^ POLITIČEN LIST Zfl SLOVENSKI NAROD. ^ V Ljubljani, v ponedeljek, 25. julija 1904. Izhaja vsak dan, isvzemši nedelje in praznike, ob polu 6. url popoldne. — Velja po pošti prejeman: sa celo leto 26 K, za polovico leta 13 K, za četrt leta 6-50 K, za 1 mesec 2 K 20 h. V up ravniš tv« prejeman: xa celo leto 20 K, za pol leta 10 K, fh četrt leta 5 K, za 1 mesec 1 K 70 h. Za pošiljanje v Ljubljani na dom je dostavnine 20 h. — Plačuje se vnaprej. v Upravnlštvo ie V Kopitarjevih ulicah štev. a. Viprejema naročnino, Inserate in reklamaciji — I g i e r atl ee računajo enostopna petitvrsta (dolilna 72 milimetrov) za enkrat 13 b, za dvakrat 11 ta, H trikrat 9 b, za več kot trikrat 9 b. V reklamnih noticah stane enostopna garmoodvrila it ta. — Pri večkratnem objavljenju primeren popust. Uprarniikega telefona iter. 188. f^fi»iEdulitvo jo v Kopitarjevih ulicah štev. 2. (vbod čez dvorliče nad tiskarno). Z urednikom je mogoče govoriti le od lv.—12. ure dopoldne. X»kopl«l »e ne vračajo; nefrankirana pisma *e ne sprejemajo. Vrednlikega telefona iter. 74. ^ ^ r-—- Zagreb in Slovenci. Slovenski poslanec dvorni svetnik Fran Š u k 1 j e je v včeraj&nji »Konser. Korr." objavil naslednji članek: »Korberjeva vlada je v sedanji brezpar-lamentarni dobi izdala več odredb, ki ne ugajajo nemškim levičarskim strankam in vznemirjajo v prvi vrsti vladno izbrano četo, nemško ljudako stranko. Začetek je storilo naučno ministrstvo z znano odredbo, da smejo hrvaški pravni slušatelji iz Dalmacije in Istre delati izpite tudi na zagrebškem vseučilišču, šovinizem nemških dijakov, žal, tudi njihovih profesorjev si daje duška z ogorčenimi in kri5avimi odgovori. Jugoslovanski poslanci doalej niso izdali nobene iz jave, in, kakor kaže, ta vladna koncesija, ki so jo dobili dalmatinski in istrski Hrvatje, ne bode motila jugoslovanskega kluba v tak tiki nasproti vladi. Odkod in zakaj ta molčečnost jugoslovanskega kluba? Jugoslovanski poslanci stoje predvsem na stališču, da važni stvarni razlogi popolnoma opravičujejo ta odlok naučnega ministrstva. Ves krik in vik vaenemških strank ne more premeniti dejstva, da na kameni-tem Krasu v Dalmaciji in Istri nemški živelj ne najde rodovitne plasti, koder bi mogel poganjati svoje korenine. Prebivalstvo v obeh kronovinah je v preteini večini slovansko, z italijansko primesjo, ki v Dalmaciji gineva, a je v Istriji stalnejša; o nemštvu v teh dveh deželah ni sledu in izjalovili so se vsi biro-kraški poskusi, da bi se vzdržal nemški uradni jezik. To je pribito za vsakega trezno mislečega človeka. Zato pa jo tudi jasno, da n. pr. kot jurist in uradnik izvrstni predsednik višjega deželnega sodišča v Zadru, dr. Gertscher, ki so ga svoj čas njegovi slovenski rojaki po strani gledali kot nemško mislečega uradnika sedaj računa z danimi razmerami v Dalmaciji, s katerimi se je v toliko sprijaznil, da mu je nedavno „N. Fr. Pr." očitala veliko naklonjenost do Hrvatov. Sodil bi celo, da znani odlok glede LISTEK. Škof Mugabure o Japoncih. Pomožni škof Mugabure je prišel iz Tokia v Rim. Iz pogovora z nekim francoskim časnikarjem posnemamo sledeče zanimive podatke o Japoncih. Pred vsem je naglašal izredno domoljubje Japoncev, ki so pripravljeni vse žrtvovati za narodno zmago. Sedanjo vojsko so željno pričakovali že deset let. Japonski narod se je že pred desetimi leti zarotil, da popravi mirovno pogodbo v Šimonosakiju. V tem oziru ni strank: ves narod je edin v bojaželjnosti. Japonci darujejo zato svoje imetje, žrtvujejo svoje življenje. Majhni japonski vojak se dd fotografirati, ko gre na vojsko, ter priporoča ostalim, naj skrbno varujejo njegovo podobo: »Glejte mojo sliko, spoštujte jo. ker verjetno je, da se ne vrnem več." Pri tem pa ni nikakšnih nasilstev proti tujcem. Vsak vživa isto prostost, kakor pred izpitov na zagrebškem vseučilišču ni izšel brez vednosti tega odličnega funkcionarja. Ta odlok, katerega vpliv na namešČe-nje v pravniški konoeptni službi se utegne kmalu pokazati v Dalmaciji in Istri, ima pa tudi svojo politično stran. Vidi se kot Bpretna šahova poteza mojstra Korberja, da bi jugoslovanski klub ali vsaj hrvaške poslance izvabil iz dosedanje pozicije ter potisnil na drugo, vladi manj neprijetno mesto na šahovi deski. Ta poteza je dobro premišljena, vendar ne utegne doseči namena, ki ga ima pri tem ekscelenoa Korber. Predvsem je ta odlok le polovičarstvo. Zakaj je ta naredba omejena le na hrvatske pravne slušitelje in zakaj se ne ozira tudi na analogne razmere na modro-s 1 o v s k i fakulteti? Ia kaj je vzrok, da je vlada prezrla in s tem naravnost žalila Slovence, ki so važen del jugoslovan skega kluba? Ali ministrski predsednik in njegov naučni minister ne vidita, da je v zadnjem času terorizem nemškega, narodno prekipelega dijaštva, katero — Bogu bodi potoženo — podpirajo tudi akademična obli-stva, skoraj onemogočil slovenskim visoko-šolcem bivanje in učenje na višjih šolah na Dunaju in v Gradcu? Vedno glasnejša je zahteva, d^ se ustanovi slovensko vseučilišče, in ta zahteva se dolgo ne bode smela odlašat'. Vlada bi mogla v najkrajšem času storiti začetek s samostojno pravoslavno fakulteto s slovenskim poučnim jezikom. Dotlej pa naj bi smeli slovenski dijaki dovršiti svoje nauke na zagrebškem vseučilišču. Ako bi avstrijska naučna uprava od slovenskih kandidatov zahtevala, da z dodatnimi izpiti dokažejo inanje nemškega jezika, bi se temu pogoju ne mogli resno ustavljati. To pa se ni zgodilo in ravno to polovičarstvo je vzrok, da min. predsednik ne bode dosegel zaželjenega namena. Pripomniti pa moramo tudi, da so vezi, ki vežejo jugoslovanske poslance s češkimi tovariši, tako močne in iskrene, da jih ne vojsko, in ruski profesor v Tokiu mirno nadaljuje svoja predavanja. Tudi katoliški misijonarji niso nikakor ovirani v svojem delovanju. Po letu 1866. je napočila nova doba za japonske katoličane. Od tega časa je cerkev napredovala polagoma, a neprestano. Katoličanov je okoli 80.000, in papež Leon XIII. je ustanovil hierarhijo v »cesarstvu vstaja-jočega solnca". Nadškofija je v Tokiu, škofije v Hakodati, Osaki in Nagasakiju. Zadnjih deset let je bilo primeroma nekoliko manj izpreobrnjenj. Vzrok temu je pač neprestano pripravljanje na vojsko in želja pe osveti, ki je prešinila vse ljudstvo. K temu seje seveda pridružilo neko nezaupanje do Evropcev, odkar so se Rusija, Nemčija ,in Francija vrinile med japonsko-kitajske razmere. Vendar so vživali tudi tačas katoličani na Japonskem svobodo, katero jim lahko zavidajo katoličani v marsikateri evropski državi. Zadnja procesija s pre-svetim Rešnjim Telesom v Tokiu je bila veličastna: Več kot tisoč katoličanov s tremi škofi seje je udeležilo, in velike množice japonskega ljudstva so jo gledale. Japonska morejo pretrgati enostranske koncesije. Fak-tični razlogi morda na jesen, ko se zopet odpr6 vrata parlamenta državnim poslancem, napotijo jugoslovanske poslance, da negativno obstrukcijo zamenjajo z odločno in brezozirno opozicijo. To pa semore zgoditi le v popolnem sporazum-ljenjus češkimi poslanci. Preobrat taktike nasproti vladi pa bi bil le tedaj mogoč, ko bi vlada do bodočega zasedanja mogla v istini dokazati, da je zavrgla nesrečno formulo, po kateri rešuje vsa pre-porna narodna vprašanja le v sporazumu in z odobrenjem nemških strank, in da je vlada svojo proslulo »brezstrastveno vztrajnost" zamenjala z dosledno pravičnostjo. Optimisti hočejo vedeti, da odlok glede hrvaških izpitov, nameravane slovanske vzporednice v Opavi in Tešinu in morda tudi odredbe glede Inomosta pomenijo pri-četek premembe in poboljšanja. Jugoslovanski poslanci pa so v tem oziru skeptiki in navzlic hrvaškemu odloku ne mislijo niti na najmanjšo premembo svojega stališča. Rusko-japonska vojska. Boji okolu Motienskega prelaza se nadaljujejo. Kuroki je zasedel K|aotun ter se s tem utrdil v severnem delu Ljao- doline. Za prodiranje preti Ljaolanu, oziroma Mukdenu, katero vrši, je ta