t. m. ob pol 18. uri v kinu »Apolo«. Po običajnem dnevnem redu bo predaval vodja tukajšnjega protituberkuloznega dispanzerja g. dr. V a r 1 o tuberkulozi otrok in odraslih. Vstop prost. Vabljeni so vsi! Prve gobe-snežnice Ih poljski mavroM. Na mariborski trg sta prinesli dve de-žclanki prve gobe-snežnice in užitne poljske ma/rohe (smrčke). Redka gurmanska Specijaliteta je takoi našla kupce. V nedeljo dopoldan so že tri kmetice prodajale snežnice, najdene pod snežno odejo v neposredni bližini Maribora. Srebrno posodo iz bivše Park-knvatue si je privošči! Anton C.,-ki so ga te del aretirali in našli pri njem take posod« odn. orodja za krog 700 do 800 Din. Manufakturo brez dovoljenja prodal«! I je po iiiarlbtv.sk; okolici žid Ferdinand | Langfekler ir češkoslovaške. Aretiral! i so ga in kaznovali za enkrat % rfobo 1 5000 Din. Dr. O. Ilaunig: Zgodovinski spomini na Sv, Lenart Trški sodnik je bil izvoljen samo za eno leto. To določbo so spremenili leta 1829 občinski svetovalci, odbor in vsi tržani, ki so izvolili dolgoletnega trškega sodnika, ranocelnika Karola Schram-beka, ki je prišel leta 1796 iz Ptuja, za dosmrtnega sodnika. Dne 18. julija 1843 so za dobo treh let izvolili Alojza Wen-zela, po poklicu barvarja, ki je imel jako spretno pisavo in izvrsten koncept. Po potrditvi izvolitve od strani hra-stovške graščine je trški sodnik prisegel po obrazcu, ki ga je določila oblast 'Ine 15. marca 1787. Meseca svečana je bilo navadno zborovanje tržanov, na katerem so se določili možje za različne posle, ki so jih morali opravljati v trški občini. Izvoljen je bil blagajnik, ki je sprejemal denar, izvrševal izplačila ter sploh vodil vse račune. Za njim so določili nadzornika za vzdrževanje reda, kateremu je bil podrejen nočni čuvaj, ki je imel letne plače celih 11 gld. Tudi že v tedanjih časih se je zgodi- lo, da je nočnega čuvaja premagalo vino in ni mogel opraviti službe po predpisu. Tako beremo, da je trški sodnik takemu zaspančku odtegnil na plači, kar ga je seve čisto streznilo. In ker enkrat ni pravočasno obvestil vseh volilcev o dnevu volitve trškega župana, ga je posadil trški sodnik za 24 ur v temnico. Naš sedanji čuvaj Cene živi nedvomno v boljših časih. Tretja služba je bila pregledovalca mesa v mesnicah. Tozadevno so bili strogi predpisi. Pregledovalec je prišel Čisto nepričakovano v mesnico in gorje, Če ni bilo vse v redu. Prihajal je komisar celo iz Gradca. Mesarja sta bila le dva in sta imela . ®ti ter razprodajati meso vsak v svo-^ tednu; le, če je enemu prej zmanjkalo meso, je smel drugi že prej zače-“.s Prodajo. Tedanqa mesarja Solak Ju-,r'i> ki je prišel v Sv- Lenart leta 1751 Majšperga. ter Glancer Gregor, sta ‘j S prodajo. Tedanja mesarija Solak Jurij je moral na ričet za en dan; ker je imel otekle noge, ni bil okovaq v že-lezje. Glancer pa je moral pretrpeti tudi to poostritev. ”ažna je bila tudi funkcija pregledovala, ali pečejo peki hlebe in žemlje v predpisani teži. Tudi peka sta bila v tedanjih časih le dva in je imel vsak svoj okraj, v katerem je smel »gajšic« razprodajati pecivo. Pregledovalec je prišel najmanj vsak enkrat v pekarijo ter je stehtal Peeiv0i £e je }jj]a gemija ]e ^ en kvin- . Prelahka, je bil že kaznovan. Zato si ys*k premislil, da bi pekel žemlje z velikimi luknjami in tam spravil pekovsko dušo. Šel je takoj kašo pihat in zgo-,se mu je celo, da so mu zaprli pekarijo. Leta 1777, na kvatemo sredo, je