m. m
/
V LJubljani, v soboto, dnč 4. aujuslo 1906.
Leto xxxiu.
Velja po pošti:
za celo leto naprej K 26"— za pol leta „ „ 13'— za ietrt leta „ „ 6 50 za en mesec	ft 2-20
V upravništvu:
za celo leto naprej K 20'— za pol leta „ „ 10-— za četrt leta „ „ 5'— za en mesec „ „ 170
Za poSllj. na dom 20 h na mesec.
Posamezne štev. 10 h.
Inserati:
Enostop. petitvrsta (72 mm): za enkrat . . . . 13 h za dvakrat .... 11 „ za trikrat . . . 9 „ za Ječ ko trikrat . 8 „ V reklamnih noticah stane enostopna garmondvrsta ž 26 h. Pri večkratnem ob-javljenju primeren popust.
Izhaja
vsak dan, IzvzemSi nedelje In praznike, ob pol 6. uri popoldne.
Uredništvo ie v Kopitarjevih ulicah št. 2 (vhod čez
- dvorišče nad tiskarno). — Rokopisi se
ne vračajo; nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Uredniškega telefona Ste v. 74.
Političen list za slovenski narod
(JpraVniŠtVO ie w Kopitarjevih ulicah štev. 2. —
- Vsprejema naročnino, Inserate in
reklamacije. Upravnlškega telefona štev. 188.
Roztfrnpann stranka.
To se pa mora pustiti našemu staremu znancu dr. Tavčarju, da postaja zanimiv. Tragičen junak v politiškem življenju je postal humorist v umiranju. Njegova stranka gre »v franže«, kakor pravijo, in to ga nagiba k premišljevanju minljivosti. Brat Hribar ga jc zapustil, ker vidi, da s staro liberalno stranko ne pride več naprej, mlada je pa še v povojih in bo šele čez leta dozorela, ko sedanjim ra-dikalcem brčicc zrastejo. Tedaj jim bo Hribar stopil na čelo, ako bodo hoteli, kar pa postaja vedno bolj dvomljivo.
Dve stvari sta nad vse zanimivi v zadnji dobi liberalne stranke, ki leži v agoniji od zadnjega ponesrečenega zaupnega shoda: Spor z učiteljstvom in snubitev pri socialno-demokraškem delavstvu. Oglejmo si malo ti dve poglavji.
Liberalni učitelji — zoper Tavčarja.
Ves čas svojega političnega kazakovanja je dr. Tavčar koval v zvezde liberalno učitelj-stvo. Neprenehoma sc je v »Narodu« pridigalo učiteljem, da so oni narodni vzgojitelji, prvi in najvažnejši stan na svetu, poglavitni steber napredka in omike, poklicani voditelji ljudstva iu vrhunec inteligence. Liberalci so upali po učiteljih dobiti moč nad ljudstvom; zato so z vsem terorizmom gnali učiteljstvo v svoj tabor in so celo pri zadnjih volitvah v peti kuriji postavili učitelja za kandidata, slavnega Luko Jclenca.
Zdaj se jc pa list obrnil. Tavčar ni mogel Jelenca narediti za ravnatelja in iz tega učitelji izprevidevajo, da liberalna stranka hira in peša. Kupili so svojo tiskarno in iz »Narodove« tiskarne prenesli v njo svoje liste. Tu
pri mošnjičku — se je začela ljubezen krhati. »Učiteljski Tovariš« je takoj, ko je bil tiček iz kletke, storil največji zločin, ki je mogoč v liberalni stranki: Poslal jc dr. Tavčarja v penzjon! Očita mu da je komoden in bogat in nadaljuje: »Da odstopi, bi bilo prav, ker je njegovo ime tako prononsirano in od klerikalcev zlorabljeno, da se ljudstvo boji in ogib-Ije kot hudič križa vsake reči, pri kateri je on zraven. A v pokoj naj bi ne šel, ampak se pomaknil v nižje vrste ali pa se posvetil n. pr. izdajanju poljudnih spisov o pravoznanstvu in podpiranju umetnosti, kar bi mu bilo lahko, ker ima denar.«
To je dr. Tavčarja vjezilo, a še bolj ga jc razkačilo, ko je »Učiteljski Tovariš« — nalašč, da bi Tavčarja dražil — nesramno hvalil Hribarja. Dr. Tavčar je dober človek, kar jc na javnih shodih potrjeno, ampak če mu kdo pred nosom hvali Hribarjevo politiko, se mu pa vzdigne zeleni žolč in tedaj postane divji kakor nosorog, ki podira drevesa in vse po-mendra, kar mu pride pod noge. In tako jc zbesnel nad učitelji ter jim povedal v brk, kar misli o njih. Vrgel je v stran mnogoletno hi-navščino ter povedal odkrito, kako spoštuje učiteljski stan. Poslušajmo:
Tavčarjeva »Odkritosrčna beseda« liberalnim učiteljem.
Najprej je ozmerjal Luko Jelenca, da je bojazljiva perutnina, ki ne zna drugega, nego včasih zakokodakati v »Učiteljskem Tovarišu«, da ni dal doslej od sebe še nobene fige, da je prelen in preneumen. Tako se jc zjezil vodja liberalne stranke, da jc vzel nazaj svojo obljubo, slovesno dano krščanskim socialcem, da nc bo več kandidiral, in se je zarotil in zagrozil, da zdaj, ko ga Luka Jelene pošilja v penzjon, pa nalašč šc nc odstopi.
Nato se jc pa spravil nad vse liberalno učiteljstvo, ki mu očita, da se je »britko pokazalo pri raznih prilikah, da so učitelji stranki več škodovali kakor koristili«, da »ogromna večina učiteljstva itak ničesar ne stori za stranko« iu da ie lc malo učiteljev, ki so sploh zmožni kaj storiti.
In zakaj tako? Ker liberalno učiteljstvo po dr. Tavčarjevih besedah nič ne stori za izobrazbo slovenskega naroda. Dr. Tavčar, član deželnega šolskega sveta, se sklicuje na poročila šolskih nadzornikov, »iz katerih jc razvidno, da so šolski vspehi sploh slabi.« In pri tem njihova nadutost! »Pristaši napredne stranke sc pritožujejo, da hoče najneznatnejši učiteljček igrati vloge malega paše, ne stori pa drugega, kakor da po krčmah zabavlja na ves svet.«
Koliko jih je, da so kaj storili za liberalizem? Dr. Tavčar pozna samo tri: Žirovnika v Št. Vidu, Grmeka v Sori in Eabinca na Jesenicah. To so trije, ki jim daje dr. Tavčar častni naslov: »Bele vrane!« Drugi so vsi za stranko brez pomena.
Kar so učitelji in kar imajo — to jim pove naravnost — » za vse to se imajo zahvaliti edino le »Slovenskemu Narodu« in dr. Tav-
čarju.« Dr. Tavčar naravnost priznava, da je kot zastopnik deželnih interesov v deželnem zboru mnogokrat pustil te interese v nemar in se vlekel za liberalne učitelje, tudi tedaj, če so kazen zaslužili, tako, da je Kranjska postala po njegovih zaslugah »pravi eldorado« za liberalne učitelje!
Ko jih je tako oštel, je pa začel dr. Tavčar sebe hvaliti. Le poslušajmo ta prijetni glas:
»Največja nesramnost pa je, očitati dr. Tavčarju komoditeto. Na vsem Slovenskem ga ni tako delavnega politika, kakor je dr. Tavčar. Vse velike boje je vodil sam. Shodov je priredil on sam več, kakor vsi drugi slovenski poslanci skupaj, žrtvoval je tisočake, delal na vseh poljih in agitiral po vsi deželi. V deželnem zboru je imel največje referate, v državnem zboru je večkrat govoril in jc več delal kot katerisibodi jugoslovanski poslanec iu takemu možu bo člankar »Učiteljskega Tovariša«, ki najbrže ne zna druzega kakor po oštarijah zabavljati, očital lenobo? Tu se pač vse neha.«
Seveda se vse neha, če se dr. Tavčar tako baha, ko ves svet ve, da ima v tej točki »Učiteljski Tovariš« slučajno popolnoma prav.
Učitelji so pa dr. Tavčarju tudi očitali, da jc »Slovenski Narod« za nič. In on jim je zabrusil nazaj, da »vsa slovenska učiteljska literatura priča, da so učitelji v tem oziru absolutno nekompetentni kritiki. O učiteljskih dopisih v »Narodu« pravi dr. Tavčar: »Povedati pa moramo tudi, da nas ni nihče tolikrat zapeljal in zlorabil, kakor prav nekateri učitelji, tako da smo postali tako neza-upni in sprejemamo o kočljivih stvareh samo še dopise takih učiteljev, o katerih vemo, da so zanesljivi kakor skala in da nas ne bi nikdar mistificirali ali zlorabili.« Seveda ni »Narod« nikdar popravil lumparij, ki so jih naredili ti čedni dopisniki.
»Učit. Tov.« očita dr. Tavčarju, zakaj ni »Narod« pisal več za razdružitev z a -k o n a. Od framasonskega vodstva so bili tudi slovenski liberalci pozvani, da naj pobirajo podpise za razporoko, a ker je »Narod« premalo »pojasnoval« to zadevo, jc vsa stvar padla v vodo. Na to se izgovarja dr. Tavčar:
»O razdružitvi zakona nalašč nismo hoteli razpravljati, da bi klerikalci ne imeli novega orožja proti narodno-napredni stranki.«
No, to ni bilo odkrito, in taka bojazljivost
slabo pristoja junaku dr. Tavčarju. Sklep vsega .ie pa, da naj lc zapuste vsi liberalni učitelji liberalno stranko v božjem imenu, dr. Tavčar bi še »klerikalcem« kaj povrhu plačal, čc bi jih Ic hoteli vzeti.
S temi je obračunal! Po volilni reformi so brez pomena, zato pa išče armade drugod.
Velikodušni podpornik »nižjih slojev«.
O pravem času je usoda poslala v dr. Tavčarjevo pisarno rešilnega angela v podobi socialnodemokraškega koncipienta dr. Der-'ota. Ta se je usmilil svojega šefa in ga je opozoril na dotlej neznano dejstvo, da bodo odločevali v Ljubljani po volilni reformi tako-zvani »nižji sloji«. Dolgo se ni mogel dr. Tavčar sprijazniti s to mislijo, ker je vedno trdil, da jc liberalna stranka samo stranka »višjih« slojev, ali kakor on pravi, tistih, ki kaj imajo, »boljših ljudi«.
Pa sila kola lomi, kajti enkrat bo vendar šlo po dr. Šušteršičevem. da ima vsak en glas, bodisi bogat prvak, ali pa cestni pometač, župan Hribar ali mestni delavec. In prišla mu jc fulminantna misel, ustanoviti »izobraževalno in podporno društvo za nižje sloje.« To krasno ime je gotovo vzrastlo v možganih dr. Tavčarjevih, ker smatra vse za »nižje« okolu sebt in ker ne pripozna enakopravnosti. Sklenil je, da bo on kot dober mož podpiral nižje sloje, morda bo dal vsak petek vsakemu dru-štveniku dva vinarja vbogajme, pa bodo pri volitvah vsi zanj glasovali. Etbin Kristan, tako si jc mislil dr. Tavčar, bo itak sklenil svojo karijero v dr. Tavčarjevi pisarni, saj on ne spada več med nižje sloje, drugi bodo pa vsi navdušeni od dobrote glasovali za velikodušnega ljubitelja »nižjih slojev«. Sanjalo sc mu je že, da bo zdaj socialna demokracija pustila svojo organizacijo in prestopila v to krasno društvo. Nad krščanskimi socialci je bil žc prej obupal.
Pa glejte, te nehvaležne nižje sloje! Sprejeli so njegovo dobroto z gromkim posmehom ter mu vrgli v obraz njegovo društvo, češ, da nc potrebujejo take beračije, in da jim ni treba njegovih milosti.
'Trikrat na javnih shodih v Ljubljani obsojen, je zdaj tudi s to nedolžno zvijačo pogorel.
Kaj bo zdaj? Stranka je razdrapana in razbita*, in »nižji sloji« je nečejo skrpati. General stoji tu, armada beži od njega. To jc po-
L i m K.
Konjak.
Špansko napisal Carlos de Batlle. — Prev. P.
Na svoje godovanje povabil sem več prijateljev. Ko servirajo strežniki kavo in konjak, Emil čašico energično odkloni:
»Dvakrat sem ga pil,« pravi, »od obeh potov imam žalostne spomine. Povem vam, kako je bilo enkrat, da ne bodete menili, da jc kaprica, če odklonim žgano pijačo.«
Vsi smo obmolknili. Emila še nikoli nismo videli tako resnega.
Tako je pravil:
»Dvakrat samo sem konjak pil; dva dni v letu sta zame strašna. Ko sem sc vrnil iz Afrike, obiskal sem mater, ki jc stanovala v Oviedu. Nekaj prijateljev je napravilo meni na čast obed. Eden izmed teh je bil Eduard, še mlad človek, a je že veliko hudega prestal. Ko je bil star dvanajst let, bil jc sirota; ostala mu je sestra, ki je bila nekaj starejša; ljubil jo ie iskreno. Z dvajsetimi leti bil je Eduard že čislan inžener. Skupaj je stanoval s sestro in bil zadovoljen. Midva sva si bila dobra prijatelja; enkrat zvečer pride ves razburjen k meni, oklene se me, zajoka glasno in mi pove, da je sestra ušla z ljubimcem. Bal sem se za
njegovo življenje; prigovarjal 11111 na vse načine; nazadnje sem ga prepričal, da lahkomiselnost sestrina zanj ni sramota. Od tega tre-notka sva bila šc tesneje drug na drugega navezana.
Jcdno leto preteče. Nič nisva mogla po-izvedeti, kaj je s sestro, kdo jo je zapeljal. Po opravkih odide Eduard v Madrid; jaz grem ž njim. Ko svoje stvari opravi, sva sc par dni zabavala. Prijatelji naju povabijo na večerjo, češ, ničesar nc bodeva pogrešala. Ko stopiva v dvorano, Eduard prebledi kot smrt; mislil sem, da mu je slabo in ga tiho vprašam:
»Kaj ti je?«
»Poglej tje,« pravi in pokaže v kot, kjer sc je nekaj slaboglasnih žensk smejalo, ki so bile tudi povabljene. Ko pogledam tje, sem sc komaj zadržal, da nisem glasno zavpil; med ženskami je bila Eduardova sestra.
Prosil sem prijatelja, da hitro odideva; ni me poslušal, nego skoči proti njej, a sc sesede na tla, kot bi ga kdo s kolom udaril po glavi.
Drugi dan odpotujeva iz Madrida; težko sem mu izbil misel na samoumor. Potolažiti sc je dal, ko sem mu sveto obljubil, da nobeden nc izve, kam da jc zagazila sestra.
Kmalu potem sem odpotoval v tuje kraje; o Eduardu nisem nič slišal do večerje, katero sem prej omenil. Radostno sem svojega prijatelja objel in zmenila sva se, da nekaj časa
čisto zase preživiva na kmetih. Pri obedu jc bilo vse dobre volje, moral sem prijateljem praviti o Afriki, o navadah divjakov. Nazadnje servirajo kavo in konjak. Koliko čašic konjaka da sem izpil, ne vem; le vem, da je vse šumelo v glavi. Spominjam se. da je Eduard stopil k meni in me s smehom spomnil, kar sem o Afriki pravil; kot da me je enkrat strah bilo pred divjaki. Mene pijanega je to zbodlo; nekaj sem odgovoril, kaj, sam ne vem; Ic raz-žalil sem ga tako, da jc rekel, da sc bodeva drug dan dvobojevala. Odvrnem 11111, da je to nemogoče, in očital sem 11111 sestro.
Komaj sc privlečeni domov, padem oblečen na posteljo in zasplm. A zgodaj me mati zbudi; tresla me je, dokler se nisem zavedel.
»Ali nc veš, kaj se je zgodilo?« me vpraša.
»Nc veni.«
»Eduard se je ustrelil in
Nisem več poslušal, nego skočim po koncu, dirjam v njegovo stanovanje; bil jc mrtev. Jaz se nisem mogel domisliti', kaj jc bilo prejšnji večer. Vprašani, kaj je vzrok tega groznega dejanja. Povedo mi, kaj sem 11111 očital. Sesedel sem sc. onesvestim sc; štiri tedne ležim na smrt bolan. Ozdravel sem, a od takrat pijem le vodo, ker mi vest očita, da sem vzrok prijateljeve smrti. V Afriki se nisem tresel pred levom, a streseni se in stre-
petani, kadar zagledam čašico konjaka. Emil utihne.
Veselo sc jc začelo naše godovanje, a žalostno nehalo, kot pogrebščina. Prijatelji so počasi odšli; ko sem bil sam, sem videl, da so bile vse čašice polne; nobeden sc ni dotaknil konjaka.
Pismo Boltatusa Pepeto.
Gespud redehter! Uni na ve-ia, kliku se liberalctn čudu, zdi de smiest, Bol-tatu Pepe iz Kudeltiga, ke me maja gespud de-rclitar Je -Icnču Luka za ta nar
bi zanikrna iblanska baraba, tku nasramn, de grem in se upam lcberalne firarje, ke »Vosla« vn dajeja in tku puhleun vanj pišeja in cah-naja, na tku ena srova viža štenkat in ptizubeh ulačt. Jest, pu pravic rečen, sam tega na za-
sledica one oholosti, ki ima sebe za nekaj višjega, in od zgoraj doli gleda na »nižje sloje.« Zaničevali so liberalci kmeta kot »polčloveka«, in kmet jih je porazil na deželi, zaničevali so »nižje sloje« po mestih, in ti jih bodo tudi tu porazili. To je konec prevzetne in ošabne strahovlade, ki je hotela vse pokoriti pod bičem nekaterih nadutih in napihnjenih »višjih« izkoriščevalcev.
Novi zadružni inštruktor za Kranjsko in Primorje.