pozicija velike važ noat'. Rusi so morali zapustiti svoje pozicije ob reki C f, severnozahodno od Motienskega prelaza ter se umikajo. Da bi Ruae obšel, tega se Kurokiju s tem ni posrečilo, ker so se Rusi pravočasno .umaknili proti severu. Brez velike krvave bitke na severu tudi ne bo mcgel odrezati Kuropatkinu povratka. Kurokijeve čete stoje sedaj 45 kilometrov vzhodno od Ljaojana. Nekatera poročila trdijo, da se je Kuropatkin odločil za umikanja. Brez boja pa tudi Ljaojana ne bo prepustil Japoncem. Neka vest trdi, da se je Kuropatkin že podal v M u k d e n. Angleški listi poročajo o položaju na bojišču : Dohod japonskih poveljnikov mar- policija pod poveljstvom častnika-katoličana je skrbela za red. V Evropi se mnogokrat piše, da Japonec nima nobenega verskega čuta. (Liberalni dunajski list »Neue Freie Presse" je celo japonske uspehe na bojnem polju pripisoval temu, da so japonske šole brez-verske, ruske pa verske!) Škof Mugabure pravi o tem: Posamezni slučaji se ne smejo razširiti na ves narod. Tudi na Japonskem se dobe najrazličnejši ljudje, in kdor bi po enem sodil vse, bi prišel do najnasprotnejših sodba. Japonec ima jako sprejemljivo dušo, katera je zmožna globokih čuvstev. O namenu življenja Japonec rad premišljuje. Na vseučilišču v Tokiu se je nedavno umoril eden najbolj odličnih laureatov, ker je obupal, da bi mogol spoznati kdaj namen človeškega življenja. Japonski izobraženci izkušajo ravnokar sestaviti »narodno vero japonsko". V ta namen izbirajo in sestavljajo nauke iz krščanstva in iz raznih modroslovnih sestavov. Kaj bodo dosegi1, jo pač dvomljivo, a kaže nam, da Japonec čuti potrebo vero. Bažja šala Oyama in Kodama kaže. da stojimo pred odločilnimi operacijami. Japonske divizije sloje še vedno v fronti, razširjeni nad 100 kilometrov in po strmih gorovjih ločene druga od druge, kar enotno vodstvo jako otežkočuje. O stališču japonskih čet se more izvedeti kaj le v glavnih obrisih. Na desnem krilu je Kurokijeva armada, ki prodira skozi prelaze Palilin, Motien, Modulin, Fenšalin na L;aojan. Najbolj prodira desno krilo te armade, 12. divizija, ki gre proti Mukdenu. Na pravo veliko prodiranje proti Mukdenu pa sedaj Pe ni misliti. Armada Kurokijeva obstoji iz 12., 2. in 8. divizije, treh rezervnih brigad in ene kavalerijske brigade — 156 topov s GO.OOO možmi. V središču japonske fronte stoji armada generala N o d z u a, ki prodira od Siuiana preko prelazov Dilin in Cipalin proti Haj-čenu in Dašičavu. V tej armadi je 5. in 10. divizija, tri rezervne brigade, ena artilerijska br gada, skupno 60 000 mož z 252 topovi. Levo krilo s fronto proti Dašičavu zavzema armada generala O k u a, ki ima 3, 4 in 9. divizijo, tri rezorvne hrigade, eno artilerijsko brigado in eno konjeniško brigado, skupno 70 000 mož z 264 topovi. Skoro vse črte japonskega prodiranja vodijo v Ljaojan, kjer stoji glavna ruska mei. Predno bodo armade levega japonskega krila dobile Hajčen, katerega morajo dobiti, ako hočejo prodirati dalje, pasti bo moral 30 kilometrov južno ležeči kraj Daši-čavo in 25 kilometrov južnovzhodno ležeči kraj Simučen. Rusi stoje od Mukdena preko Ljaojana, Hajčena do Dašičava s fronto proti jugovzhodu. Od Dašičava je fronta obrnjena proti iugu in sega do Niučvana. Morda bodo Rusi Dašičavo in Simučen ravno tako zapustili, kakor Kajpin; Hajčen pa morejo zapustiti le po vroči bitki, ker po padcu tega kraja pride skoro gotovo šele glavni japonski udarec na Ljaojan. Dobili smo še naslednje brzojavke: Tokio, 23. julija. (Uradno.) General Kuroki poroča, da je dne 18. t. m. pričel prodirati oddelek japonske armade, da zasede Sihojan ob cesti proti Ljaojanu severno od Lienšankvana, kjer so je sovražnik močno utrdil na višinah nad prelazom. Glavna moč je prodirala proti sovražnim prednjim stražam ter pričela 19. t. m. zjutraj streljati iz topov. Sovražnik je odgovarjal s streljanjem iskra tli tudi v srcu Japonca. Zato jako rad zahaja tudi v katoliške cerkve in moli tam Boga, ki ga še no pozna. Tem razmeram primerno so tudi jako različni načini, s katerimi razširjajo misi-onarji katoliško vero. Izkušnja jih je izučila, da največ dosežejo z javnimi shodi in predavanji. Taka javna predavanja so v Tokiu vsakih štirinajst dni, drugod tudi vsak teden. V krajih, kjer ne prebiva noben misionar, se vrše taka predavanja vsak večer skozi en teden. Kdor je bil kdaj pri takem predavanju s sledečim prostim razgovorom, ne more več dvomiti nad tom, da ima Japonec mnogo verskega čuvstva. Sveti Frančišek Kaaverij je svoj čas vabil z zvoncem Japonce k sebi. Današnji misionarji zvone z modernim zvonom: Naznanjajo svoje govore po časopisih, lepakih in u okrožnicami. Taki oglasi niso brezuspešni. Po štiri-do petsto poslušavcev so zbere po navadi. Najprej predava kak krščanski laik o splošnem verskem vprašanju. Potem katehist razlaga kak odstavek iz svetega pisma. Po- julija. Generala morali prepeljati nujno potrebna. «Berl. Tageblatt" iz 32 topov. Med tem je napadel eden naših oddelkov sovražnikovo desno krilo. Uael se je ljut boj. Po uri popoludne je zasedla naša glavna moč sovražnikove pozicije, dočim mu je oddelek nasproti ruskemu desnemu krilu onemogočil u m i k a n j e. Ob 8. uri zvečer je bil že Sihojan z okolico v naših rokah. Ruska glavna moč se je umaknila v neredu proti Anpinu. Japonci so izgubili 72 mrtvih, med njimi 2 častnika, in 42 ranjenih, med njimi 16 častnikov. Rusi so pustili na bojišču 131 mrtvecev. Ruske iz gube cenijo nad 1000 mož. Od ruske strani so se tega boja udeležili 34. in 36. pešpolk in eden kasaški polk. London, 23. julija. Reuterjev brzojavni urad poroča iz glavnega Kurokijevega taborišča : Po petdnevnem delovanju so si Japonci zagotovili boljšo strategi č no črto za prodiranje. V tem času so Rusi izgubili najboljše pozicije ob cestah Ljaojan — M u k d e n. Tokio, 23. julija. Rusi ao napadli Japonce pri Sajkojenu (zahodno od Motien-Bkega prelaza), kjer Be je nato vršil več ur trajajoči boj. Končno so se morali Rusi umakniti. Japonci so izgubili do 300 mož. Peterburg, 23. julija. »Birševija Vjedomoeti* poročajo iz Ljaojana : Vsa dela pri popravljanju železnice so dovršena. Nihče ne sme korakati čez železniško progo, in vojaki imajo povelje streljati na vsakega, ki dela proti temu povelju. Peterburg, 23. Rennenkampta so v Harbin, ker je operacija B e r o 1 i n, 23. julija, poroča is Tokia: Po. sijajnem vspehu naše prve armade 17. t. m. so vsi oddelki na vseh cestah med ljutimi boji prodirali naprej ter 18. t. m. zapodili v beg na cesti čez Sbejan ravnokar došlo 9. rusko polovično divizijo harkovskega vojnega kora; 1300 Rusov je obležalo na bojišču. Istega in naslednjega dne smo zavzeli močne ruske pozioije za reko Linhe. Naše čete stoje v polukrogu okoli Ljaojana, nič več kot 25 do 30 klm. oddaljene od glavnih ruskih pozicij. Ruski oddelki se baje že umikajo proti Mukdenu, kamor so došle prve čete 17. vojnega kora. Pariz, 23 julifa. Iz Kurokijevega glavnega taborišča brzojavljajo : Japonski major Iliraoka, ki je bil v burski vojski pride-ljen armadi lorda Robertsa, je bil v torek ranjen ter umrl 21. t. m. radi ran. Pričelo se je močno deževje. London. 