prišel deželni profos iz Gradca s 4 vojaki pregledovat, ali pečejo peki po predpisih, da lenarški tržani ne bi trpeli na telesni teži. Preizkušal je tudi, ali- imajo Gostilničarji posodo pravilno izmerjeno. Izvoljena sta bila tudi dva tržana, ki sta morala paziti, da ni nastala nevarnost izbruha ognja. Vsako leto se je na zborovanju tržanov na rotovžu prebral Predpis, kako je ravnati z ognjem; vsaj ^rat v letu so pregledali vse dimnike imena vseh nemarnežev zapisali v knjigo. Strogo nadzorstvo pa je bilo tu-di Potrebno, kajti hiše so bile razen cerk-Ve vse s slamo krite- Na rotovžu so na-£ravili še-lfe leta 1828 streho iz opeke. ® tedaj je obstojalo prostovoljno gasil-sko društvo, ki je imelo shrambo za °r°dje tam, kjer stoji sedaj osnovna šo- Judi ceste in pota so morala biti v ^ u m je bil za to določen poseben od-oomik. Ce je hudourje napravilo jarke, dplo * tržane in vsak je moral dati kn -VCa’ se tržani niso prevrgli v ka-m J,anJ?’ če s<> šil od Solaka v temi do- 4 . ' jno Je bilo tudi v tedanjih časih nicr/° •*aneza Krstnika gostilničarji v k!eN. kar tudi ni bi-0 *ahko, kajti trški studenec je bil izven trga za Tomažičevo hišo in je šele suša leta 1832 in 1834 prisilila tržane, da so izkopali sredi trga studenec kakor je še sedaj. Dalje je bil določen tudi mož, ki je moral skrbeti za priprego, katero bi rabilo vojaštvo ali druga javna oblast. Vsak tržan je moral dati konja, voz, če pa tega ni mogel, je plačal primeren davek. Še celo nadzornika gozdov so imeli. Okoli Šent Lenarta so bili pred 150 leti še gozdovi; tako vemo, da so posekali leta 1761 gozd, ki se je razprostiral za sedanjo Polančevo opekarno noter do Velke. V Trnju so leta 1766 iztrebili vse grmovje; v Čreti, kjer so sedaj najbolj rodovitne njive, je bil gozd, iz katerega so dobivali tržani steljo. Gozdni nadzornik je imel vsa ta dela v rokah- O priliki občnega zbora vseh tržanov so sklepali tudi o odobritvi računa za preteklo leto. Navadno je šlo vse gladko. Zanimiv je račun, iz katerega je razvidno, da je občina leta 1781 kupila smodnika za 1 gld 30 kr. da so streljali na Telovo med slavnostno procesijo. Strelci so dobili 4 gld 13 kr, nosilec cerkvene zastave pa cele tri krajcarje. Na tem zborovanju je trški sodnik tudi vsakokrat opozoril tržane, da morajo dati svinje rinkati, da ne delajo škode na pašniku v Čreti. Ob koncu zborovanja se je vršilo sprejemanje novih tržanov, ki so mora- li priseči in plačati pristojbino, ki« je znašala najprej 3 gld, potem pa pet. Zanimivo je, da je hrastovška graščina predpisala že leta 1787 slovensko besedilo prisege, ki se glasi: »Jas N. N. persegnem Bogu Same-mo Mogotznemo eno pravizhno per-sego. Da jas na neschni Den sa eniga Terschkiga Purgara gor vset gratam. Da jas vse tisto kai je k nuzi, ino gor jemainjii tega gmein Terga S. Leonarda se dotizhe, no vse tisto svosto storiti zhem, kaj zolli gmein Purgarschofti k nuzi bo. No te jas zhem tudi enemo takemo men napro postablenemo Rich-tarii, nu eriemo ZOllemo Rathti vsech poštenim Rezech pokorni bitti. Na tako Vischo, kak se enemo postenemo ino Svostemo Pnrgarii zhoi stoii. Ta ko guischno kack meni Bog pomaga!.