Pred kratkim je bil imenovan novi zadružni inštruktor za Kranjsko in Primorje. Dosedaj je spadala Kranjska pod graški in-štruktorat. Ker pa je bil delokrog graškega inštruktorata preobširen, izločili so Kranjsko in jo priklopih k Primorju. Tako bo novi zadružni inštruktor imel svoj delokrog na Primorskem in Kranjskem.
Pri imenovanju zadružnega inštruktorja moramo najodločneje grajati dvoje: 1. da se za Kranjsko ni imenoval posebni zadružni inštruktor in 2. osebo, ki se je imenovala za ta važni posel.
Obrt se je na Kranjskem v zadnjih letih zelo razvila. Ako bodo hoteli obrtniki svoje koristi uspešno varovati, se bodo morali organizirati v obrtno-strokovne zadruge. Sedaj imamo na Kranjskem 45 obrtnih zadrug. Zadruge, katere res vsaj nekaj delujejo, sešteješ lahko na prste. Koroška je manjša, venda ima 90 obrtnih zadrug. Vzrok, da zadruge ne delajo, kakor bi morale, je ta, ker zadruge po sedanjem obrtnem zakonu nimajo prave veljave. Ko pa izide novi obrtni zakon, posebno, ako ga gosposka zbornica tako odobri, kakor ga je poslanska zbornica, bo stvar drugačna. Zadruge bodo imele večji vpliv. Zadružni inštruktorji imajo nalogo, da gredo obrtnikom na roko in pomagajo osnovati obrtne zadruge. Vendar ni dolžnost inštruktorjev snovati samo strokovne zadruge, marveč dolžnost njihova je, obrtnike nagovarjati in jim pomagati, da snujejo gospodarske zadruge. V tem oziru se je na Češkem jako mnogo storilo, ravno tako na Dunaju. Čevljarska zadruga na Dunaju si je zidala v osmem okraju velikansko hišo, koder ima svoje skladišče. Ključarji na Dunaju snujejo sedaj svojo surovinsko zadrugo in svoje skladišče. Tako se razvidi, koliko se da pod spretnim vodstvom storiti.
Pogoj spretnemu vodstvu pa je. da je do-tični uradnik zmožen jezika, ki ga večina zadružnikov govori. To se pravi, on mora biti domačin. V poljudni domači besedi mora obrtnikom razložiti, zakaj se gre. Pred nekaj leti bil je za Kranjsko imenovan zadružnim inštruktorjem neki uradnik pri tukajšnjem dež. odboru, vendar mu je bila plača tako pičlo odmerjena, da mu je bilo nemogoče kaj storiti. —
Tudi delokrog inštruktorjev naj ne bi bil preobširen, zato zahtevamo za Kranjsko svojega inštruktorja. Kranjska ima že svojo smolo. Ako se kaj novega osnuje, ali nas pri-klopijo kam drugam, ali pa nam pošljejo tuje uradnike.
Leta 1903 vstanovil se je v Ljubljani obrtni inšpektorat. Poslali so nam dva tuja uradnika, nevešča našega jezika. Sedaj so imenovali za zadružnega inštruktorja za Kranjsko in Primorje zopet tujca — dr. B 1 o d i g a. — Moža poznamo. Rojen je bil na Dunaju, koder je tudi študiral. Služboval je pri okr. glavarstvu v Velikovcu na Koroškem. Sanjal je, da postane okrajni glavar in Bog ve kaj šc. Pozneje je bil prideljen zadružnemu inštruktorju v Gradcu. Skoraj gotovo ga pri okraj-
nem glavarstvu niso mogli rabiti. Priučil se je nekoliko slovenščine, vendar kako lomi — slovenščino! Prepotoval je že Kranjsko. V Ljubljani bi bil rad osnoval mizarsko zadrugo. V spomina nam je, kako je nastopal na občnih zborih raznih obrtnih zadrug, posebno novomeške. V spominu nam je tudi, kako je pripovedoval, da je mislil, da rastejo na našem Golovcu in Krimu sami vinogradi. Vsak pa, kdor je občeval ž njim, je prepričan, da pri možu ni vse v redu. Dr. B 1 o d i g kar maši obrtne zadruge skupaj. Za trajni uspeh ne vpraša nikdar. Njemu je samo za hipne uspehe, da more poročati trgovinskemu ministrstvu, kaj je vse storil. Na Kranjskem je pomagal snovati »Zvezo kranjskih obrtnih zadrug«. Ta »Zveza« je osnovana, vendar ji manjka zadrug.
Tako je in javnost naj izve, kake uradnike nam trgovinsko ministrstvo pošilja. Mero-dajni krogi pa se bodo morali v tem oziru v prihodnje nekoliko bolj poučiti, da ne bodo streljali sličnih kozlov.
Tedenski pregled.
Dr. Šusteršič je voditeljem koroških Slovencev v spominsko knjigo zapisal nekaj skoraj ostrih, pa potrebnih besedi. O celovškem shodu in njega nemodrih ukrepih se je izvedelo šele po »Slov. Narodu«, kar dokazuje, da ondi zverižena nezaupnica velja liberalnim poslancem, ki za Korošce niso ničesar storili. Dr. Šusteršič upa. da bodo pošteni zaupniki celovškega shoda kmalu spoznali, da so bili le žrtev infamne liberalne spletke. Nadalje je ožigosal g. poslanec postopanje aranžerjev celovškega shoda, ki so na podlagi lažnjivega materijala, ne da bi poslance kedaj vprašali, izvršili neutemeljeno obsodbo, ki ie skrajno žaljiva zanj in za tovariše v »Slovanski zvezi«. Za ta politični greh, za hudodelstvo zoper interese koroških Slovencev so odgovorni zlasti oni, ki so zato agitirali pred ali pa za kuliso.
Na napade na lastno osebo je odgovarjal dr. Šusteršič stvarno in temeljito. Dolžili so ga. da v odseku pri razpravi o Koroški ni govoril . . . »Med tem« pravi g. posalnec, »ko so drugi govorili sem pridobival glasove od osebe do osebe . . . Kaj pomaga govorjenje v debati? — Zal, da se mi pri Koroški ni posrečilo pridobiti niti enega nemškega glasu.
S predlogom, za resumiranje Koroške in Štajerske so se strinjali vsi poslanci »Slov. zveze«. Ker pa so nemški kršč. socialisti izjavili, da glasujejo samo za Štajersko, ni bilo drugega, kot zadovoljiti se s tem, drugače bi docela pogoreli.«
Ce je dr. Brejcu kdo Štajercev govoril, da dr. Šusteršič ni storil dolžnosti, naj imenuje osebo. »Na dan z dokazi! Bati se ima samo lažnik in obrekovalec!«
Dr. Šusteršič je sklenil svoj zagovor, ki zasluži, da ga vsak Slovenec v celoti prebere, z besedami: »Kakor doslej, bomo tudi naprej vršili dolžnost napram celokupnemu narodu slovenskemu, torej tudi napram Korošcem. Zavedamo se, da pošteni koroški narod slovenski ni odgovoren za spletkarije nekaterih oseb. Glede udeležbe katol. shoda, ki so jo koroški aranžerji odrekli, pa pravi: »Kdor ne čuti notranje potrebe biti tam, kjer bo slovensko ljudstvo manifestiralo za vero svojih očetov. — naj ostane doma!«
Kanonik Vidovic, predsednik družbe sv. Mohorja, jc naznanil v posebnem pismu, da se on in večina odbornikov ne strinja s celovškim sklepom glede absentiranja od kat. shoda. Kje je torej ista soglasnost, ki se je z njo toliko renomiralo?!
Na shodu soc. demokratov, ki je bil zadnjo nedeljo v Ljubljani, je zopet govoril dr. Tavčar. Zahvaljeval se je socialcem, da so ga pustih govoriti. Povedal je, kaj on sodi
o volilni reformi ter tudi po svoji navadi za-vozil na stare kolesnice zabavljanja čez duhovščino. Tratil je čas o neki »kupčiji« v odseku za volilno preosnovo, pa da ima Kranjska preveč zastopnikov. O izdajstvu dr. Šuster-šiča so prej toliko govorili, a ko je bil čas, da bi njegov najhujši sovražnik dr. Tavčar odkril to »efijalstvo« — ni vedel povedati prav nič in ni navedel niti enega dejstva.
Tudi Kristan ni vedel nič novega; povdarjal je da treba volilno reformo varovati proti vsem napadom. Vera mu je privatna stvar, kakor uči njegov katekizem, kajti pozival je javno iu klical: »Proč od Cerkve!« Tako hujskanje je brezvestno iu delavstvo dobro ve, da taki ljudje niso njegovi prijatelji.
Tridesetletnico obstanka je praznovala v nedeljo loška požarna bramba. Pri tej priliki je bil blagoslovljen tudi »Gasilni dom« iu se je vršil občni zbor zveze »Zveze«. Navzočih je bilo 64 delegatov, le Kočevci se niso odzvali, ker je »Zveza« pristopila k slovanski zvezi gasilnih društev. Občni zbor je protestiral, da bi kočevska društva napadala »Zvezo«, oziroma zveziu odbor. — Veselica se je dobro iztekla.
Štajerski Slovenci sc pripeljejo s posebnim vlakom na katoliški shod. V pivovarni Reininghaus je požar upepelil 40 metrov dolg in 16 metrov širok sodarski trakt. — Vojaški poveljnik pl. Chavane je sprejel po-veljništvo 13. kora v Zagrebu; na njegovo mesto v Ljubljano pride general-major Oskar Dilhnan pl. Dillmont. — Ogrski državni zbor je odgoden do 10. oktobra. — Na Rakovniku pri Ljubljani v zavodu Salezijancev je doslej obolelo za legarjcm 36 oseb; umrl je samo en uslužbenec. — Dne 31. julija je bilo zaslišanih pri okrajnem glavarstvu v Ljubljani 15 prič, ki so slišale učitelja Grmeka in njegove ženo hujskati ob času rabuke dne 30. oktobra. — Listi pišejo o velikanskem prometu na novi železnici. — Kot kandidat pri dopolnilni deželnozborski volitvi za brežiški okraj se je oglasil dr. Korošec.
Na Ruskem se ponavljajo roparski napadi na vlake. Pri napadu v bližini Censtohova so roparji ubili generala Sukatova in tri častnike ter oropali 16.000 rubljev. Pri postaji Celes-tinovo je 40 roparjev ustavilo vlak ter odneslo blagajno s stotisoč rublji; enak napad je bil pri postaji Momel. — Zaprli so v Rusiji 600 članov anarhistične organizacije, v Peter-burgu pa 2000 oseb radi veleizdaje.
V	mestu Sveborg se je uprlo dne 30. julija trdnjavsko vojaštvo in mnogo mornarjev radi trpinčenja nekega vojaka, ki je umrl. Poslopje, kjer so bili zabarikadirani uporniki, so obstreljavale tri križarice s strojnimi puškami. Tudi uporniki so pridno rabili 40 lahkih topov; na obeh straneh jc bilo mnogo mrtvih in ranjenih, slednjič so bili uporniki po večem razoroženi. Ako bi bilo uporno vojaštvo ohranilo trdnjavo v svoji oblasti, bi bil Peterburg izoliran od morske strani.
Tudi iz Helsingforsa se poroča o bojih med upornimi in zvestimi četami. Vojaštvo je pomnoženo. Revolucionarji so pretrgali na več krajih železniški tir. — V Fortu Sveborg je eksplodiralo upornikom skladišče streljiva. — 1. avgusta se je uprlo v Kronstadtu 500 vojakov iu 150 mornarjev. Osvojili so si bili utrdbo Konstantin, a pozneje se je utrdba udala. Število mrtvih iu ranjenih je veliko. — Nad Kronstadtom jc proglašeno vojno stanje.
V	milanski razstavi je ogenj uničil več oddelkov. Škode ie 4 milijone lir. — Skupščina »Družbe sv. Cirila in Metoda« je zborovala dne 2. avgusta v Logatcu, ki je bil za to priliko slavnostno opravljen in ves v zastavah. Vršili so se navdušeni pozdravi. — Družba ima 17 zavodov in 11 otroških vrtcev. Izmed podružnic je 64 nedelavnih. Vseh dohodkov poslovnega leta je bilo 56.762 K 55 v in skoraj toliko stroškov. V načelstvo je
izvoljen po burni debati kompromisni odbor: Svetek, Hudovernik, Vrhovnik, Svetina, Crnagoj, Mohar.
Prvi jugoslovanski sestanek katoliških abiturijentov bo dne 25. avgusta na preddan kat. shoda v Ljubljani. — Ljubljansko načel-ništvo gasilnega društva je poslalo magistratu poziv, naj deluje na to, da se smodnišnica čimpseje odstrani z ljubljanskega polja.
Kitajska mornarica je zasledovala roparsko brodovje in ubila več sto roparjev. O liberalnem shodu po S 2 pisal je »Slovenec« ob sklepu poročila tele markantne besede: 150 liberalcev, 4 soc. demokratje, silna agitacija za shod; na shodu pisarji, nekaj komijev iu nižjih uradnikov, narodnih delavcev nič. Predlagal se je nek odbor za ustanovitev izobraževalnega društva nižjih slojev. Pustoslemšek in Cham sta pokazala svojo onemoglost, pač je povedal liberalni stranki nekaj gorkih soc. demokrat Kocttiur. Očital ji je hinavščino in neodkritost. Ozir nameravanega izobraževalnega društva jc rekel: »Liberalci naj rajši izobražujejo tiste, ki psujejo delavstvo z barabami.« Liberalnih prvakov ni bilo.
Godovi prihodnjega tedna:
Nedelja 5.: Marija Devica snežna, Ož-bolt; ponedeljek 6.: Sikst II., Gospodova iz-premenitev; torek, 7.: Donat, Kajetan; sreda 8.: Ciriiak, Larg in Smaragd; četrtek 9.: Roman, Afra, Emigdij; petek 10.: Lavrencij, Hugon; sobota 11.: Suzana. Tiburcij, Filo-mena.
Pipo iz Jrbije.
(Izvirno poročilo »Slovencu«.)
Bolgarska vlada in špecielno knez Ferdinand, kažeta Srbiji po carinskem sporu z Avstrijo veliko naklonjenost. Ce ne bodo imela pogajanja v Avstro-Ogrsko nikakšnih uspehov — sicer sc bo na Dunaju zato trudil na vso moč ministerski predsednik Pasič — bo vlada, pooblaščena v to od »narodne skupščine« obnovila zakonito carinsko unijo z Bolgarijo in istočasno vpeljala špecielno železniško konvencijo, vsled česar bo prevažanje po bolgarskih železnicah za Srbijo znatno olajšano. Ta izvoz bi se vršil preko Varne ob Crnetn morju. Te prijateljske razmere med Srbijo in Bolgarijo so posledice zveze, sklenjene v Nišu ob sestanku kralja Petra s knezom Ferdinandom.
Narodna skupščina se v par dneh razide. Prej pa da še vladi ukaz, da uredi carinske zadeve z inozemstvom ali po dosedanji, ali po novi osnovi. To drugo bi bila koncesija, ki bi se v slučaju sporazuma naklonila Avstro-Ogrski. Cas za pogodbe z Avstro-Ogrsko je odmerjen do 13. januarja 1907. Ce do takrat ne pride do sporazuma, mora vlada skrbeti za carinske pogodbe z drugimi državami. — Dozdaj še nima zaprtje meje po Srbiji nobenih znatnih posledic. Cene mesa so na Dunaju zaradi spora poskočile, a v Belgradu niso pale niti za en vinar. Državni dohodki rastejo. Za prvih 10 dni julija (13.—23.) so carinski dohodki večji za 68.372:92 frankov, kakor isti čas lansko leto, ko je bila meja odprta. Tudi se točno zadovoljujejo vse državne potrebe in glavna državna blagajna je rento-vala državno posojilo za avgust že pred mesecem dni. Carinska vojna torej ni omajala srbskega državnega kredita.
Ce jc tudi meja zaprta, so cene zemeljskih proizvodov višje, kakor lansko leto in še nikjer ni bilo občutiti slabih posledic carinske vojske, ki bodo tudi v najhujšem slučaju daleč manjše, kakor se je to na prvi mah mislilo. Vesti dunajskih listov, kako gre trda srbskim trgovcem z živino, so torej od konca do kraja vse izmišljene. Splošno se ie redilo po Srbiji to leto malo živine, ker so že tako
stopili, kuku s morili kej tacga derlaubat, ke za srou pisat sa prou za prou leberaln gespudi tuki. Ta nar bi pametn b še biu, če b se en tak paragraf vn dau. dc se usak, kdur u dohtar Taučari, negau gespe, ke da kašnmo rev-nrno štedent en ceu guldinar, kedr gre na Duni naprej štederat, al pa kašnmo drugmo leberalnmo firari kej naprej metu, prec na ta peru drvu ubes. Gespud dohtar Šuštaršič, k maja taka muč. de use pustave na Duni sami delaja, b čist lohka ena taka pustava vn dal; pol b biu saj gmah, kedr b jest enkat na Ku-delum na kašnmo kustajn visu in ke pa sm benglou, in »Vosu« b biu pol lohka prevele-gerana sruviria.
Ke že glih ud gespud dohtar Šuštaršiča guvarim, nej še puvem. de sa leberalci zatu tku najnga hedi, ke predaja »Sluvence« glih tku ukul pu svet, ket kašna Krakučanka kumare al pa kularabe na plac. Zavle tega se pa ni treba gespude dohtar Šuštaršiče prou nč grimat, sej b dohtar Taučar tud rad lebe-ralce na plac predaju, če b jh sttiou; ampak gespud plackumendont rnu jc reku: »Prjatu, če prneseš ti tist toj gniu blagu na plac na prudi, um mogli jest tebe, toja korba in vs toj frderban blagu u Iblanca zmetat, zatu ke mam jest iz rotuža pefel, da na smem pestet tku sfrderbanga blaga na plac predajat!« — Glih tu pa dohtar Taučarja tku gifta, de b se ta narrajš sam sebe piču, ket škrpjon, če ga deneš v vole. Pa plackumendont ma čist prou, dc na drlauba leberalne stranke nost na plac na prudi. zatu, ke taka stranka, ke se Štefcta buii in kutnendera devetndevedeset
pulcaju pred »Mestn dum«, kedr maja not kašna frzamlenga, de pred Štefetam tku vež-ne tirata tešeja, dc jm krempli skuz urata pugledaja; taka stranka, gespud redehter, more bt res frdamejnsk gnila in sfrderbana. Taka stranka ni več za na plac, ampak za ke, kamr Bolču Pepe iblanske smeti ndklada.
