1 I V Vodicah so minuli petek simbolično odprli merilno redukcijsko postajo plinovodnega omrežja in smo tako v Slovenci in na Hrvatskem že dobili naravni zemeljski plin. Plin prihaja iz Sovjetske zveze, iz Sibirije, in je pomemben energetski vir, namenjen naši industriji in tudi široki potrošnji. — Foto. Jože Za-plotnik Leto XXXI. Številka 90 ^■Uaovitelji: občinske konference SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, Škofja Loka • Trtic — Izdaja Časopisno podjetje Gk» Kffcnj — Glavni urednik Igor Slavec - Odgovorni urednik Andrej Žalar GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA Zemeljski plin v Sloveniji Pomembna gospodarska pridobitev za vso Jugoslavijo je zemeljski plin, ki že priteka po magistralnih in distribucijskih plinovodih iz Sibirije za Slovenijo in Hrvatsko — Simbolična otvoritev na merilno redukcijski postaji v Vodicah Kranj, torek, 21. 11. 1978 Cena: 4 din List izhaja od oktobra 1947 kot tednik, od januarja 1958 kot poltednik, od januarja 1960 trikrat tedensko, od januarja 1964 kot poltednik ob sredah in sobotah, od julija 1974 pa ob torkih in petkih. ZA GORENJSKO Vodice — V Vodicah pri Ljubljani so v petek, 17. novembra, simbo-*foo prižgali baklo in spustili v popa zahodni krak jugoslovanskega tfaovodnega omrežja. Slavnostni 0*ornik na svečanosti, ki so se je ■dHežili ugledni zvezni in republiški fraibenopolitični delavci, minister 11 plinsko industrijo Sovjetske ^eze Sabit Atajevič Orudzev, prvi ^■tttnik ministrstva za energetiko -*ho»lovaške Jan Goldšmit ter av- strijski veleposlanik v Jugoslaviji Helmut Liederman, je bil podpredsednik Zveznega izvršnega sveta Branislav Ikonić: Po pozdravnem govoru predsednika poslovne skupnosti za plin Ivana Zupana, ki se je zahvalil vsem, ki so prispevali k uresničitvi tako velike in pomembne investicije, je Branislav Ikonid spre- Nadaljevanje na 20. strani & kongres Zveze sindikatov Jugoslavije Naprej po poti samoupr a vij an j a Temeljni kamen za most KRANJ - V petek, 24. novembra, ob 13,15 bo Kranj priča pomembnemu dogodku. Pri tovarni Planika bo predstavnik republiškega izvršnega sveta vzidal temeljni kamen za nov most prek Save med Laborami in Planino. Prvih del so se graditelji že lotili. Most bo dolg 366 metrov in širok 24 metrov, grajen pa bo iz betona in jekla. Gradila ga bosta Gradbinec Kranj in Metalna iz Maribora. 17 milijard starih dinarjev, kolikor bo gradnja veljala, bosta zagotovila republiška skupnost za ceste in skupščina občine Kranj. Most bo predvidoma zgrajen do 1. septembra leta 1980 in bo rešil veliko sedanjih prometnih zagat v Kranju, -jk V nhBNl N°VI"ARS?E KONFERENCE - Srečanja predstavnikov občinske skupščine in družbenopolitičnih organizacij Kranja s predstavniki sredstev javnega obveščanja bodo odslej redne. Pretekli ^htnie^ia Prv?>sledile Pa Ji bodo druge, na katerih bo govora o aktualnih kranjskih problemih, (jk) - Foto: J. Zaplotnik Resolucija nas bo obvezovala Danes se bo v Beogradu začel 8. kongres Zveze sindikatov *'afo«laviie najvišji dogovor o delu v prihodnje in obračun dela eklih štirih letih. Slednji zgovorno priča, da so jugoslo--.-Aiiruti v zadniih letih veliko prispevali k doseganju preteki '»nski sin *>iembn '•»cev, zlasti **zmer. ndikati v zadnjih letih veliko prispevali k doseganju ih rezultatov na področju izboljševanja položaja de-lnsti pa pri zboljševanju življenjskih in delovnih d 7 in 8 kongresom je bilo zgrajenih 580.000 stanovanj, *»lj«ijski standard se je povečal za 24 odstotkov, vse več podati posvečamo otroškemu varstvu, razvoju šolstva itd. Večje uspehe pa smo dosegli pri organizaciji družbene presne Danes dobiva topli obrok med delom že tri četrtine jugo-«ovan«kih delavcev, v proizvodnih organizacijah pa več kot 90 Že ta teden začetek javne razprave o osnutku resolucije za prihodnje leto — Dobri pogoji gospodarjenja pogojujejo razvoj samoupravljanja — Osebni dohodki počasneje od ustvarjenega dohodka — Več plati investiranja — Pomembne urbanistične naloge in zaostanek pri komunali — Resno o tekstilni industriji *t©tkov Kot je dejal Mika Spiljak, ki se je koi gosi uaeiezu ^»ensketfa kongresa Zveze sindikatov, topli obrok ni samo ne-^na socialna kategorija, temveč predvsem stvar večje pro-*ktivnosti dela, zagotavljanje pogojev delavcu da lahko dela «t« „ Jn« Kol.e in. da se na delovnem mestu dobro počuti. Več ■* polovica vseh jugoslovanskih delavcev v Jugoslaviji tudi fanizirano preživlja svoj I To je le nekaj številk, s polovica vsen j—— *Wnizirano preživlja svoj letni dopust. . • ^—--n- -jkozj katere se dejavnost sindikatov l •___IJ J___x - x_ _ •__1 • I To ie le nekaj steviin, skozi m«;^ "_j----- Nbolti odraža. Toda vsega tega ne bi mogli doseči, če sindikati •» H iznolnievali svoje vloge, ki jim jo daje ustava. To pa je **aemdelo na področju razvoja samoupravljanjauveljaviš določil zakona o združenem delu in to ne le formalno, ^Seč predvsem vsebinsko, v dograjevanju družbenega dogo- KRANJ — Resolucija o izvajanju družbenega plana občine Kranj v prihodnjem letu, ki je pomemben del celotnega srednjeročnega obdobja med letoma 1976 in 1980, bo obvezujoč in za vse veljaven dokument. V prihodnjem letu je predvsem treba doseči trdnejše pogoje gospodarjenja, kar je osnova za bogatejše in razvejanejše samoupravljanje. Uresničiti bo treba dogovore, na katere smo gledali doslej preveč formalno in so neuresničeni ležali na papirju, predvsem pa se bo treba lotiti problemov, zanemarjenih v preteklih letih. Mednje sodijo v kranjski občini razvoj primarnega in terciarnega sektorja ter povezovanje gospodarstva in odstranjevanje razdrobljenosti, uveljavljanje sistema družbenega planiranja, za katerega je najodgovornejše združeno delo v povezavi z interesnimi in krajevnimi skupnostmi ter kakovostnejše delo, kar je osnova za uveljavitev doma in na tujem. Izvoz mora dobiti še večjo družbeno podporo, pred- an gamoupravnega sporazumevanja. To so temelji, ki lajajo, da bodo delavci _vse_boU gospodarji svojega dela, Uspel referendum v Bistrici '*Vb©do vse bolj čutili odgovorne za poslovanje svoje temelj-* «rganix«cije in celotnega združenega dela n HloiaTv družbi- So t^eljiza nadaljnji razvoj samoupravljanja, L- odnos v vseh delovnih sredinah, j pomeni, da bodo delavci vsak dan pogumneje spre-n4rfli odvojem delu injx>javih v družbi in o vsem tistem, kar OTIuin* ———*---- postati prevladujoč odnos to pomeni, da bodo delavc i o svojem delu in pojavih v <_ boljše življenje. Rezultati, ki so jih sindikati in z njimi **fcl.2 milijona zaposlenih v Jugoslaviji v minulem štiriletnem *£biu dosegli, so pomembni. Nadaljevanje takšnega dela vse-**w nomeni utrditev dosedanje usmeritve ter dogovor za delo Prihodnjem štiriletnem obdobju. S tem pa bodo delegati jugo-^vanakega kongresa na tridnevnem zasedanju začrtali pot za *«4aljnii razvoj samoupravljanja. L. Bogataj VSTOP PROST PREVZEM IN PRODAJA RABLJENE SMUČARSKE OPREME, VSAKO SOBOTO IN NEDELJO, OD 11. NOVEMBRA DALJE, OD 9. DO 12. URE NA RAZSTAVIŠČU GORENJSKEGA SEJMA. PREVZEM RABLJENE OPREME ZA 19. NOVOLETNI SEJEM BOHINJSKA BISTRICA Minulo nedeljo so se prebivalci krajevne skupnosti Bohinjska Bistrica na Referendumu izrekli za samoprispevek za izgradnjo družbenega centra v Bohinjski Bistrici. Idejni načrt za družbeni center, ki ga gradi gradbeno podjetje Gradiš, predvideva veliko dvorano s 320 sedeži, oder s sodobno tehnično opremo, avlo, malo dvorano v etaži, garderobne prostore, knjižnico in druge prostore. Četrtino sredstev za izgradnjo družbenega centra bodo prispevali tako občani in delovni ljudje Bohinja, ostalo pa skupščine gorenjskih občin, kulturna skupnost Slovenije, Gospodarska zbornica ter republiške in zvezne družbenopolitične organizacije. V krajevni skupnosti Bohinjska Bistrica so se zavestno odločili za izvedbo referenduma . samoprispevek, ki ga bodo pla čevali pet let, od 1. decembra letos do 30. novembra leta 1983. S tem bodo dobili zelo sodoben kulturni prostor za svoje razgibano kulturno življenje, ki je zdaj potek.iio v dokaj neprimernih prostorih. za Prebivalci krajevne skupnosti Bohinjska Bistrica so glasovali na 12 voliščih, volilo pa je 2037 volivcev ali 98 odstotkov vseh volilnih upravičencev. Na šestih voliščih so zabeležili udeležbo prav vseh volivcev, ki so glasovali že do desete ure zjutraj. Za uvedbo samoprispevka je bilo 86 odstotkov prebivalcev krajevne skupnosti, kar predstavlja v krajevni skupnosti zelo visoko udeležbo. S tem uspelim referendumom za samoprispevek so krajani Bohinjske Bistrice in okoliških vasi dokazali svojo visoko zavest in pripravljenost, da tudi s svojim prispevkom pomagajo pri gradnji družbenega centra, ki pomeni veliko pridobitev za kraj in za vso radovljiško občino. Krajani in občani Bohinja, ki bodo tudi s svojim prispevkom postavili spominsko obeležje naše revolucionarne preteklosti, pa bodo najbolj ponosni na to, če bodo lahko prihodnje leto pozdravili v novem domu in v muzeju Tomaža Godca, kjer je bila ustanovna seja CK KPJ, člane Centralnega komiteja, še posebno pa tovariša Tita in Edvarda Kardelja. I). Sedej vsem pa naraščanje osebnih dohodkov in potrošnje nasploh ne sme prehitevati rasti dohodka. Stopnje rasti za prihodnje leto so optimistične, vendar so na osnovi kazalcev letošnjega devetmesečnega gospodarjenja prihodnje leto uresničljive. To so poudarili na petkovi novinarski konferenci, ki sta jo sklicala predsedstvo občinske skupščine Kranj in občinska konferenca SZDL. Srečanja bodo odslej stalna, nanje pa so vabljeni tudi zastopniki sredstev obveščanja iz združenega dela. Petkove konference so se udeležili sekretar komiteja občinske konference ZKS Jože Kavčič, predsednik občinske konference SZDL Slavko Malgaj, predsednik izvršnega sveta Drago Štefe in podpredsednik izvršnega sveta Ferdo Rauter. O osnutku resolucije je bilo govora že na izvršnem svetu, jutri pa bo o njem razpravljala občinska skupščina. V četrtek se začenja po krajevnih skupnostih in V združenem delu javna razprava, ki bo trajala do 15. decembra. Med temeljnimi nalogami prihodnjega leta izstopajo oblikovanje interesne skupnosti za preskrbo, ki mora vzpodbuditi tesnejše povezovanje kmetijstva, trgovine in industrije, začetek gradnje mlekarne in tovarne margarine, temeljite priprave na investicijske naložbe v Savi in Iskri ter nekaterih drugih delovnih kolektivih. j . ^ NAROČNIK: Več čokolade V petek so v Kobaridu položili temeljni kamen za novo tovarno mlečnih tablic in namazov. Vrednost investicije Planike, ki deluje kot TOZD Josipa Krasa iz Zagreba, je 100 milijonov dinarjev, letno pa bodo naredili 1800 ton izdelkov. Planika namreč letno proizvaja 1700 ton mleka v prahu, kar je polovica celotne slovenske proizvodnje. Redukcij ne bo V zvezi z napovedanim pomanjkanjem električne energije zaradi nekaterih okvar v posameznih elektrarnah je dispečerska služba združenih elektrogospodarskih podjetij v Jugoslaviji sporočila, da je električne energije dovolj. Proizvodnja elektrike gre po hačrtu. Zaradi nizkih voda, bodo hidroelektrarne do spomladi delale z manjšo zmogljivostjo. Ker so vsi remonti termoelektrarn že opravljeni, ni bojazni za pomanjkanje elektrike. Več na tuje Po podatkih zveznega zavoda za statistiko se je tudi oktobra nadaljevalo pozi tivno gibanje v zunanjetrgovinski menjavi Jugoslavije s približno 140 državami sveta. V desetih mesecih letos smo izvozili za približno 83 milijard dinarjev blaga, kar je za 8 odstotkov več kot lani. Uvoz je bil v tem času za 2 odstotka večji in je konec oktobra dosegel vrednost 147 milijard dinarjev. Premalo soli Cestna služba v Sloveniji je dobro pripravljena za mraz in sneg na cestah. Imajo dovolj mehanizacije, saj imajo na voljo 310 težkih tovornjakov, 200 posebnih posipovalcev, 326 plugov in 70 drugih strojev za odstranjevanje snega ter 27' rez kar jev za strjen sneg. So pa zaskrbljeni zaradi soli. Potre bovali bi jo 18 milijonov ton za najbolj nujne posege pri poledicah, na voljo pa imajo le 7 milijonov ton domače tuzlanske soli in 1,5 milijona ton soli, ki so jo uvozili iz Romunije. Torej komaj polovico potrebne količine. Srečanje pionirjev dopisnikov V okviru spominskih in študijskih dnevov Mitje Gor-jupa je bilo pretekli teden v Ljubljani 10. srečanje pionirjev dopisnikov iz vse Slovenije. V pestrem programu so se mladi dopisniki srečali z uredniki mladinskih listov, z znanimi novinarji in literati, za mentorje pa so pripravili strokovni posvet za temo jezik in šolska glasila. Srečanje se je končalo v soboto s podelitvijo priznanj in nagrad najboljšim ter s slav nostnim govorom Franca Še tinca. Promet po švedskem vzoru Na enotedenski obisk v Slovenijo je konec preteklega tedna dopotoval švedski pro metni strokovnjak Christen Hyden, ki ga zanima pred vsem varnost pešcev in kolesarjev. Program obiska, med katerim bo švedski strokovnjak obiskal več slovenskih ustanov, je pripravila ljubljanska komisija za vzgojo in varnost v cestnem prometu. JESENICE Predsednika občinskih gasilskih zvez iz Palilule in Tržiča sta podpisala listino o pobratenju. — Foto: J. Zaplotnik Pobratimstvo prinaša nove izkušnje Tržič — Sodelovanje občinskih gasilskih zvez iz Palilule in Tržiča se ni rodilo čez noč. Prvi korak sta že pred leti storili industrijski gasilski društvi beograjske Avale in tržiške Lepenke. Izmenjava izkušenj na področju varstva materialnih dobrin in življenj občanov pred požari in drugimi nesrečami se je na ta način sčasoma razvila tudi v prijateljstvo in sodelovanje med obema občinskima gasilskima zvezama. Delegacijo iz Palilule so Tržičani sprejeli v petek. Med tridnevnim obiskom so jim pokazali Gorenjsko in še posebej Tržič, jih popeljali med stroje v tovarnah Peko in BPT, jim razkazali prostore in opremo nekaterih domačih gasilskih društev ter jih seznanili z načinom svojega dela. V soboto dopoldne jih je najprej sprejel predsednik skupščine občine Tržič Milan Ogris skupaj s predstavniki družbenopolitičnih organizacij, nakar sta na;slavnostni seji predsednika obeh gasilskih zvez podpisala Odkritje obeležij padlim Dražgoše — V Dražgoški bitki je padlo tudi veliko domačinov. Okupator je ustrelil 41 talcev. Krajevni odbor ZB NOV Dražgoše je za praznik republike pripravil odkritje spominskih obeležij padlim borcem iz Dražgoš. Slovesnost bo v nedeljo, 26. novembra, ob 9. uri v Jelenščah in na ruševinah »Prosvetnega doma«, to je na mestih, kjer so bili talci ustreljeni. listino o pobratenju. Poleg izmenjave izkušenj, ki vodijo k boljšemu delu, bodo gasilci vsako leto pripravili še skupen delovni sestanek, organizirali pa bodo tudi tekmovanje. Slovesnega podpisa so se poleg gostov iz beograjske občine Palilula, z njimi je bil tudi predsednik občinske konference SZDL Palilula, udeležili še predstavniki skupščine občine Tržič in občinskih družbenopolitičnih organizacij, kar daje slutiti, da se bo morda sodelovanje razvilo tudi na širšem področju. H. J. Enoleten rok za vojake hranilce Beograd - Za edinega hranilca družine bo odslej veljal tisti vojak oziroma nabornik - vojaški obveznik, čigar dohodek od kmetijstva na družinskega člana ne presega 5 odstotkov1 od poprečnega osebnega dohodka, ustvarjenega v lanskem letu v naši državi, oziroma če drugi dohodki na družinskega člana ne bodo presegli 30 odstotkov od poprečnega jugoslovanskega mesečnega dohodka v lanskem letu. Takšen je smisel novih predpisov, ki jih pripravljajo in ki bodo določali, komu pripada pravica edinega hranilca družine oziroma pravica do tega, da služi le leto dni rednega vojaškega roka. (Po Tanjugu) Praznično v Vogljah Voglje - Krajevna skupnost Voglje s 560 prebivalci je med manjšimi v kranjski občini kot samostojna skupnost pa od leta 1907 dalje, praznuje jutri, 22. novembra, krajevni praznik. Tega dne leta 1941 je bil v kraju, ki sodi med najbolj »partizanske« v nekdanji šenčurski občini, ustanovljen odbor Osvobodilne fronte slovenskega naroda. Na sestanku pri Smrekarju je sodeloval tudi komunist in recolucionar Tomo Brejc. Izjemen je bil prispevek Vogelj k narodnoosvobodilni borbi. 