24. julija. Iz Njučvana poročajo, da predirajo Japonci proti Taupi-usanu. V Njučvanu je le malo ruskih vojakov. B e r o l i n , 22. julija. Od »Matina" v Peterburg odposlani časnikar Gaston Le roux energično proteBtuje proti prikrivanju ruske vlade. Ta namreč trdi, da je obsegala Kuropatkineva brzojavka, od katere je vlada pred par dnevi raiglasila le pet vrst najmanj 1000 besedij. Iz te brzojavke se je izprevidelo, da so bile čete generala Kel-lerja zopet prisiljene, umakniti se proti Ljaojanu. Kurokijeve čete stoje med Gjuci-acijem in Antinom, 25 vrst od Ljaojana. Kuropatkin je baje došel v Ljaojan. London, 2-3. julija. Na bojišču močno dežuje. General Oku, ki je v Bredo zasedel Cinsuilin, je moral radi slabih potev prenehati s prodiranjem. Japonci delajo na poti od Sankvajšiha proti Kajčevu vojaško cesto in železen most, da omogočijo dovaženje transporta. Ruska topničarica »Sionč« tiči v reki Ljao v pesku. B e r o 1 i n , 23. julija. Iz Tientsina poročajo »Lokal Anzeigerju": Oiividoi poročajo o zadnjem napadu generala Kellerja na pre> laz Motien: Ruski napad je bil izvrsten in Rusi so prodirali v gostih gručah vkljub streljanju japonskega topništva. Naenkrat se je obrnilo nekaj mož katerim so drugi sledili, končno pa so se obrnile cele stotnije ter bežale. Medtem so Japonci pričeli med „ Ban saj "klici zasledovati Ruse. Ruako topništvo ni kos japonskemu. Tudi kozaki se niso odlikovali v boju v gorati pokrajini. — Polovica ruskih čet ostans pri Aleksejevu v rezervi. Kuropatkin se je vrnil v M u k d e n. Japonci že pričakujejo inozemskih poročevalcev, ki bodo priče zavzetja portarturske trdnjave. Kuropatkinovo poročilo Peterburg, 23. julija. (Uradno.) General Kuropatkin brzojavlja: Japonci še vedno utrjujejo svoje pozicije severno od Kajčova. Dne 19. t. m. so naši strelci pregnali iz neke vasi južno od Ku-tajce japonsko stotnijo. V noči na 17. t. m. je dobil med prodiranjem naših čet oddelek polkovnika Lijbulskega povelje, naj se polasti Sibilina, 4 klm. severno od prelaza Siokoaolina, kar se je tudi ob 4. uri popoludne posrečilo, nakar so napadli Rusi glavni prelaz. Nato je pričel sovražnik z ofenzivo. Četudi je imel sovražnik znatno premoč, napadel ga je vseeno zgoraj imenovani polkovnik, nakar se je sovražnik umaknil proti prelazu. Ob 7. uri zjutraj je napadel sovražnik levo krilo, toda se je moral umakniti z velikimi izgubami. Tudi drugi napad na naše čete se je ponesrečil. Naši so imeli mrtvih: enega poročnika in 46 strelcev, 2 stotnika, en^ poročnik in 182 mož pa je bilo ranjenih. Šest mož pogrešajo. Dne 18. t. m. se je polastil častnik Šakovic pri Tin-tejnu, 35 klm. od Kapuana, japonskega transporta ovsa in kruha, katerega je spremljal le majhen japonski oddelek. Dne 19. t. m. je napadel oddelek japonskih prednjih čet naše čete na cesti proti Mukdenu pri prelazu Sjogulin. Naše stotnije so se hrabro braneč umikale proti Sjaosinu. Eden naših vojakev je bil ubit, 13 pa ranjenih. Sovražniku so zadajali naši streli znatne izgube. O dogodkih pri ruskem levem krilu Kuropatkin nič ne poroča. Boji ob reki Čifa. Tokio, 23. julija (Reuterjev bit6.) V boju pri Kiaotungu so zgubili Japonci 420 mož. Ruske zgube se ceni na 1000 mož. General Kuroki je prisilil Ruse, da so morali ostaviti svoje utrjene pozicije ob reki Čifu, severno zapadno od prelaza Mot en in vztočno od Autinga. Bjj je pričel dne 18. t. m. ter je trajal do drugega dne. Kureči je začel dne 18 t. m. prodirati ter je sledil Rusom ob reki Č lu Zdelo se je, da so se Rusi umakn li proti severu, naenkrat sta se okrenila dva batalijona ter sta z vso silo na-pala japonsko predstražo, ki je imela velika zgube. Rusi so na to zasedli neko od vodo-padov zavarovano višino. O polunoči bo Japonci ponovili napad. Po kratkem streljanju topništva so Japonci naskočili ruske pozioije. Vzlic temu, da je Japonce ščitilo njihovo topništvo, so silno trpeli vsled streljanja ruskih čet. Naskok je vendar le vspel. Ob 4. uri in pol zjutraj bo se pričeli Rusi umikati. Rnai so imeli v boju sedem bataljonov in en kozaški polk, ter so pustili na bojišču 131 mrtvih in 300 pušk. Dne 19. t. m. so pti čeli Japonci hud boj z enim batalijonom ruske pehote in 1000 mož konjeništva pri čočapu ter so prisilili Ruse, da so se morali umakniti preko reke. Japonci so izgubili pri tem 17 ranjenih. Nemiri na Kitajskem? S a n g a j, 24. julija. Iz Isanga poročajo, da so Kitajci zaprli francoskega škofa, nekega patra in dva kristjana. V Lišuanu pri Sissanfu so Kitajci sežgali tri kapeliee, 200 vojakov je odposlanih na lice mesla. Nove križarice za Rusijo. Petrograd, 24. julija. Dve na Nemškem za Rusijo kupljeni križarici sta pripluli brez škode v Vladivostok. Rusi zadržujejo pošiljatve sa Japcnsko. London, 23. julija. ,Daily Mail" poroča iz Suesa, da se angleška ladja „Ido-meneus" in nemški parnik „Horatia" še ne upata zapustiti pristanišča, ker imajo na krovu pošiljatve namenjene na Japonsko. Napad Keller j ev. Da je grof Keller napadel Japonce, to ni nikakor v soglasju s taktiko Kuropatkinovo sploh. Moral je imeti izreden namen, da je to storil. Kuropatkinu je zdaj namreč na tem, da natančno preceni japonske sile, preden se ž njimi spusti v odločilni boj. Grof Keller je imel nalogo, poizkusiti na eni točki in privabiti Japonce vun. da se spozna njihova moč na tem kraju. Spoznal je njihovo premoč. S strateškega stališča je omeniti zlasti to japonsko lastnost, da znajo jako hitro osredotočiti svoje sile in imajo torej vedno premoč, kjerkoli pride do bitke. Ne strašijo se najtežavnejših potov, če tudi pri tem moštvo brezprimerno trpi. Iz izkušnje, ki jo je doživel Keller, se sklepa, da se bo Kuropatkin še ogibal velike bitke. Podmorski čolni. Pariz, 24. julija. Zasebno poročilo iz Kronstadta javlja, da je podmorski čoln „Protektor" na poti v Vladivostok. *Ful-ton" bo spremljal baltiško brodovje. Razpor med Angleško in Rusijo. B e r o 1 i n , 23. julija. Wolfov urad poroča iz Port Saida : Oalastnije so zabra-nile, ukrcati zaplenjenemu parniku .Malacca" premog in živež. Nato je parnik odplul proti Alžiru. London, 23. lulija. „Standard" po roča iz Carigrada: Turška vlada je ukazala poveljniku Dardanel, da ne sme pustiti par-nika »Malacca« skozi ožino. »Dai'y Mail« je baje zvedel, da je angleška vlada dklenila, da ne sme več nobena ruska ladja pluti skozi Bospor, pod katerokoli zastavo vozi. Oddelek srednjemorske eskadre bo varoval izhod. Aleksandrija, 23. jul. Angleška križarica „Furious" je odplula včeraj z uni-čevalkami torpedov „Exi" in „Mallard" od tukaj v Pcrt Ssid. Port S a i d , 23. julija. (Reuterjev urad) Angleška križarica .Venus" je dospela semkaj ter sj podala takoj v Sueški kanal. London, 23. julija. „DaiIy Mail" poroča, da na angleških križaricah v Malti delajo noč in dan, da jih čimpreje dovrše. zapustile bodo pristanišče s tajnimi povelji. Port S a i d , 23. julija. (Reut. urad.) Angleška križarica »Furious" in dve torpe dovki so dospele semkaj ter se podajo v Rdeče morje v zaščito trgovskim ladjam. Trdnjava Port Artur. London, 23 julija. Japonci poro čajo, da imajo njihove čete sedaj že v oblasti cel poluotok Ljaotun. Vbo je pripravljeno za odločilni napad. Raditega pričakujejo od ločilnega napada na portartursko trdnjavo še tekom tega meseca. Japonci delajo sedaj na kope, da bi se lahko uspešno branili proti vsakemu sovražnemu izpadu, ker so Rusi pričeli pred Port Arturjem ofenzivo. tem sledi po navadi kaka predstava s projekcijskim aparatom, ki kaže zborovavcem razne slike. Slednjič nastopi misionar, ki temeljiteje razlaga versko resnico, o kateii hoče poslušavce poučiti. Tako predavanje se začne ob 8. uri zvečer in traja navadno do 11. ure ponoči. Japonci poslušajo z napeto pozornostjo. Nihče se ne norčuje, nihče ne moti zborovanja. Posebno veselje kažejo, kadar govornik razpravlja v lepem jeziku in zna porabiti lepote japonskega jezika. V tem oziru je Japonec zelo občutljiv. Katoličani imajo med duhovniki domačini nekaj čislanih pisateljev in govornikov. Kadar dokazovanje poslušavcem ne ugaja, se slišijo včasih klici: »non, non«, če so zadovoljni, pa kličejo: »ja, ja«. Ti dve evropski besedi sta postali na Japonskem tako običajni, da ji rabijo v navadnem govoru. Glavna ovira so predsodki, ki jih nasprotniki razširjajo o katoliški cerkvi. A tisti temelj, na katerega stavijo misionarji vse svoje dokaiovanje, sta resnici, da je človeška duša netelesna in neumrljiva. Prvo vsak Japonec priznava, in ta se začenja dokazova- vanje. Pri drugi resnici pa se je japonski buddhizem razdelil v dve šoli, ki sta si nasprotni: Eni trdijo, da je po smrti drugo življenje, a kakšno! Duša, ločena od telesa, pade v veliko vesoljstvo in tam