Use tu sa tud gespud žepan sprevidi, moj svet puslušal in dohtar Taučari fige pukazal. In gespud žepan sa mel tud prou. Kdu, hudi-mana, b se tlela iz takmo blagam obgebu; sej lohka nazadne še sam zraun segnije, če je pulužiš med falene. Gespud žepan maja ja sami tulk krofti, de lohka sami soja pulitka naprej pelaja, ne pa, de b dohtar Taučari tlela tlaka delal in zajnga švical, pol s pa še suvražnke med kršanskiti in nekršanskm su-cjalistm na glava nakupaval. Dohtar Taučar nej se sam za soja pulitka pretepava! Ce mu čja glih Preduviču hlapci in pa ta nou leberaln obrkumendont Kam pumagat, je men tud use glih. Preduviču hlapci, dohtar Tau-čarju ta nar bulš prjatli, se uja tku hmal naveličal tlaka delat: Kam pa tku ua u dost zalegu, k nima furma za ta dinst iu je dobr k večni jeseniškm purgarjm za Pepčka, pa še te sa se ga že naveličal in sa ga škartiral. De se je dohtar Taučar tku švoh bilke, kokr je Kam. puprjeu, je cahn, de je čist na konc in de mu že tista gnojnea, iz kera je puštene Idi pulivu, zdej samimi u goutanc teče.
Leberalem je mende za namenen, de use, kar nardeja, narobe nardeja. Sam tu sa soje cajte prou naredi, dc sa glih dohtar Blajvajsa, ke se na norce zastop, za sojga obrfirarja
pustavl. No, pa tekat sa s holtmislel: Tak mož, ke zna iz tistm norem, k sa u nornhaus. ukul hodet. u znou tud iz nam ukul pridet. In res je pršou iz nim tku naukul, da sa nazadne usi na glau stal iu soje kampeta u Ift muli!. Ke jm jc začela it na ta viža kri u glava iu jm je sape zmankval, sa šele sprevidi, de se dchtar Blajvajs tud na norce na zastop tku dobr, kokr sa mislel in sa hitr uafehtal ge-spuda žepana, de nej jh skus spet nazaj na noge pustaut. Gespud žepan sa se res douii matral in mujal, de b jh nazaj na noga pustavl, pa vs nhn švicajne je biu zastoju. BI k sa jh na noga pustaulal, bi sa se spet nazaj na glava preubračval, kokr tist hops-marjandlni, k sma jih učas iz bezguga str-žena fabreceral. Nazadne sa se pa holt tud gespud žepan, če sa prou drgač hedu de-lovn, tega špasa naveličal iu s mislel: »For-koc, se iini jest tlela iz vam ubiju in matru: kdur vas je na glava pustavu, tist naj vas pa spet nazaj na noga ubrne!« in pusti sa jh u štih. Zdej pa stujeja leberalci na glau iu uja stal. dokler jh lastna kri na u zadešila. Tu pa še za mislt ni, de b zdej Kam kej iz nim upravu, ke že satnmu večkat kri preveč u glava teši.
* * *
Tku, zdej b jest lohka za dons jejnu iz sojmo pisajnam. Ke je pa dondons taka navada, de čja nit Idje že na usaka reč neki pu vrh in ker je pametn kšeftsmon. se tud na bran, dat kej pu vrh, kokr je dala regirnga usak strank ene par puslancu pu vrh in pametn mesar, če se ife nim kregaš, da tud, če
ki peš eneh deset kil mesa, kašna kust pu vrh, nej dam tud jest dons šc ene par cajlc pu vrh, de uja kundšoft bi iz mana cefridne.
Kokr se uja spuminal, gespud redehter, sm jest unkat pisu, dc s uja leberalci in uči-teli, k sa s bii du zdej ta nar več prjatli, hmal u laseh že iz foušarije, kokr prauja gespud derehtar Luka. Pa gespud derehtar Luka sa bii zavle tega nazrečensk name hedi in sa me kar iz zanikrna baraba u sojli cajtngah na-žgal. Gespud derahtar Luka na morja zapu-past, de b mogu nit jest, Boltatu Pepe, tud kerkat kej prou. No, kumi sa uni, gespud redehter, moj pism vn dal, sa s že leberalci moj prerukvanje h src uzel in sa jh tku v »Sluvenskmo Narud« začel peglat, de se kar cujne pu luft letele. Unkat, ke b mel rad leberalci u »Mestnmo dome« soja rauffrzam-lenga, sta še gespuda derehtarja Luka in Rau-fnk dohtar Taučari iz sojm šnajctihlnm blat iz čeulti brisala, zdej jh je pa tku lopnu, de sta kar vrtuglava. Zdej uja mende gespud derehtar Luka vnder sprevidi, de Boltatu Pepe ni kar tku ke u en dan in dc jh ma tud za ušesm, čeprou sa ga soje cajte u šul sam iz butlnam tetuliral. No na nej že bo iz tistm butlnm kokr če; pa nahtermo čluvek holt butl preh vn udar, pr nahtertno pa bi pozn, jest pa le pravni, de ie ta nar več butl tist butl, k je tak butl. dc sam na spuzna.de je butl. K sm biu pa iest že ket šularček en butl, kar gespud derehtar sami dobr veja, zatu pa vem. de zdej nistn več butl. ampak
Bultatu Pepe iz Kudeluga.
I. priloga 177, »tev. ,»Slovenca" dn6 4. avgusta 1906.
pričakovali carinskega boja. Slabo stanje trgovcev pa zlasti zanikuje dejstvo, da odločno zahtevajo od vlade dunajski vladi niti za las popustiti.
Izvoz se bo vršil po Donavi in preko Bolgarske na Varno za Belgijo, Francijo in Anglijo. Gospodarsko ministrstvo je ukrenilo vse potrebno, da bi bil izvoz najboljši in bi zamo-gel tako vzdržati konkurenco. —
Zemun, znano srbsko mesto, naseljeno večji del s Srbi in ležeče ob srbski meji, trpi pri tem sporu največjo škodo. Prej, dokler je bila meja odprta, je bila trgovina tam kar naj-živahnejša, a zdaj je malone vse prenehalo. Ce pojde še tako dalje, bodo prišli mnogi trgovci v konkurz. V ta namen so tudi poslali v Pešto deputacijo, ki naj bi na primernem mestu posredovala in pravočasno odstranila nevarnost.
* * *
Zdaj pa še nekaj drugih vesti! — Te dni je potovalo ob srbski meji pet avstrijskih generalov z 20 generalštabnimi častniki od Ze-muna do Mitrovice. En odelek avstrijskega generalnega štaba je prepotoval cel Srem, Kjer se nahaja 16 velikih in bogatih srbskih samostanov. Ti samostani so dobili naredbe, da jim treba biti pripravljenim odstopiti prostore za eventueine vojaške bolnice. Po celem Sremu sc je vršil popis konj in druge domače živine in hiš, kjer bi bilo mogoče vojaštvu eventueJno stanovati. Narodu se je ukazalo vse poljske pridelke prej ko mogoče spraviti na varno. V banatsko vas Opavo so prispeli pionirji, ki popravljajo iz časov turških vojsk znano obrambeno pozicijo Zanda-nov bedem. Ko vpade Donava, ki je zdaj zelo narastla, zgrade tudi most preko Donave do Sreina. Ta most bi pospeševal občevanje čet v Sremu z onimi v Banatu in obratno. Cuje se, da prideta v južno Ogrsko dva vojaška zbora, a v Srem je že pričelo prihajati konjeništvo. Polk konjenikov pride v malo vas Klemak. ki leži baš nasproti srbskega mesta Sabca.
Sirijo se vesti, da zbira Avstrija tudi vojsko na severni srbski meji, ki naj bi ji bila v zaščito pri prodiranju v Macedonijo. Trdijo, da misli Avstrija prodreti v Macedonijo preko Srbije čez užički okraj. Srbski generalni štab ie šel na proučevanje srbskih strategičnih mest ob Drini ob bosanski meji.
Revolucija u Rusiji.
Sveaborški upor je zadušen. Po tridnevnem boju so premagali vladi zvesti vojaki upornike. A kljub porazu v Sveaborgu ne počivajo tajne sile. ki vodijo uporniško gibanje v ruski armadi. Ponoči od 1. na 2. avgusta je izbruhnila vstaja med mornarji v Kronstadtu. Uporniki so zasedli utrdbo Konstantin. Nekaj časa je bila celo nevarnost, da se polaste uporniki Petrovega Dvorca in carja. Proti jutru so tudi tu carju zveste čete zadušile upor. O uporih so došla še sledeča podrobna poročila:
Sveaborg. V Helsingiors so odposlali s Sveaborga 100 ranjencev. Poveljnik upornikov poročnik Kahansky je pobegnil s 150 možmi na parnik »Wysel«, da se uda velikemu knezu Alekseju Mihajloviču. Veliki knez. Aleksej se je podal takoj na suho, ko je premagal upornike, ker je zbolel njegov sin.
Boji med rdečimi in belimi gardami v Helsing-forsu.
Več stotin mladih ljudij se je ponudilo v Helsingiorsu policiji, da pripomore pri vzdržavanju reda. Belo gardo te meščanske obrambne straže vodi policija proti revolu-cionarcem. Rdeča garda je hotela vstaviti promet poulične železnice, a promet nadzoruje bela garda. Rdeča garda je streljala na belo. ki je streljala nazaj. Ko je došlo vojaštvo, se je umaknila rdeča garda. Obe gardi sta se spopadli tudi pri kolodvoru. Včeraj je bilo v Helsingiorsu mirno, a položaj je bil še vedno resen. Rdeče garde lnijskajo tudi delavstvo. Sveaborg je v oblasti vojaškega poveljnika. Na utrdbah je vse v redu. število žrtev cenijo na 100. V pristanišču so zasidrane vojne ladije »Cesarjevič«, »Bogatir«, »Slava« in neka križarica za mine.
Helsingforška poročila. Rdeče garde so izvršile mnogo nasilstev, vropale orožje in 2380 kg dinamita. V Helsingiorsu ie bilo vsled kanonade poškodovanih mnogo hiš. Ko je odpotoval polkovnik Notarov v čolnu iz Sveaborga. so ga prijeli mornarji, ga kamnali in vrgli zvezanega v morje. Tudi generala Ake-geva so zaprli v neko kazemato.
Upor v Kronstadtu.
V boju z uporniki in civilisti so bili ubiti v Kronstadtu kapitan Rodjanov, iregatna kapitana Dobrovolski in Sumov in kapitan Sto-ianovski. Ranjeni so bili štirje častniki. V Kronstadt ie došla carjeva finska garda. Boj ie bil hud. Borili so se z bajoneti. Neki podad-miral je bil v prsi zaboden z bajonetom. Lastniki so storili svojo dolžnost, kar dokazuje veliko število ranjenih častnikov. Sedem upornikov so že obsodili na smrt. ker so umorili častnike.
Kronstadski poveljnik general Adlerberg ie izjavil nekemu časnikarskemu poročevalcu včeraj, da je v Kronstadtu zopet popolnoma mirno. Časnikar pa meni, da še vedno tli duh upora. Na zastavah upornikov so bile zapisane besede: »Zemljo in svobodo!« Uprlo se ie 500 ženijskih vojakov in 2600 mornarjev. Uporniki so deloma umorili deloma pa vjeli častnike in nato udrli v arsenal. \ že so jih
ustavile iz Peterburga hitro došle čete in jih prepodile iz arzenala. Drugi uporniki so pa zasedli Konštantinovo utrdbo. Vladi zvesta artiljerija je pričela streljati na utrdbo, ki je končno razvila belo zastavo. Posebno vojno sodišče je takoj sodilo upornike in jih mnogo usmrtilo. Pehota je bila na upornike tako razkačena. da so jo častniki komaj brzdali, da ni poklala vseh upornikov. Časopisi poročajo, da so nameravali kronstadtski in sveaborški uporniki proglasiti komunistično republiko. Gromenje topov med bojem v Kronstadtu je bilo tako silno, da so je čuli tudi v Peterburgu.
Kronstadt je pravo mesto uporov. Od novembra 1. 1905 nadalje je to že tretji upor mornarjev. Kronstadt leži na vzhodni strani otoka Kotlina. -19 km od Peterburga. Prebivalcev šteje mesto 60.000 in je zvezano s Pe-terburgom po prekopu, ki so ga gradili od 1. 1875 do I. 1885. Število sedanjih upornikov v Kronstadtu je znašalo 500 vojakov in 3600 mornarjev,, po drugih poročilih pa celo 8340 mornarjev. Upor so zadušili topničarji, ki so toliko časa streljali, da so se uporniki udali. Splošno sodijo, da je bil kronstadtski upor v sredo šele začetek večjih novih uporov. Med uporniki je bilo baje tudi veliko častnikov.
Položaj v Peterburgu.
V	Peterburgu so močno pomnožili vojaške straže po cestah in pri javnih poslopjih, poštnih, brzojavnih in telefoničnih uradih. Od 2. t. m. nadalje zvečer svetijo ponoči po Nevi z metalci svetlobe v Baltiškem pristanišču zasidrane križarice. Pred Peterburgom zasidrane vojne ladiie in jahte so dobile povelje, naj bodo pripravljene v polnem bojnem stanju. V arsenalu na Vaziljevem Ostrovu je bilo ukradenih pet strojnih pušk in ena mitraljeza. Vojaško stražo so zaprli. V Berolin je došlo poročilo, da so razrušili vstaši ob Nevi ležeči mestni del Vaziljev Ostrov. Veliko pehote in artiljerije je postavljene ob Nevinih obrežjih. Boje se, da priplujejo pred Peterburg uporne bojne ladije.
V	Petrovem Dvorcu so pomnožili vojaške straže.. V pristanišču ie zasedlo vojaštvo vsa vladna poslopja. Carjeva rodbina je nameravala izlet na carjevi jahti »Aleksandra«, ki so jo stražili štirji rtišilce torpedovk. A zaradi sveaborške vstaje so opustili izlet. Carjeva rodbina ie bila ponoči na 3. v veliki nevarnosti. ker bi iz utrdbe Konstantin, ki so jo zasedli uporni vojaki, lahko streljali na Petrov Dvorec. Govorilo se je v Peterburgu, da je pobegnila carjeva rodbina, a poročilo še ni potrjeno. Berolinski listi trde. da so bili v Petrovem Dvorcu zaradi dogodkov v baltiških pristaniščih v velikih skrbeh. Car se namerava baje preseliti s svojo rodbino v vojaško taborišče pri Carskem Selu.
Anarhisti poživljajo na carjev umor.
V	Parizu so dali natisniti anarhisti letak v italijanščini in francoščini, ki poživlja, naj umore ruskega carja.
O otvoških umorih
poročajo, da se je peljal pomočnik varšavskega generalnega gubernatoria orožniški generalni major Markgraisky v kočiji s svojo ženo, hčerko in šestletnim sinčkom s postaje Otvok v svojo vilo. Med potjo pa je streljalo nanj 6 oboroženih mož, ki so vstrelili njega in ženo, sinčka pa ranili na obrazu. Konji so se splašili.
Preosnova ministerstva.
Pogajanja o izpremembi ministrstva le počasi napredujejo. Grof Heyden je že odpotoval na svoje posestvo. Ministrski svet je sklenil v dolgi seji, ki je trajala do 4. zjutraj, da se dajo kmetom v najem kronska in cerkvena zemljišča,
Stolypin se je baje spri z dvorno stranko. Ministrski predsednik hoče izvesti obširne preosnove v ruskem uradništvu, a ugovarja dvorna stranka, predvsem pa T repov.
Kdo je umoril Herzensteina.
Morilca Herzensteina, ruskega orožnika Nišejkina, so prijele finske oblasti. »Moskovske Vjedomosti«. vladno glasilo, so svoj čas priobčile članek, ki je naravnost poživljal na Herzensteinov umor.
Upor na križarici »Pamjat Azova«. *
Poročilo o uporu na križarici »Pamjat Azova«. ne »Prujat Aseva«. kakor nam ie pomotoma javljala brzojavka, se potrjuje. Brez vsake dvojbe je upor na križarici v zvezi z upori v Sveaborgu in v Kronstadtu. katerega so se udeležile tudi mornariške čete v libav-škem vojnem pristanišču. A ker se je upor izjalovil, je križarica pobegnila. Na križarico so došliv mornarje preoblečeni civilisti. Častniki so ukazali mornarjem, naj primejo civiliste, a so mornarji to zabranili. Štiri častnike so uporniki ustrelili, trije so pa pobegnili v čolnu, a so jih uporniki potopili. Križarica je pobegnila. Dne 2. t. m., opoldne, je došla uporna ladja v revalsko pristanišče. Uporniki so odposlali na kopno šalupo, katere moštvo je pregovarjalo revalsko posadko, da se upre. A re-valska posadka je ostala zvesta carju in je prijela upornike hujskače, ki iili je vodil neki dijak. Torpedovka »106« je pričakovala na morju povelja, da razstreli uporno križarico. Medtem so pa še carju zvesti mornarji na križarici dobili premoč in so prisilili uporne mornarje, da so sc morali umakniti na prednji del križarice. Po hudem boju so zvesti mornarji premagali upornike, si osvojili ladjo in izročili upornike. V boju je bilo ubitih pet častnikov. trije podčastniki in deset mož. Vjetih jc 206 upornikov. Med prijetimi kronstadtskimi civilnimi vjetniki uporniki je največ judov.
Upor v Revalu.
V Revalu je bil 2. t. m. tudi upor. Med uporniki in zvestimi četami sc bili krvavi boji.