21 krajanov je darovalo življenja za svobodo, v oboroženem boju pa je Spremenjeni radijski valovi TRŽIČ — Sklep mednarodne radijske konference v Ženevi pred tremi leti, po katerem se mora ravnati tudi Jugoslavija, je bil, da morajo vsi srednjevalovni oddajniki v Evropi, Aziji in Afriki spremeniti valovne dolžine, na katerih oddajajo. * To velja tudi za tržiško in jeseniško lokalno radijsko postajo. Tako bo s 23. novembrom Radio Tržič oddajal na srednjem valu namesto na dosedanjih 240 metrih na valovni dolžini 189,4 metra ali frekvenci 1584 kHz in bo obenem tudi močnejši kot doslej. Obeta pa se še ena novost; sedanjemu UKV oddajniku z 88,9 MHz se bo 23. novembra pridružil še nov UKV oddajnik s frekvenco 95 MHz, ki je usmerjen proti Kranju. Istočasno se bo spremenila tudi valovna dolžina jeseniškega radia Triglav, ki bo od četrtka naprej oddajal na valu 202 oziroma frekvenci 148,5 kHz. H J. sodelovalo kar 35 ljudi. Zaradi privrženosti k boju je bilo deset družin izseljenih. V Vogljah bodo s sodelovatijem osnovne šole v Voklem pripravili prisrčno praznovanje. V nedeljo so zastopniki krajevne skupnosti in družbenopolitičnih organizacij obiskali 12 nad 75 let starih krajanov. Do konca tedna pa načrtujejo večjo gasilsko vajo domačega gasilskega društva, športniki novoustanovljenega društva pa pripravljajo tekmovanja v večih panogah. V soboto, 25. novembra, ob 19. uri zvečer pa b*) slavnostna seja sveta krajevne skupnosti, članov delegacij in vodstev družbenopolitičnih organizacij ter društev. Predvsem bo letošnje vdg-Ijansko praznovanje delavno, saj že snujejo številne akcije, s katerimi nameravajo odstraniti že leta stare krajevne probleme. Obširnejši zapis o krajevni skupnosti Voglje pripravljamo za petkovo številko. -.i k Mladina za sodelovanje Tržič - V četrtek, 23. novembra, bo tržiške mladince obiskal Jože Mečina, predsednik Zveze slovenske mladine v Bilčovsu. Zanima ga predvsem delo mladih v občini, ki meji s Koroško in možnosti za sodelovati je, ki se je v nekaterih oblikah začelo /v lansko leto. O nadaljnjih možnostih tesnejšega sodelovanja bodo koroški in tržiški mladinci spregovorili popoldne ob 16. uri na seji komisije za mednarodne odnose. H. J. Danes ob deseti uri se bo sestal izvrsni svet Skupščine občine Jesenice. Med drugim bo razpravljal o analizi, ki obravnava prehod na ekonomske stanarine, pa predlog za zvišanje stopnje prispevka za stanovanjsko izgradnjo. Do obeh vprašanj bodo člani izvršnega sveta podali tudi svoje stališče. Po informaciji o urejanju nekaterih vprašanj v zvezi s poslovnimi prostori v občini Jesenice in poročilu o uresničevanju sklepov, sprejetih ob zvišanju cen v mestnem potniškem prometu, bodo razpravljali in sklepali tudi o več pomembnejših dejavnostih. Sem sodi analiza o turističnem poslovanju v jeseniški občini, poročilo o kontroli oddajanja turističnih sob in predlog o oblikovanju in izvajanju politike družbene prehrane v občini Jesenice. S. Saje KRANJ Sekretar Jože Kavčič je sklical za danes, 21. novembra, 18. redno sejo komiteja občinske konference ZKS Kranj. Člani komiteja bodo obravnavali resolucijo o politiki izvajanja družbenega plana občine Kranj v prihodnjem letu in predlog zadovoljevanja skupnih potreb v prihodnjih dveh letih. Zanimiva rasprava se obeta tudi o poročilu komisije za družbenoekonomske odnose in ekonomsko politiko o samoupravni organiziranosti dislociranih enot. Občinska konferenca SZDL Kranj pa sklicuje na pobudo predsedstva skupščine občine Kranj v četrtek, 23. novembra, ob 17. uri v Zadružnem domu v Cerkljah razgovor o samoupravnem razvoju krajevnih skupnosti. Osnova za razpravo bo gradivo »Samoupravni razvoj krajevnih skupnosti v občini Kranj«. -jk RADOVLJICA V torek, 21. novembra, bo seja izvršnega odbora predsedstva občinske konference SZDL Radovljica, na kateri bode ' razpravljali o osnutku zakona o sistemu državne uprave in o izvršnem svetu SRS ter o republiških upravnih organih, o predlogu j.a izdajo zakona o družbenih svetih s tezami za osnutek zakona, o osnutku zakona o skupnih osnovah svobodne menjave dela, o delovnem osnutku proračunskih dohodkov za leto 1979, o proslavi dneva republike v Essnu ter o nekaterih drugih vprašanjih. V sredo, 22. novembra, bo skupna seja sveta za informiranje pri predsedstvu občinske konference SZDL Radovljica ia komisije za politično propagando in informiranje pri občinske« svetu Zveze sindikatov Radovljica. Na seji bodo obravnavali predlog programov RTV Ljubljana, stališča skupnosti in programskega odbora lokalne radijske postaje Triglav do predlogi programov RTV Ljubljana, o osnutku resolucije o temelji* družbenega obveščanja ter o sklepih programskega sveta Iskalne radijske postaje Triglav. V petek, 24. novembra, bo v sejni dvorani družbenopolitičnih organizacij Radovljica redna seja predsedstva občinske konference SZDL, na kateri bodo razpravljali o resoluciji o politiki uresničevanja družbenega plana občine Radovljica xa obdobje 1976 do 1980 v letu 1979, o povzetkih dopolnil samoupravnih sporazumov o temeljih planov za obdobje 1976 do 1MB za leti 1979 in 1980 ter obravnavali razmere v Psihiatrični bolnici Begunje. D.Sedej ŠKOFJA LOKA Na današnji seji izvršnega sveta občinske skupščine Škmfla Loka bodo spregovorili o proračunu občine za letos in financiranju proračunskih dohodkov občine, osnutku odloka o določitvi prispevnih stopenj za uresničevanje programov samoupravnih interesnih skupnosti družbenih dejavnosti v prihodnje« letu, programu požarnega varstva v škofjeloški občini, prodaš: nepremičnin na Ledinici in delovni uspešnosti predstojnike* organov občinske uprave. V četrtek, 23. novembra, ob 16. uri bo razširjena seja sveu Zveze sindikatov, skupno s komisijo za politični sistem pri OK ZKS ter komisijo za spremljanje uresničevanja zakona o združenem delu pri občinski skupščini. Obravnavali bodo analizo • sprejetih in usklajenih samoupravnih splošnih aktih v občim Skofja Loka in družbeni dogovor o druž ben o- pol i tič n em usposabljanju. Na dnevnem redu je tudi sklepanje o ustanovitvi samoupravne skupnosti za oddih in rekreacijo v občini. L. B. TRŽIČ V petek, 17. novembra, so se na razširjeni seji sestali člani predsedstva občinske konference ZSMS Tržič ter člani komisije za idejnopolitično delo pri predsedstvu. Analizirali so akcijsko delovanje vodstva mladinske organizacije v občini ter ugotovili, da je predsedstvo občinske konference ZSMS vse premalo politično izvršilni organ konference, da sama konferenca na sejali ne dela vsebinsko ter da dvoletni mandat v ZSMS ter stalna menjava kadrov povzroča močne zavore v nepretrganem delu-Zato so se dogovorili, da morajo izkušenejši člani bolj kot doslej pomagati mlajšim, še posebej odgovorno pa zastaviti celotno nalogo kadrovanja v ZK. Na seji so se dogovorih tudi za akcijski program v letu 1979. ^ Člani izvršnega sveta skupščine občine Tržič bodo danes o* 11. uri razpravljali o finančnih poročilih samoupravni* interesnih skupnosti od 1. 1. do 31. 10. letos., o primerjavi rm* družbenega proizvoda in izplačanih neto osebnih dohodkov.* zbiranju vpisanega posojila za ceste, zatem pa še o osnutk* finančnega sklada za financiranje programov ljudske obramb« v prihodnjem letu in o osnutkih nekaterih odlokov. Končana politična šola Mojstrana - V hotelu Triglav končuje danes z delom 6. oddelek občinske politične šole, ki jo je v sodelovanju s komitejem občinske konference Zveze komunistov Jesenice pripravila jeseniška delavska univerza. V tem oddelku je od 6 do 17. novembra obiskovalo predavanja 26 članov osnovnih organizacij ZK iz delovnih organizacij jeseniške občine. Slušatelji so v 120 izobraževalnih urah predelali več tematskih področij: temelje marksizma, razvoj mednarodnega delavskega gibanja in socialistične revolucije v Jugoslaviji, družbenoekonomske odnose V naši socialistični samoupravni druž- bi, nekatere temelje družbenopolitičnega sistema SFRJ, mednarodne odnose in zunanjo politiko Jugoslavije, vlogo ZK na področju ki: t. znanosti, vzgoje in izobražen vlogo in idejne temelje ZKS \ >v\ listični samoupravni družbi. Kot so povedali pri komiteju ^ činske konference ZKS na Jesenicah je v dveh letih končalo občinske politično šolo okrog 180 mladih ks-niunistov iz jeseniške občine. Ti kadri že uspešno delujejo v partijsk* sekretariatih in drugih organih dnr henopolitičnih organizacij v občim S. Saje 3. stran O LAS Poljanski Študentje bi se zaposlili doma ^^M^r^^ Osvetlitev razvojnih možnosti Poljanske doline družbeno infrastrukturo, je zajeto v - Učinkovito preusmerjeno gospodarstvo potrebovalo čim več znanja bo Trebija — Klub študentov Po-.anake doline je v petek, 17. novembra, organiziral okroglo mizo o ■nereh nadaljnjega razvoja Poljan-*e doline. Kazprava je izzvenela kot seznanjanje študentov z možnostmi zaposlitve v domačem kraju. Študentje so povabili predstavnike ^rguizacij združenega dela, družbenopolitičnih organizacij in krajevni skupnosti Poljanske doline, davni sogovornik pa je bil pred-■ednik izvršnega sveta Skupščine ob-^■e Škofja Loka Peter Petrič, ki je °»*etlil razvojne možnosti Poljan-jj* doline in odgovarjal na vpra- škofjeloške občinske skupštine so že sprejeli novelirani urba-*mtični program, ki ternelji na pro-P*ozah razvojnih možnosti celotne 3°2ine in njenih področij. Poljanska 4°fina kot ena izmed štirih mikro-r*pj ima dva subcentra: Žiri in srenjo vas, katere podaljšek so Poljane. Od skupne površine 5.411 >*tarov je primernih za obdelavo -146 hektarov zemlje. Na področju uaetijstva bo treba združevati zdrobljeno kmečko posest in uva- Koliko iz občine k *ranj — V kranjski občini jfotavljajo, da bo prihodnji dve leti **pna poraba usklajena z rastjo ^uibenega proizvoda in da so pred-*p aneksov k samoupravnemu spo-'*zumu o temeljih planov samoupravnih interesnih skupnosti za-*4 določitve skupne porabe v pri-*4>jih dveh letih deležni večinoma ^■havanja. Na osnovi sedanjih poetov je mogoče trditi, da je grad- |*j> vrtca na Planini sprejeta kot 3?*dnostna naloga, saj je kranjska '**ina na področju otroškega var-*** deficitarna. Prispevki iz bruto ••djuih dohodkov ostajajo na lanski obveznosti temeljnih organ i-a dohodka pa se utegnejo celo z*aDJbti. V kranjski občini tudi ^fttoiijajo, da se delež sredstev, ki mora Kranj prispevati za enotni "•■MiSki program, zmanjšujejo, ****čajo pa obveznosti do skupnih "*ino izrazitejša so opozorila o postajanju osebnih dohodkov zapo-v družbenih dejavnostih za ^nimi dohodki zaposlenih v go-*"iarstvu. Za ugotovitev popolnej-stanja na tem področju se v *fini lotevajo izdelave posebne *»fee. Prav tako bodo kmalu znani ?^datki o prispevkih kranjske občine tt »kupno porabo republike. Ust rez-Jj podatke bo posredovala Služba **flbenega knjigovodstva. jati družbeni način proizvodnje, ki se ne opira več na lastništvo zemlje, temveč na njeno eksploatacijo. Do 600 m nadmorske višine so v škofjeloški občini doslej uspešno uvajali kmečki turizem. Povsem nedotaknjeni pa so ostali višje ležeči predeli, kjer bodo v bodoče s kmetijsko pospeševalno službo usposabljali pašne površine in s tem prekinili praznenje tega prostora. V prihodnjem razdobju bo večja skrb namenjena urejanju komunikacij, prometnih zvez, oskrbi prebivalstva, razvoju obrti, gostinstva in turizma. Predvsem pa bo poudarjeno učinkovito preusmerjanje v industriji. Poiskati bo treba nove proizvodne programe, ki se bodo uvrščali v obstoječo industrijo, vendar pa bodo prinašali povsem nove izdelke. Na področju specializacije, finalizacije izdelkov in uporabe novih materialov ter surovin so nekatere organizacije združenega dela naredile že pomembne korake. V tem okviru predstavlja največji poseg rudnik urana, ki bo z rednim obratovanjem proizvedel letno 120 ton surovega koncentrata in zaposlil 400 delavcev. Vendar pa rudnik ne bo posegel v ekološko ravnotežje področja, prav tako predstavljajo obrati za izločanje koncentrata iz rude zaprt sistem, brez odpadnih voda in drugih negativnih efektov. Tudi dose-ljevanje novih delavcev, ki bo razbito po vsej dolini, in njihov pritisk na investicijskem elaboratu rudnika. Z rudnikom je povezana tudi gradnja tako imenovane uranske ceste. Od Gorenje vasi do Zminca je že določeno, kje bo potekala, v izdelavi je le še študija skozi mesto Škof j a Loka. Po odsekih bodo z gradnjo pričeli v začetku prihodnjega leta. Poljanska dolina bo tako dobila sodobno cestno povezavo, ki ne bo pomembna le za rudnik urana, saj preko Poljanske doline poteka pomembna povezava osrednje Slovenije s Primorsko in bi bilo zato treba cesto zgraditi tudi brez rudnika. Intenziven razvoj Poljanske doline bo tako odprl večje možnosti zaposlitve. Vendar pa zaposlovanje ne bo več tako ekstenzivno, temveč bo potrebovalo predvsem delavce s čim višjo stopnjo znanja, take, ki bodo obvladovali zahtevne tehnološke procese. Sogovorniki za okroglo mizo so spregovorili tudi o potrebi po navezavi tesnejših stikov kluba študentov z organizacijami združenega dela, o dogovarjanju na področju štipendiranja, o pomenu planiranja kadrov, ki naj sloni na razvojnih možnostih in o uvajanju usmerjenega izobraževanja. Ze številna udeležba študentov sama je potrdila njihovo pripravljenost, da se vključijo v življenje in delo svojega kraja, saj bodo kot domači strokovnjaki najbolje skrbeli za vsestranski razvoj prostora, kjer so doma in kjer živijo. M. Volčjak Praznik učenosti Železarski izobraževalni center na Jesenicah praznuje 40 let uspešnega dela — Jubilej bodo proslavili 24. novembra na svečanosti v jeseni- škem gledališču Jesenice — O zgodovini železarskega izobraževalnega centra na Jesenicah in njegovi današnji dejavnosti so tokrat ne bomo na široko razpisali, saj smo to izobraževalno ustanovo podrobneje predstavili našim bralcem pred letošnjim praznikom dela. Vseeno pa ne moremo mimo nekaterih osnovnih podatkov, ki zgovorno pričajo o uspešni razvojni poti centra in pomembnosti njegovega vzgojno izobraževalnega poslanstva. Center je nastal iz poklicne šole kovinarske smeri, ki jo je 1938. leta ustanovila takratna Kranjska industrijska družba. Tisto leto je prvi letnik obiskovalo le 18 mladincev in 18 delavcev jeseniške železarne. V prvih povojnih letih se je dejavnost poklicne šole precej razširila, saj so v njej vzgajali kadre za vse jugoslovanske železarne. Delavski tehni-kum metalurške smeri je pozneje prerasel v redno tehniško šolo. Z združitvijo' vseh izobraževalnih oddelkov v enotno organizacijo pa je 1960. leta nastal na Jesenicah sodoben izobraževalni center. V okviru centra delujejo danes trije glavni oddelki: strokovne delavnice s šolskimi delavnicami in domom učencev, oddelek za izobraževanje odraslih in livarna za strojno litino, kjer imajo učenci le praktični pouk. Več sredstev za požarno varnost ^kofja Loka 'mi Škofi . — Doslej je bilo v **Iisi Skofja Loka za uresničevanje sparna varstva pred požari namc-""-j"! premalo sredstev. Prispevna pnja 0.08 odstotka je bila med *jnitjimi v Sloveniji. Za primer "'"> - prispevne stopnje /a požarno *rno«?t v gorenjskih občinah se '/*jo okrog 0.30 odstotka. Sred fa škofjeloške požarne skupnosti zadoščala le za pokritje najnu j £JWn materialnih potreb in stro-programa. Skupščina občinske 2jrne skupnosti je zato na pone-*vkovi seji. 13. novembra, osvojila '^iru samoupravnega sporazuma zniževanju sredstev in izvajan ju Tjpmna varstva pred požarom v Jjjtt Skofja Loka v letih 1979 in prispevno stopnjo v višini 0.30 ?"