iivi neko neosebno, nejasno življenje. Drugi pa verujejo v nirvano, da človek po smrti popol noma izgine v nič. Takim javnim predavanjem slede zasebni razgovori. Po navadi kaka posamezna rodbina povabi misionarja na dom, da Be tam dalje razgovarjajo o veri. Tedaj pa pridejo Japonci z neštevilnimi vprašanji. Tak razgovor ni nikoli brez vsakega uspeha. Mi sionarji so spisali mnogo brošur, katere pri takih priložnostih dajejo vedeželjnim Japoncem. Ti začenjajo potem obiskavati katoliške cerkve, opazujejo bogoslužje in poslušajo cerkvene govore. Tako resnica polagoma prodira v njihova srca. Prav je rekel škof Mugabure na koncu svojega pogovora: Vi imate v Evropi marši katero deželo, v kateri bi morali tudi delati tako, kakor misionarji na Japonskem! Zaplemba nemškega parnika. B e r o 1 i n , 23. julija. Uradno poro čajo, da je o zadevi zaplenjenja pošte na parniku »Prinz Hdnrich" ruska vlada izdala novo pojasnilo. To sicer ne odgovarja vsem zahtevam, vendar pa zagotavlja, da bo Ru sija skrbela, da se kaj slišnega ne prigodi več. Rusko dobrovoljno brodovje. Ali je roško dobrovoljno brodovje smatrati kot vojno ali kot trgovsko brodovje? To vprašanje moti zdaj diplomatom glave, kajti od tega jo odvisno, ali sme skozi Dar-danele in ali sine napadati druge ladje. Co pogledamo upravo tega brodovja, tedaj vi dimo, da je v mirovnih časih to brodovje namenjeno zlasti pospeševanju trgovine, da pa stoji čisto v vojaški upravi in je smatrati kot dopolnilni del ruskega vojnaga brodovja. Podrejeno je pomorskemu ministrstvu '.in člane upravnega odbora imenujejo pomorski, finančni in vojni minister. Predsednik je pa admiral, ki ga imenuje car na predlog pomorskega ministra. Poveljniki, častniki itd. teh ladij se lahko imenujejo iz aktivne vojne mornarice ali izmed drugih pomorščakov. Dekrete dobivajo poveljniki od pomorskega ministra. Rusija prod vojsko. Pod psevdonimom Nesvov poroča pe-terburški dopisnik pariškega „L' Europeen" sledeče: S svojega potovanja na vzhod je prišel1 bivši vojni minister Kuropatkin popolnoma pobit nazaj. Takoj je zahteval, naj se bojne moči v Aziji pomnože. Dalje je zahteval, da dokaže veliko nevarnost za Rusijo v Aziji, naj se skliče „tajni vojni svet". Ih res se mu je to posrečilo. Pod carjevim predsedstvom so se posvetovale vse odlične osebe sedanje vlade, med njimi tudi Dragcmirov. Vsak izmed teh je imel svoje nazore in načrte. Dragomirov je predlagal, naj se prepusti Port Artur, Daljni in tudi Vladivostok, zato pa naj se koncen-trujejo ruske čete v Harbinu. Toda Dragomirov načrt ni bil vsprejet. Kuropatkin je nato predlagal razne naredbe, kakor da se odpošljejo iz Evrope čete v Azijo ter naj se mobilizuje tamošnja armada. Ruske čete naj se koncentrujejo v Mandžuriji blizu utrjenih točk. Radi tega se je unela v svetu huda debata. Ko so že hoteli potrditi Kuro-patkinove predloge, zapustil je car sejo. To je bil Kuropatkinov moralen poraz. On in njegovi prijatelji so spoznali, da je vse izgubljeno, drugi pa so se veselili. Ko je nekdo rekel grofu jLamsdorfu: „Mi po-gubljamo domovino", mu je ta odgovoril: „Vi ste norec! Ali ne vidite, da car noče vojske? Vojake torej ne bo". Tedaj je rekel dotičnik: „In Japonci?" — Japonci? Tega še ne vemo dobro, vendar pa ne bodd nikdar pričeli vojske. Ruski poslanik na japonskem dvoru je zatrdil carju, da Japonci niti ne mislijo na vojsko. Radi tega je sedaj proti Lamsdorfu veliko razburjenje. Radi tega ga je tudi oklofutal knez Dolgoruki, katerega so sedaj že izpustili iz norišnice. Občno mnenje je, da je grof Lamsdorf doigral svojo vlogo na dvoru. Kaker bi strela udarila, je bilo vse zmedeno pri ruski vladi, ko so Japonci napovedali vojsko. Kuropatkinovi armadi groze sedaj Kuroki-jeva, Okuva in Nodzuva armada. Za časa svojega nastopa je imel Kuropatkin le 40.000 mož ter jih še sedaj nima več ko 125.000. (?) Pri tem so všteti tudi oboleli, vjeti in ranjeni vojaki. Vladivostoška eskadra. London, 23. julija. Brzojavka iz Tokia je včeraj poročala: Neka ribiška ladja je donesla poročilo, da je bila vladivostoška eskadra 21. t. m. pred Mijakom, toda odpeljala se je od tam v južnovztočni smeri z brzino 10 vozalov. Ako je eskadra vozila z isto brzino, potem mora biti danes pred Jokahamo. Japonska vztočna obala je zavita v meglo, ves promet na morju je ustavljen, ker ni znano, kje se nahaja ruska eskadra. Iz \Vaschingtona poročajo, da se v tamkajšnjih krogih pripisuje veliko važnost poročilom čošlim iz Tokia o ruski eskadri, ki ima baje namen, da pleni ameriške ladje namenjene na Japonsko. Tokio, 23. julija. Ob 3. uri šo slišali od' sUrage, pri vhodu v J o k o -hamski zaliv, gromenje topov. Zopet zaplenjen parnik. S u e c , 23. julija. (Reuterjev urad,) Parnik »S c a n d i a« hamburško-ameriške črte so Rusi v Rdečem morju ustavili in ga zasedli s svojimi častniki. Parnik je dospel danes semkaj pod rusko zastavo. B e r o 1 i n , 23. julii« Himburško-ameriška črta ie poslala Wolffjvemu biro sledečo izjavo: Po »Reuterievi« brzojavki iz Sueea je bil baje naš parnik »Scandia« pod kapitanom Bshrend od ruskih ladij v Rdečem morju ustavljen. Parnik ie dne 20. t. m. odplul iz Hamburga preko Bremerhavena, RoUerdama in Ant\verpena v Vztočno Azijo. Parnik je dospel danes pod ruiko vojno zastavo in pod poveljništvom ruskih častnikov v buec. Zaplemba parnika »Scandia« se zdi nerazumljiva, ker se na njem ni nahajal glasom podanih izjav vrjni materijal, namenjen za Japonsko. Hamburško-ameriška črta je že ob pričetku vojne svojim zastopnikom zabičala, da ne smejo sprejemati in prevažati vojne kontrebande. Parobrodna družba je naprosila zunanji urad, naj podvzame takoj sbodne korake, da so vsa stvar zaplembe pojasni. Rusi zopet zaplenili angleški parnik. London, 23. julija. Reuterjev do-pisovalni urad poroča iz Peterburga: Sem je došla vest, da je neki parnik ruBkega prostovoljnega brodovja v Rdečem morju zaplenil angleški parnik „Ardova", ki je plul iz New Yorka proti Manili. Minister zunanjih zadev, grof Lamsdoif, je izjavil angleškemu poslaniku, da križarice prostovoljnega brodovja še niso dobile odposlanih povelj. Kitajski oesar obolel? „Berl. Lokalanzg." poroča, da je kitajski cesar nevarno obolel na dizenteriji. Štajerske novice. š Birma v Smihelu poleg Šoštanju Dne 18. t. m. je bil krasen dan sa našo celo župnijo, pravi Gospodov dan. Dozdevalo se nam je, da še nikdar ni Bolnce tako veličastno sijalo, kakor ravno omenja- nega dne, kajti tudi ono se je z nami vred radov»lo lepe in redke cerkvene slovesnosti! Pred župno cerkvijo stali so trije veličastni mlaji, na prvih dveh plapolali sta štajerski zastavi, na zadnjem bolj v kct potisnjenem mlaju opazili smo z največjo težkcčo našo trobojnico. Vendar se ni ta naša belo modro rdeča zastava hudovala nad istim, ki jo je tako ponižal! Ne, ampak še celo hvaležna mu je bila, da je bil vendar toliko takten in prev den, da ji je vsaj dovolil sicer jako skromen prostor, kier so ae zbirale ogromne množice treh fara. Okoli 8. ure Ziutraj za peli si veličastno zvonovi in gre m tep čev je o?nanjeval, da se bliža naš preljUbijeni, presvetli knezovladika. Nameravani »veli kanBki« sprejem od strani šeštanjskih nem čurjev in njihovih p»r nerazsodnih pristašev družmirskih izostal je popolnoma. Postavili so sicer na koncu Družmirja slavolok s spa ktdranim napisom: „Ježelje nam, Bog mi lostljivo izpolnil. Po šestig, daletg se vidimo spet«. Ta napis gotovo ni presvetlega počastil dostojno, zato bi bilo boljše, ako bi se omenjeni slavolok sploh ne postavi), kajti s tem bi si postavitelji prihranili velikansko blamažo, Tem dostojnejše so pa slovenski farani sprejeli svojega preljubljenega presvetlega kneza in škofa! Na hiši znane krščanske in narodne gostilne »Pri kapelici" plapolala je velikanska trobojnica, na cesti pred hišo pa Je Btal krasen slavolok, postavljen od štirih občin, namreS: aoštanjska, okolica Šoštanj, Topolšice in bt. Fiorjana, katerih župani z odborniki in veliko množico vred so pričakovali svojega ljubljenega nadpastirja. Ta slavolok je imel sledeča napisa: »Bodi pozdravljen, ki si prišel nas tolažit!