« Nemško misleče oblasti so torej tedaj upoštevali slovenski jezik. Trški sodnik je bil torej v prvi vrsti političen uradnik, ki je moral paziti, da je bilo v upravnem oziru vse v redu. Druga zelo važna naloga trškega sodnika pa je bila, da je izvrševal tudi sodno Oblast, pod katero so spadali kraji: Spodnja in Zgornja Radehova, Spodnje -Zgornje Zerjavce in Lormanje. Reči se mora, da je bil trški sodnik res pravi sodnik v določenem mu okrožju. V zapiskih »Rats und Klageprotokol bey dem Markte St. Lenhard in Windisch Biiheln« je najti tozadevno prav zanimive podatke. Ko je bil trški sodnik potrjen od hra-stovške zemljiške oblasti, je sprejel uradno in sodno palico, pečat in ključ. Palico je moral držati trški sodnik v rokah, kadar je sodil. Sodstvo se je izvrševalo na rotovžu, ki je bil sezidan leta 1675, kakor kaže letnica v dvorani nad vratmi-Zanimiv je tudi napis, ki se glasi v slovenščini: »Kjer so postave kot človeško delo nejasne in pomanjkljive, jih morata nadomestiti sodnikova vest in srce.« Vsebina tega napisa ima pač globok pomen in naj bi ta smernica veljala ?a vsakega sodnika. Pri obravnavi sta bila navzoča zraven sodnika še dva svetovalca kot asesorja in dva takozvana Vorgeherja. Kolikor se more povzeti iz posameznih razprav, je bila vloga teh dveh v kazenskih zadevah približno enaka, kakor jo vrši sedaj javni tožitelj. Eden od njih je prednašal tožbo, nato se je zagovarjal obtoženec, končno pa je izrekel sodnik po morebitnem zaslišanju koke priče sodbo z uvodom: »Tako je spoznal sodnik s svetovalci.« Zapoma sodba se je tudi takoj izvršila, če ni bilo pritožbe na višjo inštanco. (Nadaljevanje sledi.) Pedagoški tečaj za učiteljstuo Ministrstvo prosvete priredi potom Udruženja jugoslovenskega učiteljstva v Ljubljani od 30. marca do 1. aprila pedagoški tečaj za učiteljstvo Dravske banovine. Na tečaju bodo predavali nemški pedagogi. Obča razprava se bo vršila o moderni osnovni šoli (predavanje, vzgledi dela in razgovori). Prvi dan bo predaval ministerijalni svetnik g. Hila iz Berlina o temi: Osnovne misli moderne pedagogike v narodni šoli. Drugi dan bo predaval šolski svetnik g. Šmidt o temi: Spoznavanje domovine in kulture v narodni osnovni šoli. Tretji dan bo predaval rektor iz Essena g. Binger o temi: Ideja dela v narodni šo- li. Vsi udeleženci imajo v smislu odloka ministrstva prosvete od 14. marca dopust in sicer: učitelji in učiteljice iz Ljubljane trodnevni dopust od 30. marca do 1. aprila. Zunanji učitelji in učiteljice pa petdnevni dopust od 29. marca do 2. aprila. Glede lokala, kjer se bo vršilo predavanje, glede prenočišč in prehrane za zunanje udeležence ter vsa podrobna navodila bo objavilo pravočasno poverjeništvo UJU v vseh Mstih. Dopust dajo na podlagi gornjega odloka upraviteljstva sama. Podružnica Ferijalnega saueza na drž, moškem učiteljišču je priredila v soboto svoj veliki koncert, ki je prav dobro uspel in izpričal, da se goji na zavodu glasba v zdravem prav-cu resnobne klasike, ki bo ostal trdna osnova za vsak muzikalni študij. Četudi ne razpolaga moški zbor z izoblikovanimi glasovi, je vendar dokazal, da se dajo pod strogim strokovnim vodstvom doseči prav lepi uspehi. Zapel je »Slovana« od Knahla, Medvedovo »Ljubezen in pomlad«, Marinkovičevo »Na Adriju«, prekrasno Mirkovo »Na trgu«, ki je razodela vso bogato invencijo skladatelji’.; ter gromovito Hajdrihovo »Morje Adrijanske«, ljubljenko naših mladinskih zborov. Vse pesmi so kandidati odpeli z veliko ljubeznijo v močnem zanosu, posebno pa učinkovito Mirkovo, ki je pričarala vso sanjavost melodijoznega razpleta. Orkester je pa nudil z vso ambicijo naštudirani ouver-furi iz »Tancreda« od Rossijina in pestro zvenečo