Revolucionarna stranka postopa sporazumno z upornimi vojaki in prireja pravilne vstaje. Boji so se vršili na cesti. Vladne čete so izvabile v zasedo 160 vojakov upornikov in jih postrelile. Končno so zagnale vladi zveste čete upornike vojake in revolucionarje. Vojno sodišče je pod predsedstvom polkovnika Ni-koviča obsodilo 18 upornikov na smrt. Zvečer je pa bila vržena v polkovnikovo stanovanje bomba, ki ga je težko ranila, več drugih oseb je pa bilo lahko ranjenih. — V Hamburg je tudi došlo poročilo, da je bil napaden v revalskem pristanišču veliki knez Aleksander Miliajlovič. Napad se je pa izjalovil.
Upor v Mitavi.
Pristaniška posadka v Mitavi se je uprla dne 2. t. m. zjutraj. Uporniki so ustrelili po-sadkinega poveljnika in dva stotnika. Drugih poročil še ni.
Upor v Sevastopolu.
V Sevastopolu je upor. Štiri vojne ladje in dve iz Nangoe došli torpedovki sta sc uprli.
Na Ruskem Poljskem.
Berolinski listi niso dobili nikakih zasebnih brzojavk, kar dokazuje, da vsa poročila zapleni ruska cenzura. Le iz Varšave je došlo poročilo, da traja že dva dni v artiljerijskem taborišču Rembertov pri Varšavi odkrit upor. Topničarji so zapodili častnike, na kazake so pa streljali s kartečam*. Podrobnih poročil še ni.
NOV ISTRSKI DEŽELNI POSLANEC.
Rovinj, 3. avg. Namestu umrlega Cam-pitellija je izvoljen v deželni zbor inženir Be-nussi.
NAČRTI OGRSKE VLADE. — NOVA OPOZICIJA.
\Vekerle namerava sklicati ogrski državni zbor 10. oktobra. Razpravljati nameravajo le o manjših predlogih. Dne 22. oktobra prične delegacijsko zasedanje. Po delegacijskem zasedanju koncem novembra prične razprava o proračunu. Med drugim nameravajo razpravljati o več socialno političnih predlogih.
Ustanavlja se nova opozicionalna stranka, ki jo bo vodil Banffy. Opoziciji pristopijo Banffvjeva »Nova stranka«, Fejervaryjeva napredna in pristaši liberalne stranke. Opozicija namerava takoj poizkusiti svojo srečo na deželi. Socialni demokratje pripravljajo demonstracije proti honvednemu ministru Jekelfalus-syju, o katerem zahtevajo, naj odstopi. Kos-suth je odpotoval 2. t. m. v Karlove Vari, kjer ostane tri tedne, nakar potuje v Herkulove toplice. Pri nadomestni volitvi v Velikem Ko-rosu ie bil izvoljen za poslanca soglasno Ba-rabas.
PROTEST TRENTINA.
Trident, 3. avg. Državno- in deželno-zborski poslanci trentinski so sklenili protest proti vladi zaradi volilne reforme.
BOLGARI PROTI GRKOM.
Ob obletnici makedonske revolucije dne
2. t. m. so priredili po bolgarskih provinčnih mestih več protigrških shodov in demonstracij, ki so se pa vršile brez nemirov, ker je po sredovala policija. Le v Pešteri so vzeli Bolgari Grkom cerkev in šolo. Bolgari delajo obširne priprave za shod. ki je napovedan za nedelio v Sofiji. Oblasti so storile vse, da se vzdrži red. V Sofiji pričakujejo odposlanstvo rumunskih narodnjakov, ki se hočejo za hvaliti Bolgarom, da nastopajo proti Grkom. Carigraiski grški poslanik se je pritožil pri Turčiji proti Bolgariji zaradi protigrških nemirov v Plovdivu in drugod. Turška vlada je resno opomnila bolgarsko zaradi protigrških nemirov.	t
NASELNISKI ŠKANDAL V NEMČIJI.
Proti majorju Fischerju, ki je bil oskrbnik za upravo nemške armade v kolonijah in ki se je dal podkupiti od neke tvrdke. da je profitirala 1,300.000 mark več, so nastopili z vso strogostjo na povelje cesarja Viljema. Zaprli so ga, ko se je dobilo dovolj dokazov, da je bil podkupljen. Cesar Viljem je v vsej zadevi dobro poučen in ie ukazal, naj postopajo z majorjem z vso zakonito strogostjo. Cesar jc tudi sam ukazal, naj nastopijo proti načelniku štaba pri višjem poveljništvu afričanskih čet, polkovniku Ohnesorgu, ker ni nadzoroval zadostno Fischerjevo poslovanje. A tudi proti kameninskemu guvernerju pl. Puttkammerju bo kmalu končana disciplinarna preiskava.
NEMŠKI POSLANIK V CETINJAH.
C e t i n j e. Nemški poslanik Pilgrin-Bal-tazzi jc izročil včeraj poverilno pismo knezu Nikoli, ki ie izjavil svoie zadovoljstvo, da je Nemčija ustanovila poslaništvo v Črni gori.
NOVI KNEZ NA SAMU.
Carigrad. Novi knez na otoku Samu ie Peter Konstantin Karatheodoris, izučen inženir.
NAPETE RAZMERE MED AMERIKO IN KITAJCI.
Londonski politični krogi sodiio. da so nastale napete razmere med Kitajci in Američani. Američani so pomnožili vojaško stražo pri ameriškem poslaništvu v Pekinu. Na Filipinskih otokih zbirajo močne vojaške čete, pomnožili so tudi svoje brodovje le z ozirom na Kitajsko. Američane jezi. ker bojkotirajo Kitajci ameriško blago. Kitajci pa bojkotirajo američanske izdelke, da sc maščujejo, ker so lani poostrili Američani predpise o naseljevanju Kitajcev v Ameriko.
Štajerske novice.
š Dopolnilna deželnozborska volitev. Iz
Kozjega smo dobili danes popoludne brzojavko: Dr. Korošec je umaknil svojo kandidaturo za deželni zbor štajerski, a kandidaturo je prijavil dr. Fran Jankovič, okrajni zdravnik v Kozjem. Mož je vsestransko izvrsten za poslanca, najbolj sposoben. 011 je in ostane naš kandidat. Delujmo na to, da bo 21. avgusta naša zmaga v brežiškem okrajnem glavarstvu sijajna!
š Slovenski Štajerci in IU. slovenski katoliški shod. Iz Slovenskih Goric se nam poroča: V Slovenskih Goricah je veliko zanimanje za III. slov. katoliški shod. Zastopane bodo najbrž vse župnije. Iz mnogih župnij poide od 10 do 25 udeležencev, mož in nilade-rfičev. Kakih 150 udeležencev upamo samo iz Slovenskih Goric. Agitacija za udeležbo je lažja in uspešna, če se agitatorji osebno spo-azumejo z najodličneišimi moži in mladeniči po posameznih občinah.
š Ali zopet Nemci?! V Celju sta sedaj sedaj izpraznjeni dve važni uradniški mesti: ono glavnega davkarja in pa pisarniškega ravnatelja pri okrožnem sodišču. Nemci z vsemi silami delujejo, da posade na ti mesti svoie pristaše. Zlasti se je začel brigati za Celje znani ljutomerski davkar D 1111 c r, ki je še bolj nemški nadut kot njegov zagrizeni župan notar Thurn. Kjer je ljutomerski občinski za-stop Slovencem nasprotoval, tam je imel svojo roko P 11 11 e r. Prepričani smo, da naši poslanci lahko dosežejo, da prideta na obe mesti Slovenca, vsaj imajo itak Nemci vsa druga mesta v Celju zasedena. Neko kompenzacijo moramo vendar dobiti.
š Odlikovanje. Profesor veronauka na II. drž. gimnaziji v Gradcu in šolski nadzornik, vč. g. Franc S e 11 e k o v i č je bil povodom svoje srebrne maše imenovan duhovnim svetovalcem sekovske knezoškofije.
š Nemška surovost. Poročali smo že, kako so otroci nemške šole v Sevnici opijanjem in nahujskani izzivali ter napadli Slovence v Simončičevi gostilni. Kako premišljen in pripravljen je bil ta napad, se razvidi iz tega. da so imeli nemški dečaki k a 111 e 11 i e v žepih pripravljeno, starejši so pa držali nože. Otroci, ki ne morejo o vsem molčati, so to tajnost nemške surove podivjanosti in zavrat-nosti izdali.
š Porotnemu sodišču v Celju bodo pri 3. letošnjem zasedanju predsedovali: predsednik okrožnega sodišča Anton pl. \Y u r 111 s e r, kot njega namestniki pa deželnosodni svetniki: Alojzij Gre gor i 11. dr. Herman Schžift-1 e i 11 in Adalbert K o t z i a 11.
š Vlom pri belem dnevu. Brez primere predrzen vlom se je dogodil včeraj opoldne, toraj sredi belega dne v stanovanju vpokoje-nega polkovnika Z 11 p a 11 a. Tat, kateremu so morale biti krajevne razmere in osebne navade polkovnikove dobro znane, se je prikradel v stanovanje, ko je bil polkovnik ravno na sprehodu. Odnesel je raznih dragocenosti, stareg? denarja, odlikovanj itd. Škoda je znatna. Na sumu imajo nekega strežaja Edvarda .lendl.
š Iz osrednje komisije za umetne in zgodovinske spomenike. Komisija je odobrila načrte predložene od profesorja Luschina za popravo cerkve sv. Antona v Slovenskih Goricah. — Korespondent Škrabar ie poročal o najdbi dveh rimskih mozaikov na polju v bližini Brega pri Ptuju, ki sta se prenesla v ptujski inuzej.
š Celjski stari grad nameravajo preurediti oziroma ga postaviti v prejšnji stan. Za to pa rabijo veliko državno podporo, kojo je ministrstvo sicer pogojno obljubilo, a si je pridržalo konečno rešitev, dokler mu ne doidejo podrobni načrti.
Socialne stvari.
soc Dom neoženjenih v Parizu. Zadnji čas so preskrbeli v Parizu stanovanja za delavce. Stanarina je majhna, vse je primerno urejeno in tako bo zdaj delavcem Iožje izhajati. Istotako so sezidali v Parizu dom za neoženjene, ki šteje 5 nadstropij, ima vrt, restavracijo in vsega skupaj 870 sob, ki so po 9 nr' velike. V higijenskem oziru je vse najboljše urejeno in tudi v praktičnem. Vsa hrana se dobiva v domu samem in stane po dva franka na dan. Istotako ie na razpolago domač krojač, brivec, črevljar in zdravnik. Cela zgradba zavzema prostora 547-4 m5.
soc. Brivski pomočniki in stavci za nedeljski počitek v Belgiji. Pijevo društvo poroča iz Bruslja o novem zakonu, ki sc tiče nedeljskega počitka in stopi v veljavo koncem julija. Ta zakon ie povzročil dvojno gibanje. Po njeni morajo zapreti brivci svoje prostore ob nedeljah gotovo opoldne. Odškodovati so sc hoteli zato pri uslužbencih s tem, da bi jim iz tega vzroka manj plačali. A brivski pomočniki so odločno zahtevali, da ostane njihova plača neizpremenjena, in so tudi dosegli. — Nedeljski počitek hočejo imeti zdaj tudi stavci in delavci (v Bruselju izhajajo časniki tudi ob nedeljah) in bodo to najbrž tudi dosegli. Katoliški listi so zahtevali to od poslanske zbornice, a liberalni listi jih seveda pri tem niso podpirali. Te zahteve tudi katoliški poslanci niso posebno podpirali. Vzrok tiči v tem, da jc ljudstvo žc preveč navajeno tudi v ponedeljek čitati liste. Časopisi torej najbrž nc bodo spadali pod okrilje zakona o nedeljskem počitku. Omenjeni zakon predpisuje, da mora imeti vsak dclavec v tednu en dan počitka. Delavci so seveda s tem zadovoljni, a hočejo ob enem, da sc jim plača ne zmanjša. To bodo dosegli.
Jeseniške novice.
i Na sv. Goro pri Gorici bo romala Marijina družba, dekliška in ženska, dne 16. avgusta t. i. Z Jesenic pojde z vlakom ob pol 2. uri zjutraj in bo na sv, Gori lahko že ob 6. uri zjutraj. Časa bo dovolj opraviti sori po-božnost in ogledati si Gorico. Na Jesenice sc vrne ob 6., oziroma z brzovlakotn ob . uri i 1 minut zvečer. Ako se hoče romanja udeležiti še kaka druga dekliška družba iz radovljiške dekanije, naznani naj to dotični voditelj čimpreje župnemu uradu na Jesenicah, ter obenem pove vsaj približno število udeležencev, da se naroči in pripravi zadostno število železniških vozov. — Zupni urad na Jesenicah.
i Promet na bohinjski železnici je vedno večji. Potniki so kar natlačeni v vozeh, mnogokrat primanjkuje prostora, da morajo stati. Z Jesenic vozijo navadno samo po štirje vozovi; to je vendar premalo ob tolikem prometu !
j Ure ni še na peronu, tudi sence ne. Pa še eno željo imamo. Kadar ob istem času na postaji stoji več vlakov, potniki ne vedo, v kateri vlak naj vstopijo. Vratar sicer zakliče, kani odhaja vlak, toda premalo glasno in razločno; naj bi bil bolj glasan!
j Kam naj gremo v gostilno, kadar je treba čakati na vlak? Zadnjič je priporočal »Slovenec« gostilno M. Tancarja. Toda dobili smo pritožbo, zakaj »Slovenec« priporoča gostilno, kjer direndaj, harmonika in ples potnika neprijetno nadleguje, zlasti ob nedeljah. Potniki vendar ne bodo hodili v tak hrup požirat prah in poslušat ceptanje nog. Kakor smo zabeležili priporočilo gostilne M. Tancarja, zabeležimo tudi to pritožbo; pa naj si potniki sami izbirajo gostilne. Kolikor smo informirani, je na Jesenicah ob nedeljah in praznikih res tak ropot po gostilnah, da odbija od sebe dostojnega in miroljubnega človeka.
j Restavracija na kolodvoru ima »Slov. Narod«, a »Slovenca« nismo še videli. Prodaja se pa na kolodvoru samo judovska »Neue Freie Presse«.
j Neznosna vročina muči delavce pri Martinovih pečeh. Več jih je delo že popustilo, ker ne morejo prenašati strašnega napora. Res Martinarji dobro zaslužijo, a pred časom si zdravje končajo. Neizogibnega posledica napornega dela v taki vročini, ki je po zimi pri pečeh grozna, je jetika. Noben Martinar ne učaka starosti. V najlepši dobi mora v grob. Ljubeznivost inženirja Naapa, o katerem pravijo, da je bogat jud, pa delo pri Martinovih pečeh dela še bolj vroče.
i Blagajno strokovnega društva hočejo socialni demokrati dobiti v svojo pest. Kopač hodi na Savo in se v potu svojega obraza trudi, da bi bil pri prihodnjem občnem zboru strokovnega društva dne 12. t. m. izvoljen socialnodemokraški odbor, ki bi takoj naznanil pristop k demokraški judovski zvezi »Union* na Dunaju. Kaj bi to pomenilo za savsko in javorniško delavstvo, misli si lahko vsak sam, saj zgledov o demokraškem gospodarstvu in pristranosti ter usmiljenosti imamo brez števila povsod. Omenjamo še, da se čuti neko posebno razmerje med socialnimi demokrati ua Savi in — tovarno. Socialni demokrat se solnči v milosti kapitalista in njegovih oprod.
i Občinska seja dne 2. avgusta. Zupan dr. Kogoj se je spominjal smrti častnega člana ravnatelja Karola Luckmannain naštevajoč zasluga njegove za jeseniško občino naznanil, da je zapustil ubožnemu zakladu jeseniškemu 20.000 kron. V znak sožalja vstali so vsi odborniki. Pri obravnavi posameznih točk dnevnega reda je bilo zelo živahno.
j Proračun za leto 1906 sc je prenaredil. Nekaj davkoplačevalcev sc je bilo pritožilo zoper previsoke doklade in zahtevalo, da se za vodovode postavi mesto 45.000 K manjša svota. Z večino glasov se je sklenila postaviti v proračun za vodovod na Savi .34.000 K, katere pa naj plača samo podobčina Jesenice. Ta svota zahteva v pokritje 65 odstotkov do-klad na direktni davek. Ker je po prvotnem proračunu svota za vodovode razdeljena na celo občino, bile so doklade prej za 4 odstotke manjše. Rekurz zoper prevelike doklade je torej dosegel to, da bodo Jesenice, Sava, Plavž in Prihodi plačali za leto 1906 še več doklad, namreč 14 odstotkov za splošne potrebe, 65 za vodovode in 25 odstotkov za šolo.
j 104 odstotke občinskih doklad pa ne plačujejo povsod, kakor jih moramo letos na Jesenicah. Najbolj prizadeti so Prihodi, ki ne bodo od vodovodov imeli nobene koristi. Druge podobčine (Hrušica. Plavški, Rovt, Planina) morajo plačati le 14 odstotkov za splošne in 25 odstotkov za šolske potrebe, skupaj 39 odstotkov.
j Vodovodi se bodo delali tudi na Jesenicah, Plavžu in Kurji vasi. Kar bo ostalo od vodovoda za Savo, porabilo se bo za te vodovode. Potreb imajo Jesenice še veliko; treba bo zidati še novo šolo, cerkev, občinsko hišo itd. Tako visokih doklad ljudstvo ne bo moglo dolgo zmagovati. Treba bo doklade znižati na ta način, da se najame posojilo in se le amortizacijske obresti plačujejo in tako velika svota v več letih plača, ne pa kar naenkrat, da bi uživali dobrote raznih naprav v občini taki, ki niso nič prispevali k njim, ker so prišli pozneje v občino. Tako n. pr. bi mesto 45 odstotkov trebalo le kakih 7 odstotkov doklad plačevati, ako bi se svota 34.000 kron plačala v desetih letih, mesto v enem letu.
j Cesto v Plavškeni Rovtu bo plačala cela občina, ne pa Plavški Rovt sam, kakor je bil sklenil lansko leto občinski odbor. Deželni odbor je razveljavil tedanji sklep z motivacijo, da občinske ceste dela in popravlja cela občina.