« Na drugi strani pa : »Reši nas, o Gospod !« Ta popolnoma nedolžna napisa raz-kačila sta g. Govediča tako, da je nahujskal svoje nemške somišljenike, ki so šiloma hoteli podreti slavolok. — A vkljub njihovim sirovim naekokom se jim vendar ni posrečilo ! Da ni prišlo pri tem do poboja, kojega so nemčurji s svojim neumestnim skrajno izzivajočim postopanjem na vsak način hoteli, zahvaliti se imamo žu panom in našemu mirnemu ljudstvu, ki je komaj čakalo, da dostojno sprejme svojega kneza in škofa. — Pri slavoloku nagovoril je presvetlega šoštanjski župan gospod Fran R a j š t e r sledeče : »Prevzvišeni knez in škofi B o d i t e n a j p r i -srčnejše pozdravljeni in bla govolite milostno sprejeti od vernih slovenskih župljanov štirih občin globoko u d a • n o s t! « Presvetli, iznenaden nad tako slovesnim in dostojnim sprejemom je približno odgovoril: »Veseli me, da ste me tako prisrčno sprejeli! Zahvaljujem se vam in vsem onim, v katerih imenu ste me pozdravili in izrekli izraz udanosti! Spominjajte se me v molitvah, kakor se bodem i jaz vas spominjal pri današnji sv. maši !« — Pod cerkvijo, kjer ga je pričakovala čast.ta duhov ščina — brsz domačega župnika, postavili so slovenski farani lep slavolok z napisoma: »Bog Vas sprimi! Kličejo udani šmihelski farani!« *L Bogom, preljubljeni viši pastir! Blagoslov daj nam — zapusti nam mir I" Tu je presvetlega kaj lepo pozdravila učenka Riza F.ster imenom šolskih otrok in mu v znak otriške ljubezni izročila krasen šope k. Po tihi sv. maši, imel je prt svetli slovesnosti primerno pridigo, katera je gotovo vsa cfga poslušalca do solz ganila, kajti tako slavnega cerkvenega govornika kakir je naš vladika, zaman iščemo daleč naokrog! B,r-manoev je bilo 811. Takoj po birmi se je presvetli knez in škcf odpeljal na obed k preč. gospodu dekanu v Skale. V domačem župnišču se ni zaradi znanih razmer nič ogla sil, kar je vzbudilo med župljani velikunsko ogorčenje nad g. Govedičem, ki je teh ža lostnib razmer kriv 1 Ta še cb kratkem bivanju presvetlega kneza in škofa ni h;te brzdati svojega sovraštva do svojih slovenskih župljanov, ter hujskal pešico svojih so mišljenikov proti nam! Pa, še celo sodišče in žandarje je klical na pomoč, da bi mu pomagali zabraniti naš dostojni sprejem! — A vendar vse spletke niso nič izdale! Zda se je presvetli knezoškcf sam prepričal, pr o ti k o m u so naše pritožbe naperjene. M i smo verno Blovensko ljudstvo, zvesti svoji ri m s k o - k a t o 1 i šk i cor kvi in svojemu narodu! Mi, ki hvala Bogu, ne poznamo no benega s t r a n k a r s t v a , nismo proti duhovščini, ampak mi smo samo proti tistemu, kate rega naj nas Gospod reši! š V St Petru pri Mariboru je šola že od 4 t. m. zaprta zaradi kašlja. — Na Brezjah je bilo od tu 11 mladeničev. Naj bi se vziramila vsa slovenska mladina ob s'o venski meji ter razpršila liberalno-nt mčurshe megle. š Nevihta in tofia. Iz m o z i r s k e okolice: V p tek, X2 t. m c b 10. uri je obiskala našo okolico huda nevihta. Vihar je bil strašen. Bučalo in šumelo je po zraku, da je bilo človeka kar strah. Mnogo drevja e poškodovanega. Koruzo je vihar vrgel na tla. Pa vae bi še bilo ko bi ne prišla ne srečna toča, ki je pobila mmgo šip, uničila dosti sadja in naredila mnogo škode na pi lju. Ubogi kmet! Hudega vremena reši nas o Gospod! š Slov. pevsko druStvo v Ptuju jriredi v proslavo svoje (Haiuetletnice v ne delio, dne 7 avgusta v Mariboru 21 veliko zbori vaije in pevsko slavnost. Spored: A. Ob polu 10. uri dopoldne v ve liki dvorani „Narodn«gado ma« v Mariboru. 1. P zdrav predsed nika. 2 Poročilo ta|nika. 3. Poročilo blagM nika, 4. Poročilo raiunskih preglednikov. 5 Volitev: a) predsednika, b) odbora, c) račun skih prtgledoikov. 6 Sprememba pravil. 7. Razni nasveti in predlogi. B Generalna vaja obpolu 11. uri dopoldne v veliki dvorani »Narodnega doma". — C. Pevska slavnost v veliki dvorani »Narodnega doma« v Mariboru. Začetek ob polu 4. uri popoldne. 1. a) Dvifak: .Sokol aki vitežki pohod«, b) Mozart: „ F i g a r o « , overtura, orkester. 2 P. H. Sattner : „Na planine«, mešani zbor z baritonsolo, poje dr. Bela S t u b e e. 3. Strauss : »Zaklad«, valček, orkester. 4. A. Foerster :»Povejte ve planine*, moški zbor. 5. Ipavic • Korun : »Bodi zdrava domovina", fantazija po Ipavic evih pesnih, orkester. 6 H O. Vogrič: »V mraku", mešani zbor s tenorbari-tonsolo, dr. Bela Stuhec. 7. Orlet: »Obje-z e r u « , mazurka, orkester. 8 D. Jenko : ,Ni moru", moški zbor. 9. H O. Vo grič: »Za vasjo«, trio s sopran, tenor in bariton s spremljevanjem orkestra, gospa Šunko, Iv. Ašič, dr. Bela Stuhec. 10. Kocian-čiC Korun: »Slovo«, pesem, orkester. 11. E. AJamič : »Nočna pesem«, mešani zbor. 12. Strauss : »Noč v Benetkah«, polka, orkester. 13 H. O. Vogrič: »Lahko noč«, moški zbor. 14. O/let: » P o z o r 1 " polka hitra. Pevske točke vodi H. O Vogrič, kapelnik v Trstu Sode luje : »Celjska narodna godba« pod vodstvom F r. K o r u n a. Vstopnina : s) za osebo 1 K; b) za kmete in dijake 50 vinarjev; o) pevke in pevci so prosti. Vstop je dovoljen p. n. čast. članom, povabljenim m vpeljanim go-atom. D. Po koncertu prosta zabava s petjem, godbo jn plešo m v „Narodnem domu«. NB. Slavna društva, čast pevke in pevci se nujno prosjo, da prineso note s seboj. š Strela. V Savin;su dolini je strela udarila v kočo A. Svetka v Polzeli ter ubila I5letnega sosedovega sina. — Posestnika je strela omamila, dva otroka pa ranila, enega tefcko. Kofia je pogorela. š Štajerski mladenič nam piše: Kako je bjitlo nekatere ljubljanske gospode, ko so videli slovenske trobojnice ali ka-karde za časa vseslovenskega mladeniškega shoda na Brezjah, pokazalo Be je takrat ravno v Ljubljani. Ko sva namreč s prijateljem po prihodu z Bleda v Ljuoljano prikorakala do konca Spitalskih ulic in jo hočeva zaviti na glavni trg, zagledava 4 mlade »gospode«, kako srpo naju že od daleč opazujejo. Ko prideva do njih, nagovori me eden teh na obražencev prav ironičko : »Prosim, snemite to doli !« Trgala mu je namreč srce narodna trobojn ca na mojih prsih. Dalje srečava dve elegantni „frajli«, od Katerih se je ena prav glasno izrazila: „^iaj pridejo klerikalci!« Nehote spomnim se nato besed velikana pes nika: »Profct mora biti, prost moj rod, na svoji zemlji svoj gospod!« — In v L;ub ljani ? . . . . š Za ustanovitev .Stajerčeve" stranke prin*ša uvodni članek — ce^ska »Dtutathe Weotit«. š Oskrbnikom bolnice v Celju je imenovan Franc Smarčun, dosedanji kan celist. š Strela ubila je v O krožnem zidarja Martina Siampeja. š Ponesrečil se je v Brežicah trgovski pomočnik Mihael Černelič. Padel je z bciklja tako nevarno, da je nezavesten cb lelal. š Deželnozborske volitve. V celjski okolici kandidirajo Siovenci za dež. poslanca četrte skupine g. Ferd. R o š a iz Trbovelj. š Shod političnega društva »Sava« je bil včeraj v Blanci. — Govoril je poslanec Ž i č k a r o bližnjih deželnozborskih vo litvah. š Slaba vinska letina na Štajerskem bo radi iiastomvše percnoapore. Koroške novice. k Brezje nai Velehrad N poz»ben nam je mUdeniSki vSiSioveiiaki stud na Brezjah. Kdi.r še dvomi, da sta si vera in narodnost nasprotni, ta naj bi videl navdu šene množice čvrstih slovenskih mladeničev na slovenskem Velehr«du, kjer bos« v božjem hramu navduševali v ubranih besedah za one ideale, ki morejo ohraniti, ojaCiti in poživiti naš slovenski rod. Dokler raste in se širi navdušenje za vero in narod med našo mladino, ki je up bodočnosti, nam se ni treba bati ne domačih, ne tujih protiv nikov. Na Brez u smo iznova prisegli na naš program, ondi se navdušili za nafio sveto stvar. N«rodni ponos je d'segel svoj vrhunec. Tu smo se čufrli vzvišene in krepke kot verni katoliki, srečne kot zavedni Slovenci. Z to je tem večja bila zavist