*Otka od bruto osebnih dohod m. ^ednjeroćni program opredeljuje T6dstva za funkcionalne izdatke **nsk< ...su. požarne skupnosti in oh *Ske gasilske zveze, nove invest. eije. redno vzdrževanje in st rokov no vzgojo. Ze takoj po sprejemu sporazuma v letu 1976 je bilo ugotovljeno, da bo premalo sredstev za realizacijo tedanjega programa. I'poštovana ni bila amortizacija opreme in orodja, odhodki za republiško in področno skupnost za požarno varnost ter za skupno financiranje večjih naprav za reševanje in gašenje. Med tem rasom se je tudi do 100 odstotkov podražila oprema in sredstva za gašenje. Porajajo se vse večje potrebe po zavarovanju, in opremi industrijskih centrov in izboljšanju preventivnega varstva zlasti v delovnih organizacijah, kar nazorno prikazujejo požari v Iskri Keteče. I/PH. Ter miki. Gorenjski predilnici in preventivni pregledi v delovnih organizacijah. \a? z večjimi sredstvi bo mogoče slediti hitremu tehnološkemu napredku opreme, ki je potrebna za reševanje in opravljanje nalog, ki jih predpisuje zakon o varstvu pred požari. M. Volčjak Posluh za invalide v Škofji Loki — Invalidi s< skofja Loka ***okrat srečujejo s specifičnimi '""memi, ki jih brez širše družbene pmoči ne morejo uspešno reševati. »eji koordinacijskega odbora "jAlev invalidov Gorenjske, ki je 10. oktobra v Skofji Loki, sta Tj* izpostavljena dva problema: "■"tektonske ovire za invalide in ^Poslovanje invalidov na Gorenj- škofjeloško društvo invalidov je *° Predložitvi zahteve, da se pri vseh f*dbah upoštevajo take rešitve, ki ***fočajo invalidom neoviran pri-5jPv vse javne zgradbe, naletelo na rjy odziv. Pri nekaterih že dogra-ffh stavbah so bile stopnice doajene z drsnimi mostički. Ostala **,*jska društva invalidov pa se ne morejo pohvaliti s takim razumevanjem. Koordinacijski odbor je zato dal pobudo za razpravo medobčinskemu svetu SZDI. v Kranju. Razprava o problemu zaposlovanja invalidov na Gorenjskem je pokazala, da je dosti takih, ki ne najdejo ustrezne zaposlitve. Veliko invalidnih oseb še nima ugotovljenega statusa invalidnosti. Ukinjajo se razne invalidske delavnice. Res je, da ne morejo poslovati rentabilno, vendar pa bomo morali tudi invalidom in osebam z zmanjšano duševno ali telesno sposobnostjo zagotoviti delo, saj je to najboljša pot za njihovo rehabilitacijo. M. Volčjak Največji je oddelek strokovnih šol. V njem je dveletna poklicna šola za metalurške delavce, triletna poklicna kovinarska, metalurška in elektro šola ter štirilet'na tehniška šola metalurške in strojne smeri. V teh šolah se lahko ob delu izobražujejo tudi odrasli. Oddelek za izobraževanje odraslih pa skrbi za dodatno usposabljanje delavcev v metalurgiji, strojništvu in varstvu pri delu ter obenem zagotavlja izvedbo raznih tečajev, preizkusov znanja, strokovnih ekskurzij in drugih izobraževalnih akcij. V oddelku strokovnih šol se letos izobražuje kar 563 mladih, izredno se šola 110 slušateljev, poleg tega pa ob delu obiskuje oddelek ljubljanske metalurške fakultete 13 delavcev. Velja omeniti tudi to, da gre skozi razne izobraževalne oblike v oddelku za izobraževanje odraslih vsako leto od 3500 do 4000 delavcev, dom učencev pa daje bivališče 94 učencem in 6 mladim delavcem. Ne nazadnje je treba poudariti, da imajo v centru organiziran pouk po najsodobnejših metodah. Mesečno spremljajo učenci okrog 50 ur pouka prek interne televizije, učijo pa se tudi v moderno opremljenih kabinetih in delavnicah. Kot načrtujejo na Jesenicah, bo center tudi v bodoče središče usmerjenega izobraževanja na Gorenjskem za metalurške poklice ter v jeseniški in radovljiški občini za kovinarske poklice. Delavci centra, v njem je 86 stalno zaposlenih predavateljev in drugega kadra, praznujejo v tem tednu 40. obletnico delovanja šole. V okviru praznovanja so že prejšnji teden odprli v centru prvi knjižni sejem, ki so ga pripravili v sodelovanju z ljubljansko Mladinsko knjigo. To prireditev bodo sklenili v četrtek. V petek, 24. novembra pa bodo učenci in predavatelji imeli ob dnevu centra svečanost v jeseniškem gledališču. Na proslavi bodo poleg slavnostnih govornikov sodelovali tudi učenci z recitacijami pa pevski zbor iz Žirovnice in godba železarne z Jesenic. S SAJE Ljubljanska ničla ne velja za Kranj Ustavno sodišče Slovenije je razveljavilo dodatni prispevek telefonskih naročnikov — Za sedaj v omrežni skupini 061 — V naši omrežni skupini ga bomo še plačevali — Do kdaj? Zasebni telefonski naročniki z območja omrežne skupine 061 do nadaljnjega ne bodo prispevali dodatnega denarja za razširitev telefonskega omrežja in napeljavo novih priključkov. Tako pravi razsodba ustavnega sodišča Slovenije,, s katero je pred kratkim razveljavilo tiste člene dveh samoupravnih sporazumov območne samoupravne skupnosti za ptt promet Ljubljana, ki govore o deležu posameznih občanov pri zagotavljanju sredstev za uresničevanje srednjeročnega razvojnega programa na področju telefonije. Gre za znanih 10 par, ki jih naročniki telefonskih priključkov plačujejo od impulza. S tem denarjem naj bi omenjena samoupravna skupnost zbrala do leta 1980 dobro tretjino potrebnih sredstev za razširitev telefonske mreže in bi namesto sedanjih štirideset tisoč telefonskih priključkov imeli do konca srednjeročnega obdobja v omrežni skupini 061 več kot sto tisoč telefonskih priključkov. Osnova za pobiranje prispevka v višni 10 par od impulza je po določbah tega sporazuma izjava vsakega telefonskega naročni- ka, da bo prostovoljno plačeval prispevek. K CGPDELO TOZD PRODAJA Podružnica Kranj Kranj, Koroška 16 vabi k sodelovanju: 1. PRODAJALKO(CA) za prodajo časopisov, tobačnih izdelkov in galanterije v prodajal ni. na avtobusni postaji v Tržiču in za kioske v Kranju. Zaželeno je, da ima kandidat končano šolo za prodajalce. Razpis velja do 24. 11. Pismene ponudbe pošljite na naslov: ČGP DELO, podružnica Kranj, Koroška 16. Vabila z omenjenimi izjavami, ki so jih ptt začele razpošiljati spomladi, je na območju omrežne skupine 061 podpisala približno petina naročnikov, julija pa se je z zadevo že' začelo ukvarjati ustavno sodišče Slovenije in pred nekaj dnevi sporazum razveljavilo. Zakaj so se sodniki za ta strogi ukrep, ko vsi dobro vemo, za lakoto po telefonskih priključkih in kako razvoj telefonije caplja za splošnim razvojem? Osrednji razlog za njihovo odločitev je, da samoupravno sporazumevanje o razvojnem programu ni bilo izpeljano niti po zahtevah zakona o temeljih družbenega planiranja in družbenem planu Slovenije niti ne po ustavnih določbah. Samoupravni sporazum o temeljih plana razvoja so namreč sprejele krajevne skupnosti, kot zahtevajo ustrezni predpisi. Toda niso ga sprejeli občani, organizirani v krajevnih skupnostih, temveč sveti KS kot najvišji organi. To pa hkrati pomeni da se vsak občan ni imel možnosti z referendumom ali drugo obliko osebnega izjavljanja odločati o tem, če se strinja z načrtovanim razvojem telefonije ali ne. Moral pa bi se, saj zakon o temeljih družbenega planiranja zahteva, da imajo v primerih, ko delovni ljudje in občani v krajevni ali samoupravni interesni skupnosti prevzemajo gmotne obveznosti, tudi pravico in dolžnost povedati svoje mnenje. Izidi takšnega glasovanja so tudi pogoji za sprejetje ali zavrnitev določenega samoupravnega sporazuma. Ker samoupravna interesna skupnost ni ubrala te zapletene poti samoupravnega odločanja, je pač pošiljala v podpis izjave. Takšen način izjavljanja pa ne sodi v naš način sporazumevanja. Enak sporazum imamo tudi na območju omrežne skupine 064 oziroma na Gorenjskem. Tudi na Gorenjskem so se naročniki telefonskih priključkov s podpisom izjave odločali za prispevek. Čeprav ga je po nekaterih podatkih podpisala le dobra tretjina naročnikov, ga »kasirajo« pri vseh. Menda tudi to ni prav. Vendar pa Gorenjci nismo sprožili ustavnega spora. Zato bomo prispevek najbrž še nekaj časa plačevali. Ali se bo samoupravna skupnost za ptt promet takoj lotila sporazumevanja v skladu z našo zakonodajo in utečeno prakso in . si na primeren način zagotovila prispevek občanov? L. Bogataj TOVARNA OBUTVE Tržič, n. sol. o. TOZD mreža objavlja za svojo prodajalno v Bistrici pri Tržiču naslednja prosta dela in naloge: NAMESTNIKA ŠEFA BLAGOVNICE Pogoji: Trgovski poslovodja z enim letom delovnih izkušenj, poskusno delo tri mesece; ADMINISTRATORJA Pogoji: administrativni tehnik z enim letom izkušenj ali administrator s petimi leti izkušenj, poskusno delo 2 meseca PETIH POMOČNIKOV Pogoji: XV prodajalec s tremi meseci delovnih izkušenj poskusno delo dva meseca Kandidati naj prijave z dokazili pošljejo ali prinesejo osebno v kadrovski oddelek podjetja do vključno 6. 12. 1978. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po preteku razpisanega roka. delovnih delovnih |jQL,AS4. stran Torek, 21. novembra Od blaga k čevljem in plastiki BPT Tržič pestijo enake težave kot vso slovensko tekstilno industrijo — Potrebna bo preusmeritev proizvodnje — Konkretni načrti v sodelovanju s sosednjim Pekom V BPT Tržič združuje delo 125« delavcev, od tega 724 žena. Delovna organizacija ima štiri temeljne organizacije: predilnico, tkalnico, ople-menitilnico in konfekcijo ter delovno skupnost skupnih služb, v okviru katerih delajo tudi energetsko-vzdr-ževalni obrati. TOZD konfekcija ima tudi dislociran obrat šivalnice Hriv v Loškem potoku. Proizvodni program BPT vključuje izdelavo preje, tkanin, ploskih tekstilij, oplemenitenje tkanin ter izdelavo posteljne konfekcije. Delo v glavnem poteka v dveh izmenah, le v nekaterih -oddelkih še poznajo nočno delo. Sedaj dela v nočni izmeni nekaj več kot 100 delavk. Vendar nočno delo oziroma tretjo izmeno postopoma ukinjajo. Kar naenkrat tega ne morejo narediti, ker bi potem bilo potrebno celoten proizvodni proces reorganizirati. Poslovni rezultati so letos ugodnejši kot lani, vendar niso zadovoljni z njimi. V devetih mesecih so imeli 133 milijonov dohodka, lani v enakem času pa 120 milijonov. Do konca leta bodo ustvarili 145 milijonov dinarjev dohodka. Ostanka dohodka so imeli ob koncu septembra 10 milijonov, konec leta pa naj bi ga bilo 13 milijonov dinarjev. Za amortizacijo pa računajo, da bo ostalo 10 milijonov dinarjev. Poprečni osebni dohodki so letos v prvi polovici leta znašali 4507 dinarjev in so bili za 14 odstotkov večji kot v polletju preteklega leta. Zaposlenost je enaka lanski in tudi v prihodnje ne bodo dosti večali število zaposlenih. Do leta 1980 naj bi letno v poprečju povečevali zaposlenost za 0,5 odstotka letno. Predvsem računajo na nove strokovnjake, ki jih štipendirajo. Sicer pa je pomanjkanje strokovnjakov eden največjih problemov BPT. Problem je še toliko večji, ker zaradi nizkih osebnih dohodkov tehniki in inženirji eelo odhajajo iz podjetja in se zaposlujejo v drugih tovarnah in negospodarstvu. V splošnem pestijo Bombažno predilnico in tkalnico enaki problemi kot vso tekstilno industrijo — zastarelost strojne opreme in tehnologije in s tem povezana draga proizvodnja in slaba konkurenčnost na trgu. Pričakujejo, da se bo v zvezi s položajem celotne panoge v Sloveniji, moralo nekaj spremeniti. Vedo pa tudi, da se bodo morali opreti predvsem na lastne sile in lastne razvojne programe. V sodelovanju s sosednjim Pekom že razmišljajo o dveh novih proizvodnih programih: eden je izdelava trdih kapic za čevljarsko industrijo. Sedaj je čevljarska industrija vezana na uvoz teh delov. Če bi delali trde kapice za vso slovensko čevljarsko industrijo, bi lahko letno naredili za 15 milijonov dinarjev teh izdelkov. Drug program, katerega bi začeli uresničevati prav tako v sodelovanju s Pekom, pa je proizvodnja plastičnih elementov za elektroindustrijo. Predlog je, da bi del tkalnice preuredili za proizvodnjo plastike. Po dogovoru s Pekom sedaj pripravljajo potrebne ekonomske izračune. Dosedanja tovarna ima namreč izdelavo plastičnih elementov že dobro vpeljano in ima sklenjeno dolgoročnejšo pogodbo s kranjsko Iskro. L. Bogataj Predrage surovine V Planiki računajo na dober poslovni uspeh — Več kot polovico čevljev prodajo na tuje — Slabo so konkurenčni, ker so surovine preveč obdavčene V Planiki dela nekaj več kot 3000 delavcev, ki so zaposleni v temeljnih organizacijah v Kranju, Turnišču v Prekmurju, Tolminu, Lukovici pri Domžalah, Breznici in trgovski mreži, katere poslovalnice so razpredene po vsej Jugoslaviji. Planika je predvsem usmerjena v program športne obutve, čeprav tudi modn« obutve ne zanemarjajo. Usmeritev v izdelavo lahke športne obutve v sodelovanju s svetovno znano firmo Addi-das je v skladu z dogovori gorenjske čevljarske industrije; Alpina izdeluje predvsem zimsko športno obutev. Peko modno in Planika lahko športno obutev. Dobra organizacija dela, sodobna tehnologija, ki jo uvajajo že nekaj let in s tem povezana visoka produktivnost dela ter osebna odgovornost za kakovost po delovnih skupinah, Več kot polovico obutve, ki jo naredijo v Planiki, prodajo na tuje. — Foto: J. Zaplotnik pa tudi skrbno izdelan proizvodni program, Planiki zagotavljajo dobro poslovanje. Tako računajo, da bodo letos imeli med 2,2 in 2,3 milijardami dinarjev prihodka, čistega dohodka pa naj bi bilo približno 100 milijonov dinarjev. Za amortizacijo bo ostalo 30 milijonov dinarjev, kar je nekoliko manj kot lani, ker je precej osnovnih sredstev že odpisanih. Obračunavajo namreč pospešeno amortizacijo. V celotnem kombinatu so imeli letos v prvih devetih mesecih poprečne osebne dohodke v višini 5450 dinarjev, najbolje pa so zaslužili delavci v TOZD Poliuretan in sicer v poprečju 5900 dinarjev. Tako visoki zaslužki so zaradi težkih delovnih pogojev. Planika izvaža več kot polovico proizvodnje in uvoz presega z izvozom kar za trikrat. Vendar jih pri izvozu pesti problem, kako doseči primerno ceno tudi na svetovnem trgu oziroma kako doseči konkurenčnost. Menijo, da bi morali biti ugodnejši pogoji za uvoz surovin iz dežel tretjega sveta. Ker je uvoz surovin preveč obdavčen, podobnih težav pa Italijani in Francozi, ki so znani po svoji obutvi, nimajo, le s težavo pristanejo na cene, po katerih ponujajo čevlje zahodni konkurenci. Planika je samoupravno dobro organizirana. Zaživele so tudi delovne in sindikalne skupine in kot posebnost še posebni sveti delovnih skupin. To so nekakšni izvršilno-politični organi, ki redno spremljajo proizvodnjo, kakovost, odmet, določajo na podlagi kakovosti, delovnosti, odsotnosti z dela in še vrste drugih faktorjev, s katerimi želijo spodbuditi boljše delo, višino stimulacije itd. So najmanjše celice samoupravljanja, ki so tako blizu vsem delavcem, da v njih tudi večina delavcev sodeluje. Najbolj viden rezultat takšne organiziranosti je vse manjši izmet oziroma boljša kakovost izdelkov, večja storilnost in kot končni uspeh tudi boljše poslovanje. L. Bogataj SKUPNOST ZA ZAPOSLOVANJE KRANJ Planiranje in usposabljanje kadrov Tehnični kadri d) S tehničnimi kadri na kratko označujemo številne poklicne skupine v združenem delu ter v vzgojnoizobraževalnem procesu ustreznih šolskih ustanov. Vsem je skupen večji delež znanj in veščin s področja matematičnih in fizikalnih zakonitosti, poznavanje materialov, njihove obdelave, medsebojnih vplivov in povezav itd. To so mehaniki, obdelovalci kovin in lesa, izdelovalci, predelovalci usnja, tekstila, monterji in podobno. V vsaki gospodarski dejavnosti imajo značilnostim dela in delovnim sredstvom primerne nazive. Na srednjih in višjih stopnjah strokovnosti pa so to strojni, elektro, gradbeni in drugi tehniki ter inženirji oziroma diplomirani inženirji istih strok in smeri. Razvoj tehnike in tehnologije pa tudi razvoj organizacije in delitve dela je prav na tem področju že od industrijske revolucije dalje, povzročal naglo razraščanje poklicnih možnosti. Vedno znova je porajal dela, ki jih je bilo potrebno opravljati z znanji in sposobnostmi, pridobljeni- mi deloma s praktičnim delom, pozneje pa vse bolj z izobraževanjem. Za sedanjo razvojno stopnjo je pomen teh kadrov še večji. Prav v novitetah, izboljšavah in racionalizacijah delovnih sredstev ter proizvodnih postopkov iščemo poti za povećanje materialne proizvodnje, dvig njene kvalitete in s tem dvig osebnega in skupnega standarda občanov. Enostavno širjenje proizvodnih zmogljivosti ob starem prebivalstvu z nizkim naravnim prirastkom, nam ne more zagotoviti pričakovanih učinkov. Iz podatkov o potrebah po kadrih in njihovem pokrivanju, ki jih v okviru zakonskih obveznosti in na osnovi