in razgibano iz »Coriola-na« od Beethovna. Presenetljiva izdelava zamisli, ritmični razmah in skrbna vigranost sio pripomogle skladbam do jakega učinka. Prav lepo znanje in sigurnost' je pokazal solist, kandidat Schmidt, ki je igral ob spremljevanju orkestra Raffovo »Lavantino« ter težko »Legendo« od Wieniawskega, ki jo je zelo vestno in spretno spremljal na klavirju kandidat Cvetko. Ob pravi poglobitvi, strogi, neizprosni lastni kritičnosti, ki ne dopušča sanjavega, neplodnega domišljevanja in poveličevanje, je pri obeh pričakovati zelo ugodnega razvoja- Ves muzikalni part je naštudiral glasbenik, g. prof. Karol Pahor- z velikim strokovnim znanjem in neomahljivim trudom, s požrtvovalno udanostjo stvari. Upravičene so nade za srečen napredek mlade muzikalne učiteljske generacije. Vse priznanje gre pa tudi ravnatelju zavoda, g. dr. M. Potočniku, ki z budnimi očmi motri vsestranski razmah svoje mladine, in ki ji s toplim srcem irr globokim razumevanjem njenih teženj in potreb pomaga po pravi poti neizprosnega Čuta dolžnosti in vestnosti do — vroče zaželjenega cilja, do kruha. A . . e. Šport NOGOMET. ISSK MariborrSK Svoboda 8:2 (4:1). Na igrišču ISSK Maribora se je včeraj dopoldne vršila prijateljska tekma med ISSK Mariborom in SK Svobodo. Zmagala je enajstorica »Maribora« v razmerju 8:2. Sodil je g. dr- Planinšek. Ostale nogometne tekme, Ljubljana: Primorje:Jadran 3:3. Zagreb: Prvenstvo: Gradjanski:Coti-cordia 5:1 (4:0); Hašk:Viktorija 1:1 (0:1); Zelezničarji:Grafičar 3:1 (0:0); Sokol :Sparta 3:0 (1:0). Beograd: Prvenstvo: Jugoslavija:Gra-fič ./ 5:0 (0:0); BSK:Obilič 2:1 (0:1). Lahka atletika. V Ljubljani se je včeraj vršil cross country tek za prvenstvo Dravske banovine. Tekmovanje se je vršilo v treh kategorijah. V prvi juniorski kategoriji (2 km) je zmagal Marjan Glavnik (Ilirija) v času 9:17.8, v drugi (3 km) pa je zmagal L. Glavnik (Ilirija) v času 12:02.8. Rezultati seniorjev (10 km) so bili naslednji: 1. Slapničar (Primorje) 31:46.2, 2. Šporn (Ilirija) 31:47.2, 3. Ilovar (Ilirija) 33:01.9, 4. Krevs (Prim.). Naslov prvaka Dravske banovine v cross coun-tryju za leto 1931 si je s 16 točkami priborilo moštvo ASK Primorja. Ilirija se ni plasirala. Plavanje. V Ljubljani je SK Ilirija priredila v. soboto in nedeljo plavalno tekmo v svojem zimskem bazenu. Rezultati so bili naslednji: 100 m gospodje prosti stil: 1. Fritsch 1:10-7, 2. Žirovnik 1:11.8. 100 m prsno dame: 1. Sever Mara 1:34.8, 2. Kržan 1:48.6. 100 m hrbtno gospodje; 1. Wilfan 1:19.4, 2. Žirovnik 1:23. 100 m prosto dame: 1. Lampret 1:18.4, 2. Paumgarten 1:18.8. 100 m prsno gospodje: 1. Jamnik 1:30, 2. Payer 1:30-2. 100 m hrbtno dame: 1. Lampret 1:33,8, 2. Dolenec 1:51.5. 200 m dame prsno; 1. Sever Mara 3:33. 200 m prsno gospodje: 1. Jamnik 3:13, 2. Kraw mar 3:30.4. Družabni večer moške podružnice Ciril* Metodove družbe v soboto zvečer pri Frančeku v Melju je zelo lepo uspel. Sodelovalo je pevsko društvo »Jadran«, ki je zapelo več pesmi. Sohfftsfm Sokol I v Mariboru poziva članstvo in naraščaj, da se v čim večjem številu udeležita pogreba Drage Kosove, sestre naše načelnice, bivše železniške uradnice, ki bo v torek ob 16. uri izpred mrtvašnice na Pobrežju. Obleka civilna z znakom. Sokol Maribor I. Glavna skupščina Kolesarskega saveza kraljevine JugosiavlJe. V dvorani hotela Halb\vidla se je vče-raj vršila XI. redna letna skupščina Kolesarskega saveza kraljevine Jugoslavije. Skupščino