sovražnikov, tem puhlejša onemoglost protivnih trogov. Kakor se d< hri C hi hodijo vsako leto navduševat za Boga in svo| rod na slo vanski Velehrad tako »e i mi Slovenci redno vsako leto zbiramo na B ezjah, kjer se tts nejše zvežemo s svejimi brati na Kranj skem, Štajerskem in Primorskem. Taki sh.di bi bili vsakoletna vaja za nove borbe, novo organizacijo, novo zmago. Treba se nam je živeje zavedati, da smo brat|e po krvi in duhu, da nas ne ločijo ne gore ne vode, namreč nas družijo plemenita načela, iste težnje za dom in rod. Osobito mi na Ko roškem potrebujemo dramila in zdravila za bolni naš organizem. Biti moramo oeli možje, da nas more upoštevati tudi naš narodni protivnik, ki se često kaže le na videz prijaznega in pravičnega. Naše geslo bodi: Svoti k svojim 1 spoštujmo tujo vlast, a predvsem ljubimo svoj rod. k Na noge, bratje ! S Koroškega nam piše rodoljub: Nekaj težkega, svinčenega tlači in mori našo narodno dušo. Če ae srečata dva rodoljuba, hladno in boječe si stis neta roke ter se pogovarjata — o vremenu. Ni več pravega ognja in navdušenja, ki premaguje vse ovire in ozire. Izvzemši posameznike vse dremlje in spi, le tu in tam se še oglašajo menda zadnji odmevi na rodne zavesti, ki polagoma zamira v tujem ozračju, v strahu pred mogočnimi in drz nimi nasprotniki. Valovi nemške povodnji zagrinjajo slovenski svet in krčijo meje slovenske govorice. V istini, tužna je Koroška, da zavednemu Slovencu žalosti peka srce. Tudi na zadnjem občnem zboru slovenskega katoliškega političnega društva smo čutili to zapuSčenost, osamljenost in pobitost. Kakor bi se eden druzega bali, smo lazili okrog in izpraševali, kje ta ali oni, ki je še stal v vrstah narodnih sobojevnikov. Toda proč črne slutnje in strahovi. Na noge, možje, ki ljubite svoj rod, brez strahu in živim ognjem nove navdušenost', da rešimo in ohranimo, kar je našega, da vzdramimo zaspance in ojačimo delavce na narodnem polju. Vsak v svojem krogu naj stori Bvojo dolžnost in osrednji odbor naj pogumno vodi našo or gsaizacijo. Ogrski državni zbor. Ogrska zbornica je sprejela zakonski načrt o zvišanju civilne liste v tretjem branju in nato nadaljevala podrobno razpravo o proračunu. Postavko „Skupni državni dolg" so po govoru Košutovca Komjathyja odobrili. Brez debate so odobrili zakonski načrt o plačevanju letnih 10 miljonov kron za predujem, ki je izplačan avstrijsko-ogrski družbi državnih železnic. Pri postavki »izdatki za Hrvaško" se peča Košutovec Komjathy z izvajanji hrvaškega vladnega poslanca Kova-čevica. Izjavlja, da je prišel po proučevanju hrvaškega vprašanja do zaključka, da je bila hrvaško-ogrska nagodba leta 1868. napaka. Mažari so bili prevelikodušni, ker so dopustili, da so Hrvatje zmagali. Nagodba nasprotuje mažarski državni ideji. Hrvatje so 1. 1872. stavili obširnejše zahteve in pozneje so bili celo prekucijski pojavi. Prijateljstva, katero so hoteli zagotoviti z nagodbo Mažari, ni najti nikjer. Komjathy zahteva jasnost glede hrvaških razmer. Nikake koristi ni, ako se prisili, da zmaga pri volitvah maža-ronska vladna stranka in se zatira opozicija pri volitvah in v saboru. Sedanji hrvaški rod je nezanesljiv. Priznanje mažarske politike na Hrvaškem se mora, ako ne gre drugače, doseči s silo. Grof Khuen-Hedervary prizna, da so stavili Hrvatje 1. 1872. daleko-sežne zahteve, katere so pa bile odklonjene in so Hrvatje dovolili celo nekaj omejitev. Res je tudi, da so se v osemdesetih letih pokazala vznemirjajoča znamenja, a imela so svoj izvor v inozemstvu. Popolno napačno je mnenje, da bi se vladalo na Hrvaškem mažaronsko. Opozicija pride pri volitvah lahko do veljave, saborski poslovnik je sicer strog, a v 18 letih je prišlo izklju-čenje le dvakrat v poštev. Ni torej res, da se zatira na Hrvaškem javno mnenje. Popolnoma napačno je tudi mnenje, da se ne sme računati s sedanjo generacijo. Tudi sedanja mladina bode uvidela, da zveza med Hrvaško in Ogrsko ne koristi le Ogrski, marveč tudi Hrvaški. Khuen Hedervary je pripravljen prevzeti odgovornost tudi za sedanjo generacijo. Kovačevič izjavi, da bi njega veselilo, ako bi bila sedanja hrvaška mladina v tej meri vredna zaupanja, kakor je opisoval Khuen. On ima le malo zaupanja in je mnenja, da bi se hrvaška mladina morala politiško vzgojevati že v šoli. Postavko so nato odobrili in odgodili nadaljno obravnavo na danes. Konečno je minister Hiero-nymi odgovarjal na razne interpelacije. Razžaljeni Nemci. Mrvica pravice, katero je Slovanom v Šleziji privoščila Korberjeva vlada, razburja zopet Nemce. Vest, da ni nemško odposla-ništvo v zadevi češko - poljskih vzporednic na učiteljiščih v Opavi in Tešinu pri KOr-berju ničesar doseglo je Nemce v Opavi popolno razburilo. Več sto Nemcev je pričakovalo v petek zvečer nemške poslance na kolodvoru, a poslaništvo ni došlo in je množica nato odšla v neko gostilno in pozneje priredila demonstracijo pred vladno palačo. Policija je razgnala razgrajače. Danes ima shod nemško ljudsko društvo za Šlezijo in po shodu nameravajo vprizoriti zopet demonstracijo. Občinski svet v Opavi bode sklenil v sredo, da se vzdrži toliko časa vsake lojalne izjave, dokler ne dobe Nemci zadoščenja. V deželnem zboru bodo Nemci nasprotovali vladni naredbi. Občinski svet v Krnovu je sklenil ostro resolucijo zaradi ustanovitve slovanskih vzporednic. Sestanek treli vladarjev. Na vaje v okolici Marijinih toplic pride tudi nemški cesar. Ni še sicer zagotovljeno, ako ostane nemški cesar v Marijinih toplicah; če pa ostane nekaj časa tam, bode brezdvojbeno tudi sestanek med tremi vladarji: avstrijskim in nemškim cesarjem ter angleškim kraljem. Društvo za katoliško vseučilišče v Solnogradu bode imelo zborovanje svojih podružnic 16. do 18. avgusta. Poleg sej odposlancev bodo tudi javni shodi. Dvorni svetnik dr. Willman bode govoril o stališču katoliških vseučiliš, in baron Schorlemer o točki „In hoc signo vinces". Bavarski vojni minister odstopil. Poročali smo o grozni blamaži, ki jo je doživel bavarski vojni minister Asch v zbornici. Vsled te blamaže je izgubil pri armadi svoj ugled in je odstopil. Kakor poročajo, bode bavarski vladar odobril njegov odstop. Nemiri v Perziji. Več listov v Teheranu je zaradi kolere nehalo izhajati. Vlada je odredila obširna zdravstvena navodila. Arabci so ustavili plačevanje davkov, vsled česar bo nastali nemiri, ki jih je pa zadušila vlada. V Nešedu je prišlo do nemirov, ker so vpeljali elek-trižno razsvetljavo, vsled katere je 500 vži-galcev svetilk brez posla. Soeialistiška organizacija na Ruskem. Socialistiško gibanje v Rusiji vodi židovska delavska zveza za Litavsko, Poljsko in Rusko. V zadnjih dveh letih so priredili mnogo demonstracij na cesti, v sinagogah in v gledališčih, katerih se je udeležilo 71.500 delavcev. Zveza je uprizorila 6 po-litiških stavk, 260 shodov in 127 stavk. V Rusiji ima več tajnih in v Genevi glavno tiskarno. Strankarsko glasilo „Delavski glas" izhaja v 21.000 eksemplarih desetkrat na leto. Poleg glasila so izdali mnogo agita-cijskih listov. Letos je izšlo tudi poljsko glasilo „Glos Bundu". Članov šteje zveza 30 000 in je bilo že 2180 prijetih. Tudi med armado imajo svojo organizacijo. Napadi na francosko mornarico. Francoska vlada nima sedaj za nobeno drugo reč smisla, kakor zgolj za kulturni boj in za napade na katoličanstvo. ! A člani sedanje Combove vlade nimajo nikakor čistih rok in zlasti poka v upravi mornarice, kjer je odkrila posebna komisija francoske zbornice zelo zanimive stvari, ki nikakor ne bodo ljube ministru za mornarico. Vse časti vredni Combov minister za mornarico je sklenil z gotovimi tvrdkami za nabavo parnih kotlov pogodbo, ki je bila za malenkost 400 000 frankov višja, kakor so se glasile ponudbe drugih tvrdk. Ko so pa došli kotli, se je dognalo, da so težji, kakor bi bili morali biti, in so zato predelali ladje tako, da so samo pri ladji „Ernest Renan" prekoračili proračun za malenkost treh milijonov. Nadalje