dogovorov zbira ter proučuje Skupnost za zaposlovanje, je razvidno, da se strokovne službe in samoupravni organi v delovnih organizacijah tega zavedajo. Manj pa se zavedajo dejstva, da je treba kadre pravočasno predvideti, organizirati izobraževanje z vsemi potrebnimi elementi, jih ustrezno usposobiti za delo in ne nrfzadnje, da jih je potrebno zanj tudi primerno motivirati in stimulirati. Temu dejstvu se pridružujejo tudi problemi objektivnega značaja, ki izvirajo iz šibko opredeljenih dolgoročnih programov razvoja tako posameznih gospodarskih panog znotraj istih področij ter v okviru vseh gospodarskih področij in sektorjev. Družbeno sprejeti sistem samoupravnega planiranja je uveljavljen šele kratek čas, zato so posledice vidne na vseh področjih ne samo pri planiranju kadrov. Vendar pa so tu še hujše in bolj občutne, ker je prav pripravljanje potrebnih kadrov treba predvideti na daljša šasovna obdobja. Ob vsem tem pa se pojavljajo anomalije, nepravilne ocene, razne napake, ki v končni fazi povzročajo pomanjkanje teh kadrov, v posameznih primerih pa tudi njihove dejanske in navidezne viške. Joži Puhar Modernizacija gorenjske telefonije Avtomatski klic prek meje S postavitvijo mednarodne tranzitne avtomatske telefonske centrale v Ljubljani, izdelane v kranjski Iskri, je večjemu delu Slovenije že omogočen avtomatski mednarodni promet z 18 državami -Od novembra so vanj vključeni tudi naročniki i: kranjske in škofjeloške občine, prihodnje leto pc se jim bodo pridružili še Jeseničani, Radovljičam in Tržičani — Velika investicija Kranj — Nova mednarodna in tranzitna telefonska centrala v Ljubljani, ki je bila vključena v promet 25. aprila letos, omogoča precejšnjemu delu slovenskih telefonskih naročnikov neposredno vzpostavljanje zveze z naročniki iz 18 evropskih držav. Pred tem je bilo treba mednarodne pogovore posebej prijavljati na številki 900 ali 901, kar sedaj ni več nujno. Novost, prelomna za vključevanje Slovenije v avtomatski mednarodni odhodni promet (dohodni velja že nekaj let), je del programa modernizacije slovenskega telefonskega onrežja. Promet teče po novem prek tranzitne in mednarodne centrale v Ljubljani znamke Metaconta 10 —C, izdelane v kranjski Iskri. V Jugoslaviji je sedaj 13 takšnih central. Avtomatska, vključevanje velja za Grčijo, Nizozemsko, Belgijo, Francijo, Španijo, Madžarsko, Demokratično republiko Nemčijo, Švico, Češkoslovaško, Veliko Britanijo, Dansko, Švedsko, Norveško, Poljsko, Zvezno republiko Nemčijo, Luxemburg, Finsko in * Malto. Kmalu se bosta tem državam pridružili še Avstrija in Italija, zatem pa še Sovjetska zveza in države, s katerimi imamo že ustrezne meddržavne sporazume. Za državi, ki mejita z Jugoslavijo in sta vključeni v mednarodni promet (to sta za zdaj Grčija in Madžarska), sta dve sekundi en impulz, za vse ostale vključne z Malto in Veliko Britanijo pa je sekunda impulz. Število impulzov se bo zato povečalo in bo težje uveljavljati reklamacije v primeru skokovitega naraščanja impulzov. Prav tako za mednarodni telefonski promet ne veljajo popust., običajni v notranjem prometu. Zezana tarifa v notranjem prometu velja za zdaj vsak dan med 20. mtt zvečer in šesto uro zjutraj ter neprekinjeno od sobote od osm_k zvečer do ponedeljka do šeste ur? zjutraj. Vse impulze beleži isti števe. Kako se vključevati v mednarodr promet, pojasnjuje letošnji imenik i uvodu na 23., 24. in 25. strar. informacije o naročnikih v tujini p* nudijo na številki 988. Gorenjske vključevanje v mec narodni avtomatski promet :. teleks in telegrafsko omrežje to že nekaj časa) ni obšlo. V začetke novembra je Podjetje za PTT promet iz Kranja s temeljnimi er-ganizacijami na Gorenjskem pripravilo vse potrebno za vključite« dela Gorenjske v mednarodni premet. Precej denarja in dela je tem preurejevanje. Sredi novembra sta bili v mednarodnem avtomatske« telefonskem prometu že vozliKni centrali Kranj in Škofja Loka z avtomatskimi centralami Cerklje. Mavčiče, Naklo, Preddvor. Šenčur. Voklo, Zgornja Besnica. Zgorn* Jezersko, Zabnica, Gorenja *H Sovodenj, Žiri in Železniki. Prihei nje leto pa bodo v mednaroda promet neposredno vključeni tal naročniki iz jeseniške, radovlje* in tržiške občine. Novosti ne p*" zdravljajo le telefonski naročnk. temveč gospodarstvo, ki bo bhi* svetu, turistični delavci in tuji Mitje. Seveda pa je tujino še vede« mogoče poklicati z naročilom na 3* vilki 900 ali 901. J. Kosme* Komisija za delovna razmerja pri Osnovni šoli Simon Jenko Kranj razpisuje naslednja prosta dela in naloge 1. HIŠNIKA ŠOLE za nedoločen čas Pogoj: K V delavec kovinske ali elektro smeri in šoferski izpit B kategorije 2. KUHINJSKO POMOČNICO za polovični delovni čas za nedoločen čas Pogoj: osnovna šola, starost 18 let 3. DELAVCA ZA POMOČ V KUHINJI IN VARSTVO UČENCEV za določen čas s polnim delovnim časom do 30. 6. 1979 Pogoj: osnovna šola starost 18 let. Za objavljena dela in naloge velja poskusno delo 2 meseca. Nastop dela po dogovoru. Pismene prijave z ustrezno dokumentacijo naj kandidati podljejo po objavi na naslov: Osnovna šola Simon Jenko Kranj - za kadrovsko komisijo. Razpisni rok je 14 dni GIP GRADIŠ TOZD lesno industrijski obrat Škofja Loka objavlja naslednja prosta dela in naloge: ČIŠČENJE BIVALNIH PROSTOROV Kandidati morajo imeti dokončano osemletko. Kandidati za objavljena prosta dela in naloge lahke vlože prijave v 15 dneh po objavi na naslov: GRADIŠ TOZD LIO Škofja Loka, Kidričeva c. 56. — A vto-moto društvo Tržič prireja dvomesečni tečaj za inštruktorje praktične vožnje avto šole za kategorije A, B, C, CE in D s pri-četkom v mesecu decembru tega teta A *♦ 31.30^ ?2a£ m odlede '6 30 u,e. *. bos.e do£ vse potrebne informacije 0 kulturi odločajmo vsi KRANJ — Četrtkovega sestanka »najodgovornejših€ na področju kulture v vseh gorenjskih občinah, ki ga je na pobudo republiške konference SZDL sklical predsednik medobčinskega •veta SZDL za Gorenjsko Janez Vari, se je udeležilo pet predstavnikov republiške konference SZDL, centralnega komiteja ZKS, republiškega sveta ZSS in republiške kulturne skupnosti ter le Itirinajst (140 °d najmanj tridesetih povabljenih predstavnikov svetov oziroma komisij za kulturo pri predsedstvih občinskih konferenc SZDL, občinskih komitejih ZKS, občinskih sindikalnih svetih, občinskih konferencah ZSMS ter predsednikov izvršnih odborov kulturnih skupnosti in zvez kulturnih organizacij na Gorenjskem. Tudi sestanek sam ni izzvenel RMinorna tako, kot. bi moral, kaj kritično, lahk.o rečemo, Praznovanje pomladi Lani so bili posneti le trije slovenski filmi: To so gadi, Ko zorijo jagode in Praznovanje pomladi Slednji je bil proglašen kot najboljši. Kljub temu pa lahko ugotavljamo, da ima film vrsto pomanjkljivosti, ki na nek način odražajo krizo slovenskega filma. Prva stvar, ki jo režiserju Francetu Štielicu lahko zamerimo, je slaba uporaba glasbe. Kadri, kjer ni dialoga, so podloženi z močno simfonično glasbo. Tako *o se filmi z glasbo podlagah pred desetimi, dvajsetimi leti, danes pa takšne glasbe v sodobnem netočnem filmu skoraj ne srečamo. Ob koncu filma zato dobimo občutek, da smo bili na simfoničnem koncertu, ne pa v kinu. Potem se nam zdi, da je Štiglic šele **daj odkril neke možnosti filmske tehnike, ki jih je uporabil • bm filmu, ni pa se vprašal ali *Pbh sodijo v takšen film. Tako pri ključnih prizorih uporablja motnost počasnega gibanja, večkrat pa tudi zoom. Ob tem se lam zastavlja vprašanje, ali so zgodovinskem filmu, kot je ta, tokina sredstva pripomoček ali ne. Če gre za verodostojnost prikaza 18. stoletja, potem je upora-h take tehnike odvečna in le h-ari koncept celotnega dela. Takšni posegi pripeljajo le v od '■etno dekorativnost, pri tem pa izgublja sporočilnost filma. Igra mladih igralcev, ki so bili nosilci ključnih vlog v Praznova tyu pomladi, ni na preveč zavid , ' i itiini. Pozna se jim, da so prvič stopili pred filmske kamere. Pohvaliti pa je treba kostumsko "blo Alenke Bartl, sceno Nika Matula in kamero Rudija Vavpo-& a, ki je bila v tem filmu res Uredna. Svetloba daje filmu karakter časa, v katerem se dogaja, *aj so bili to mračni časi, polni negotovosti. V filmu pa zopet stopi v ospred-■ * problem uporabe jezika. Doga t se odvija v Prekmurju. jezik 1 filmu pa je pogovorna sloven-Vina, zato se poraja vprašanje zakaj ne narečje. Z. uporabo na-'"'nega govora bi film dobil več-Todostojnost. film je režiral France Stiglic, Henarij je napisal Franček Ru 4olf, igrali pa so: Zvone Agrež, Kadko Polič, Zvezdana Mlakar, t 'me Hribar in drugi. Božo Grlj da v obliki precej dolgega predavanja, sta o organiziranosti družbenopolitičnih organizacij v kulturi in o perečih vprašanjih samoupravne organiziranosti in dogovarjanja na področju kulture govorila predvsem France Šali, izvršni sekretar pri centralnem komiteju ZKS, in Mitja Ro-tovnik, član izvršnega odbora republiške konference SZDL, medtem ko so bile razprave Gorenjcev precej skope. Kazalo je, da so kritike v glavnem upravičene, čeprav po drugi strani lahko trdimo, da je predvsem amaterska kultura na Gorenjskem množična in uspešna. Napaka je namreč v tem, da se v kulturi vse prepogosto pojavlja grupaštvo oziroma zaprtost ali, kar je še slabše, da se v njej odražajo osebni interesi posameznikov. A kultura je in mora biti stvar vseh občanov in delovnih ljudi, ki naj o njej samoupravno odločajo in se vanjo tudi tvorno vključujejo kot ustvarjalci. Podatki namreč kažejo, da je doslej le sedem do osem odstotkov ljudi ljubiteljsko vključenih v kulturo. Nosilec akcije za približanje in vsebinsko obogatitev kulture naj bi bila Socialistična zveza skupaj z drugimi v njej združenimi družbenopolitičnimi organizacijami. V ta namen naj bi pri občinskih konferencah SZDL oblikovali svete za kulturo, v katerih bi bili delegati družbenopolitičnih in kulturnih organizacij. Sveti naj bi bili jedro, v katerem naj bi obravnavali programiranje kulturnega življenja, samoupravno organiziranost, predloge zakonov z vseh področij kulture, prav tako bi se moral svet oziroma celotna občinska konferenca vključiti v akcijo za slovenščino v javni rabi, v akcijo za približanje knjige, v ospredju nalog Socialistične zveze pa mora biti še posebej skrb za kulturno vzgojo občanov. Ob svetih naj bi nato delovale še sekcije za različna področja kulture. V razpravi je prišlo na dan tudi vprašanje, kaj je s temeljnimi kulturnimi skupnostmi, ki naj bi vsaj za najbolj množična področja kulture bile že zdavnaj ustanovljene. Vlogo za ustanovitev teh skupnosti naj bi prevzeli predvsem predstavniki kulturnih skupnosti skupaj z aktivi Zveze komunistov. Vnemar pa ne bi smeli pustiti organiziranosti niti v samih kulturnih institucijah, kot so muzeji, knjižnice in podobne. Tu bi morali aktivno delovati programski sveti oziroma enote, v katerih bi reševali vsebinska vprašanja vsak s svojega področja. Tako zamišljena samoupravna organiziranost v kulturi bi vsekakor prispevala h kvaliteti in množičnosti. Najpomembnejše pa je, da ne bi bila prepuščena le peščici kulturnih delavcev ali ljubiteljev, ampak bi našla svoje mesto in vsebino v delu vseh družbenopolitičnih organizacij. H. JelovČan KVINTET BRATOV ZUPAN - Franci Križaj je v kvintetu brat Zupanovih fantov Draga, Srečka, Mira in Danija iz Kovorja le po ljubezni do petja. Že pred dvanajstimi leti so se zbrali, da bi z lepo pesmijo razveseljevali poslušalce po vsej Sloveniji. V glavnem snemajo za Radio Ljubljana, nekoliko manj za televizijo, seveda pa se jih da slišati tudi na raznih prireditvah v domači tržiški občini. Pred dvemi leti so med drugem gostovali v pobratenem mestu St. Marie aux Mineš, letos pa so ob 200-letniei našega očaka Triglava peli na njegovem vrhu. Pod strokovnim vodstvom Milka Skoberneta prepevajo slovenske narodne, umetne in borbene ter črnske duhovne pesmi. (H. J.) — Foto: J. Za-plotnik K. Slovenska praizvedba Hadžićeve komedije RADOVLJICA - Letos so v avli osnovne šole Antona Tomaža Linharta pripravili že tretjič Koroški večer, na katerem so se predstavili Člani Linhartovega odra, koroški pesniki in ženski pevski zbor z Obir skega. — Foto: J. Zaplotnik Pesem Koroškega večera Lepo kulturno doživetje Koroškega večera, ki so ga pripravili v avli osnovne šole Antona Tomaža Linharta v Radovljici — Dogovor o nadaljnjem sodelovanju Prizor iz komedije Človek na položaju — Foto: J. Puhšič Človek na položaju Radovljica — Zveza kulturnih organizacij Radovljica je v dogovoru s komisijo za odnose z zamejskimi Slovenci pri občinski konferenci Socialistične zveze delovnega ljudstva Radovljica pripravila v soboto zvečer v avli osnovne Sole Antona Tomaža Linharta lep večer s pevci in pesniki Koroške. Pesem, ki so jo zapele pevke ženskega okteta iz Obirskega, pesmi Milke Hartmanove, ki so jo prebrali recitatorji Linhartovega odra ter pesmi Andreja Kokota in Valentina Poljanska so vse izpovedovale globoka in doživeta čustva Koroških Slovencev, ki se še danes borijo za Amaterski film žanje uspehe Tržič — Uspehi tržiških filmskih ^•terjev doma in na tujem niso "Ai, saj so za svoja dela prejeli že **cej laskavih priznanj, s kakršnimi *BKWe pohvaliti le malokateri film-*i klub. Pred kratkim so člani Filmskega *«ba Tomo Križnar iz Tržiča preje- "vo laskavo priznanje. Na tretja* Danubialu, ki je bil letos v Kr«nsu pri Dunaju v sosednji Avstriji, so v izredno močni konku-jjci zasedli tretje mesto z žanrskim "■■mjiii »Corning soon« miaoin *vtorjev Iztoka Trevna in Damijana ^tka. Kljub mednarodnim uspehom pa ^*tijo tržiške filmske amaterje po-Jffcne težave kot druga društva. **rrj»tor imajo sicer v domu družbe-r,«i organizacij, vendar jim ta *F*>žre« precej denarja, ki bi ga lah-*° koristno uporabili za snemanje in •'-»kup aparatov. Filmski klub Tomo Križnar pa kljub pestremu in polnemu programu dela skrbi tudi za nove člane. V Tržiču je namreč precej ljubiteljev filmske umetnosti,*ki se z njo ukvarjajo zasebno. Zato nameravajo člani društva prihodnje leto večino teh ljudi pritegniti v svoje vrste. S tem bi se več naučili, bogatejši pa bi bil lahko v prihodnje tudi program kluba. Seveda ne bo šlo brez izobraževanja, za katerega upajo, da se bo udeležilo čim več ljubiteljev amaterskega filma. Klub sodeluje tudi z družbenopolitičnimi organizacijami, samoupravnimi interesnimi skupnostmi in združenim delom. Tako so pred nekaj leti posneli filmsko kroniko dogajanj v tržiški občini, za tovarno obutve Peko film o »šuštariji«, trenutno pa snemajo film o dejavnosti Vzgojnovarstvene ustanove Tončke Mokorelove v Tržiču. J. Kepic svoje pravice. V pesmih se je zlila občutena bol, bolečina Slovencev, njihova hrepenenja in doživetja, njihovo upanje, boj za obstanek in za živo slovensko besedo. Le trdna narodna zavest bo premagala vsa mračna sovraštva in zaničevanja, ki so ga Slovenci onstran meje še obilno deležni in le opora v matičnem narodu bo spodbuda za nadaljnji boj. Goste s Koroške so Radovljičani na Koroškem večeru, ki so ga pripravili po nekaj letih že tretjič in v okviru medsebojnega uspešnega sodelovanja kulturnih društev, pozdravili s trdnimi obljubami, da imajo vso oporo v matičnem narodu, pozdravili so jih veseli, ker za pravice Slovencev bori mladi rod onstran Karavank, ki brezkompromisno stopa na edino pravo pot. Poudarili so, da so še posebno veseli in zadovoljni, ker se ustvarjajo medsebojne prijateljske vezi ne le na kulturnem, temveč tudi na drugih področjih, da so vedno bolj številna medsebojna srečanja. Tudi gostje s Koroške so se zavzeli za še čvrstejše povezovanje, ki se v zadnjem času krepi tudi na gospodarskem področju. Takšne po-litično-kulturne manifestacije, kot je Koroški večer, so tudi ena izmed pomembnih poti, po kateri se bodo ustvarile možnosti za pravice Slovencev na Koroškem, za tiste pravice, ki jim pripadajo. Ko je izzvenela pesem, ki so ji poslušalci pozorno prisluhnili in navdušeno pozdravili, so si lahko ogledali v avli osnovne šole tudi razstavo dokumentarnega gradiva pod naslovom Koroški Slovenci od plebiscita do danes. Razstava je informativni prikaz boja Koroških Slovencev, odprta pa bo do 25. novembra. D. Sedej Kranj — Danes bo v Prešernovem gledališču prvič pri nas uprizorjena najnovejša komedija znanega jugoslovanskega komediografa Fa-dila Hadžića Človek na položaju. Potem ko je kranjsko gledališče uspešno uprizorilo Erdmanovega Samomorilca, nadaljuje s komedijskimi predstavami. Avtor je kranjskemu občinstvu dobro znan, saj je pred leti uprizorjena komedija Hitler v partizanih izjemno uspela. Predstava sodi v abonmajski ciklus predstav za odrasle (tretja predstava). Človek na položaju je predvsem izvrstna komedija o našem družbenem trenutku in tistih poli- tičnih igricah znotraj te družbe, ki jih povzročajo take ali drugačne govorice »navadnih« ljudi. Satira torej, ki kljub svoji komedijsko zastavljeni noti prerašča v tragično hu-morne dimenzije. Tekst je prevedel Ferdinand Miklavc, režija Vesna Arhar, dramaturg Bojan Stih, scena Saša Kump, kostum Milena Kumar, izbor glasbe Ilija Surev, gib Janez Mejač, lektorja Aleksander Valič in Ferdinand Miklavc. Predstavili pa se bodo kranjski igralci: Jože Kovačič. Jelka Stular, Edka Oman, Miha Kri-šelj, Rasto Tepina, Martina Štern, Dušan Čipe, Tilka Intihar in Tine Oman. M. L. ^ IdruzEim lesna industrija Tržič , iKO tm - tudmomh- razoeomšrvo - imim"" i nsoL ° Odbor za splošne zadeve Združene lesne industrije Tržič objavlja naslednja prosta dela in naloge: 1. vodenje obrata TOZD lesna predelava 2. vodenje osnovne proizvodnje v TOZD lesna predelava 3. vodenje strojne delavnice v TOZD Pohištvo - Tapetništvo 4. vodenje sušilnice Pogoji: pod 1.: višja izobrazba lesne, organizacijske ali dVuge sorodne smeri in tri leta ustreznih delovnih izkušenj ali srednja strokovna izobrazba ustrezne smeri in najmanj 5 let delovnih izkušenj; pod 2., 3. in 4.: srednja strokovna izobrazba lesne smeri in dve leti delovnih izkušenj ali delovodska šola lesne smeri in tri leta delovnih izkušenj. Sprejeti kandidati bodo sklenili delovno razmerje za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Za vsa delovna opravila je predpisano poskusno delo. Vloge z dokazili o šolski izobrazbi in delovnih izkušnjah morajo kandidati poslati najkasneje do 10.12. 