je vodil predsednik ljubljanskega pododbora g. Gorjanc. Navzoči so bili delegati 44 klubov. V savezu je včlanjenih 53 klubov, ki so priredili lani 128 kolesarskih dirk. Nastopilo je 1507 tekmovalcev, ki so prevozili na dirkah skupaj progo 6122 km. Tekma za državno prvenstvo se je vršila 14. IX. na progi Krška vas—Trnovo—Krška vas (172 km) za seniorje in je postal državni prvak Grgac (Sokol, Zagreb) v času 6:32:02. Juniorska proga je bila dolga 73 km S!P0 m in je postal državni prvak Gregotti (Sokol, Zagreb) v času 2:39:42. Finančno stanje saveza je zelo slabo, dohodki so bili Din 4922.—, izdatki pa Din 15.350.—, torej deficit od 10.428 Din. Po absolutoriju staremu odboru je bil izvoljen naslednji novi odbor: predsednik podpolkovnik Jaklič (Ljubljana), glavni tajnik in blagajnik Boškovič (Zagreb), tehnični referent Jurčec (Zagreb) in savezni delegat Strzakovsky (Zagreb). Glede tekme za državno prvenstvo je skupščina sklenila, da prepusti izbiro terena in kraja petčlanskemu odboru, ki mora najkasneje v enem mesecu predložiti plenumu saveza konkretne predloge. Skupščina je tudi sklenila, da se savez udeleži tekmovanja za svetovno prvenstvo, ki bo letos na Danskem, ISSK Maribor:SK Celje. Dne 25. t- m. bo gostoval proti ISSK Mariboru športni klub Celje iz Celja. Ker je to prva oficijelna tekma letošnje sezone v Mariboru, vlada med športno javnostjo veliko zanimanje za prvi na* stop našega prvaka. Kakor je bilo iz dosedanjih training-tekem razvidno, je moštvo ISSK Maribora že v precej dobri formi in obeta biti tekma s športnega vidika jako zanimivi, ker je tudi nasprotnik SK Celje jako ambicijozno in odporno mo4*w» Stfan 4- Marlborskf V E C E R NIK Jutra VMariboru, dne 23. III. 1931. SL Zenecoi V senci jezuita Zgodovinski toum, t5 *Luč božja, krasotičica, tvoji lepi prstki imajo tigrove kremplje!« Med tem govorjenjem se je bila vlačuga mahoma vzpela kvišku; klečala je, gibčna in skrčena, zares podobna krasni tigri; prijela je bila Franca I. za roko, in njeni ostri nohti so se mu zarili v mehko kožo. »Oh, oprostite!«je dejala, ko se je zopet zavedla. »Včasih me pahne ta gnev v pravcati delirij...« »Biti opraskanemu od tebe, je zmerom še veselje,« se je odrezal kralj galantno. »A nadaljuj!...« »A kje sam se ustavila? Da, srečala sem tistega viteza ...« »Laži-kneza...« »Da, lažikneza... In ljubila sem ga, ker se mi je zdelo, da čutim v njegovim očeh pravo ljubezen. Ljubila sem ga, zakaj v njegovih besedah je zvenela odkritosrčnost, ki me je očarala. Bil je imeniten glumač. Ni me zapeljal njegov naslov. Nasprotno, rajša bi bila vedela, da je ubog in skromnega rojstva. Ljubila sem ga z vso dušo, z vsem ognjem deviškega srca.« Med temi besedami je skočila vlačuga s postelje. Začela se je bila napravljati. Franc I. je opazil, da oblači kavalirsko obleko. Zabavnih oči je sledil podrobnostim tega opravila; niti na um mi ni prišlo, da bi se začudil. Vlačuga je nadaljevala: »Prelomila sem torej prisego nesrečnežu, ki mi je bil žrtvoval svoje življenje in me obdal z razkošjem, v katerem nisem več poznala neizpolnjenih želja. Kesanje nisem čutila, ali če sem ga, ga ja naglo udušila ljubezen.« »On pa te je zapustil, kajne da?« *Da. Temu se smejete?« »Tudi ti bi lahko priznala, da se nimaš kaj jokati.« »Čudno! Ravno tako govorite, kakor je govoril on.