so pa še v komisiji dokazali, da so bili kotli zelo slabi. Slabe skušnje so tudi naredili pri poskusih s podmorskimi čolni Takojšnjo obravnavo o gnilih razmerah pri upravi vojne mornarice so sicer radikalci preprečili, in tako preskrbeli odmor napadenemu mornariškemu ministru, ki se bode imel priliko zagovarjati v zbornici šele jeseni. Turki in Armenci. Armensko - gregorijanskega škofa iz Muša Turki še vedno zadržujejo v Tra-pezuntu Turška vlada je naznanila armenskemu patriarhu, da so morali škofa zadržati zaradi preiskave o pismu katero so škofu pisali uporni Armenci v inozemstvu. Francoska in Vatikan. V vat tsansich kr g h prevla luje mnenje, da papež Pij X ne bode ugodil v zadevi škofov v Lavalu in D.jonu zahtevam tran- ooske vlade. Papež je mnenja, da je boljSa odpoved konkordata, kakor pa vzdrževanje sedanjega stanja med Francosko in Vati kanom. ltumuni v Bolgarski. Iz S fi/o poročajo, da je d< šlo tja 200 rumunskih uSiteljev, kateri so bili od svojih bolgarskih kolegov sijajno sprejeti. Iz S) fije se podajo učitelji v Plevno. Upor Hererov. Nemci bodo v južno - zahodno Afriko odposlali 6. avgusta železniški in brzojavni oddelek kakor tudi 500 konj, 20. avgusta pa eno stotnijo pehote in dve bateriji top-ničarjev in 23. avgusta zopet dve stotniji pehote. Sledilo bode še več železničarskih čet. Oklic armenskega odbora. Armenski prekucijsm odbor v T fl su je izdal povr.dom napada na ruskega podgu-vernerja Andrejeva sledeči oklio: Brat,e! Potrpežljivost, s katero smo tako dolgo nc Bili ruske suženjske okove, je pri kraju, Do volj je trpljenja in muk, koje smo pretrpeli. Poljaki in Finci se pripravljajo na upor proti svojim zatiralcem in se hočejo s silo otresti sramotnega jarma, ki jih tlači. Ru«i sami so siti hlapčevstva, pod katerim so ii veti prisiljeni. Pričel je trenutek, katerega smo tako dolgo pričakovali in upali. Pripravljeni bo dete vsak trenutek na boj za svobodo na šega ljudstva. Vojska na daljnem vzhodu potrebuje vse sile carstva in nikdar ni bilo toliko upanja, da se otrese naš naiol ruskega despctizma, kakcr ravno sedaj. Bliža se ura osvoboditve. Vsi naredi, ki ječe pod carskim nasilst om, naj si podaio skupno roke v skupni boj priti tiranom. Združi naj jih klic: Z vela svob. da prcč s samovlado! Angleži o kulturnem boju na Francoskem. »Political nonsensd«, politiki nezmisel, imenuje glavno glasilo angltšuh koneerva-tivoev, »Standard«, kulturni boj na Fran ooskem. Angleška zgod»vina bi morala b ti vedno svarilo za vs^kcgar, kdor hoče pri četi z vertkimi boji. Državniki angleški m irski se tudi vedno izira|0 na to svarilo. Sedanji tokoimeno>ani čas mirnega tekmo vanja med raznimi narodi bi moral biti tudi čas poiitiškega razvoja odličnih narodov, Francoska ima sedaj najmanj povoda, da se spušča v poiitiftka pustolovstva, katera lahko povzroče veliko nevarnost, ker kalijo mir velikemu delu lastnega naroda. Dnevne novice, V Ljubljani, 25 julija Biskup Strossmayer je ie vstal. Baje za njegovo življenje sedaj ni več nevarnosti. Osebne vesti Imenovan je profesor na gimnaziji v Kranju gosp. dr. Jakob Ž m a v c za konservatorja centralne komisije za umetnost in zgodovinske spomenike. — Računski praktikant pri višjem dež. sodišču v Trstu je postal g. Ivan P u h a r. Deželni zbor istrski bo sklican — kakor se čuje — dne 15. avgusta in bo tra jalo zasedanje do 15 septembra. Nadalje se govori, da bo deželni zbor letos sklican v Koper. Kakor ma3ka mlade prekladajo ta deželni zbor iz Poreča v Pulj in Koper. Znamenja propada. Razne občine, ki so zdaj še v liberalnih rokah, strašno hite z imenovanjem častnih občanov, da dobe nekaj liberalnih glasov za prvi razred. Za Črnim vrhom, kjer bodo liberalci kmalu vsakega liberalnega mešetarja naredili za častnega občana, so zdaj prikorakale napredne Vrabce. Tamošnji liberalci si izku-šajo pridobiti dva glasova s tem, da so imenovali za častna občana dr. Tavčarja in dr. Ferjančiča. Zanimivo je to, d a nihče ne ve za nobene zasluge, ki bi jih kdo teh dveh imel za Vrabce. Liberalci utemeljujejo ta korak samo z zabavljanjem čez »klerikalce", češ da so ti s svojo ob-strukcijo „požrli" Vipavcem podpore. A to je laž! Katoliško-narodna stranka je postavila ljudske zahteve na prvo mesto, proti njim so pa liberalci, ki hočejo deželni denar porabiti za mastne zabave. In te vi „k me t je" (!) volite za častne občane! Dr. Tavčar naj vam Vipavcem povrne najprej ogromno škodo, ki vam jo je naredil, ko vas je povsod raz-upil kot petjotarje in jemal kredit vipavskemu vinu. Vi pa takega človeka imenujete za častnega občana! Tudi ta „flikarija" ne bo rešila liberalnega lonca razpada! Dogodki v Trstu .Elincst" pravi, da je zvedela od verodostojne strani, da se za enega bodočih večerov pripravlja v Trstu demonstracija, ki bi mogla zadobiti velike dimenzije, ako bi se dali Slovenci zavesti v sodelovanje »Edinost" poziva blovenoo, naj se demonstracij ne udeležujejo, ker vsi ti, ki so si sedaj sovražniki in ki prirejajo več ali manj neslane demonstracije eden proti drugemu, vsi ti bodo o prvi priliki, ko bo šlo ita kakov slovenski interes stili složno v eni vrsti proii nam." — V soboto zjutraj so zopet začeli pre skovati v prostorih telovadnega društva. Preiskava je trajala do dveh popoldne brez uipeha. Po-lareo Miuroner je ministerskcmu predsedniku poslal brzojaven ugovor proti postopanju policij", Mmrona pa gfozi, da n.u bo poslal odo spi menico, v kateri bo vse popisal. V soboto zvečer je bilo v Trstu mirno. — lesarsko nar estništvo v Trstu je prepovedalo ustanovite* društva laških tržaških dijakov. — Pri zadnji demonstraciji je policija izvršila 36 aretacij. Poštne vesti. Imenovan je sodni av-skultant g. dr. A fonz M o s c h e za poštnega konceptnega praktikanta v Trstu; pcštna asistenta gg. Franc Zupan in Franc S e m r o v sta imenovana za poštn« oficijala, narednik g. Franc Č u h n i k za poštnega ekspedienta v St. Petru. — V 2. stopnjo, II razreda je pomaknjen poštni ekspedient g Andrej P r i s t o v. — Definitivni sta po stali poštni manipulantinji gdčni: Ana Č a d e ž in Marija P e t s c h e v Ljubljani. — V Ljubljano pride pomožni uradnik g. Lovrenc S a n c i n. Prestavljeni so poštni eks-pedientje gg : Franc P u o iz TžičavLjub ljano, Anton Dermota odpi štnega urada št. 1 v Ljubljani k poštnemu uradu št. 2 v Ljubljani, poštni sluga I. S t e g u iz S nt Petra v Bjvec, poštni ekspedient g. Matej K a j f e ž iz B vea v L ubljano. Umirovljen je poštni ekspedient g A ,ton P r i m š a r v L ub iani. Požar Podpečjo. Včeraj dopoldne ob pol 9. uri je začela goreti vas Podpeč v dobrepoijski dolini. Do opoldne je pogorela skoraj vsa vas s cerkvijo, ki je visoko na bribu; zvonovi so popadali iz zvonika. Zaradi strašne suše vsled po manjkanja vode je bilo težko kaj reševat) Beda je velika, kajti pogorelo je čez petdeset objektov, zlasti gospodarska poslopja. -— R, šili so samo 10 hiš. Zažgali so otroci, ki so se igrali z žvepljenkami. Uradnik Kreditne banke g. Ferdinand Sajovic se naj Zahvali »Narodu« za lej,o izpričevalo, katero mu daje. „V veli kem slegu organizirano sleparstvo, največjo brezstidnost, gospodarsko sleparske ustano-novitve" itd. očita »Gospodarski zvezi« iz časa, ko je bil njen ravnatelj g. Ferdinand Sajovic, sedaj uradnik »Kreditne banke«. »Gospodarski zvezi" pač „Narodovo" pisanje nič ne škoduje, a g. Ferdinand Sajovio kot napreden »Sokol* naj vendar stopi k starosti „S kolovemu" in mu naj pove, kar mu gre! — Prijeti beguneo — Ko so našli v tržaški „Ginastiki" bombo, je vplivalo to na nekega Jos. Sillanija tako, da jo je hotel popihati v Italijo, in sicer takoj. Srečno je prišel do meje, yin že je bil skoro na tem, da uide preko Červinjana v Italijo. V noči 16. do 16. t. m. pa je imel službo na čolni meji Tropenti pri Červinjanu finančni nad-stražnik g. Josip Strosar. Ob 11'/, je zapazil nekega gosposko oblečenege človeka, ki je hotel proti meji v