1978. Kandidate za opravljenje teh del vabimo na predhodni razgovor. V KRATKEM PO GORENJSKI V KRATKEM PO GORENJSKI V KRATKEM POPOTNI POGOVORI O MORAVSKI DOLINI, LIMBARSKI GORI IN O ČRNEM GRABNU ZAPISUJE ČRTOMIR ZOREČ ležili so se tudi letošnjega republiškega pionirskega tekmovanja v Brežicah in prejeli so zlato značko. Za priznanje jim je republiška gasilska zveza zaupala v varstvo prapor slovenskih pionirjev gasilcev. I. P. PLANICA — Pred kratkim je cestno podjetje iz Kranja asfaltiralo cesto od nekdanje železniške postaje v Ratečah do 120-metrske skakalnice v Planici. Ob prenovitvi planiške ceste so zravnali tudi najbolj nevarne ovinke in razširili cestišče. Modernizacija ceste bo vsekakor znatno vplivala na boljši obisk petega svetovnega prvenstva v smuških poletih, ki flo v Planici marca prihodnje leto. - A. K. USPEH PIONIRJEV IZ BEGUNJ Begunje - Mladi gasilci iz Begunj dosegajo že nekaj let lepe uspehe, kar velja za pionirje kot za mladince. Ne udeležujejo se le občinskih m gorenjskih tekmovanj, temveč jih videvamo tudi na republiških tekmovanjih. Ude- PODNART — V prvi polovici oktobra smo zapisali, da dela na odseku ceste pri Podnartu, kjer je velik zemeljski usad preprečil dokončno prenovitev ceste, že dalj časa stojijo. Zdaj moramo povedati, da delavci splošnega gradbenega podjetja iz Tržiča ie od konca oktobra hitijo z gradbenimi deli. Na izredno težavnem terenu postavljajo 70 metrov dolg in 8 metrov visok oporni zid. Pri delu jih ovira tudi promet, ki poteka po cesti nad gradbiščem. Kot predvidevajo pri gradbenem podjetju, bodo oporni zid zgradili do konca novembra. Zatem bodo delo nadaljevali delavci Cestnega podjetja iz Kranja, ki morajo ta del cestišča še utrditi in asfaltirati. -Foto: S. Saje PO GORENJSKI V KRATKEM PO GORENJSKI V KRATKEM PO GORENJSKI °bn°na k°če M»rkirana Pot na Šmarjetno Uničevanje markacij na tej in na še nekaterih drugih poteh, za katere skrbi PD Kranj, je obsojanja vreden planinski vandalizem Poljski planini le ugodno vreme, in nedelje člani Kranj — Će je se proste sobote planinske sekcije v Planiki Kranj zberejo na Poljski planini, kjer preurejajo nekdanjo stajo V planinski dom. Občasno se jim pridružijo še sodelavci in mladinci. Koča na Poljski planini je bila pred tem obnovljena z udarniškim delom krajanov, vendar zadnja leta ni bila vzdrževana in jo je načel zob časa. Planinci Planike so se obvezali, dajo bodo obnovili in jo bodo zato dobili v najem za 15 let. Opravili so že 2100 prostovoljnih delovnih ur, posamezniki pa tudi po 200. Ob finančni pomoči sindikata so prekrili streho, prezidali notranje prostore, pripravili prostore za sanitarije in napeljali v kočo vodo. Za zaključna dela Ea jim je zmanjkalo denarja, »elovna organizacija jim ni mogla pomagati, zato so se odločili za nabiralno akcijo, v kateri so se delavci Planike izredno izkazali. To kaže, da si želijo mirnega kraja za oddih. Čeprav denarja za popolno dokončanje del še ni dovolj, pa bo koča vseeno usposobljena za bivanje. Prizadevnost planincev kaže samo pohvaliti. J. Kristan Kranj — Na željo obiskovalcev Šmarjetne gore, ki se najraje povz-pnejo k tej prijetni izletniški točki peš, je odsek za pota PD Kranj markiral najbolj položno peš pot iz Kranja oziroma Stražišča. Pot usmerja ljudi z nevarne asfaltne ceste, po drugi strani pa je cesta brez pešcev varnejša tudi za voznike motornih vozil. S tem se je društvo obvezalo, da bo redno skrbelo za pot. Lani je nekdo iz Stražišča markiral s Knafeljčevimi markacijami (bela pika z rdečim kolobarjem) pešpot iz Stražišča do Javornika, kar ni pravilno, saj je takšna markacija dovoljena samo za pota, registrirana pri Planinski zvezi Slovenije. Markirana pešpot vodi s križišča na Delavski cesti (stičišče Kocjano-ve ulice in Poti na Jošta) naravnost v gozd. Sprva poteka proti zahodu ob vznožju pobočja pod vodnim rezervoarjem, nato pa vodi malo po cesti, s katere tik pred senožetjo zavije desno navzgor, nato pa položno desno preči sicer strmo južno pobočje. Po obidenju jugovzhodnega Varni na varnih poteh Kranj — Na Krvavcu so se zbrali markacisti Planinskega društva Kranj, ocenili preteklo delo in se dogovorili za prihodnje naloge. Dela se nameravajo lotiti še resneje in z varnimi poti prispevati k proslavljanju 80. obletnice organiziranega planinstva v Kranju. Njihova odgovornost za varna pota je velika. Obisk gora se povečuje, nesreče pa se dogajajo tudi na markiranih planinskih poteh. To terja še boljše varovanje, primernejše markiranje in opozorila Že v dolini, kakšno stopnjo zahtevnosti dosega pot. Markacisti zadnje čase vedno bolj sodelujejo s postajo Gorske reševalne službe. Poročilo o delu pove, da smo letos kranjske markaciste srečevali na 33 poteh od skupno 39, kolikor jih je na območju Storžiča, Zaplate, Karavank. Grin-tavcev, Kalškega grebena, Krvavca, Jošta in Mohorja. Iz Dolge njive so napravili novo pot na Srednji vrh na Zaplati, lovsko pot na Ledine pa so temeljito obnovili in napeli žične vrvi, del poti pa je skoraj nove. Omeniti velja obnovitev zavarovanja čez Jež za grebenom Zvoha. Na 26 poteh so opravili redna vzdrževalna dela, zagozdili 29 novih klinov in napeli 62 metrov žične vrvi. Pota so bogatejša za 5 novih tabel in 7 na-, pisov na skalah. Za vsa ta dela je 15 članov odseka prispevalo 1370 prostovoljnih delovnih ur. -b vrha vodi pot na vzhodni strani slemena. Nekaj metrov pred sedlom na koncu slemena pripelje pot na asfaltno cesto, nato pa na sedlu zavije levo po strmejši makadamski cesti mimo Mežnarjeve domačije in na vrh. Pešpot je bila markirana konec septembra, toda že v prvem mesecu je neki vandal povsem izrezal in izsekal markacije na deblih, da so uničena. To ni edini primer vandalizma nad planinskimi markacijami. Delno uničene in izmaličene so markacije tudi na drugih poteh, za katere skrbi PD Kranj. Precej markacij je poškodovanih s strelnim orožjem. Če bi bili planinci bolj budni, bi marsikdo za takšna dejanja že odgovarjal, saj takšni nezaželjeni gostje ponavadi ne zahajajo sami v gore. Vse preradi se takšnim početjem smejimo, za preprečevanje pa nam ni mar .. . K. Bajd Srečanje s Sri Lanko KRANJ - Jutri, 22. novembra, ob 19. uri bo v kranjskem Delavskem domu na sporedu novo planinsko predavanje. Vabilu propagandnega odseka Planinskega društva Kranj se je odzval Jelko Rant in pripravil predavanje Trije otoki, tri kulture, tri države. Predavatelj bo poslušalce popeljal v Sri Lanko in jih z besedo in sliko seznanil s svojevrstno singhaleško kulturo, na otok Penang v Maleziji, kjer prevladujeta kitajska kultura in umetnost, ter na otok Bali s svojstveno indonezijsko kulturo. -jk A VSENIKI JUTRI V BOHINJU IN V PETEK V KRANJU - Pisali smo ie, da bo imel naš doma in v tujini priznan in priljubljen ansambel A v seniki v prihodnje več nastopov v Sloveniji. Tako bo jutri (sreda) ob 19.30 koncert ansambla v šoli v Bohinjski Bistrici, v petek, 24. novembra, ob 19. uri pa v hali A na Gorenjskem sejmu. Vstopnice za koncert v Kranju so naprodaj vsak dan od 13. do 16. ure pri blagajni razstavišča v Savskem logu. . - Planinski novici Letošnja jesen je naklonjena pla-nincem. S pridom ga izkoriščajo tudi (lani Mladinskega odseka Planinskega društva Kranj. Se posebno uspešni so pri organiziranju izletov. Septembra, oktobra in novembra so bili ze organizirani izleti na Kranjsko in KoroAko Rinko, Grintavec, Jezersko in Kokrsko Koč no, Ratitovec, Košuto, Veliki Bogatin, Begunjscico in na Vrtačo. Izlete ie večinoma vodil načelnik odseka in mladinski vodnik Tomo Gorjanc, pomagal pa mu je mladinski vodnik Bojan Dremelj. Na rednih sestankih člani odseka spoznavajo orientacijo, vozle, opremo in gibanje v gorah. Izdajajo glasilo Klic gora, ki ga brezplačno tiska Skupnost za zaposlovanje Kranj. Dela ne zmanjka, zato ga bodo nadaljevali tudi pozimi. Hojo bodo povezali s turnim smučanjem. Konec oktobra je bila končno ustanovljena tudi planinska sekcija na Gimnaziji Kranj. Planinstvo je imelo na Soli Ze pred tem veliko privržencev, vendar le-ti niso bili organizirani. Dolgo pa tudi niso našli mentorja. Sekcija, v kateri ie za zdaj 20 članov, bo pripravljala izlete za konec tedna, zimske in letne tabore, planinska predavanja in turno smučanje. Sekcija bo del Mladinskega odseka PD Kranj. Ze prve akcije so bile uspešne. Izletov na Kofce, Komno in Begunjscico se je povprečno udeleževalo 14 dijakinj in dijakov, na predavanju pa se je zbralo 25 dijakov. I). Maretir Ena od kapniških jam na gorjuškem področju se imenuje Miševa> (na sliki le delec notranjščine). (53. zapis) V zvezi z Dobom, Gorju.šo in pod zemljem okrog Krumperka moram povedati še nekaj besed. NAPAD S KRTINE Bilo je 4. novembra 1943 ob 9. uri dopoldne, ko je patrulja Šlandrove brigade - vodil jo je Novakov iz Cešnjice - iz zasede na Krtinskem hribu napadla nemški tovornjak, naložen s strelivom. Za njim je vozil vojaški osebni avtomobil. Učinek strelov iz partizanske zasede je bil strahovit. Oba avtomobila je raznesla eksplozija streliva. Z njima vred pa tudi sedem nemških vojakov — spremljevalcev transporta. — Vendar je bilo tudi več partizanov pri tem ranjenih, saj niso vedeli, da bo eksplozija tako močna, bili pa so v zasedi preblizu ceste. Kot povračilo za ta napad so se Nemci znesli nad domačini — Krtin-ci. Kar s topom so streljali na vas. Tesno z akcijami partizanov -borcev, je teklo tudi delo v najrazličnejših partizanskih delavnicah: na bližnji Brezovici so imeli poprav-Ijalnico orožja, v gozdu nad Skalino (sprva v Rači) je bila partizanska klavnica, partizanske tehnike in tiskarne so bile na Podrečah, v Krtini, v Brezjah, na Studencu, v Zalogu, v Viševku idr. Manjše delavnice so pod okriljem gospodarskih komisij izdelovale obleke in obutev za borce v gozdovih. Zanimivo je dejstvo, kako so si partizani oskrbovali potreben material (papir, obveze, vato ipd.) iz bližnjih tovarn na Viru — kar z vednostjo tovarnarjev samih! Odvažali pa so ta material kar z vozovi! Tako so odpeljali tudi 7000 kg soli iz Maj-dičevega mlina. Lete je posebno manjkalo dolenjskim borcem — zato so pošiljke večkrat romale prek Mu-rovice in čez Savo na njen desni breg. JAME - BIVALIŠČA LEDENODOBNIH LOVCEV K. o sem v prejšnjih zapisih pripovedoval o podzemeljskih jamah, ki jih je tu na pragu v Moravsko dolino že blizu 60 znanih in raziskanih, sem mimogrede omenil tudi Babjo jamo. Lete ne krasi tolikerim tako ljub lesket kap- niških tvprb - bolj j^krasi sloves znameri&e paleolitske-p^flaje, bivališča ledenodobnih lovcev izpred približno 12-000 let, torej še globoko v prazgodovini. Kot že opisana (v 51. zapisu) Železna jama, se tudi Babja jama nahaja v območju Gorjuše nad Krum-perkom. (Kot za Železno tudi za Babjo jamo še nisem zvedel, zakaj imata tako oznako; le za Studenškc jamo je ime jasno: nahaja se tik ob vasi Studenec.) V letu 1967 so pričeli najbolj vneti jamarji pod strokovnim arheološkim vodstvom poskusno kopati v zemske nanose pred Babjo jamo. Izkazalo se je, da je bila domneva strokovnjakov pravilna: tu je bila nekoč paleolitska postaja, ena od štiriindvajsetih, ki jih do danes poznamo na Slovenskem. Ta je Ljubljani geografsko celo najbližja. Naslednje leto so arheologi izkopali nekaj fragmentov orodja in orožja, delov živalskih okostij, posebno zob - torej samih očitnih ostankov lovskega plena naših davnih prednikov. Strokovnjak za ugotavljanje živalskih vrst po ostankih kosti in mL je izjavil, da se je pralovec pred Babjo jamo gostil z mesom pragoveda losa, jelena, svizcev, lisice in bobra Največ je bilo lovskih kosti. »Prazgodovine ni pisala človečka roka, ampak lopata, ko je spravila na dan sledove in ostanke, na osnovi katerih so učenjaki ugotovili obstoj prazgodovinskega (t. j. predrimske ga) prebivališča ter način njihovega življenja.« Kajti Asirci, Perino. Egipčani, Grki in Rimljani so nam zapustili že pisane in vklesane spomenike — z njimi se začenja zgodovinska doba človeštva. JUNAKA Z GORJUŠE Na pročelju kmečke hiše na Gorjuši je vzidana spominska plošča z besedilom: TU SE JE RODIL IN ZlVEL PRVOBOREC NOV IN OF MI$ LEOPOLD, USTRELJEN V DRA GI PRI BEGUNJAH, SKUPAJ S SVOJIM BRATOM FRANCETOM 14. NOVEMBRA 1941. - TA HIŠA JE BILA 2E VEC LET PRED DRUGO SVETOVNO VOJNO ZANESLJIVA POSTOJANKA PARTIJE. J l. ti. \ W . .. i , .hnrskc ureditve na Krtini, kot Domnevna podoba (rekonstrukcija) taborsne u si jo je zamislil arhitekt P. Fister. XVIII. Pokal Vitranc Kranjska gora '78 Sneg mora biti LJUBLJANA - Le mesec dni nas loti do največje predstave alpskega smučanja v Kranjski gori. Tu bo na preurejenem FIS slalomišču 21. in S. decembra moška tekma za svetovni pokal v veleslalomu in slalo-nm m moške. Petkrat so bili Kranj-•kogorci že organizatorji največje predstave svetovnega smučanja. Dre tekmi, ki štejeta za točke v svetovnem pokalu, sta doslej največ. Organizacijski odbor dela s polno paro. Pri tem p« mu je v ogromno ■pnnf tudi častno predsedstvo te prireditve, ki mu predseduje pred-Udnik RK SZDL Slovenije Mitja Ribičič Zavedajo se, da se »kiks« ispred dveh let v Kranjski gori ne «e ponoviti. Prav zato so letos krepko poprijeli za delo pri ureditvi •ialomiščsT nad Petrolovo črpalko. To j« te sedaj tako urejeno, da bi se t^mm lahko začela. Čakajo le še na •nec »Ta pa mora biti«, je dejal predsednik Mitja Ribičič. Progo si JefTogJedal FlS inšpektor Hubert toiess in po ogledu dejal, da je kranjskogorsko slalomišče med ■ajlepiimi na svetu! 