« Glas čudne ženske je zazvenel tako nenavadno, da je Franc I. vztrepetal; temen nepokoj se je začel jazlivati po njegovi duši. A že je ona nadaljevala: »Ce bi me bil samo zapustil, to ne bi bilo še nič posebnega, umrla bi bila žalosti, hujšega ne bi bilo. Toda jaz živim!« »Kaj ti je napravil potem?« je vprašal kralj, po-stavši pozoren in resnoben. »Nekega dne se me je moj ljubimec naveličal. Sestajala sva se v samotni, majhni hišici, prelestni hišici, polni cvetja, kjer sem preživela najslajše dni in najstrašnejše ure svojega življenja. In tisti dan, ko se me je moj ljubimec nasitil, me ni zapustil kar tako, kakor vi pravite, ni mi dal samo slovesa, ni se vedel, z eno besedo, kakor se vede vsaka boljša napasena žival.« »No, no, povej že!« »Marveč šel je k mojemu možu.« Franc I., ki je sedel še vedno na robu postelje, je planil pokoncu in skočil k vlačugi, ki je stala takrat ravno pred zrcalom ter si pokrivala glavo s črnim bar-žunastim baretom. »Kaj praviš?« je vzkriknil. »Aha! Moja povest vas je začela zanimati, kajne da? A saj še niste slišali vsega, počakajte. Ali veste, kaj je storil knez z lakajsko dušo? Izročil je mojemu možu ključ najinega ljubezenskega gnezda! Povedal mu je uro najinega sestanka!« Bled, kakor prikovan, nezmožen, geniti se, je zamrmral Franc I.: »Magdalena Feronova!« Ona ga ni slišala. »Lopov je prišel na sestanek, napasel se še enkrat mojih objemov in se prepričal pred odhodom, da je moj mož tu. Da, bil je tam, nesrečnež. Vdrl je v sobo, hotel se je vreči name. Klicala sem ljubimca na pomoč, odgovoril mi je le njegov grohot. Počakajte! Počakajte! Niste še slišali vsega. Moj mož je bil privedel nekoga seboj. In tisti nekdo je. bil krvnik! Krvnik, ali slišite! Vlekla sta me v Monfokon. In tam sta me obesila.« Poražen, prepaden in omoten od groze je zajecljal kralj: »Obesila!« »Da, obesila! Počakajte, to ni še vse! Vrnila sem se v najino ljubezensko gnezdo.« »Vrnila se je!« je zamrmral kralj, čuteč, kako ga obliva mrzla zona. Ženska je bila s čudovito spretnostjo zamolčala, kako jo je Manfred rešil z vešal in ni povedala kralju, kako se je mogla vrniti v hišico pri Tuilerijah, dasi je bila obešena. »Vrnila sem se v ljubezensko gnezdo,« je nadaljevala. Našla sem tamkaj svojega moža in sem ga bila primorana ubiti. Toda v svojem raztrganem, obupanem srcu sem prisegla lopovu maščevanje. In moja ošveta je bila strašna. Zvabila sem ga na sestanek in on me je objel. In veste, kaj sem bila storila? Otrovala sem se bila s strupom, ki ne prizanaša! In kdorkoli me ob-jame, mora umreti!« Plameneča in strašna je stopila s prekrižanimi ro* kaml proti kralju, ki je strmel in bulji! kakor okamenel, misleč, da sanja ves ta prizor v groznem snu. Ona pa ga je vprašala z neskončno rahlim glasom: »In zdaj, sladki ljubimec moj, zdaj, Franc, kralj francoski, ali želiš še vedno, da snamem svojo krinko? Na .. . odveži jo!« To rekši, je sklonila tilnik. Kralj je odskočil kakor blazen in zakričal na ves glas. Zakril si je oči z obema rokama. Slišal je peklenski smeh, smuknilo je par korakov, nato je pogledal okoli sebe. Magdalena Feronova je izginila! .. Fra‘lc J- ie zaječal v svoji grozi, omahnil kakor pijan, planil k vratom in zapazil La Šatenjreja in D Eseja, ki sta tekla k njemu. L. Trikot se odlikuje. Poslušali smo razgovor, ki se je vršil med Fan-tarjem, Kokarderjem in Trikotom. Bralec se spominja, da je vprašal Kokarder argotskega kralja za svet, ta pa mu m odgovoril ničesar gotovega in je odšel kmalu nato iz krčme. ... *Ak