Italijo. Nadstražnik ga je vprašal po imenu, domovini, po namenu potovanja ter zahteval legitimacijo. Oni človek se je lovil v besedah, presenečen je nerodno odgovarjal, nakar ga je nadstražnik v imenu postave aretiral. Dne 18. t. m. so ga peljali redarji iz Červinjana v Trst. Kakih 15 korakov je imel še do meje, pa bi bil ušel. Torej prav zadnji hip se mu je ponesrečil namen. — Veteransko draštvo v Ratečah na Gorenjski-m je včeraj dobilo novo zastavo. Tem p vidom je gedba zjutraj priredila budi ico. Po deseti uri so se pripel ali zastop niki raznih veteranskih društev s Kranjskega in Koroškega Ljubljanskih veteranov je prišlo 54 z zastavo pod vodstvom načelnika dež. via Dobrova 18 K; A iton Kukolj, župnik, 25 K; uredništvo .Slovenca" 8 K: župni urad btofia Loka 20 K; župni urad Homec 7 K; Franc D 'Vgan 38 K 20 v; uredništvo »Slovenca« 9 K 93 vin.; župni urad Krka 24 K; Kapš, trgovec vSt miču, otroško obleko; župnik Poč 5 K; žuoni urad Podbrezje 9 K; župnik Ivan Lovšin 20 K; uredništvo »Slovenc«« 46 K; župni uradi: v Semiču 24 K, st. Vid nad Cirknico 6 K, Subor 25 K, D. M v Polju 50 K, na Sati 24 K, Velike Poljane 20 K, Polica 8 K, Stara Oaelica 25 K; uredništvo »Slovenca« 22 K; župni urad Tonlice 36 K; župni urad skoci|an (Dolenjsko) 12 K; Baltazar Bartol 4 K; župni urad bnihel pri Žužemberku 32 K; uredniitvo »Slovenca« 10 K; župni urad v Ambrusu 50 K; župni urad v Salu pri Šumbergu 24 K; župni urad Zagradec 31 K; blagorodna gdč. J. S mnogo obleke; župni urad Šmartno pri Litiji 25 K; župni urad v Strugah 85 K; župni urad Godovič 6 K; župni urad Unec 17 K; upravništvo »Slovenca« 5 K; veleč g. Miha Arko, dekan, 20 K; veleč. g. Anton Hribar, iupnik, 30 K; veleč g. Ant. Jamnik. župnik, 12 K; župni urad sv. Treh kraljev na Vrhu 20 K; uredništvo »Slovenca« 8 K; župni urad Starilog na Kočevskem 46 K; župni urad Smlednik 40 K; iupni urad Do-bovec 8 K; župni urad Mirna 10 K; veleč, gosp. G. Vilman, župnik, 20 K; uredniitvo »Slovenca« 10 K; iupni urad v Brusnicah 22 K 85 vin.; uredništvo »Slovenca? 7 K ; župni urad Ihan 20 Iv; župni urad Ž Nemški drž. bankovci za 100 m. nem. drž. y. 117-27', 20 mark............23-47 80 frankov......................19 03 Italijanski bankovci................95 01 C. kr. cekini...........U'82 1251 2-2 Zahvala. ^Za mnogoštevilne izraze sočutja za easa bolčzni in ob smrti nepozablje-nega gospoda Jožefa Šusteršic posestnika in trgovca v Toplicah izrekamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem najiskrenejšo zaovalo Posebno si štejemo v dolžnost izreči prav toplo zahvalo oddaljenim prijateljem, požarni brambi iz Toplic m častiti duhovščini, kateri so se potrudili na kolodvor v Stražo kamor se je pokojnega truplo iz Dunaja do-peljalo, naproti priti. Tudi najiskrenejšo zahvalo darovalcem mnogih prekrasnih vencev, posebno g. Ant, Krisperju, veletržcu in posestniku in A. Kleinu, trgovcu v Ljubljani za prekrasna venca, najiskre-nejšo zahvalo gg. pevcem za ginljivi žalostinki, za častno spremstvo pri pogrebu gg. zastopnikom občine in c. kr. žendarmerijski postaji v Toplicah. Tudi najtoplejšo zahvalo g. nadučitelju Matku, kateri se je z vsemi svojimi šolarji v najlepšem in hvalevrednem redu sprevoda pokojnega vdeležil. Da je bil pokojni močno priljubljen, dokazalo je mnogobrojDO število spremstva pokojnega k večnemu počitku. Pokojni naj ostaDe v nepozanljivem in blagem spominu. Ivan Franc, Alo.lz in Karol Šusteršlč bratje. - Marija Kline, sestra — Leopoldlna Šusteršlč. soproga. Zavarovalne vesti. me „JANUS" vzajemni zavod za zavarovanje življenja na Dunaju. I., Wipplingerstrasse s t. 3 0. V II. četrtletju 1904 je bilo vloženih 3718 zavaro-vanihponudbz zavarovalno svoto okrogloK5,314-000 —, izmed katerih je bilo izdanih 3465 polic za zavarovalno svoto K 4.4S4.C00'-. Od pričetka leta je bilo 7269 zavarovanjskih ponudb s kapitalom K l0.967.0tO v obravnavi. Od 1. januvarja 1.1. se je polic v znesku nad K 9,083.000 izgotovilo. V II. četrtletju zapadle zavarovalne premije in pristojbine, kakor tudi kapitalne obresti znašale so okroglo K 1,<60.000-—. Zapadla plačila pa K 657.000. V I. semestru t. 1. vpisalo se je na prerrijah, pristojbinah in obrestnih prejemkih K 2.65^.000 — na zapadlih plačilh K 1,259.000. — Od obstanka zavoda se izplačalo K 55,071.000. Nadaljna pojasnila daje in zavarovalne ponudbe sprejema Generalno zastopstvo za Kranjsko: v Ljubljani, Soteska it. 10 Ciril-Metodove biškote zahtevajte slovenski rodoljubi v vsaki prodajalni in pekarni. Ti piškoti so najboljši. Naročila sprejema družbin založnik S H. Skerl, Sv. Ivan pri Trstu. IIIIHIIIIIIIIIIIUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIlllllllllllllllllllllllllllllllllllllimill |l Grenčica || Florian in ii » Florian U II najboljša kapljica j| za želodec. 1238 4 | [ hiiiTimmiiiiiiiiihiiiiiiiiii.......llllll............................................... Izjava. Podpisani Alojzij Peterman, po demače Čičnik, posestnik v Kranjski gori, sem dal v številki 89. političnega dnevnika ^Slovenca" z dne 20. aprila 1904 v prilogi natisniti članek s nadpisom: „Iz Kranjske gore. (Odgovor Narodovemu dopisniku). V tem članku sam trdil, da je po moji sodbi „Narodov" pisec nemškutar, da pa mene veseli, ker se mu ne more očitati, da bi fcil kje kaj izneveril ali ukradel ali lazil po Bosni. Vsled tega članka ja vložil g. Fran Budinek, trgovec in posestnik v Kranjski gori, zoper mene tožbo raii razžaljenja časti ter so v preiskavi zaslišane priče v istini izjavile, da so po njihovih mislih in prepričanju merila ta očitanja na osebo g. tožiteljp, Frana Budineka. Zategadelj obžalujem, dA je omenjeni moj članek provzročil taka in sploh kako surmničerje gospoda Frana Budineka. To temboli, ker se jaz b svojim člankom osebe in časti obče čislanega g. Frana Budineka niti dotakniti n sem nameraval. Izjavljam teda', da nisem nikdar imel niti najmanjega povoda z žaljivimi in obrekljivimi danki napadati od mene visokospoštovanega gospoda Frana Budineka. Iz vsah teh vzrokov smatram za svojo dolinost, da se javno na tem mestu g. Franu Budineku zahvalitr, ktr je na moje prošnje in z czirom na mo|o rodbino zoper mene \loleno tožbo umaknil. V Ljubljani, dne 19 julija 1904. Alojzij Peterman, po domače Čičnik. Lak za sobina tla, prevlaki ter se kaj hitro suši. Za samo uporabo zalogi pri tvrdki BRATA EBERL v Ljubljani, Frančiš kanske ulice. 524 11 11—8 Vnanja naročila proti povzetju. • w Pijte -®s f f Klčtuerjev f 1 »Triglav"1 najzdravejši vseh likerjev. 544 150—tO niiMiMimiimiMiMiiiiiiiiiiiimiimiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiinimiiimiiiiii^ Že skozi 19 let 1 boleham na želodcu. Po | poskušnjah z različnimi = zdravili sem začel leta § 1896. rabiti Vašo = tinkturo 1 za želodec, | ki mi je vedno prav = dobro služila kot učin- = kujoče zdravilo, pa ne | le meni, ampak tudi = = raznim bolehavim osebam, katerim sem jo po- § = daril. Zato jo najtopleje priporočam vsakomur, = = ki trpi na želodčni bolezni. 790 50—11 = | Friderik Repolusk, | = župnik v Št. Vidu nad Valilekom, p, Jlissling, ~ : 16. deo. 1903. ~ Resnici čast! Vaše ,,Železnato vino" se mi je pri = = mnogoteri, večletni uporabi v svoji družini, = = kakor pri drugih obično izborno obneslo. Prav i = posebno je bil njega učinek očividen pri slabo- i = krvnih, pri osebah oslabljenih prebavil in ne- i = rednem krvotoku ter podobnih defektih. Zato | I morem Vaše res izborno železnato vino iz § | lastne večletne izkušnje v enakih in podobnih i = slučajih vsakemu kar najtopleje priporočati! | Anton Žnidaršič, | E župnik pri lleli cerkvi, p. Nt, .Termi, Dolenjsko = 1. marca 1904. s 1 Naročila vsprejema proti povzetju ln točno izvršuje | I odlikovani lekarnar G. PICCOLI, Ljubljana = lekarna .Pri angelu", Dunajska cesta, dvorni = založnik Njihove Svetosti papežn, ...................................................i.....min............................... (d co CD "<3 ca e=n o ca rj.