6rganizacijski komite in častno predsedstvo čaka težka naloga, da bo ns dvodnevni tekmi vse tako, kot ie treba. Pričakujejo rekordno udeležbo najboljših v obeh specializira-nifa alpskih disc.phnah. Ta bo z« Val d»JeiiODiiiK ekipa je namreč to-ZŽZF1 Kranjska ekip J kovrednim »m pokazala, da J« jj[k na 8Vojem i^im^nrPTokrat "o izstopali le ej?tuP.n i" Robnik. Vsi °.8t"h J oš t, ^UP"' -a:u le Cotman je še ^Se'Uv-^0 li JC bllfl P°,na napak. Tudi gostje so bili slabi, vendar pa se jim za točko ni bilo treba posebej truditi. Domačim igralcem velja očitati predvsem slabo igro v sredini in neučinkovitost. S tako igro je težko zmagati proti še tako slabemu nasprotniku. Zmaga bi Kranjčanom pomenila tudi skok na lestvici, točka pa jih ohranja v spodnji polovici. Mladinci so spet zmagali, tokrat so v postavi Vižin, Mihelčič, Borovnica, Belančič, Zubanovič, Horvat, Ovsenek, Križaj, Eržen, Kužnik, Kregar, Pečenko in Žumer premagali Goriško s 3:1. V prvem polčasu so bili gostje še kos napadom domačih, v drugem pa so prejeli še dva zadetka. Prvega je dosegel z lepim strelom Belančič, ostala dva pa Križaj, ki iz kola v kolo trese mreže. Mladinci so tako zaključili sezono z zmago. Z njihovo igro smo lahko zadovoljni in nekateri od njih boso s svojimi igrami kmalu lahko pomagali peti 8e,ekciji- MSubic C Tenis J Muiej tokrat pred Žnidarjem I BANJ Za zaključek letošnje sezone MtA.VJ - &a L-i„ha Trielav pnpra-••igralci teniškega Uuba 1"^ ^ J je*n»k. ki^V'Iedemdeset igralcev. * J* potegovalo kar se igrali Z. razliko od P'^ii'S,! finalista tudi atetZrATiz slovenske jakostne lest-■'Sji m četrti iz «*n;H«r ^Jsnez Mulej in DavorZn.dar r borbi za prvo mesto je n P 2+!* !*a*f*'?&om V bSi za prvaka *m t igri z j^2*0°va„ega obračuna Mu-d° KkJlTb'Ttokrat boljši, saj je *J: Znidar. Muiej j« n»voria. To mu je »» težav prema g»* »*™ JPo nekaj letih SlJSfl pH-t najboljšega *»»kega igralca. ^ žnidar . - MuleJ : N"J*Jr: Znidar 6:3. 6:4. Hzertek 6:2. 6:3, Muiej' t idesetorjCc, £ ^"."JH^rprvIh^eh kolih na y* no izpadli ze v h . A, s v malem B tUSin£ s Furlanom. Pravo »Ma, dobil »rečBnje s ru |finB,u Zttt°rblpZv* kot triurnem utruja-.^"bftoJ "e uspelo spraviti na Skofics-DVOJICE ZA POKAL TD . . UraniskegH Turističnega Ob atoletn.c. kranjske^ iava ^ J^aaotenjšk. deav *net|jivo sta * tadi turmr dvojic^ zasedla ^SrStkf,.STdoSila srečanja z dvo-tl^^mnaif'- Jezeršek-Dovjak : JS^&ZA. žnidar-Starman:Ura- r Dopisnik1 poročajo •U Vaii moatvi kranjs«£ z*8,uJcno -*.h.a. Po enakovredn.G.gr. ^ domafjm. *sgali domačim * *• ■ bi! uspešen ^Ssegel Mrak. maloštevilnimi »ujaik. Tekmo ^..p^kor^ Loke. Za *4siei sodil *f?)^,iElion). Kožuh, frtjav igrali ^f^VnJČ, Gros. Mrak, VaSt. Dulič, 0"Pkeokvič: Badosavljevič in •Uki«, Brezar, Kata ^ (jr ^ ^•Uaovič. de-v po- iflub jugoslovanskih CELOVEC - J*'V„v^a je pripravil v poster Triglav « *-e,°v ublike nogometni ♦.ajthev Praznika p Triglav sta na *rair. Razen n,0*tvAiatorici Ljubljanskih -2* ^piiitoff^rv at«kani in PlaniKe '* , Trig av iz Ce-^prre- srečanju PJ^gRafali zaslu-^ea s Kranj*an« nekateri .p-al-^ zanje pa so igran 1 ,. E, Triglava. Z«/,a",,k Ocepek. Demšar. {•rtaTvalant, K°rdež Ocep ; Ritt. W, Mrak, Moki*. Arn^ Ja potcm Brezar. R«fd-h m ureg ? Urtljan.ke ■-J,e5jjnr«?«l- P»»niktt in Jrigl«. V finalu J« Kranjčani so zma-^illaa.ke "lekarne, ivra , ^ f*. J.-0 in osvojil. Poka8trelec,zanaj. Aste. Arne* je b''"f^'/l proglašen Boris ft*« Kejel. posebna pokala. **«Groa. nič-Cirič 1:6, 2:6, finale - Uranič-Čirič : Jezeršek-Dovjak 7:6,4:6,6:2. PROPAGANDNI NASTOP V TOLMINU Pisk, Pivk, Stare, Porova, Uranič in Ivo Por so imeli v Tolminu propagandni nastop. V goste so jih povabili Tolminci. Kranjčani so bili boljši, saj so nastop dobili z 8:0. -dh Polet tudi tretjič najboljši TRŽlC - Občinski prvenstvi v atletiki za višje razrede sta pripravila ŠŠD Polet in Kokrški odred, pred dnevi pa so pripravili občinsko šolsko prvenstvo za učence in učenke tretjih in četrtih razredov osnovnih šol tudi člani SŠD Storžič z osnovne šole heroja Grajzarja. Na tekmovanju, ki je bilo vzorno ganizirano, je nastopijo blizu 100 mladih tekmovalcev in tekmovalk, največ uspeha pa so imeli tako kot na nrejšnjih dveh tekmovanjih mladi atleti in atletinje SŠD Polet. Rezultati - 60 m dekleta: 1. Humar (Storžič) 9,5; 2. Zaplotnik (K. odred) 9,82; 1 Meglic (Polet) 9,83; fantje: 1. Repinc (K. odred) 9.26; 2. Košir 9,5; 3. Koselj (oba Polet) 9,54; 400 m dekleta: 1. Humar (Storžič) 1:20,8; 2. Zupan (Polet) 1:23,75; 3. Ješe /K odred) 1:29,6; fantje: 1. Zupan 1:15,3; 2 Markič (obe Polet) 1:18,59; 3. Smid fStoržič) 1:19,4; višina dekleta: 1. Meglic 115 2 Papler 110; 3. Cirič 100 (vse Polet); fantje: I. Ahačič (Storzič) 110; 2. Breška 110; 3. Kraševec (oba K. odred) 105; daljina dekleta: 1. Zaplotnik 320; 2. Praprotnik (obe K. odred) 312; 3. Šober (Polet) 304; fantje: 1. Zupan 365; 2. Stucin (oba Polet) 364; 3. Kralj (K. odred) 355; žogica dekleta: 1 Oranič 26; 2. Hozjan 23.5; 3. Bacanovič (vse K. odred) 22,5 metra; fantje: 1. Boldin 31 5- 2 Stucin (oba Polet) 30; 3. Ribič (Storžič) 29. Ekipno dekleta: 1. Polet 470: 2 K odred 424; 3. Storžič 379; fantje: 1. Polet 259; 2. K. odred 258; 3. Storzič 230; akupaj: I. Polet 729; 2. K. <*lred 682; S. Storžič 609. j K,k(, Konferenca zmagovalec TRZlC - V Tržiču se je končala letošnja občinska TRI M liga v nogometu, ki so jo pripravili člani nogometnega kluba in je trajala kar tri mesece. V ligi je nastopilo 10 ekip, ki so vse prikazale borbenost, in kar je posebej pohvalno, redno so prihajale na tekme. Seveda so imeli organizatorji tega tekmovanja tudi nekaj problemov, predvsem z disciplino nekaterih nastopajočih, vendar se je na koncu vse dobro končalo. Prvo mesto je osvojila ekipa BPT Konferenca, ki v vseh devetih kolih ni doživela poraza, številni nekdanji nogometaši, ki so v njej nastopili, pa so dokazali. Ha A<- niso pozabili vsega znanja iz nogometa. Hokej Zlati točki Kranjske gore Jesenice — V borbenem srečanju pod Mežaklo v soboto so Jeseničani prepričljivo premagali Medveščaka z 10:2. Pri domačinih so bili uspešnejši mlajši igralci, ki so bili iznajdljivi pri strelih na vrata. Gole za Jeseničane so dosegli Pavlic 2, Šuvak 2 in Klemene, Štefan Ščap, Pristov, Hafner, M. Horvat in Jože Razinger po enega. Podvig pa je pripravila Kranjska gora v tekmi s Crveno zvezdo v Beogradu! Zmagala je z 10:5. Točki utegneta biti odločilni za obstanek v I. zvezni hokejski ligi. Gole za Kranjsko goro so dosegli Razpet 6, Golja 2 in Pestotnik ter Razinger po enega. Celjanom pa presenečenje ni uspelo. Olimpija jih je premagala s 13:5 in s tem zmanjšala možnosti Jeseničanov v boju za naslov prvaka Že jutri bo na sporedu naslednje kolo. Na Jesenicah bosta ob 18.30 igrala Jesenice in Kranjska gora, Olimpija igra doma z Zvezdo, Celjani pa igrajo v Zagrebu. V II. zvezni ligi so dosegli Gorenjci popoln uspeh. Blejsi so na Jesenicah v borbenem srečanju največ po zaslugi starejših igralcev premagali Sisak z 12:7. Zadetke so dosegli Kunšič, Skerjanc, Tišler, Indliher in Pristov. Lep uspeh so dosegli igralci Triglava v Zagrebu. Premagali so Mladost z 10:2. Gole so dosegli Nadižar, Smolej, Sajovic, brata Strniša, Grah in Grmovšek. •ef Košarka Prvi točki Alpine 2IRI - ZKL - ženske Alpina : Zadar 60:55 (28:27), telovadnica OS, gledalcev 200, sodnika Zule (Slovenjske Konjice), Rutar (Maribor). Alpina: Tržek 3, Ovsenk 15, Giacomelli 2, Pečelin 11, Kolenc 8, Kavčič 6, Bal-derman 15. Zadar: Cetintč 1, Troskok 2, Vukič 12, Pavin 10, Krpina 2, Stipič 2, Meič 4, Blagdan 22. Domačinke so po treh porazih končno zasluženo na domačem terenu osvojile prvi par prvenstvenih točk. V enakopravnem srečanju so v zaključnem delu z dobro obrambo nadigrale borbene gostje iz Zadra. V slovenski moški D ligi so Jeseničani doživeli ponovno poraz. Tokrat so jih v Novi Gorici premagali košarkarji Gostola. Izid - Gosto! : Jesenice86:73 (40:36). Ponovno dobra igra Triglava KRANJ - SKL - moški E Triglav : Elektra 86:61 (45:27), telovadnica OŠ F. Prešeren, gledalcev 100, sodnika Stricber-ger (Ljubljana), Jelnikar (Litija). Triglav: Erlah 14, Traven 19, Belandžija 2, Strniša 16, Omahen 6, Štefe 7, Zura 4, Zupan 18. Elektra: Bokovič 2, Štefanec 2, Staher 4, Hrbiš 7, Polovšek 10, Kokolj 10, Kahfedžič 22, Breznik 4. Od moštva iz Šoštanja smo pričakovali več. Mladi igralci Triglava so jih že v uvodu prekašali v vseh pogledih. Praktično jih niso pustili do igre in meta na koš. Že v peti minuti so triglavani vodili z desetimi točkami in v sedemnajsti že za devetnajst. V nadaljevanju je trener domačinov Peter Brumen dal priložnost za igro vsem igralcem. Ti pa so opravičili zaupanje. -dh Odbojka Poraz Bleda in zmaga Železarja Lesce — V II. moški zvezni odbojkarski ligi zahod je doslej še neporaženi Metalac iz Siska na Bledu premagal Blejce s 3:1. Blejci so se borili in igrali zlasti dobro ob mreži, vendar pa je bilo to premalo za uspeh. Igra je bila izenačena dinamična in polna preobratov. Gledalci so prišli na račun zaradi borbene in kvalitetne igre. V poldrugo uro dolgem srečanju je bil najzanimivejši zadnji niz, ko so bili Blejci enakovredni do rezultata 12:12. Na koncu pa so po številnih menjavah pri serviranju zgubili. Trener Metalca Džuro Kovačič je po tekmi izjavil: »Domačini so presenetili s hitro in dinamično igro in z izredno dobrim blokom. Ko smo uspeli zaustaviti njihov napad, smo šele lahko računali na zmago.« V republiški moški odbojkarski ligi sta se srečali najboljši moštvi Železarja in Kamnika. Zelezar je zmajal s 3:1. S kom-binatorno igro v polju je Zelezarjem uspelo razbiti Kamničane, ki so bili do te tekme še neporaženi. Začetek je sicer pripadal gostom, vendar so kasneje domačini zagospodarili' na igrišču. V zadnjem nizu je vodil Kamnik s 13:10, vendar so železarji izenačili in zmagali. Tekma med Kropo in Žužemberkom je bila napeta. Domačini so želeli zmago, vendar so bili vseeno poraženi s 3:0. PRESENETLJIV RAZPLET V LJUBLJANI Jeseničanke so v II. zvezni ženski odbojkarski ligi igrale v Ljubljani z Radno. Začetek je bil za Jeseničanke obetaven, saj so povedle z 2:0. V nadaljevanju je trener Jeseničank poslal na igrišče rezervne igralke, kar so domačink' irkoristile, izenačile in zmagalo. Blejke so igrale v Koi -u • v.«iečo ekipo in izgubile s 3:0. Domi.v .nkt.ni so nudile boljši odpor, kot kaže rezultat Zmaga domačink je bila v vsakem nizu tesna. B Ratiti Judo Gorenjska prva Žiri - Gorenjci uspešno nastopajo v I. slovenski judo ligi. Sodelujeta dva kluba in sicer Triglav in Gorenjska, v katerem so judoisti Žirov in Jesenic. Gorenjska je z 12 točkami prva, Triglav pa je z osmimi točkami prav tako pri vrhu. V prvem kolu je v Žireh Gorenjska premagala Mursko Soboto, Dravo in Reko, Triglav pa je v Ljubljani izgubil z Olimpijo in Šiško ter premagal Maribor. V drugem kolu je Gorenjska premagala Impol II in Šiško, Triglav pa se je boril z Dravo neodločeno in premagal Bežigrad. V tretjem kolu je Gorenjska premagala Triglav in Rače, Triglav pa je bil b0,*i0dRa*- A Mlakar Pred novo smučarsko sezono Smučarski tek prednostna panoga RADOVLJICA - Smučarski tek je v občini razen alpskega smučanja med prednostnimi športnimi panogami. Njihovi tekači so vedno v samem vrhu jugoslovanskega in slovenskega tekaškega športa. To že leta in leta potrjujejo na domačih prvenstvih kakor tudi izven naših meja, državna reprezentanca pa je vedno taka, da je v njej tudi več odličnih tekmovalcev iz radovljiške občine. Da so teki v Radovljici na taki višini, je vsekakor zasluga komisije za teke pri ZTKO. Največ pa pripisujejo Lovru Žemvi iz Gorij, »očetu« smučarskega teka, saj že desetletja vztraja, da iz tega konca Gorenjske vedno prihajajo izvrstni tekači, ki krojijo naš tekaški vrh. Komisija je krepko zavihala rokave, da se je vključila v republiško akcijo »Tek in hoja na smučeh«. Zato so pripravili »centre« v Radovljici, Gorjah, Ribnem in Bohinju. Odziv je bolj ali manj skromen, čeprav vemo, da so naši delovni ljudje že prišli do spoznanja, da je to zdrava in cenena zim-skošportna rekreacija. Akcija se nadaS'ujc. a v Radovljici upajo, da bo odziv boljši na snegu. Vemo tudi, da je mnogo takih, ki vadijo sami. Ne zavedajo pa se, da so priprave pod strokovnim vodstvom vsekakor boljše. Že samo razgibavanje v skupinah pred tekom so znatno boljša. Osnovne smučarske organizacije v občini, razen nekaterih izjem, niso preveč navdušene za delo. Tudi strokovnega kadra za to smučarsko disciplino primanjkuje. Nekaj jih je, ki so voljni delati, drugje pa tega ni. Nerazumljivo je, da je najslabše v Bohinju. Bohinjci so sicer dobri organizatorji vsakoletnih FIS-a mednarodnih tekaških prireditev. V organizacijskem odboru dela veliko sposobnih ljudi. Toda za napredek tekov v bohinjskem kotu ni preveč zanimanja Da bi izboljšali delo, bodo aktivirali vse sile, da bi se le premaknilo. Načrtujejo skupni sestanek z organizacijskim odborom, osnovnimi smučarskimi organizacijami, osnovno šolo in športnimi delavci. Tu naj bi se dogovorili o načrtnem delu. Za sezono še ni vse zamujeno, bolje pa naj bi bilo v prihodnosti. Teki imajo v Bohinju in okolici izredne pogoje. Tu je Kobla, Vogel, Bohinjska Bistrica in Bohinj. Prav pri žičnici Kobla so odlični pogoji za smučarski tek. Turist progres TOZD Žičnica ima sicer urejene proge pri izstopu prve postaje, kazalo pa bi jih urediti tudi pri vstopu na žičnico in v sami Bohinjski Bistrici. Najboljši tekači so doma v Gorjah. Tu imajo skoraj idealne pogoje za treninge. Z udarniškim delom so usposobili dom Partizana in si na Pokljuki uredili tekaški Lovro Zemva, »oče« smučarskih tekačev iz Gorij. dom. Pokljuka je »eldorado« smučarskih tekačev. Ta dom pa ni namenjen samo tekačem iz Gorij, temveč je odprt za vse. Problem, ki jih je tri mnogo let, je bil priprava prog. S pomočjo uprave Gorenjskega sejma iz Kranja so kupili snežne sani, ki jih bodo dali v najem tekačem iz Gorij. Leti pa bodo poskrbeli, da bodo proge za teke na Pokljuki, v Ribnem, Gorjah, Bledu, Radovljici, Lipniški planini nared vso sezono. V Begunjah in okolici pa jih bodo urejevali s pomočjo starega Elanovega teptača. Komisija ima obilo skrbi, vendar dela kolikor je v njeni moči. Pri tem niso pozabili na razvoj vrhunskega tekaškega smučarskega športa ter na vzgojo novih moči. Veliko pričakujejo od sodelovanja s športnimi šolskimi društvi, pozabili pa niso tudi na novi strokovni kader. Za vaditelje in trenerje bodo poskrbeli za seminarje. Pomoč pričakujejo od vseh dejavnikov v občini. Še najbolj jih skrbi, da imajo blejski hotelirji tako malo posluha za smučarski tek. Gostje teh hotelov postajajo vedno bolj zahtevni. Ne zadovoljujejo se samo s smučanjem na Zatrniku. Treba jim bo ponuditi tudi tek. V Radovljici pa komisija za teke pri ZTKO načrtuje tudi poklicnega tekaškega trenerja Le tako bo delo še boljše. D. Humer Najuspešnejša ekipa v občinski rokometni ligi — skupina B je bila v jesenskem delu tekmovanja ekipa dupljanskih veteranov. V povprečju so rokometaši dupljanskih veterenov dosegli 25, prejeli pa 17 zadetkov na tekmo. — J. K. Foto: M. Kunšič Storžič jesenski prvak Kranj - Končalo se je tekmovanje v občinski rokometni ligi - skupina A. Po jesenskem delu prvenstva so najuspešnejši rokometaši Storžiča z Golnika, ki v vseh devetih srečanjih niso izgubili srečanja. Najresnejša kandidata v nadaljevanju prvenstva za naslov prvaka pa bosta razen rokometašev Storžiča še ekipi Preddvora in Žabnice, medtem ko je na zadnjem mestu ekipa Dupelj z dvema točkama. Lestvica: Storžič 9 7 2 0 240:173 16 Preddvor 9 7 1 1 240:180 15 2abnica 9 7 0 2 270:195 14 Sava (veterani) 9 4 2 3 258:256 10 Krvavec 9 4 0 5 255:276 8 Križe 9 4 0 5 187:208 8 Sava 9 3 1 5 249:271 7 Besnica 9 3 0 6 215:231 6 Gumar 9 1 2 6 248:273 4 Duplje 9 1 0 8 179:263 2 Lepa zmaga Rokomet j Alplesa ŽELEZNIKI — V drugi zvezni rokometni ligi — ženske so rokometašice Alplesa tesno, a zasluženo premagale moštvo Trokuta. S to zmago bodo prezimile z devetimi točkami na sedmem mestu. Izid: Alples : Trokut 15:14 (10:7). Alples: Šolar, J. Lušina 1, Benedik 2, Pavlin, I. Lušina 10, Sabol, Vrhunc, Kan-kelj. Jensterle 2, Šuštar, Benedičič. Domačinke so vodile vso tekmo, razen v prvih minutah, toda do konca srečanja so le obdržale minimalno prednost. -h Jelovica brez poraza KRANJ — Končalo se je tekmovanje v občinski mladinski rokometni ligi. Jesenski prvak je brez poraza Jelovica, ki je v zadnjih dveh kolih visoko premagala Preddvor in Radovljico. Z drugimi mestom so prijetno presenetili mladinci kranjske Save. Prva je Jelovica s 14 točkami. Druga je Sava z 10 točkami, tretja Žabnica s šestimi točkami, kolikor jih ima tudi Preddvor na četrtem mestu. Radovljica je peta z dvema točkama. ,J k. Veteranom Dupelj prvi del Kranj - Po končanem tekmovanju v občinski rokometni B ligi so jesenski prvaki postali brez izgubljene točke rokometaši dupljanskih veteranov, ki so vsa srečanja zlahka dobili. Sedaj so na odličnem drugem mestu Veterani iz Kranja s sedmimi točkami, vendar imajo tržiški veterani odigrani dve tekmi manj, ki jih bodo odigrali v spomladanskem delu tekmovanja. Sedaj so na četrtem mestu s šestimi točkami. Lestvica: Duplje veterani 6 6 0 0 154:102 12 Veterani Kranj 6 3 1 2 66: 94 7 Jelovica 5 3 0 2 87: 80 6 Tržič veterani 4 3 0 1 144:112 6 Bazenarji 6 1 1 4 134:154 3 Žabnica 6 10 5 158:173 2 Huje 5 1 0 4 154:102 2 Alpsko smučanje Pregledna tekma KAPRUN - Naša alpska moška in ženska reprezentanca je na teh smučiščih imela prvo pregledno tekmo \ štirih nastopih slaloma in veleslaloma. Vsi, ki računajo na reprezentančni A in B dres, so pokazali dobro formo pred prvimi nastopi v tujini in za svetovni pokal. Do presenetljivih obratov pri obeh ni prišlo, saj so po pričakovanju zmagovali Križaj, Strel, Kurah, Zibler in Magušar. Dobro formo je pokazal tudi Jeseničan Benedik in član Alpe-toura Pretnar. Pri dekletih je razen reprezentantk prve garniture od ostalih največ pokazala mlada Kranjčanka Blažičeva, ki je zmagala v drugi vožnji prvega slaloma ter v prvi vožnji drugega slaloma. Enako dobro so vozile tudi Porentova, Rav-nikova (obe Alpetour) in Tržičank« Peharčeva. -dh LJUBITELJEM DRSANJA Obveščamo, da je na Jezerskem že zamrznjeno Planšarsko jezero, kjer so idealni pogoji za rekreacijsko drsanje. V brunarici ob jezeru pa je poskrbljeno za tople napitke in hrano. Hotel Kazina Jezersko NESREČE Spregledal »stop« Kranj — V soboto, 18. novembra, ob 16.30 se je v križišču Ulice Moše Pijadeja z Ulico XXXI. divizije pripetila prometna nezgoda. Voznik osebnega avtomobila Miško Kajzelj (roj. 1908) iz Ljubljane je peljal proti križišču z ulico Moše Pijadeja in pred križiščem spregledal prometni znak »stop« in zato trčil v osebni avtomobil, ki ga je po prednostni cesti pripeljal Jenko Ladislav (roj. 1944) iz Kranja. V trčenju je Jenkov avtomobil vrglo v levo na vrt, pri tem pa je voznik padel iz avtomobila in si pretresel možgane. Lažje sta bila ranjena tudi voznik Kajzelj in njegova žena, vendar nista iskala zdravniške pomoči. Škode na vozilih je za 10.000 din. Leden ovinek Škofja Loka — V nedeljo, 19 novembra, okoli polnoči se je na regionalni cesti med Železniki in Sorico pripetila prometna nezgoda zaradi neprimerne hitrosti. Voznik osebnega avtomobila Janez Tavčar (roj. 1960) iz Stare Loke je peljal proti Železnikom. V blagem levem ovinku ga je zaradi neprimerne hitrosti na poledeneli cesti zaneslo s ceste v pobočje, da se je nato prevrnil na bok. Sopotnik Darko Hafner (roj. 1960) iz Škofje Loke je bil v nesreči huje ranjen in so ga nezavestnega prepeljali v Klinični center. V vozilu so bili varnostni pasovi, vendar potniki niso bili pripeti. L. M. Ogenj v Dovjem Dovje — V soboto, 18. novembra, okoli 18.30 ure je zagorelo gospodarsko poslopje Janeza Dovžana v Dovjah št. 32. Točno sicer še ni ugotovljeno, vendar pa za zdaj kaže, da je začel goreti traktor znamke Pasquali. Plameni so nato zajeli gospodarsko poslopje, da je pogorela slamoreznica, mlatilnica, puhalnik, 40 ton sena, elektromotor, mlin za žito in trije vozovi. Ogenj se je razširil tudi na stanovanjsko hišo ter še na gospodarsko poslopje Marije Janša. Škode pri Dovžanu je za okoli milijon din, na Janševem poslopju pa za okoli 200.000 din. Na pomoč so prihiteli gasilci iz Dovjega, Mojstrane, Radovljice, Bleda, Begunj Kranjske gore, Gozd Martuljka in Železarne Jesenice. Le njim gre zahvala, da so tako pri-zad evno krotili ogenj, ki bi sicer lahko pogoltnil vso vas. Pri gašenju se je hudo poškodoval tudi gasilec Franc Janša iz Dovjega, ki se mu je pri razkrivanju strehe odlomila letev, da je padel kake 4 metre globoko na beton. Prepeljali so ga v jeseniško bolnišnico. AVTO MOTO DRUŠTVO KRANJ Kranj, Koroška 53 d razpisuje TEČAJ ZA INŠTRUKTORJE PRAKTIČNE VOŽNJE Pogoji: 1. starost 23 let 2. vozniški izpit najmanj tri leta ustrezne kategorije 3. popolna osemletka 4. zdravniško spričevalo Interesenti naj vložijo prijave do 5. decembra 1978 v pisarni AMD Kranj (sekretariat), Koroška 53/d, kjer lahko dobijo vse informacije v zvezi s tečajem. Tudi pozimi lahko gori Kranj — Zima in hladno vreme terjata več kurjenja za ogrevanje. Vzporedno s tem pa se bo povečala tudi nevarnost požarov. Primer požara na Jakobu to potrjuje. Pozimi so najnevarnejši dimniški požari. Vzroki zanje so neredno Čiščeni dimniki in dimniki z razpokami, skozi katere uhajajo iskre. Če se v dobro varovanem in očiščenem dimniku vnamejo saje, ni nič nevarnega, saj morajo saje zgoreti. V slabih dimnikih, ki so še posebej pogosti na podeželju, pa iskre od gorečih saj uhajajo in pogosto povzročajo požare, ki se razširijo na stanovanjska in bližnja gospodarska poslopja. Tudi pozimi previdnost torej ni odveč. I. Petrič Gorela trava Kranjska gora — V nedeljo, 19. novembra, okoli 17. ure je zagorela suha trava pod gozdno cesto Korensko sedlo — Srednji vrh. Pogorelo je tudi nekaj dreves, vendar na srečo zaradi pravočasne intervencije gasilcev iz Podkorena škoda ni velika. Našli so tudi manjše ognjišče z ostanki piknika, tako da je verjeti, da je ogenj nehote ali iz malomarnosti zanetil izletnik. Planinec padel po skalah V soboto, 18. novembra, se je na Kremžarjevi poti pod Kočno smrtno ponesrečil Miran Smrdel (roj. 1960) s Krškega. S prijateljem Andrejem Škafarjem, tudi s Krškega, sta dopoldne odšla brez primerne opreme z Gornjega Jezerskega do Češke koče in od tam na Krem-žarjevo pot. Približno 200 metrov nad spodnjimi Ravnami je Smrdelu na ledeni poti spodrsnilo in je omahnil v globino. Obležal je 200 metrov globoko na ledeniku mrtev. Tovariš je takoj sestopil do njega, vendar pa mu ni mogel več pomagati. Vrnil se je na Jezersko in obvestil postajo milice o nesreči. Gorski reševalci iz Kranja in trije miličniki so do nesrečnega planinca prispeli že okoli 20. ure in ga nato prenesli v dolino. /Z-ALPETOUR Alpetour TOZD Potniški promet Kranj, telefon: 210 81. 210 82 in 210-83 Organizira za vas enodnevne prevoze V CELOVEC, BELJAK in TRBIŽ v soboto, 25. novembra 1978 Informacije in prijave v vseh Alpetourovih turističnih poslovalnicah in avtobusnih postajah v Bohinju, na Bledu, v Radovljici. Kranju in v Škofji Loki Cena prevoza je 158 din. Izposojamo osebne avtomobile RENT a CAR — tel 23-754 Za vas smo organizirali TAKSI SLUŽBO — telefon 22-320 neprekinjeno DO COLOR MEDVODE tovarna barv in lakov n. sol. o. TOZD SMOLE TOZD PREMAZI iščemo več novih sodelavcev za delo v proizvodnji — delavce z dokončano osemletko — kvalificirane pleskarje kvalificiranega kurjača KANDIDATOM NUDIMO: dober osebni dohodek, možnost povrnitve stroškov izobraževanja ob delu za pridobitev kvalifikacije oziroma stopnje izobrazbe. Možnost pomoči pri reševanju stanovanjskega problema s kreditiranjem nakupa stanovanja oziroma zidave lastne stanovanjske hiše. Bodoči sodelavci morajo biti vestni, delavni in disciplinirani Vloge za sprejem v delovno razmerje z ustreznimi dokazili kandidati lahko prinesejo osebno ali pošljejo po pošti v kadrovsko-splošni sektor DO COLOR, najkasneje 15 dni po prvem izidu oglasa. Zaželen je osebni obisk v DO! DRAGI POTNIKI dobrodošli v DC-10, prvem širokotrupnem letalu v floti JAT. Zračni »velikan« lahko sprejme v posebno komfortno kabino naenkrat282potnikov, njegova hitrost je 980 km na uro, na daljavo do 9500 km. Od 15. decembra bo letelDC-10 enkrat tedensko na neposredni liniji iz Ljubljane v New York. ZDRAVSTVENI DOMOVI IN ZAVOD ZA SOCIALNO MEDICINO IN HIGIENO GORENJSKE o. sub. o. Delavski svet razpisuje opravila in naloge: 1. individualnega poslovodnega organa — direktorja 2. vodja finančno ekonomskega sektorja Kandidati morajo poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje: pod 1.: visokošolska izobrazba medicinske, pravne, ekonomske ali politološke smeri z najmanj 5 let delovnih izkušenj v stroki; pod 2.: visokošolska ali višješolska izobrazba ekonomske smeri z najmanj 5 let delovnih izkušenj v stroki. Za vse navedene velja, da morajo imeti organizacijsko vodstvene sposobnosti, pravilen odnos do samoupravljanja in da so moralno politično neoporečni. Izbrani kandidati bodo sprejeti za 4 leta. Kandidati naj pošljejo prijave s kratkim življenjepisom, opisom dosedanjega dela in dokazili o izpolnjevanju pogojev v 15 dneh od dneva objave na naslov: ZDRAVSTVENI DOMOVI IN ZAVOD ZA SOCIALNO MEDICINO IN HIGIENO GORENJSKE, Kranj, GosposVetska c. 10, kandidati pod tč. 1 naj prijavo z dokazili pošljejo z oznako »IPO«. MALI OGLASI PRODAM ffr\ alples Alples Industrija pohištva Železniki Na podlagi 8. člena Pravilnika o delovnih razmerjih objavljamo naslednja dela in naloge: v TOZD kovinska predelava KLJUČAVNIČARSKA OPRAVILA II (dva delovna mesta) Pogoji za zasedbo: K V strojni ključavničar 1 leto delovnih izkušenj Prijavijo se lahko tudi kandidati s končano poklicno šolo avtomehanične stroke. v TOZD sestavljivo pohištvo VZDRŽEVANJE STROJNIH NAPRAV II Pogoji za zasedbo: K V strojni ključavničar 1 leto delovnih izkušenj Prijavijo se lahko tudi kandidati s končano poklicno šolo avtomehanične stroke. Za navedena dela in naloge se sklene delovno razmerje za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Pismene prijave s potrebnimi dokazili pošljite v 15 dneh po objavi na naslov: ALPLES, Industrija pohištva Železniki, Kadr. soc. oddelek 64228 Železniki. Prodam električni RADIATOR. Telefon 26-835 8779 Prodam PLETILNI STROJ in TELEVIZORSKI sprejemnik. Krožna ul. l/a, Zlato polje, Kranj 8610 Prodam TELICO simentalko, ki bo sredi decembra telila. Ogled vsak dan popoldan. Rak Ivan, Zg. Pirni-če 64, Medvode 8785 Zamenjam srednje staro KRAVO za meso ali menjam za brejo telico. Brezovica .'1, Kropa 8786 Prodam po izbiri pašno TELICO, brejo 8 ali 5 mesecev. Zg. Gorje 68 '8787 Prodam visoko brejo KRAVO bo-hinjko, ki bo drugič telila. Jan, Sp. " Gorje 58 8788 Prodam TELICO simentalko 7 mesecev brejo. Pšata 5, Cerklje 8789 Poceni prodam kuhinjske ELEMENTE, oranžne barve, stare eno leto. Kolman, Sejmišče 2, Kranj 8790 Prodam TELEVIZOR. Giacomeli Regina, Vrečkova 6, Kranj 8791 Prodam KRAVO simentalko pred tretjo telitvijo. Podbrezje 54, Duplje 8792 Prodam nov ELEKTRONSKI RAČUNALNIK (12 mestno število, trak, in ekran), japonski, za 6500.— din. Tel. 25-867 " 8793 Prodam termoakumulacijsko PEČ, 2 kw. Tel. 61-830 8794 Prodam globok OTROŠKI VOZIČEK. Vrhovnik, Šenčur, Pipanu-va 66 8795 Poceni prodam glavo za stroj za oblanje, dolžine 60 cm z ležaji, ohišji ter sekularjem. Kavčič -Jože. Retlje-va 15, Cirče, Kranj 8796 Prodam TRAKTOR fahr 18 KM s kosilnico. Sajovic. Predoslje 66 8797 Prodam PEČ nemški kupperbusch in emo 4. Grabrijan. Partizanska 37, Šenčur 8798 Prodam obrana zimska jabolka po 6 din. Platiša, Pungert 11, Škofja Loka 8799 • Prodam rabljeno SPALNICO. Naslov v oglasnem oddelku 8900 Prodam KAVČ in dva FOTELJA. Informacije vsak dan popoldan po tel. 25-102" 8901 Prodam PRAŠIČA 180 kg težkega. Ribno št. 51, Bled 8902 Prodam malo rabljeno PEČ kupperbusch ter nova BALKONSKA VRATA - desna 80 X 210 cm. Šli-bar Jože, Zapuže 37, Begunje 8903 Prodam dolgo belo POROČNO OBLEKO št. 42, ELEMENT mini kuhinje in športni otroški VOZI ČEK. Informacije po tel. 77-613 8904 Prodam mirno KOBILO, vajeno vseh kmečkih del. Jereka 24. Bohinj 8905 Poceni prodam KUHINJSKE ELEMENTE. Informacije po tel. 25-373 8906 Prodani zimska JABOLKA po 0 din in TELICO frizijko v sedmem mesecu brejosti. Kalan, Poljšica 4/a, Podnart 8907 ZAHVALA Ob izgubi drage mame ANE DEŽMAN Pogačarjeve mame ir o zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem, sosedom in prijateljem, ki so se isklj^nv veiikem številu spremili na njeni zadnji poti in jo obsuli s cvetjem. Posebej se zahvaljujemo osebju kirurškega oddelka bolnice Jesenice. k' so nam v teh težkih trenutkih stali ob strani in nam kakorkoli pomagali, Vsem, ki iskrena hvala. Ž lujoči' hčerka Albina z možem, sestra Jerca z možem in nečakinja Marija Lesce, Zagreb, 17. 11. 1978 ZAHVALA Ob prerani smrti našega moža, očeta, sina, brata, svaka, nečaka HILKA OSOJNIKA iz Cerkelj vsem, ki ste nam ob teh težkih trenutkih stali ob strani, nas tolažili in pomagali, 86 itopleje zahvaljujemo. Najlepše se zahvaljujemo zdravniškemu osebju z Golnika ? ^lrlip Koorivna, Solčava, Cepinci, Boh. Bistrica, Zurich, Cotterburgst, cerKij«, f 15.11.1978 Prodam poročno OBLEKO št. 38, zelene barve. Naslov v oglasnem oddelku 8908 Prodam dve malo rabljeni peči za etažno centralno ogrevanje — na trdo gorivo EMO Celje, oljno italijansko GIBO 17.500 kalorij in 6 KVV termoakumulacijsko AEG. Ogled možen vsak dan. Bizjak Franc, Begunje 133. VOZILA Kupim MOTOR za avto VW 1300. Ponudbe s ceno na naslov Kogovšek Franci, Ziri, Izgorje 6 8909 Zastavo 750, leto izdelave 1975 — oktober, registriran do novembra 1979, prodam. Šorli Srečko, Savska cesta 2, Bled 8910 Prodam FORT TAUNUS, letnik 1963. Primec Vladimir, Dobro polje 1 /a, Brezje 8911 Prodam AUDI 80. Marolt, Poljšica 24, Podnart 8912 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1975. Informacije po tel. 40-575, Zan, Sp. Besnica94 8913 Prodam ZASTAVO 750, dobro ohranjeno, tudi na posojilo. Sebe-nje 43, Naklo 8914 Prodam AMI 8, letnik 1971 po delih ter ORGLE Hohner dvomenval-ne po ugodni ceni. Telefon 49-002 od 19. do 20. ure 8915 Poceni prodam karambolirano SIMCO 1000 GSL, Vodopivčeva 10, Kranj 8916 Prodam BMW 2002. Volčjak Karel, Virmaše 24, Škofja Loka 8917 ŠKODO 1000 MB, letnik 1968. v voznem stanju — prodam, cena 5000 din. Tel. 77-613 8918 Planinka GOSTINSKO PODJETJE KAMNIK razpisuje dve prosti delovni mesti K V natakarja Prijave sprejemamo v 15 dneh po razpisu. KUPIM Kupim dobro ohranjeno PISALNO MIZO. Ferjan, Luže 16 8919 Kupim samonakladalno PRIKOLICO, 15 do 17 kubično. Papler Branko, Žirovnica 52 — Gorenjsko 8920 Kupim pogonsko JER MEN ICO za traktor Zetor in prodam dva PRAŠIČA po 120 kg težka. Izda Angela, Savska 5. Javornik, Jesenice 8921 STANOVANJA Prodam TROSOBNO komfortno STANOVANJE v izmeri 120 kv. m. Ogled vsak dan. Posedi Anton, Mestni trg 10, Škofja Loka 8767 Prodam TROSOBNO stanovanje, centralno ogrevano, s telefonom. Ponudbe poslati pismeno na naslov Ce-rar,Cankarjeva 12. Kranj 8669 Dekle išče neopremljeno ogrevano SOBO v okolici Kranja. Naslov v oglasnem oddelku 8926 Zamenjam novo TROSOBNO STANOVANJE v bloku v Radovljici za DVOSOBNO v Kranju - je pod solidarnostnim skladom. Ponudbe pod Resno 8927 Kupim TROSOBNO STANOVANJE v Kranju s centralno kurjavo. Ponudbe oddati pod šifro Gotovina 8928 V okolici Bleda ali Radovljice iščem SOBO. Ponudbe pod šifro Nujno 8929 POSESTI Prodam v Račevi pri Zireh zemljišče, primerno za kmetijsko obdelavo, za gradnjo vikendov ali gradnjo stanovanjskih hiš. Naslov v oglasnem oddelku 8922 Prodani STANOVANJ K, VRT. GARAŽO, ugod no za obrtno dejavnost; na Blejski Dobravi 48 (pri Jesenicah), nasproti samopostrežne trgovine. Ogled možen 25. in 26. 11 1978 8923 0STAL0I Prosim neznanega voznika ali kogarkoli, ki je videl prometno nesrečo 23. 8. 1978 ob 5.45 v križišču pred Iskro v Kranju, naj čimprej pošlje svoj naslov na naslov Janko Ber-gant. Podblica 10, Zg. Besnica. Kolesar je vozil z Labor in zadel v temno zeleno ZASTAVO 750. ki je vozila iz nasprotne smeri in zavijala levo proti Iskri. 