j Šola na Savi. Koliko se je že govorilo in pisalo o novi slovenski šoli štirirazrednici na Savi! Ne bomo ponavljali znanih rečf, povedati hočemo le, v kakšnem stadiju stoji sedaj ta zadeva. Okrajni šolski svet v Radovljici je z ozirom na stavbinsko obravnavo z dne 31. maja t. 1.'izdal odlok, da se mora štiri-razrednica na Savi še letos začeti zidati in pod streho spraviti, prihodnje leto do avgusta pa dokončati, da se bo otvorila že v jeseni leta 1907. Zoper ta odlok je časa rekurirati do dne 9. avgusta t. I. Občinski odbor je dne 2. avgusta t. 1. pri seji obbravnaval, ali naj se reku lira ali ne. Odbornik gospod Schrey je podal izjavo v imenu narodno-napredne stranke, da privoli, uaj sc štirirazrednica na Savi zida le pod pogoji: 1. da se bodo na ti šoli nastavljali le učitelji slovenskega mišljenja; 2. da ostane štirirazrednica na Jesenicah, četudi bi ne bilo kdai postavno določenega števila otrok za štirirazrednico; 3. da Savčani ne bodo nasprotovali, ako bi hoteli Jeseničani' na Jesenicah novo šolo, in 4. da bi okrajni šolski svet podpiral občino Jesenice, ako bi ta kdaj zahtevala kako višjo šolo, n. pr. realko. Izvoli naj se posebna deputacija, ki bo te zahteve okrajnemu šolskemu svetu predložila. Ce jih zavrne, — naj se rckitrira zoper odlok. Odbornik g. Zabukovec .ie nasproti temu pov-darjal, da zahteva narodno-napredne stranke bi zidanje slovenske šole na Savi le zavlekla, kar bi bilo iz narodnostnih ozirov obžalovati. Čimpreje sc zida slovenska šola na Savi, bolje bo, torej naj se ne sprejme predlog g. Schreya, marveč naj se čimpreje začne z zidanjem šole. Predlog gosp. Schreya je bil z večino glasov sprejet, nasprotni predlog tako ni prišel na glasovanje. Nekaj posebnega pa se je zgodilo, ko je bilo treba izvoliti deputacijo, ki naj bi šla k okrajnemu šolskemu svetu. Predlagana deputacija ni dobila večine. Tudi, ko so se predlagali drugi možje, niso dobili večine. Narodno-uapredna stranka je storila napako, da je predlagala samo može iz svoje stranke v deputacijo, čeravno jc tudi nekaj odbornikov Slov. Ljudske Stranke glasovalo za pogoje. Hotela je celo v deputacijo moža, ki je največ zakrivil, da se ne more zidati skupna šola osenirazrednica. Tako je prišlo, da se deputacija ni izvolila. Zupan bo sklep občinskega odbora sani naznanil okrajnemu šolskemu svetu. Deputacija narodno napredne stranke pa pojde v imenu svoje stranke, a ne v imenu občinskega odbora.
j Čudno je, da je okrajni šolski svet čez dva meseca po stavbinski obravnavi izdal odlok, naj se prične z zidanjem šole, ko se bliža že jesen in je veliko vprašanje, ali sc sploh more taka velika stavba še letos spra-viti pod streho._
idrijske novice.
Polemizirati z našimi liberalci je težavno delo. Ko smo bili izzvani kritikovati Ganglovo cerkveno petje in orgljanje, so oni takoj obrnili na narodno, o cerkvenem niti ne črhnejo. Ko smo jim očitali kako so skušali uničiti petje v katoliški delavski družbi, zabavljajo v sobotnem »Narodu« čez naše cerkveno petje. Če pravimo, da jim rcalci pomagajo, so takoj z odgovorom tu: oni store vse iz hvaležnosti. V »Narod« se to lahko piše, a v Idriji predobro vedo, da so liberalci sami šli prosit realčnega ravnatelja, naj dovoli dijaku-realcu, da bo učil in vodil petje v delavskem društvu. Iu res smo doživeli čudno metamorfozo. Pred leti jc stopil rcalec poleg svojega učitelja na oder med počitnicami pri božični vesciici. Takoj je dobil po konferenčnem sklepu zapor — carcer — treh ur. Pokojni ravnatelj jc potem na svojo roko kazen spremenil v strog ukor. ker v začetku naši prvošolci še niso vedeli, da dijak ne sme očitno nastopati. Sedaj so sc pa razmere spremenile. Razume se, da jc takrat dijak sviral na violino pri veselici katoliškega delavskega društva med počitnicami, a sedaj sc liberalnemu društvu dovoli, da so mu realci na pomoč med šolskim letom pri veselici na gostilniškem vrtu. Ni dolgo od tega, da so dijaki napravili za god podoknico svojemu razredniku. Peli so par pesmi v II. nadstropju na hodniku pred profesorjevem stanovanjem, doletela jih je za to kazen, sedaj smo pa opazili realce na ulici, ko so peli podoknico novoizvoljenemu županu in jc bilo vse v redu. Pač so potem izključili 4 dijake iz našega zavoda radi izgredov, ne radi očitnega nastopa. Pa vemo, da bode zopet krik, kaj se zaganjamo v vzorne vrejeno realko, a zadeti naj se zato zahvalijo nerodnemu »Narodovemu« poročevalcu.
Enako zavijajo glede tožbe Lapajne-Za-zula. Na shodu uradnikov o priliki zadnjih občinskih volitev je kritikoval g. Zazula občinske račune in kazal na posledice, ki nastajajo v javni morali pri rudniku. Ko rudar sliši, da je velika pomanjkljivost v računih, a se jih vkljub temu brez vsakega raziskovanja odobri, se poprašujc: kako postopanje je to? Če kateri izmed nas vzame trlilen les v jami,, kar nc povzroči eraru niti krajcarja škode, je takoj kaznovan, tu se gre pa za tisoče, pa taka malomarnost. In glej, radi tega se čuti prejšnji župan razžaljenega, vloži tožbo proti govorniku, ki njega niti imenoval ni. Zavijejo po svoje, češ § se lahko presuče, a številka vedno isto kaže. Podtikajo mu trditve, katere govornik niti izustil ni. Obtožnica omenja cclo napake iz 1. 1903 v znesku 311 K., katero jc še le v računih zasledil dan pozneje g. Osvvald. Zazula naj govori o pogrešku, kateri se še le drugi dan dobi, to je res originalno. In sedaj pišejo, da so sc g. Zazula hlače tresle iu da je g. Lapajne iz usmiljenja in iz ljubezni do bližnjega se ž njim poravnal. Ravno nasprotno je resnica. G. Zazula celo k obravnavi ni šel, tja je poslal le svojega pravnega zastopnika, med tem, ko je bil g. Lapajne z notarjem vedno navzoč. In kake priče je imel? Prva sc zasliši par dni pred obravnavo, potem pa je šla na odpust, torai se niti upoštevati popolnoma nc more.
Druga jc govorila ,voiti allgemeincn Eindruck', tretja je rekla, »da se ne ve dobro spominjati«. In vendar je ta prva prinesla pošto g. Lapaj-netu in povzročila tožbo. Četrto pričo menda zaslišali niso. Tu se pač vidi, da g. Zazula ni bil od g. Osvvalda zapeljali, pač pa g. Lapajne od onih, ki mu pošte donašajo. Zato poravnave ni ponudil g. Zazula, temveč tožiteljev zastopnik, ker prič je imel g. Zazula v ozadju še več, in še več bi jih bil lahko dobil, ko bi bili doma, in te priče so bile tako zanesljive, da se mu ni bilo ničesar bati. Zbali pa so se gospodje spretnega advokata, ki bi bil v zagovoru na podlagi vročenih mu avtentičnih podatkov spravil take računske grehe na dan, ki bi bile nasprotnikom vse prej, kakor všeč. Čela komedija je napravila vtis, da se je tožba napela radi tega, da bi pred volitvami odvrnili občinstvo od pravega predmeta. Zato tudi na volilnem shodu niso pustili g. Os\valdu govoriti o računih, dasi je bilo na povabilni poli zajamčeno, da se bode o tem govorilo. In g. Os\vald se je ponudil, naj še njega tožijo, ako ne bode resnice govoril, a besede ni dobil. Od tod izvirajo one lažnjive govorice, ki so po poravnavi nastale. S tem se ve prošlosti niso oprali, in mestni računi sedaj za las niso boljši, kakor so bili poprej. Sicer je rekel na dan obravnave g. župan, da so vse poravnali iz prebitkov, a dobro ga je zavrnil g Kristan: Iz kakih prebitkov? Saj jih nikoli niste imeli, kar liberalci gospodarite, le dolg jc vedno bil. Mi pa pravimo: Gorje občinam, kjer se tako računi vodijo, kakor so se pri nas.
G. Oswald je slab katehet piše »Narod«. Naj govore o tem spričevala naših srednješolcev. Na gimnazijah imajo dijaki skoraj vsi odlično ali pohvalno v verouku in na naširealki procentni uspeh pri verouku daleč presega onega v ostalih predmetih. Kako je to mogoče? Le tako, ker so pri katehetu Osvvaldu na ljudski šoli dobili trdno in zanesljivo podlago. Gospodje, te številke tako glasno govore, da jih vaše blatenje ne more vdušiti, ali zamazati!
Naši visokošolci so priredili pretečene dni lep sestanek v našem mestu. Lep in zanimiv je bil pozdravni večer v soboto v Didič-evem salonu. Duhoviti govori, petje in neprisiljena medsebojna zabava nam je kmalo naznanila pozno uro. V nedeljo popoln dne ob 4. se jc napolnila zopet dvorana do zadnjega kotička. Pazljivo so sledili krasnim govorom »o katoliškem narodnem dijaštvu«, »o slovenski univerzi« in »o lil. slovenskem katol. shodu.« V mraku pa je bil zaseden prostorni vrt g. Di-diča tako na tesno, kot še malo kedaj. Ubrano petje moškega in mešanega zbora katol. delavske družbe, govori in šaljivi prizori, so zabavali navzoče, da cclo o polunoči še niso mogli narazen. Pesnik visokošolec je oba večera zložil v ta namen pesem, da jc žela obilo polivale. Z vabilom in zatrdilom, da sc na drugih velikih počitnicah zopet vidimo so se ločili gospodje iz prijazne Idrije. »Na delo krščansko!« jim kličemo še sedaj, saj so videli, kako ljudstvo spozna njih stremljenje in časti njih delovanje, mimo zabavljic pa, ki izhajajo iz nasprotnega tabora, naj pa gredo zopet na delo in vspeh jim bo venčal njih trud.
Utonil je 12Ietni Janez Bratuš, ko se je šel kopal v Zalo. Bilo je zelo soparno in voda v senčnatem kraju najbrž premrzla, da je prehitri spremen temperature provzročil krč. Bil je zelo priden in vzgleden mladenič.
i Motena liberalna elita. Stališču časnikarstva do javnosti se čutim dolžnega, da odgovorim v imenu tovarišev na notico v»Slov. Narodu« pod naslovom »Idrija počaščena«, zadevajočo nameravan izlet kat. nar. dijaštva v Idrijo. V veliki zmoti se nahaja, ki misli, da se bo kat. nar. dijaštvo oziralo na udobnost liberalne klike ali izid kakih terorističnih volitev, kadar izbira krai svojim zborovanjem. Vedli se nismo le kot sc spodobi v protikleri-kalnem (?) mestu o protiklerikalnem značaju mesta nas je prepričala natlačena zboro-vaina dvorana in polu vrt — ampak kot bi se vedli v najbolj klerikalnem kraju, namreč kot se spodobi akademikom; toliko smo sc sicer res navzeli priporočane nam ponižnosti, da nismo zahajali v liberalne lokale. Ako ste pričakovali v Idrijo izvržek slovenskega dijaštva, zakaj vas je to vznemirjalo? Zakaj koj pretite z brutalno silo, ali čutite potrebo, da tako dokumentirate svojo svobodomiselnost? Da je bilo med zborovalci dijaki več takih, ki so izvršili srednjo šolo in napravili zrelostni izpit z izvrstnim uspehom, več kot na celi toli proslavljanj slovenski (?) realki idrijski, odličnih dijakov, je morda slučaj?! Sicer se nas pa taka očitanja ne taknejo: dovolj smo jih že čuli; tudi je iz brezmiselnosti dopisa razvideti, da ga ie pisal človek, ki nas nc pozna, ne loči dijaške struje od politične stranke, nc umeva svobode, pozna Ic terorizem. Take ljudi pomilujemo, preko njihovega jadikovanja in repenčenja bomo prehajal na dnevni red: na delo za dosego jasnih naših ciliev. — Sv. Lucija, 2. avgusta 1906. — Phil. M. Božič.
Književnost in umetnost.
* Venček gorenjskih za mešani zbor. Priredil Fr. Kimovec. - Za moške in ženske zbore imamo že precej venčkov narodnih pesmi (ravnokar jc izšel že šesti venček); g. Kimovec pa sc jc spomnil tudi naših mešanih zborov in jim oskrbel v litografovani izdaji zgoraj navedeni venček. Vpletenih jc v ta venček 7 ljubkih pesmic, vmes nekaj pristno gorenjskih. Spretno je poskrbel gospod prireditelj lepo razliko s tem, da sc parkrat mešani zbor vrsti z ženskim tercetom. Pri zadnji pesmici jc »ad libitum« pridejan tudi brenčeči moški zbor. V podrobnosti se tu ne bom spuščal. Omenjam lc, da naj na drugi strani v predzadnjem taktu druge vrste bas ostane na »d«. Mešani zbori se bodo gotovo z
veseljem lotili tega venčka, saj imajo narodne pesmi še vedno največjo privlačno moč. Obenem se z naročanjem tega venčka stori tudi dobro delo, ker je čisti dobiček namenjen za uove bleške orgije. Cena 1 izvodu 50 v, 10 izvodom 3 K 50 v. — Fr. F—č.
Iz slovanskega sveta.
sl Volitve v državni zbor in spodnje-av-strijski Čehi. Dunajski Čehi delajo že sedaj priprave za prihodnje volitve v državni zbor. Deželna konferenca narodno-socialne stranke je sklenila, da se volitev udeleži skupno z narodnim svetom. V smislu tega sklepa ustanavljajo se okrajni volilni' odbori, ki bodo v pravem času izvršili pripravljalno delo za samostalno udeležbo dunajskih Čehov pri volitvah.
sl Japonski pisatelj v Sofiji. »Courier de Sophia« poroča, da imenitni japonski pisatelj, autor romana »Nami-Ko«, katerega prevod je pred nedavnim izšel na Bolgarskem, ustavil se je sedaj na svojem potovanju v Sofiji. Ime pisatelja je Kendžiro Tokutom. Pisatelj odpotuje iz Sofije v Bukreš in potem v Rusijo, kjer bo obiskal grofa L. N. Tolstega.
sl Svobodna univerza v Peterburgu. Amerikanec Hardner je dobil od ruske vlade dovoljenje, da ustanovi v Peterburgu svobodno univerzo, ki bode nosila ime Frank-linovo. Predavanja se bodo vršila v ruskem In angleškem jeziku. Univerza bode imela pravniški oddelek, oddelek za sociologijo in narodno gospodarstvo, dalje modroslovni in matematični oddelek.
sl »Kdlka polnicza« v Galiciji. Kmetje v Galiciji so dobro organizirani v društvih, ki jih imenujejo »polnicza kolka«. Zveza teh društev jc dozdaj največje ljudsko društvo, ki v resnici deluje za blagostanje poljskih kmetov v Galiciji. V 72 okrajih galicijskih se nahaja 1198 takih kmečkih krožkov, ki imajo 52.922 udov. V društvenih knjižnicah se nahaja 75.000 knjig in 2745 časopisov. Društvo ima 242 prodajalnic v raznih vaseh; njih letni promet znaša blizu pol milijona kron. Pri društvu je 126 požarnih bramb, ki imajo 252 briz-galnic. Vsi udje društva so nabrali 40.000 K v javne dobrodelne namene, od tega pa 31.170 kron za cerkve.
sl Zveza Sibirije s Srednjo Azijo. Iz Pe-terburga se poroča, da ruska vlada namerava z železnico zvezati Sibirijo s srednjo Azijo. Radi tega je že poslala tri družbe inženirjev na študije v smereh: Uralsk, Taškent, Oreu-burg-Semipalatinsk in Taškent-Tomsk.
si Poostrenje cenzure na Ruskem. Ino-strani časniki morejo pisati o ruskih razmerah, kar hočejo, čitatelji na Ruskem tega nc zvedo. Kajti, kakor maloruski list «Hrom. Dumka« poroča, ruska cenzura začrni ali izreže vse iz inostranih listov, kar kritizira ruske razmere. In ker je sedaj kritiziranje ruskih razmer v modi, moremo si misliti, kako izgleda kakšna številka inostranega lista, ki jo dobi naročnik na Ruskem. List je včasih na pol bel s črnimi pegami, kakor tirolska krava ali pa luknjast, kakor rešeto.
sl Cerkveni ruski zbor, ki se je imel vršiti letos v jeseni, sc je odložil na nedoločen čas, ker Pobjedonoscev je carja prepričal, da bi sc na zboru razpravljalo tudi vprašanje notranjega političnega ruskega položaja.
sl Varnost v Srbiji. Na Srbskem se vedno bolj množe ropi. Predlog za pomnožitev orož-ništva je odklonil minister za notranje stvari, češ, da sc mora vladati Srbija svobodno in ne z orožniki, kakor Bosna. A ker se le iiinožc ropi in umori, razpisuje vlada velike nagrade za srbske roparje in morilce. Na glavo roparjev Jeftiča in Hosdemoniča so razpisali nagrado 10.000 frankov.
sl O jugoslovanski razstavi v Sofiji nam piše naš poročevalec: Veliko število za razstavo namenjenih slik in kipov je že dospelo v Sofijo, kjer jih že uvrščajo na primerna mesta. Odbor za pregledovanje in odrejevanje predmetov za razstavo sestavljata srbski iz Pariza došli kipar Djoka Jovanovič in hrvatski kipar Robert Frangeš Milanovič. Aran-žerja razstave sta Hrvat Oton Ivekovič in Bolgar Kovačev. Izmed Bolgarov sodeluje pri razstavi 24 slikarjev in kiparjev s skupno 90 predmeti. Na prvi razstavi v Belgradu je bilo 26 Bolgarjev z 89 predmeti. Srbska vdeležba bo po številu slik znatnejša kakor na prvi razstavi, a hrvatska in slovenska bosta slabši. Na drugi razstavi bo mnogo novih predmetov ki jih m" bilo na prvi. Mnogo novosti bodo razstavili Srbi, Slovenci in Hrvati, a malo Bolgari. Umetniški lepak za razstavo je izvršil bolgarski karikaturist Aleksander Božinov, vodja »mladih«. Ilustrovani bolgarski leposlovni list »Svjetlin« izda poseben katalog, kjer bodo reproduciram' vsi kipi in slike sofijske razstave. Slavni češki slikar Muha je poslal na razstavo celo serijo originalnih in reproduciranih slik. Vse te slike bodo razstavljene v posebnem petem predelu, ki jc namenjen slovanskim gostom. Muha je izjavil, da bo poklonil po razstavi slike, ki so vredne nad 3000 frankov bolgarskim umetnikom.
si Slovanski dnevi v Sofiji. Bolgari sodijo, da bo prišlo na kongres književnikov in akademske omladine iz Srbije, Slovenije, Hrvaške in Rumunske okolu 300 gostov. Tem na čast bodo priredili banket, za katerega je odredila občina 2500 frankov pomoči. Odbor za sprejem gostov še ni končal programa. A toliko je gotovo, da bodo prepotovali gosti vso Srbijo od Bclgrada do Caribroda. Vožnja bo tod brezplačna in železniška uprava je odredila zato tudi posebne vozove. Od Caribroda do Sofije bo znižana vožnja za 75%. Gostom na čast bo prirejen tudi en koncert. Srbski igralci nc pojdejo oh tej priliki v Sofijo, kakor so sc prej izjavili.
II. priloga 177. itev. „Slovenca" dne 4. avgusta 1906.
Dnevne novice.
+ Vspored tretjega slovenskega kato-iškega shoda. Od vseh strani slovenske do-novine prihajajo najštevilnejši onlasi za ude-ežbo na tretjem slovenskem katoliškem shodu, ki bo res praznik slovenskega ljudstva. Pripravljalni odbor je določil naslednji vspored: V soboto, dne 25. avgusta: V »Unionu« aozdravni večer s koncertom. V nedeljo 26. ivgusta: Zbirališče v Alojzevišču. — Ob 9. uri iopoldne sv. maša v Alojzijevišču. — Ob '/« na 10. uro veliko zborovanje. — Ob 3. uri popoludne občni zbor »Slov. kršč. soc. zveze« v Alojzijevišču. — Ob 4. uri popoldne velika ljudska veselica v »Unionu«. — V ponedeljek 27. avgusta: Ob 8. uri dopoldne sv .maša v stolni cerkvi. — Od pol 9. dopoldne do 1. ure popoldne in od 2. ure do 4. ure popoldne zborovanja odsekov. V dvorani »Slov. kršč. soc. zveze« zboruje cerkveno - politični odsek, v mali dvorani »Uniona« književni odsek, v veliki dvorani »Uniona« socialni odsek in v dvorani »Rokodelskega doma« organizacijski odsek. — Ob 4. uri popoldne zborovanje »Leonove družbe« v mali dvorani »Uniona«. — Ob 5. uri popoldne: sklepajoče zborovanje v veliki dvorani »Uniona«. — Ob pol 6. uri popoldne prvo slavnostno zborovanje v veliki dvorani »Uniona«. — Ob pol 9. uri zvečer pozdravni večer gostom, prirejen na vrtu »Uniona« od ljubljanskega slov. kršč. socialnega delavstva. V torek 28. avgusta: Ob
8.	uri dopoldne v stolnici sv. maša. — Ob
9.	uri dopoldne v veliki dvoran} »Uniona« drugo slavnostno zborovanje. — Ob tretji uri popoldne tretje slavnostno zborovanje. — Ob 7. uri zvečer slavnostni komers »Slovenske dijaške zveze« v »Unionu«.
+ Hrvatje in III. slovenski katoliški shod. »Olas Naroda«, glasilo hrvatske radničke za-jednice prinaša na uvodnem mestu naslednji poziv: »U Ljubljanu na III. katolički sastanak! Brača Slovenci nas pozivlju, da sc u što ve-čem broju tom zgodom nadjemo u bieloj Ljubljani. Odazovimo im se s veseljem i neka nas podje onamo što više, da pokažemo, da smo sa Slovencima brača po Bogu i po krvi, pokažimo, da smo jedno, da smo jedan narod. Sdružimo se snjima, da budemo jedna cje-lina, jedan narod na Slavenskom tlu. Nismo mi krivi, da nas je neprijateljska ruka raztrgala, razdvojila na svoju korist, a na propast našu. Nadjimo se stoga brat uz brata, rame uz rame s bračom, koju vode iste misli, ista načela — vjerska i domovinska. Ovako združeni bit čemo jaki, moči čemo mnogo, pa čemo se laglje oprieti svim neprijateljima našim. Napried za slobodu Hrvatskog i Slovenskog naroda! Uz Božju pomoč napried! Bog i Hrvati! Bog i radnici!«
+ Oglasila za katoliški shod. Prosimo vse slovenske župne urade, da se z odpoši-Ijatvijo zglasilnic kolikor mogoče podvizajo, ker bo izdaja vstopnic pripravljalnemu odboru dala ogromno dela. Na delo za mnogoštevilno udeležbo!
+ Goriški Slovenci in III. slovenski katoliški shod. Preteklo nedeljo se je vršil v društvenih prostorih »Katoliškega slovenskega delavskega društva« v Gorici sestanek, na ko-jem je dr .Dermastja v kratkih potezah obrazložil zgodovino in namen katoliških shodov. Vsi navzoči so bili ene misli, da mora biti udeležba z Goriške na tretjem katoliškem shodu po možnosti velika. — Istega dne popoldne je priredilo »Katoliško delavsko društvo« v Mirnu ljudski shod z dnevnim sporedom: »III. slovenski katoliški shod«. Veleč. g. kaplan Podobnik je prečital resolucije, dodavši primerna pojasnila, nakar je dr. Derinastia na kratko narisal zgodovino katoliških shodov in njihov trojni namen: manifestacija, demonstracija in organizacija. Ker so ti trije nameni katoliških shodov tako važni tudi za sedanji položaj katoliškega slovenskega ljudstva, zato: Na tretji slovenski katoliški shod!
+ Na Brezje in na katoliški shod pojde iz Brežic v nedeljo, dne 26. avgusta, zjutraj zgodaj posebni vlak, ki se bo ustavil na vseh postajah od Brežic do Zidanega mostu. Nazaj pride že v ponedeljek popoldne. — Več pozneje !
+ Gorenjci na III. slovenskem katoliškem shodu. Poroča se nam, da pridejo možje in fantje iz Gorij in iz Bohinja na katoliški shod v slikoviti narodni noši. Dobro došli!
+ Celovški »Mir« se dela jako začudenega, ker sklepa celovškega zaupnega shoda nismo mirno vtaknili v svoj žep. No, o stvari bomo že pisali, za danes pribijemo samo dvoje. Prvič: Državni poslanec dr. Žitnik je pisal dr. Brcjcu po razne podatke, a ni dobil niti
odgovora. O tem bomo še govorili, da se spozna izvestno zahrbtno delovanje. Drugič: Za kulisami se je agitiralo s tem, da so nemški krščanski socialci nastopili v soglasju s slovenskimi poslanci in »Karntner Tagblatt« je imel to predrznost, da je pisal: »Neprijetno začudenje se je obračalo najprvo proti kršč. socijalcem, kakor da bi se ti za stvar ne bili resno zavzeli. Sedaj pa se je izkazalo, in se uvideva, da oni niso mogli več storiti, in da sta namreč slovenska poslanca dr. Ploj in dr. Šusteršič bila tista, ki sta interese štajerskih in koroških Slovencev izdala (preisgegeben). To je bil volilni manever nemških krščanskih socialcev, ki bi pri zadnji dopolnilni deželno-zborski volitvi prodrli s svojim kandidatom pri prvi volitvi, ako bi bili Slovenci zanje glasovali .Resnica je, da jc dr. Šusteršič pridobival nemške krščanske socialce, da so ti tudi obljubili glasovati za kompenzacijo na Koroškem, da so pa nemški krščanski socialci v zadnjem hipu v odseku snedli svojo besedo v strahu pred nemškimi nacionalci in je ves trud za drugi slovenski mandat na Koroškem brez dr. Šusteršičeve krivde padel v vodo. To so dejstva, vse drugo je nesramna laž. Čudežev potem dr. Šusteršič ni mogel delati! Ako bi obstruiral, bi s tem moči nemških na-cionalcev nič ne zmanjšal, obstrtiirali bi kvečjemu kranjski poslanci, dalmatinski poslanci gotovo ne, štajerski pač težko, ker bi se ne upali odreči sedmemu slovenskemu mandatu na Štajerskem, ki je končno vendar boljši za Slovence, kakor pa da bi nič ne dobili. Šusteršič vender ni ustvaril sedanjega razmerja v državnem zboru, pač pa se trudi, da bi ga prenarcdil. Sicer je pa dr. Šusteršič svoje stališče za vsakega pametnega človeka že dovolj pojasnil v »Slovencu«. Kar »Mirov« urednik odslej ropota, ropota le radi tega, ker mu je neljuba udeležba koroških Slovencev na katoliškem shodu. Ce bi bil »Mir« pošten, bi slovenske poslance pohvalil za trud, ki so ga imeli in z nami vred priznal, da z glavo skozi zid nihče ne more. Za besedolomnost nemških krščanskih socialcev vendar ne morejo biti odgovorni naši poslanci! Radi verolomnosti nemških krščanskih socialcev naj bi nc bilo koroških Slovencev na tretji slovenski katoliški shod?! To logiko morejo dobro razumeti le oni, ki bi radi našim liberalcem, ne koroškim Slovencem, napravili nekaj »uslug«.
+ Kako lažejo! Tudi liberalni »Notra-njec« sc je polastil celovškega sklepa, ki ga seveda po svoje izrablja. Laži se pa nmože od dne do dne. Tako piše »Notranjec« o prvem katoliškem shodu, da se za slovenske ljudske šole na Koroškem ni vsprejela resolucija. Mi smo vendar objavili odločni resoluciji, ki sta se sprejeli za slovenske ljudske šole Koroške na prvem in na drugem katoliškem shodu, in to mora biti tudi »Notranjcu« znano. Zato jc pa njegovo pisarjenje zavedna laž, in tak list se je obsodil za vedno in nima pravice se oglašati v zboru poštenih glasil.
+ Celovški sklep daje koroškim Slovencem obilo priložnosti, da si ogledajo razmere, kakršne vladajo sedaj na Slovenskem in pri njih. Z nesramno sirovostjo so pograbili liberalci neresnice, da naši poslanci niso storili svoje dolžnosti, s katerimi so bili zapeljani celovški zborovavci, ter jih pomnožujejo z vedno novimi lažmi. Da je bila vsa vprizori-tev v svojem bistvu liberalno delo, se vidi iz tega, da so koroški liberalci — naj jih naši somišljeniki vendar že enkrat spregledajo! — že dan pred shodom v »Narodu« objavili, da hočejo preprečiti udeležbo na katoliškem shodu. Dobesedno resolucijo je »Narod« prej imel v tiskarni, nego je bila v Celovcu sklenjena! Še celo tista Ekarjeva resolucija, ki ni bila sprejeta, je bila v »Narodu« objavljena. To je vendar dovolj jasen dokaz, kdo da je bil duševni povzročitelj neumestnega celovškega sklepa, ki je koroške Slovence popolnoma izoliral. Korošci so govorili o koroških šolskih razmerah na prvem katoliškem shodu, tudi g. Einspieler, in čc preberete resolucije, vidite, da je bila sprejeta resolucija za slovenske šole na Koroškem. To moramo opetovano povdarjati, ker »Narod« neprenehoma trdi nasprotno. Ce bi bilo uprizoriteljem celovškega sklepa kaj do tega, da se slovensko ljudstvo vname za žrtve v korist koroškim Slovenccm, kje bi imeli lepšo priložnost, nego sedaj na tretjem katoliškem shodu? A zaradi par osebnosti, ki tega nočejo, se vsa koroška dežela odtujuje združenemu slovenskemu ljudstvu. Dolžnost koroških Slovencev je. da zdaj. ko je stvar pojasnjena, na novem zboru na podlagi resničnih informacij store pametnejši sklep. Za zgled si naj vzamejo goriški pripravljalni odbor, ki pojmuje dolžnosti slovenskih voditeljev vse drugače, in bo tudi sloven-
skemu ljudstvu na Goriškem več koristil, nego oni, ki cepijo koroške Slovence!
+ »Prase v talarju« je nazval »Narod« skalskega kaplana Rabuzo. Z »Narodovimi« psovkarji se ne bomo prepirali, priobčujemo le brzojavki, kateri smo dobili včeraj zvečer prepozno za včerajšnjo številko: »Šoštanj: »Danes ob 11. uri vsled telegrafičnega r- ">-čila okrožne sodnije v Celju č. g. kaplan Ra-btisa kot nedolžen iz zapora izpuščen. »Slov. Narod«, kaj je sedaj s tvojim »prasetom v talarju«. Govori! — Druga brzojavka se glasi: Š o š t a n j: Pisar Rudolf V o d e b, ki je poslal »Slovenskemu Narodu« telegram o kaplanu Rabuzi, včeraj radi oskrunitve šolskega dekleta slovesno aretovan.« — Kdo je sedaj »prase« ? Omenjamo še, da ima iste lažnjive napade skoro dobesedno tako kot »Narod« tudi — ptujski nemškutarski »Štajerc«. Tako so »praseta res skupaj!«
+ Prizori na zadnji skupščini družbe sv. Cirila in Metoda so bil jako neprijetni. Cisto prav je, da se z debatami poživita zbor in družba, a če se nastopa pri tako resni in deli-katni stvari, kakor je družba sv. Cirila in Metoda, z lahkomišljenim prostaštvom in z nekako fantalinsko predrznostjo, se pa to ne more odobravati. Prvomestnik se je potem bridko pritoževal, da jc odpadla brzojavka cesarju. No, to ni taka nesreča, dasi je kot demonstracija otročje, a bolj žalostno je dejstvo, da do-minira na skupščinah te družbe radikalno dija-štvo, ki zanese nanjo svoj ton in svojo oliko, Opozicionalno listo jc predlagala tista od razbitega shoda v Šmartnem pri Litiji znana učiteljica Kristina Demšar, res prava — »radi-kalka«! Današnji »Notranjec« pa je ves pokonci od veselja, kakor bi bil naredil bogve kako junaštvo. Naravnost se baha. da so njegovi liberalni pristaši organizirali napad na družbo. Dolži prvomestnika msgr. Zupana, da je »obsturiral« in da njegovi kandidati niso imeli niti 10 odstotkov glasov. Zdaj so proglasili ti mladi vojaki z lesenimi sabljami vodstveno delovanje kot star »cof«, ki ga je treba odstraniti. Nato pa se baha: »Da sc jc ta pre-okret izvršil ravno v Logatcu in v delokrogu »Notranjca«, ni brezpomembno, ampak po-vdarimo lahko, da je ravno to dejstvo pripomoglo napredku do zmage. »Notranjec« lahko čestita sebi in svojim somišljenikom. Logaška skupščina je prinesla prvič zmago ostrejše, radikalnejše sapice v tiste kotičke naše »Družbe«, kjer jc še prah iz davnih časov.« Mi bi pa svetovali liberalcem, naj bodo ponižni, dokler niso pokrili defravdaciie v »Glasbeni Matici«. »Notranjec« naj rajši agitira pri svojih somišljenikih, da darujejo za »Glasbeno Matico«. Družba sv. Cirila in Metoda je srečno prišla do blagajnika, ki je pristaš liberalne stranke. Kaj pa hočete še več? Šolske sestre hoče že sedanji odbor odstraniti in jim daje to na znanje na ne prav eleganten način, dasi družba brez teh požrtvovalnih in delavnih sester niti izhajati ne bi mogla. A kaj je to mar ljudem, ki svoje narodno delo vidijo Ic v tem, da pijejo in upijejo »za narod«!
+ »Slovenska dijaška zveza« priredi v nedeljo, dne 5. t. m., v Šmihelu pri Št. Petru na Krasu dvoje predavanj. Najprcje predava tovariš stud. phil. Dav. Gorjanec »O alkoholizmu«, nato govori stud. phil. Dav. Malnerič o III. slovenskem katoliškem shodu. Pričetek ob pol 4. uri popoldne po večernicah v prostorih izobraževalnega društva.
+ 40-letnica Blaž Potočnikove Čitalnice v Št. Vidu nad Ljubljano bo meseca septembra. »Slovenska krščanskosocialna zveza« že sedaj opozarja vsa svoja bratska društva na to slavnost. Proslavimo na sijajen način to 40-letnico ljudskega izobraževalnega dela!
+ Poročil sc jc dne 2. avgusta v Idriji gospod dr. Ivan Prijatelj, asistent pri c. kr. dvorni knjižnici na Dunaju in slovenski pisatelj, z gdčno. Amalijo Goli iz Idrije. Čestitamo!
+ Iz Št. Vida nad Ljubljano sc nam poroča: Izvanredni občni zbor »Blaž Potočnikove Čitalnice« je sklenil, da sc slavnost 40-letnicc vrši 16. septembra in sicer: Predvečer serenada, na dan slavnosti slovesna sv. maša popoldan velika ljudska veselica na prostem. Čitalnice in druga društva s pevskimi zbori sc uljudno vabijo, da gotovo prisostvujejo tej slavnosti. Društva bodo vabljena tudi osebno.
— Izlet v Bohinj. Slovensko planinsko društvo opozarja na jutrajšnji društveni izlet na Črno prst v Bohinju ter vabi svoje člane in prijatelje, da se izleta v obileni številu vde-leže.