8924 ZAPOSLITVE poročamo in vam želimo prijetno praznovanje slaščice konzerve pijace Kovinostrugarja KV ali PKV — sprejmem takoj. Informacije po telefonu 064-60-436, ali na naslov v oglasnem oddelku 8771 Iščem varstvo na domu za dve leti starega fantka. Naslov v oglasnem oddelku 8925 dežurni veterinarji od 24. NOVEMBRA do 1. DECEMBRA 1978 Dr. CEPUDER Bogdan, dipl. vet. speč, Kranj, Kajuhova 23, tel. 22-994 in RUS Jože, dipl. vet., Cerklje 147, telefon 42-015 za občino Kranj PIPP Andrej, dipl. vet., Škofja Loka, Partizanska c. 37, telefon 60-380 za občino Škofja Loka VIDIC Franc, dipl. vet., Jesenice, J. Šmida 21, telefon 82-109 ali 81-288 za občini Radovljica in Jesenice. Dežurstvo se prične ob 14. uri popoldan in traja do 6. ure zjutraj naslednjega dne. Centralna dežurna služba ŽVZG Kranj, tel. 25-779 pa deluje neprekinjeno. Živinorejsko veterinarski zavod Gorenjske. |INEX adria aviopromet Ljubljana, adria airways Po zelo ugodni ceni prodamo gume, ki za letala niso več uporabne. Gume so uporabne za druge namene. Dimenzije gum so: 40 X 14, 41 X 15 in 6,6 X 26. Gume je mogoče kupiti v hangarju IAA na letališču Brnik pri tovarišu Raku Izdaja ČP Glas, Kranj, Ulica Mose Pijadeja 1. Stavek: GP Gorenjski tisk Kranj, tisk: Združeno podjetje Ljudska pravica, Ljubljana, Kopitarjeva 2. — Naslov uredništva in uprava lista: Kranj, Mote Pijadeja 1. - Tekoči račun pri SDK v Kranju številka 51500-603-31999 - Telefoni: glavni urednik, odgovorni urednik in uprava 23-341, uredništvo 21-835, novinarji 21-860. malo-oglasni in naročniški oddelek 23-341. - Naročnina: letna 300 din, polletna 150 din, cena za 1 številko v kolportaži 4 dinarjev. — Oproščeno prometnega davka po pristojnem mnenju 421-1 /72. Popravljam vse vrste hladilnikov, nforniacije po tel. 064-60-801 8599 Potrošniki/ Poskusite enkrat krompir sorte BINTJE, je dobrega okusa, primeren za razne priprave, zlasti za cvrtje, solate in drugo V vrečah po 50 kg po 4 din/kg dobite odbrane, srednje debele, podolgovate gomolje I vrste in I kvalitete, v skladišču Šenčur, ob cesti na letališče, vsak torek in petek, od 7 do 12. ure do 15 decembra 1978 Informacije tel. 41 -017. KŽK TOZD KMETIJSTVO KRANJ Kritizirati da, sodelovati pa ne Javna razprava o ureditvi mesta z zelenjem le deloma uspela — Predlogi zanimivi kljub slabemu obisku 9 Kranj — Hortikulturno društvo iz Kranja je v petek" zvečer v domu JLA organiziralo javno razpravo o ureditvi mesta z zelenjem. Udeležba je ponovno dokazala, kako malo oziroma sploh nismo pripravljeni sodelovati pri oblikovanju našega okolja, medtem ko znamo kritizirati na vsakem koraku. Verjetno pa drži, da dokler se vsi skupaj ne bomo vključili v prizadevanja za lepšo ureditev mesta, bo to ostalo še naprej sivo, pusto in umazano. Peščica zagrize- nih članov Hortikulturnega društva brez široke podpore in pomoči drugih meščanov namreč ne bo mogla napraviti čudežev. Kljub slabemu obisku pa je javna razprava o ureditvi mesta z zelenjem dokaj uspela. Razpravljavci so pokazali na najbolj črne točke v našem mestu in predlagali tudi nekaj rešitev. Da je stari del mesta skoraj brez zelenja, je očitno. Polepšali bi ga lahko s posodami za cvetje ob levi KRANJ - PRIPRAVE RADA BUMBAR J A, MOJSTRSKEGA KANDIDATA, ZA SVETOVNO KADETSKO PRVENSTVO - V hotelu Creina se je pod pokroviteljstvom ljubljanske banke — Temeljna banka Gorenjske — začel šahovski dvoboj med mojstrskim kandidatom Radom Bumbar jem iz Kranja in mojstrom Rudijem O ste rmanom iz ŠD Murka Lesce. Ta dvoboj, ki bo odigran v osmih partijah, sodi v okvir priprav Rada Bumbarja za svetovno kadetsko prvenstvo. Odigrala sta že tri partije, vodi pa Osterman z 2,5 : 0,5. Bumbar, kije igral dvakrat z belimi figurami, je obe partiji izgubil, medtem ko mu je s črnimi uspelo remizirati. Četrta partija bo jutri, zadnja pa 26. novembra. Igralni čas je od 17. do 22. ure (dh) - Foto: I. Slavec Zemeljski plin v Sloveniji Nadaljevanje s 1. strani govoril o plinifikaciji in o sedanjem družbenem planu gospodarskega razvoja Jugoslavije. Iz severnega dela zahodne Sibirije že priteka v Jugoslavijo zemeljski plin, ki predstavlja dragocen vir energije za vse naše večje industrijske porabnike in tudi za široko potrošnjo. Zahodni krak jugoslovanskega plinovodnega omrežja je dolg 600 kilometrov, njegova letna propustna moč pa je 3,5 milijarde kubičnih metrov plina. Zemeljski plin za Slovenijo in za Hrvatsko je posebnega pomena, saj zagotavlja bolj zanesljivo preskrbo gospodarstva ter je ne nazadnje kvalitetni vir energije in tudi prispevek k varstvu človekovega okolja. Poraba zemeljskega plina naj bi v Jugoslaviji narasla od sedanje 1,5 milijarde kubičnih metrov na 6 milijard kubičnih metrov v letu 1980. Naš srednjeročni družbeni plan predvideva, da bodo republike in avtonomni pokrajini sklenile dogovor o plinifikaciji države, predlog do-gora o temeljih družbenega plana »Jugoslavije za razvoj in predelavo nafte in plina do leta 1980 pa načrtuje, da bo do leta 1980 zgrajenih 2023 kilometrov magistralnih plinovodov. 88 delovnih' organizacij iz Slovenije je že v samem začetku združilo svoje delo in svoja sredstva za gradnjo plinovoda, poleg tega pa je sodelovalo več organizacij združenega dela iz treh socialističnih republik in avtonomne pokrajine. Po tem plinovodu zdaj prihaja plin iz severnega dela zahodne Sibirije, v prihodnje pa ga bomo dobivali vse več, saj bo vedno več delovnih organizacij in posameznikov izkoriščalo naravni zemeljski plin. Minister za plinsko industrijo Sovjetske zveze Sabit Atajevič Orudzev je med drugim tudi poudaril, da je napeljava zemeljskega plina sad dolgoletnih prizadevanj in pomeni utrjevanje prijateljstva med obema državama. Plin je lahko pritekel v Jugoslavijo šele potem,.ko so zgradili.sistem transevropskih plinovodov, ki so jih gradili sovjetski, čehoslovaški in avstrijski delavci. V Sovjetski zvezi intenzivno razširjajo mrežo plinovodov, ki so usmerjeni proti zahodni meji Sovjetske zveze in gradijo nove komplekse za pridobivanje in predelavo plina. Sabit Atajevič Orudzev je dejal, da je otvoritev merilno redukcijske postaje v Vodicah pomembna pridobitev ob dnevu jugoslovanske republike, pomembna pridobitev za vso jugoslovansko industrijo in osnova za razširitev in pospešeno nadaljnje gospodarsko sodelovanje obeh držav. D. Sedej f*Mf> VODICE — Otvoritve merilne redukcijske postaje plinovodnega omrežja so se udeležili številni zvezni in republiški'družbenopolitični delavci, razen njih pa tudi minister za plinsko industrijo Sovjetske zveze Sabit Atajevič Orudzev, prvi namestnik ministrstva za energetiko Čehoslovaške Jan Golšmit, avstrijski veleposlanik v Jugoslaviji Helmut Liederman in podpredsednik Zveznega izvršnega sveta Branislav Ikonič. Zahodni krak jugoslovanskega plinovodnega omrežja sta simbolično odprla Branislav Ikonič, podpredsednik ZIS in minister za plinsko energijo Sovjetske zveze Sabit Atajevič Orudzev,— Foto: J. Zaplotnik strani Prešernove ulice, če bi seveda za vedno ostalo zaprto za promet, s cvetličnimi koriti na fasadah hiš, kar je nekoč že bilo, pa je v glavnem zaradi lenobe stanovalcev propadlo. Na Titovem trgu bi spet moral najti svoje mesto stari ali njemu podobni novi vodnjak, zelenje, lične klopi ali stoli za posedanje med nakupi ali klepetom, morda bi poživila mesto tudi kakšna stojnica. Drug problem je ploščad pred Prešernovim gledališčem. Ze sama lega med visokimi stenami cerkve, gledališča in knjižnice ji dajejo vtis zaprtega prostora, ki bi se ga razen z zelenjem dalo poživiti tudi z raznimi kulturnimi predstavami, razstavami in podobnimi dejavnostmi. Še bolj pereče pa je vprašanje Pungrata, ki pa bi ga bilo mogoče rešiti šele potem, ko bi se dokončno odločili, čemu naj služi. Precej razprave je bilo tudi okrog mestnih zelenic v blokovnih naseljih, ki naj bi ne bile zgolj zelenice, na katere nihče ne bi smel stopiti, ampak »drugi dom« stanovalcev. Na njih bi lahko uredili počivališča, na katerih bi se ob klepetu in ročnih delih poleti srečavale gospodinje, otroci bi morali dobiti več igrališč, možje bi se na njih lahko dobivali ob kegljanju, balinanju, šahu na prostem in podobnih igrah. Važno pa je tudi, da bi zasajeno zelenje dajalo vtis enotnosti in lepote. Vnemar ne bi smeli pustiti niti »zelenic« zunaj središča Kranja. To so brežine in zeleni pasovi ob obvoznici, ob Savi, ob cesti proti Laboram in še kje, kjer bi plevel in smeti lahko zamenjala lepa trava, okrasno grmovje, popenjavke in drugo podobno zelenje. Ob vsem tem pa ne bi smeli prezreti še nekaterih obrobnih, a nič manj pomembnih pomanjkljivosti mesta. Ena od njih je prav gotovo kranjska tržnica, zaradi zapore prometa zdaj težko dostopna in sploh neurejena, mestu, kot je Kranj, prav nič v ponos. Druga stvar so parki. Kjer je le še kakšna prosta površina, bi jo morali urediti v park z manjšimi igrišči za otroke in sprehajalnimi potmi. V Kranju bi morali misliti tudi na ureditev osrednjega večjega parka. Približno torej vemo, kaj imamo in kaj bi se dalo storiti, da bi bilo naše mesto, na katerega smo sicer tako ponosni, lepše. Ne urejati le zaradi gostov, ki prihajajo k nam, tudi zaradi nas samih je treba mesto polepšati, da bi se tudi sami v njem prijetno počutili. H. Jelovčan Velika akcija zbiranja novih naročnikov GLASA i V ^Pismonoše I so pridobili že 1311 novih \ naročnikov Gorenjska proga avtomatizirana — V ponedeljek. 27. novembra, poročajo" is Ljubljane, bodo slovesno predali namenu povsem avtomatizirano železniško progo med Ljubljano in .Jesenicami, katere propustnost se bo povečala za l.r) odstotkov Slovesnost bo združena z začetkom modernizacije jeseniške železniške postaje. Dela na progi so veljala 380 milijonov dinarjev. Izredna pozornost obisku — Romunski in tudi tisk drugih držav še vedno obširno piše o nedavnem obisku romunskega voditelja v Jugoslaviji. Predvsem poudarjajo pometi obiska ta demokratizacijo odnosov med delavski mi in komunističnimi partijami in la /boljSevanje odnosov na Balkanu Med srečanjem Voditelje* |e bilo govora tudi O drugih problemih sveta Voditelj Bangladeša pri nas -Včeraj (poned.) j,. hil povabilo predsed ruka Tita prispel na obisk v Jugoslavijo predsednik Bangladeša Rahman. Govoril bo o sodelovaliiu med državama, ki že seda i dosega visoko raven. Naša država je med prvimi priznala Man gladeš Obravnavali bodo tudi problem« gibanja neuvrščenih. Slovenci pri predsedniku Italije - Predsednik italijanske republike Sandro 1'ertmi bo danes sprejel enotno delegacijo Slovencev, živečih v Italiji. Vzrok za obisk oziroma sprejem je neuresničevanje pravu Slovencev, zapi Ranih v ustavi, zakonih in Osimskih --pora/umih. Kranjski izvrsni svet zasedal -Na 2tS. sejo. ki si- bo nadal|evala danes, se je sešel izvršni svet kranjske olrinsku skupščine Razpravljal je n uresmče vanju dogovora o kadrovski politiki, n odstranjevanju posledic |>otresn in o osnutku predloga odloka o razvrščanji crnih gradenj ,| Košn,ek Ekipa Jože Gregorčič iz Škofje Loke bo v znanju na temo 11. kongres* ZKJ nastopila na republiški prireditvi Mladost v pesmi, besedi in spretnosti. — Foto: J. Zaplotnik Mladost v pesmi, besedi, spretnosti Kranj - V domu JLA je bila v soboto zvečer gorenjska prireditev Mladost v pesmi, besedi in spretnosti, srečanje mladih, ki mu že sam naslov daje vsebino. Mladi iz vseh gorenjskih občin so peli, recitirali in igrali, niti plesa ni manjkalo, vrhunec prireditve pa je bilo kviz tekmovanje na temo 11. kongresa Zveze komunistov Jugoslavije. Na njem so že v dopoldanskem predtekmovanju sodelovale ekipe mladincev in vojakov JLA iz vseh petih občin, v finalu pa so merili znanje Kranjčani, Ra-dovljičani in Škofjeločani. Referat in zaključno besedo tovariša Tita, resolucijo in statut ZK z 11. kongresa Zveze komunistov Jugoslavije je najbolje obvladala ekipa Jože Gregorčič iz Škofje Loke, ki je pravilno odgovorila na vsa vprašanja in se bo uvrstila na slovensko prireditev Mladost v pesmi, besedi m spretnosti. Druga je bila ekipa Stane Žagar iz Kranja, tretja pa Andrei Zvan-Boris iz Radovljice. V manj resnem delu prireditve so z odlično uprizorjenimi skeči in plesno baletno točko nastopili člani Mladinskega gledališča iz Tržiča, folklorna skupina občinske konference ZSMS iz Škofje Loke ter vojaški zabavno glasbeni ansambel 16. julij. H. J. Ribiči za varstvo voda Radovljica — Območna zveza ribiških družin vključuje pet ribiških družin z Bleda, Jesenic, Radovljice, Tržiča in Kranja. Vse družine upravljajo z 11 salmonidnimi vodami v skupni vodni površini 307 hektarov. Samo blejska ribiška družina in Bobovk imata 158 hektarov vodne površine in 43 gojitvenih potokov. V družinah je 962 članov in 188 mladincev, število članstva pa se iz leta v leto povečuje. Leta 1975 je v vodah ribiških družin lovilo okoli 11.000 turistov, to število pa se je lani povzpelo na 15.000. Ribiške družine so s prodajo ribiških dovolilnic tako znatno več iztržile in smotrno gospodarile s sredstvi. Posebno blejska ribiška družina, ki ima največ inozemskih turistov za svojimi vodami, ustvarja okoli 90 odstotkov vsega inozemskega ribiškega turizma. Največ domačih ribičev pa ima ribiška družina Kranj. Na minulem zboru delegatov ribiških družin Gorenjske, ki so ga organizirali ob 90-letnici ribištva na Slovenskem in ob 25-letnici ribiške zveze Slovenije, so podelili priznanja najbolj zaslužnim ribiškim družinam in posameznikom. Delegati iz vseh gorenjskih ribiških družin pa so obenem kritično spregovorili o svojem delu in 0 svojih problemih. Ribiči še niso dobili ustrezne odškodnine ob škodi, ki je nastala ob izpustu jezu hidrocentrale Moste in ob zastrupitvi v ribogojnici Bled. Se posebno izpust vode ob hidrocentrali Moste predstavlja poseben problem, saj se ponovno napoveduje za leto 1984. Ribiči se bodo zato morali pravočasno zavzeti, da ne bo prišlo do ponovne katastrofe in uničenja narodnega bogastva. Eden izmed ukrepov bi bil lahko tudi ta, da bi Savo vsaj tri leta pred izpustom proglasili za komercialno vodo in s tem obenem zavarovali druga območja. Gorenjska ribiška zveza razpolaga z vodami, ki imajo šibke vodotoke in tudi zaradi tega je onesnaževanje voda precejšen problem. Industnia izpušča vedno več odplak in onesnažuje vode, tako Savo kot tudi tržiško Bistrico, dokajšnji onesnaževalci pa so že tudi prebivalci, ki živijo ob vodah. Kokro onesnažuje Oljarica, komunalne odplake pa monio ribiški zarod tudi že v Lipnici in \ Kroparici. Čeprav naša družbena skupnost namenja znatno več denarja za ohranitev bolj čistih voda in ne zanemarja pomena čistega okolja, bo vendarle treba še veliko več skrbi posvetiti izobraževanju prebivalstva, ki naj bi končno H spremenilo zakoreninjeno miselnost da so naše vode lahko tudi odlagališča in smetišča. Gorenjski ribiči, ki so vložili Jc veliko prostovoljnega dela in prostovoljnih ur ter dosledno skrbijo za zarod v vodah, navezujejo tudi tesne prijateljske stike s koroškimi r Ribiška družina Bled se je pobratil« s klubom koroških ribičev ter z jtafr-janskimi ribiči iz Parme, ribiška družina Kranj pa sodeluje z italijanskimi ribiči Rivolija, pripravljajo pa se na tesnejše sodelovanje z ribišktv društvom Podjuna na Koroškem. Priznanja so na nedavnem zbora podelili ribiškima družinama Tržič in Jesenice ter Viktorju Dežmanu u ribiške družine Bled. Ribiška družina Tržič upravlja z ribogo-.--zveze in zasluži največje priznanje, saj v majhnem obratu letno nastanka do milijon iker potočne postrvi, zvaljen rod pa prodaja drugim družinam in s tem veliko prispeva prt vzreji avtohtone potočne postrvi Za vzgojo lipanskega naraščaja pa zasluži priznanje ribiška družina Bkd ki je popolnoma obvladala to vrsto vzreje, čeprav ima težave s planktonom ob času »cvetenja« blejske«« jezera. Za vzrejo lipana pa skrbi tali kranjska ribiška družina, ki uresničuje dolgoletni dogovor z Zavodom za ribištvo in družinam doba-veliko število iker. D.Sedei J j i Zveze ribiških družin G oren/»k t RADOVLJICA - Na zboru delegotoij inpre^^ so se pogovorili o problemih *°™%*orenjskih voda. - Foto: J. Zs, poudarili pomen nadaljnjega varstva k plotnik