Arti!erija na potu v Ljubljano. Bateriji I. in 2. diviz. polka št. 9 ne gresti v Krško, kakor se jc poročalo (od tam namreč prihajajo), marveč skozi Ljubljano proti Trbižu, kjer nameravajo prelezti gorsko sedlo Man garta. Včeraj t. j. 3. avgusta jc bila ena ba-
terija v Št. Vidu (Dolenjsko), druga v Višnji Gori.
Kranjska na razstavi v Milanu. Centralna avstrijska zveza v povzdigo tujcev uredila je v pavilonu »Austria« poseben reklamni oddelek ter povabila vse deželne zveze, da pošljejo krajevne znamenitosti v slikah in knjigah. Tudi naša kranjska dežela je zastopana in jc odposlala družba »Union« na razstavo ravnokar tiskane prošpekte kranjske dežele v francoskem jeziku, razne lepe reklamne karte iz Ljubljane. Družba »Union« izdala je tudi zelo krasen plakat v barvah s sliko »Ljubljana s kamniškimi planinami«. Gotovo je hvalevredno, da se začne vendar enkrat delati za povzdigo tujcev v naši deželi.
Tožba poštnih ekspedltorjev pred upravnim sodiščem. Oni poštni ekspeditorji, združeni v svojem društvu, so sklenili, da uveljavijo svoje po izkušnji pridobljene pravice po tožbi pred upravnim sodiščem. Poštni ekspeditorji so morali napraviti poleg strokovnih izkušenj tudi inteligenčno izkušnjo, ki namešča maturo, da so postali državni uradniki. To izkušnjo so pa odpravili 1. 1902 in poštna uprava je izjavila, da nimajo nobene veljave izpričevala o inteligenčni izkušnji. Ker so ostale ustmene in pismene pritožbe brez uspeha, so sklenili poštni ekspeditorji, da vložc pritožbo na upravno sodišče.
— Odkritje Villtarjevega spomenika v Postojni. Piše se nam: Povodom odkritja M. Vilharjevega spomenika dne 12. t. m. vozila bodeta posebna vlaka iz Ljubljane in Trsta, ki dospeta v Postojno okolu 9. ure zjutraj. Voznina iz Ljubljane znaša za II. razred 4 K 10 vin., za III. razred 2 K 70 vin.; iz Trsta za II. razred 5 K 30 vin., za III. razred 3 K 50 v. Natančen vozni red. kakor tudi lokale, kjer se bode prodajalo vožne liste, objavimo pravočasno. Vstopnice za obisk jame sc bodo raz-prodajale pred vhodom v jamo po 1 K. Zanimanje za M. Vilharjevo slavnost je naravnost velikansko. Vsak dan javlja po več društev svojo udeležbo. Nad 15 društvenih zastav zbranih bode ta dan okolu spomenika. Ona društva, ki sc mislijo slavnosti udeležiti, a niso tega še odboru sporočila, prosimo, naj čim-preje to store, da zamoremo preskrbeti vse potrebno za vsprejem, razvrstitev pri slavnosti, obed itd.
Mestni policaj izvršil atentat. V Kar-lovcu jc mestni policaj Stanko Lončar ustrelil na Jano Topol, ker ga ta ni marala za moža. Jana se jc v tistem hipu skrila za svojo sestro Baro, ki sc je zgrudila, zadeta od dveh strelov. Bara jc smrtno nevarno ranjena.
Člana ruske carske opere gg. Srebr-jakov in Satanov sta priredila te dni v Zagrebu dva operna večera.
O prometu trgovine in obrti v Iliriji priobčuje v »Dom in Svetu« zanimivo trgovsko zgodovinsko črtico g. Silvester S k e r-b i n e c.
Osebna vest. Zivinozdravnik v Vipavi g. C e k je 1. t. m. odšel na svoje novo mesto v Zader v Dalmacijo.
S kolesom na Velikega Zvonarja.
Štirje turisti iz Nemčije so brali, da je na Velikega Zvonarja napravljena vozna pot, a ie še le začetek te poti gotov. Vzeli so seboj kolesa, misleč, da se bodo mogli peljafi na vrh. Turisti so kolesa nesli do koče na Zvonarju.
Belokrajina v deželnem muzeju. V
zgodovinskem in narodopisnem ozirti tako bogato Belokrajino je obiskal pred kratkim kustos deželnega muzeja v Ljubljani g. dr. V. Šmid. Našel je precej narodnega blaga, saj nudi naša deželica vsakemu folkloristu največje zaklade. Belakrajina dobi v deželnem muzeju poseben oddelek. Želeti bi bilo, da sc najde več nabirateljev, ki bi pridno nabirali narodno blago, dokler se še kaj dobi. To bode i nam v čast, i širni slovenski domovini, pred vsem pa deželnemu muzeju v Ljubljani, ki naj ne zaostane za sličnimi zavodi v drugih deželah. Kako zanimiv je recimo češko-slo-vanski narodopisni muzej na Smichovu v Pragi — znan po celem svetu, in vendar, koliko zanimivih posebnosti ima tudi naš narod v noši, v šegah in običajih, ki bi sc naj vsaj na umeten način ohranile spominu potomcev. Ogledali smo si zanimivo Mitrovo svetišče na Rožancu, ki ie eden izmed najimenitnejših zgodovinskih spomenikov kranjske dežele. Želeti bi bilo, da poskrbi centralna komisija za njegovo ohranitev. Gosp. Flck, mlinar in posestnik v Črnomlju je daroval dež. muzeju lep Jupitrov žrtvenik z 9 relief-podo-bami (prvotno jih ie bilo 12). Tudi več drugih spomenikov pride v deželni muzej, tako tudi oni z glagolskim napisom na Vinici. Želimo le, da se da spomenikom natančen zaznamek kraja, kjer so sc našli in da se nc pomešajo n. pr. stvari iz Črnomlja z onimi iz Podzemlja itd., to ne toliko mogoče znanstvu v korist, kolikor v zadoščenje našemu lokalnemu patri-jotizmu.
Za člane »Slovenske dijaške zveze«.
Neki poljski duhovnik iz Podolije (tri postaje od Galicijske meje) išče za privatni inštitut inštruktorja za nemški jezik. Inštruktor mora znati nemški v pismu in govoru, biti zaveden katolik, okolu 20let star, (bolje je,če jc mlajši) in bi se moral vsaj deloma priučiti poljščini ali ruščini. Poučeval bode učence od prvega razreda gimnazije nadalje. Pouka bi imel samo dvoje ur na dan, popolnoma prost bi bil do 3. ure popoldne. Stalna plača znaša 25 rubljev (t. j. okolu 64 kron) mesečno prosto stanovanje in dobra hrana z vso oskrbo. Vr-hutega ima priliko zaslužiti šc več ko toliko s privatnim poučevanjem v nemščini pri posameznih osebah. Priučitev novega jezika, posebno ruskega, bi nc delala Slovencu nikakih težkoč. Kraj sam na sebi jc miren in varen. Trikrat ali štirikrat med šolskim letom lahko
obišče svoje domače kraje. Službo bi se na- | stopilo že 15. sept. ali pa vsaj 1. oktobra. Ker > so pogoji skrajno ugodni, zato bi svetovali onim, ki se pečajo z modernimi jeziki (eventu-elno tudi iuristom), da sprejmejo to ponudbo. V tej zadevi naj se obrnejo tovariši na društvenega tajnika. Naslov: »Slovenska dijaška zveza, Tržaška cesta, Ljubljana.
+ Nesreča na novi železnici. V petek dne 3. avgusta okoli 6. ure zjutraj je vozil vlak med postajama Prvačina iu Rihemberg. Pot je ondi precej napeta, vsled česar imajo zavi-rači mnogo dela. Kako je bilo tega jutra, ni še znano. Kakor pravijo, je dal strojevodja protipar, ker zavornice niso dosti delovale. Pretreslo je zavirača in padla sta pod vlak. Eden je bil na mestu mrtev, drugega pa so zlasti na glavi ranjenega prepeljali še v Gorico, kjer je pa tudi kmalu izdihnil. Ponesrečenca sta stanovala v Trstu ter nista bila ožc-njena. — Ponesrečena sprevodnika se pišeta Marchet in Peternel. Peternel je bil takoj mrtev, Marchcta so pa prepeljali v bolnico, kjer je umrl.
—	Gad je pičil včeraj popoldne pri Baj-noftt Uršo Bele iz Smolinje Vasi. Bele se je odpeljala namesto naravnost k zdravniku, naj-prvo še le domu in najbrže na prigovarjanje domačinov še le k zdravniku dr. Defrance-schiju.
—	Porcijunkula v Novein Mestu je letos
v	primeri z drugimi leti bila prav slabo obiskana. Tudi sicer običajni veliki sejem s čebulo, je bil bolj skromen.
—	Veselico priredi štepanjsko prostovoljno gasilno društvo dne 12. t. m. na senčnatem vrtu gospoda Jan. Anžiča po domače pri Zor-žu. Začetek točno ob 3. uri popoldne. Spored veselice bo iako bogat. Vstopnina prosta. — Pri veselici bo svirala godba na lok. K obilni udeležbi vabi odbor.
—	Naravno zdravilišče. Iz Doline pri Trstu se nam piše z dne 3. avgusta: Zidanje naravnega zdravilišča dobro napreduje. Poslopje je gotovo, sedaj se delajo kabine, hodišče itd. Koncem tega meseca se bode odprlo, ali imamo že sedaj prilično gostov, ki se polivajo v moji hiši. Zrelo grozdje imamo že štirinajst dni. Grozdje je posebno dobro za slabokrvne iu nervozne. Do sedaj se je prijavilo nad 300 gostov, pa kam ž njimi, ker imamo malo stanovanj. Zidal se bo hotel s sto sobami, ali' ne bo gotov čez noč. Tudi jaz setn kupil največjo hišo tukaj, v kateri se bo napravilo dvajset sob za tujce z majhnimi stroški, ali treba mi za vodstvo druga ali drugarico s -4000 do 5000 kronami, katere ostanejo v njegovih ali njenih rokah. Imam ponudb, ali iščem naše ljudi. Kdor želi pristopiti, naj se oglasi hitro. — J. Okič, ravnatelj.
—	Kamniška podružnica slovenskega planinskega društva otvori v nedeljo,.dne 12. avgusta t. 1. kočo na Kamniškem sedlu (1879 m). Provijant in druge potrebščine že pridno nosijo v kočo. Nadejati se je mnogoštevilnega obiska.
—	K pretepu v Gornji Šiški se nam poroča, da je Andrej Perko bil napaden na cesti od Janeza Burgerja po dom. Zgornjega Cer-neta, Jakoba Kosanca in Janeza Pirca, ne radi denarja od pogreba, ampak radi nekega drugega denarja, katerega pa Perko sploh nikdar ni imel in jc denar imel sedlar Janko Cerne. Denar od pogreba je bil tisti večer po pogrebu »pošteno med fanti zapit«. Burger je bil baje radi tega hud, ker on ni dobil denarja v roke.
—	Imenovan je nadučitelj v Trnju pri Št. Petru na Krasu g. Vinko E n g e 1 m a n n v Trst na šolo družbe sv. Cirila in Metoda.
—	Predavanje. V nedeljo, dne 5. t. m. ob 3. uri popldan bode predaval gospod mlekarski nadzornik Legvart na Skaručni pri Vodicah v salonu g. Sršena o mlekarstvu, živinoreji in pridelovanju krme. Pri ugodnem vremenu bode predavanje na vrtu. Želeti je obilo udeležbe.
—	Nemške predrznosti. — Izzivanje gasilcev s Srankfurtaricami. Dne 29. t. m. so na
Mavrlenu pri Črnomlju zopet plapolale nemške frankfurtarice. To je že skrajno, da bi si ti ljudje toliko predrznejo na takorekoč popolnoma slovenskih tleh, v vasi v kateri prebiva le par teh si domišljujočih »kultu rtregar-jcv«. Kedaj bo vendar enkrat konec te nesramnosti prodirajočega »šulverajnarstva«. Ker Nemci toliko vpijejo o »hujskanju« slovenskih ognjegascev v slovenski zvezi, bodi pri-pomnjeno, da se je to vršilo ob priliki ustanovitve gasilnega društva za prebivalce omenjene vasi.
—	Ogenj. Iz Št. Vida se nam piše: Dne 3. avgusta ob 2. uri se je vnela slamnata streha posestnice Ane Tome v Kamnigorici št. 1. Pogorela je tudi sosedna hiša št. I Jurija Golca. Kako je ogenj nastal, ni znano. Gasilno društvo iz Dravelj je takoi prišlo na pomoč ter ogenj omejilo in pogasilo.
—	Tržiške novice. Tržič je še vedno ena največjih postojank kranjskega nemčurstva, kjer ta čudna spaka žije svoje nevredno življenje. Ker so veliki tovarnarji večinoma tuis-kove (nemške) krvi, mislijo menda tudi slovenski tovarnarji, da ima nemščina »einen bessercn Klang«. Izraz tega nemčurstva je tudi dejstvo, da je tukajšnje gasilno društvo odpovedalo zvezo in solidarnost s kranjskimi gasilnimi društvi slovenskimi, in vendar ostane pribito, da je večina ognjegascev slovenska .Oče Mali, vprašamo vas tu javno, ste li
vi	samovoljno storili ta korak, ali imate pravico tako nastopati ter kompromitirati naše društvo? Ali živimo na Ruskem? Dobro! Bomo začeli pa tudi po ruski z vami govoriti! Skrbite raje za to, da postavite enkrat v Tržiču gasilni dom! Ali ni škandal, da trg, ki je eden najbolj živahnih in produktivnih na Kranjskem, še nima gasilnega doma. Častnih občanov imate na stote, pa še gasilnega doma vam niso sezidali. To naj bi bili ti stebri nemčurstva storili, potem bi bil vsaj mal vidni iz-
raz zaslug teh velmož za vašo občino. V vsaki vasi imajo že gasilni dom, a dolga tr-žiška vas ga še nima, ali ni to sramota za slavni, starodavni nemški Tržič, ki ima milijonarje z gradiči in vilami v svoji sredini, ki ima največje nemške korifeje a Ia Švegel iu druge za častne občane, ki ga čuvajo nemški baroni proti Koroški itd. Več ognjegascev.
—	Neznosna vročina vlada po Dolenjski že zaporedoma ves ta teden. Toplomer kaže v opoldanjetn času na prostem polju do 52 in kjer ni vetrovno do 54 stopinj C. V senci 34 stopinj C. Poprečna opoldanska temperatura 40 stopinj C. Vročina prinese morda že prav v kratkem občutni vremenski preobrat.
Okrajni glavar pri občinski seji. — Novomeška gimnazija. — Novomeščani se ne vedo spominjati, odkar jc bil g. baron Rech-bach zadnjič navzoč pri občinski seji. 'To pot je najbrže dobil migljaj od zgorej, kajti šlo se jc za gimnazijo — resno vprašanje: biti ali ne biti. Z ozirom namreč na to. da novomeška gimnazija v zadnjem času v številu obiska-jočih dijakov nazaduje, je prišla vlada do kočljivih premiselkov, da li zida novo gimnazijo, ali ne. 'To vprašanje je za Novo mesto vitalnega pomena. Ze izza Karola VI. je mesto tako ubožalo, da so prosili Novomeščani od Dunaja pomoči sicer bodo morali seči po be-raški palci ter iti po svetu. L. 1744 je poslala vlada svojega vicedoma grofa Orzona, v Novomesto, da se tam prepriča o revščini in premotri, kako bi se dalo mestu opomoči. Njegova parola rešitve mesta je bila: Zidajte gimnazijo! Iu po mnogih zaprekah in ovirah so jo zidali I. 1740. Gimnazija je bila torej rc-šilka v dolgove in v veliko revščino zabred-lega Novega mesta. Pa od I. 1746. in do danes se stanje tedanjih časov ni prav nič na bolje spremenilo. In sedaj naj mestu odvzame vlada kar mu je pred skoro 200 leti podarila? V tem slučaju je res pravcati pogin Novega Mesta neizogibna posledica. Pa o tem ob drugi priliki več! Povdarjati pa moramo že danes da so si Novomeščani preteče nevarnosti največ sami krivi. In sicer iz več vzrokov, katerih glavni pa je, da Novo mesto nima primernih stanovanj za dijake. Občina namesto da si je v svojo komoditeto zgradila novo občinsko hišo, naj bi zgradila popreje nekaj, kar v obče koristi celemu mestu. Zaključno naj le šc omenjamo, da so mestni očetje to pot bili edini, zastaviti vse moči, da sc gimnazija ohrani, torej da se zida. Sklenilo se je, odposlati na Dunaj deputacijo, ki na pristojnem mestu izroči spomenico ter celo zadevo pojasni. V deputacijo izvoljeni so bili gg.: župan Sladovič, dr. Defranceschi in Ogoreutz. G. okrajni glavar pa je obljubil celo akcijo po svoji moči podpirati in priporočati. Nam se zdi, z ozirom na to da ostane večina občinskih sklepov, le sklepi v občinski hiši, nujno potrebno priporočati, da gospod glavar večkrat obišče naše seje, ter kontrolira, koliko storjenih sklepov čaka vstajenja in oživljenja!
Pisalni stroj za slepce. V šoli Braille v Gradcu se poslužujejo zdaj slepci zelo umestnega pisalnega stroja, ki ga je zanje izutnel M. Ernst Vankhan. 'Ta stroj omogo-čuje čitanje in pisanje pri slepcih s temi da imajo dvojne črke. Ene reliefske, a ene navadne. Prve so za slepce, ki jih otipljejo, a druge za navadne ljudi, ki vidijo.
Kravo povozil vlak. Pri Logatcu je povozil posestniku Blažu Jerini iz Sp. Logatca brzovlak kravo.
Odškodnina vsled prašičje zaprtije. G. Franc Košičku se je na njegovo prošnjo priznalo 300 kron kot odškodnina na mostnini vsled zadnje prašičje kuge.
—	K strelnim vajam v Pulj se je peljal* v petek preko Ljubljane bataljon prvega polka trdnjavskega topničarstva na Dunaju.
—	Še en narod v Avstriji. Nov narod se je oglasil na Tirolskem. Pri zborovanju za volilno reformo jc predložil poslanec Erler, da se da Ladinom poseben mandat. Ti Ladini žive v dolini Dolomitov, imajo svoj jezik in svoje šege. Niso ne Nemci, nc Italijani in štejejo skupaj 22.000 duš.
Smrt v Savi. Utonil je dne 3. t. m. pri kopanju v Savi pri Hrastniku 19-letni delavec kemične tovarne Anton Bartol. Kopal sc je v družbi dveh tovarišev v Savi pod Inne-jevo \ilo. Revež, kateri ni znal plavati, je zabredel v globočino, kjer ga je požrl vrtinec. Pravijo. da bi mu bila prijatelja lahko pomagala, a sta bila preveč »korajžna«. Trupla šc niso našli.
V Šenčurju pri Kranju so ustanovili mlekarsko zadrugo. Jako bi bilo želeti, da bi bila že kmalu rešena zadeva glede vodovoda, da bi vsaj imeli dovoli pitne vode. Nekateri posestniki pa so žal še tako kratkovidni, da se še sodai ne morejo sprijazniti z vodovodom. Treba bi bilo take ljudi še prav pošteno podučiti.
Iz Zaliue. Naša župna cerkev je od znotraj in od zunaj vsa prenovljena, kar spri-čuje o darežljivosti dobrih župljanov in o njihovi gorečnosti za čast božjo. Slikarsko delo je izvršil kaj lepo slikarski mojster iz Ljubljane g. Anton Pokoril. Tem potom priporočamo prav toplo tega mojstra vsem cerkvenim predstojnikom.
Liberalna olikanost. Iz Javorja nad Poljanami sc nam piše: V petek, dne 6. julija sta dva vročekrvneža iz Poljanske župnije, eden visokošolcc, drugi pa Amerikanec, po pobalinsko razgrajala okolu našega župnišča. Ko so se jima zaklenila zadnja vrata, pridrla sta ropotat in razgrajat tudi tia sprednja vrata. Visokošolcc jc kričal: Zupnišče je javna hiša, ki mora biti vsakemu odprta po dnevu iu po noči. Ko župnik vrata odpre, vpijeta nad njim: Danes jc dan maščevanja. V župnišču ga psu-jeta in vrata tiščita, da župnik ne more vun. Kaj pa je njima naš župnik naredil, da sta prišla razgrajat? Učeni na pol dohtar rad več-
krat zahaja v naše hribe, odkar imamo tukaj osebo, ki se malo bolj po gosposko nosi kot druga dekleta. V šolskem poslopju se ta pre-imenitna gospoda večkrat rada shaja. Ker pri nas nismo kaj tacega vajeni, zato marsikateri napravi to ali ono opazko. Celo poljanski šolarji so vsled tega naši gospodi take priimke dajali, da se je le-ta pritožila pri poljanskem nadučitelju, kako da se šolski otroci kaj tacega predrznejo. Našega župnika to zelo boli, ker bi radi videli, da bi ljudje tudi druge šolske oblasti tako spoštovali kot njega. On svari in uči vsacega v župniji kot mu veleva njegova dolžnost, in od tod jeza pri naši gospodi. Hribovskemu kmetu se pa studi taka surovost naših olikancev.
Iz Kandije. Poštna direkcija v Trstu nima kredita. Kakor Slovenci v vsakem oziru smo glede pošte zlasti na Dolenjskem odmerjeni po modelu dvojne mere naše avstrijske vlade. Morda je ni občine na Kranjskem (raz-ven par industrijskih) ker bi bilo toliko poštnega prometa kakor ravno v Šmihelski-Sto-pški občini — eni največjih kmetskih občin na Kranjskem. Lahko rečemo, da je 60 odstotkov prebivalstva— tu mislim delavskega — ravno iz te občine odsotna in ponajveč v inozemstvu. Novomeška pošta je dostikrat preobložena zlasti s prometom na omenjeno občino. Umevno je, da bi bila skrb in dolžnost poštne direkcije v Trstu temu primerno zvišati tudi poštno osobje zlasti pismene pošte. To bi bilo tembolj upravičeno, čini manj je opravičena naravnost škandalozna vpeljava voznega reda prihajajočih in odhajajočih poštnih vlakov. Popoldanski vlak n. pr. pride en četrt na pet in odhaja že čez eno uro nazaj. Pošta ima opraviti z obema vlakoma naenkrat zato je v tem času osobni promet na pošti ustavljen. Pri pismeni pošti jc en sam uradnik. Ta naj uredi pošto obeh vlakov in zraven mora biti šc kramar. Prodaja namreč znamke itd. Iu baš v tem času občinstvo največ potrebuje tacega spaka. Ne bi li znamke lahko prodajala kaka uradnica pri posebnem oddelku. S tem se ovira občinstvo in preobloženega uradnika. Nebroj ljudstva čaka včasih po uro dolgo na izid pošte. Zakaj? Toda za to naj se zmrzli Novomcščanji sami ogrevajo. Nam je za poštno dostavljenje v Šmihelsko občino. V novejšem času so šele uvidli potrebo nastaviti za promet zunaj tudi poštne sele. Ali kako pametni so ti gospodje v Trstu in morda tudi veliki gospod v Novem mestu! 80 vasi (to je primer) je dobilo svoje pismo-nošc (poštne sele) 20 vasi in tiste občine, pa se je po turško prezrlo. In to ravno vasi, ki imajo največ poštnega prometa. Kako se ravna s pošto teh zapuščenih vasi! Poštne nakaznice ali spremnice oziroma recepisi se dobe po cesti v blatu in prahu. Dokaz zato imamo na cesti od Gor. Straže proti Dvoru tam je sicer druga občina, ali reveži so kakor ini. Pisma leže časih po cele tedne, mesece na pošti v Novem mestu, če ,ne pride slučajno kdo ponje. ki slučajno pričakuje kako pošto. Včasih pa nadlegujejo cele trume ljudi iz enega in istega kraja poštnega uradnika, po-prašujoč po pismih itd. Nek gospod na Drski bi moral iti k sodni obravnavi. Ali on dobi poziv čez 14 dni po dovršeni sodni obravnavi. Drug slučaj. Nek gospod istotam ie dobil 2 t. m. se glasečo menjico še le 10. t. in. Zirant je slučajno pa k sreči na pamet vedel, kdaj je rok plačati in plačal je pravočasno. Cez 8 dni pa dobi menjico na pošti. Nek drug gospod .ic nalašč poslal iz Ljubljane na nek naslov te okolice javno dopisnico važne vsebine. Dopisnico je poslal lansko leto 2. avgusta, a do letos jc še ni na Dolenjsko. Slučaji v katerih je dokazano, da so dotični trpeli škodo, se zbirajo sedaj po vseh prizadetih vaseh in govori se, da se pošljejo na ministrstvo z apelom, da se od strani višje poštne inštance vsa ta zadeva natančno preišče. Neki komisar iz 'I rsta je sicer vedno tukaj ali šnofari z njegovim birokratskim nosom tam po uradih, da bi se pa res pobrigal za to, da se take škandaloz-nosti ne gode v neposredni okolici Novega mesta, to mu najbrže ne pride na misel. Na večni pritisek prizadetih začeli so ti gospodje v zadnjem času pač z obljubami, toda preteklo je že leto. ali še vse stoji, kakor je bilo. Izgovarjat) se, da ni kredita zato. Prosimo, pre-dno storimo nadaljne korake — naše deželne in državne poslancc, da se pobrigajo za to našo zadevo, ki je za naše občinstvo zlasti za kmeta velikega gospodarskega pomena. Zahtevamo, poštno dostavljanje tudi v tistih 20 vasi, katere sc jc doslej preziralo. Ce ima pošta kredita za 80 vasi, naj ga ima tudi še za ostalih 20.
Liberalna inteligenca. Iz Šmarjete sc nam piše: Nedavno jc poslal gospod kaplan poštarjevega sinčka iz šole, ker mu je predrzno oporekal. Po šoli pa pridrvi poštar Vdovč v kaplanijo, pa k sreči gospoda kaplana nj bilo doma. Kakor besen pride Vdovč iz kaplanijc, začne razgrajati, sc bije ob prsi, stiska iu kaže pesti proti kaplaniji in kriči: »Jaz ga bom že dobil, mu bom že pokazal!« Tudi po nemški je hotel nekaj povedati, pa ne zna. Vse je vrelo iz hiš gledat, kaj da jc, pa hitro so zopet zapirali vrata, ker so se bali kakor pred kako zverino. Tudi gospod kaplan je prišel, ko je od daleč slišal to vpitje, a gospod ga opozori, naj nikar nc hodi domu, naj gre rajši v župnišče, ker ne pozna Vdovča. In res. kar naenkrat zopet pridrvi Vdovč v kaplanijo. ker pa ne najcjc gospoda kaplana, začne kričati nad gospodom župnikom, ko ga zagleda: »Kje jc kaplan?« in vihti pesti proti župnišču in kriči, da je bil že ves hripav. Marsikdo jc imel že priliko. Vdovča spoznavati zlasti na pošti— kjer pa nima Vdovč prav nič opraviti ah v taki luči se še njegov značaj ni pokazal. Šc celo njegovih najožjih prijateljev ic bilo sram. Pesti Vdovčevih se pa prav nič nc bojimo, svetujemo mu pa, da
naj svoje trde pesti pokaže tistim v Šmarjeti, ki dile kradejo.
—Promet na progah južne železnice proti Trstu se jc zadnje dni po otvoritvi nove železnice znatno zmanjšal. Vsak dan izostaja več vlakov. Deloma je vzrok temu nazadovanju letni čas: v tem času je navadno najmanj prometa, a gotovo pa je, da poglavitni vzrok je iskati v novi progi. Južna železnica proti Trstu jc dobila v novi progi hudo konkurentinjo. To je gotovo. Za osobje južne železnice znači to velik oddih, ker je vsled prejšnjega silnega prometa zelo trpelo. — A neumljivo nam je, kako hoče konkurirati južna železnica z državno, ko zvišuje tarif. Celih osemnajst milijonov kron dobička so imeli preteklo leto židje-delničarji južne železnice, a ni jim dosti. Prav bi bilo, da tudi pri nas enkrat pride na površje vprašanje o podržavljenju južne železnice. — Res so težave velike, a korist bo imelo ljudstvo, ker bo železnica sčasoma lahko polovico cenejša, korist bo pa imela posredno in neposredno tudi država. Cim nižji tarif, tem večji promet, čim večji promet, tem živahnejša trgovina, s tem raste na eni strani blagostanje prebivalstva, na drugi se zvišuje davčna moč države. — Tiste milijone, ki izginejo vsako leto v žrelu judovskega moloha, bi kaj lahko porabila država ljudstvu v korist.
—	Nevarna cesta. Iz Bršljina pri Novem mestu sc nam piše: Po državni cesti iz Ljubljane proti Novem mestu se opazi v mnogih slučajih, da so se različni klanci in ovinki popravili, ki so bili svoj čas vozniku in potniku prava muka in čestokrat tudi zelo nevarni. Nahafa se pa šc žalibog v bližini Novega mesta. t. j. v Bršljinu, državna cesta zmeraj v takem položaju, da je na njej nesreča neizogibna. V sredi vasi Bršljin sc nahaja most, proti kateremu vodita od obeh strani precej strma klanca. Klanec proti severozapadni strani, t. j. proti Langerjevi graščini pa tvori v daljavi 200 metrov nič manj nego tri hude ovinke in v dveh teh ovinkih se nahajata predmeta, ki zatvorita že na osem do deset metrov vsak pogled na pretečo nevarnost; prvi je pri' mostu Langerjeva kovačnica in drugi nekdanja stara Jelenčeva hiša, ki stoji tik državne ceste. Da je treba državno cesto na tem mestu boljše izpeljati, jc razvidno iz sledečih razlogov: 1. Promet po tej cesti je ogromen; posebno veliko se po nji izpelja iz stražiških opekarn opeke in tudi lesa iz graščinskih gozdov. 2. Vsled hudih ovinkov je av-tomobilistom in biciklistom vožnja silno nevarna. 3. Dogodili so se slučaji nesreče v teku treh mesecev na sledeči način: Dne 8. stišca popoldne sem jaz pisec teh vrstic rešil gotove nesreče v prvem ovinku pri mostu nekega šolarčka, komaj en meter pred vozom sem ga z lastno roko potegnil na stran. Dne 30. malega travna sta zadela dva voznika skupaj poleg stare Jelenčeve hiše tako nesrečno, da se je pri tem en konj na nogah težko poškodoval. Dne 4. malega srpana je neki voznik vsled prehudega ovinka na koncu stare Jelenčeve hiše zavozil pred hišo na vrt in ondi bi bil gotovo povozil igrajoče se otroke, ako bi sc ne bil voznik sam pred otroci prevrnil. — Tukaj sem torej navedel tri zelo nevarne slučaje, ki so se dogodili na državni cesti v Bršljinu poleg Novega mesta v teku kratkega časa v tem letu. Iz navedenih razlogov je tedaj razvidno, da je državna cesta v Bršljinu v vsakem oziru zelo nevarna in je potrebna, da jo c. kr. erar tudi na tem mestu popravi v toliko, da bo varna prometu. Ta namigljaj naj velja osobito ob času, kadar se bo začel — baje v kratkem — graditi novi most v Bršljinu.
—	Ščipalnik se jc izgubil od tobačne glavne trafike do kolodvora v Novem mestu. Ščipalnik je skoro nov bolj temnega stekla. Najditelj blagovoli ga oddati' uredništvu »Dolenica« v Kandiji.
Mistifikacija. Vest o posestniku Francu Lenarčiču iz Bresta, vulgo Papežu, o katerem jc »Slovenec« poročal, da je postal umobolen in bil pripeljan v norišnico, je bila izmišljena. Nekdo nas je mistificiral. Lenarčič je, kakor smo se zdaj prepričali, zdrav, zato odpade vse, kar smo o njem poročali. Kakor rečeno, smo bili mistifici rani, nekako tako, kakor zadnjič »Notranjec«, ko je zdravo žensko proglasil za blazno ali »Narod«, ko je pred leti poročal, da se je Klemenčič ustrelil. List jc pač pri tem nedolžna žrtev.
Ljubljanske novice.
li Delavstvo in liberalci. S slepoto udarjena je »Narodova« klika, ima torej priznano najhujšo politično bolezen. 'Ta klika sama sebe farba, posebno v »Narodu«. V četrtek je »iurist« Cham sklical v »Mestni Dom« shod po S 2, ki je bil popolnoma protizakonit in katerega se je udeležilo tako malo oseb, da je bilo liberalce sram blamaže. Videli so okolu sebe le svojo kliko in ko jc Cham predlagal, naj se osnuje »društvo za nižje sloje«, spogledali so se, videč, da tudi s tem nič ne pridobe. Kar je tako preneumno, da protiljud-skega dela liberalcev nc more spoznati, to jim ostane, vse drugo se odvrača od liberalcev. V »Narodu« sc včeraj lažejo, »da je bilo na shodu 300 narodnih obrtnikov in dc-lavcev«. Narodne obrtnike jc predstavljal mestni Hausmeister — Tuma ime kot nalašč zanj — sicer smo pa med 150 udeleženci zaman iskali obrtnikov. Urar Zaje iz Starega trga jo je pač primahal, potem Golob iz trgovske zbornice, ki je sicer povsod, koder streljajo liberalci svoje »kozle«, ki pa zato še ni obrtnik, čc dela šuštarije v trgovski zbornici. Obrtnikov ni bilo. ker nočejo biti hlapci kortiptnc in teroristične liberalne klike! Iz istega stališča jc prirediteljem pokazalo fige tudi pravo delavstvo, ker delavstvo ve, da libcralci šc ondi, kjer imajo moč tako škandalozno postopajo z delavstvom, da temu ni
primere. V občinskem svetu so že lani sklenili, da se zboljša uborne plače mestnim delavcem, a ta sklep so požrli in še danes so mestni dclavci na svetu najškandalozneje plačani in imajo pravzaprav pravico, da z ozi-rom na sklep občinskega sveta tožijo mestno blagajno! In taki ljudje naj bi pomagali delavstvu? Hinavci! Delavstvo naj bi šlo na lini ljudem, ki zapirajo pred delavstvom vrata v občinski svet in ki sramote delavce s tem, da ljudi, kakor so radi goljufij obsojeni Ka-dunc, dajo v odbor društva, ki naj bi bilo za delavstvo. V tako društvo naj gredo liberalne barabe, pošteni delavci, ki svoj stan časte, ne bodo šli! Kako je bilo »delavstvo« na liberalnem shodu, kaže to, da je eden, ki je pobiral vstopnice, bil radi goljufije že šest mesecev zaprt, eden ki je pred dvorano revidiral vstopnice, ima pa »Stadtver\vcis« ki pa za ta večer menda ni veljal. Ko je šef policije dr. Zamik videl te čestite »narodne delavce«, postalo ga je tako sram, da je izginil. Drugih delavcev ni bilo — bilo je nekaj mladih dijakov, o katerih so liberalci menda mislili, da so delavci, ti hudomušni mladi dijaki so se pa iz liberalnega napora delali norca. Da bi liberalci slišali' vse te dovtipe, praskali bi se za ušesi! Liberalci se sami sebe slepe, ako menijo, da jim še kaj pomore. Ljudstvo hoče pravic, ne hinavskih besedi in gre preko tistih, ki mu pravice kratijo. Tudi shod v četrtek je liberalce poučil, da imajo v Ljubljani vedno manj zaslonibe. Da je to res, pričajo nam napori pogrezujočih se libcralcev, da bi se vjeli še za kako bilko. Ljudje pa se tem poizkusom smejajo, napravljajo dovtipe na račun liberalcev in privoščijo liberalcem vse poraze ter si le žele — novih liberalnih porazov !
lj The Royal Vio. Nov bogat program se začne v ponedeljek 6. avgusta in bode imel 26 velikih točk, med njimi: Japonska po vojski, slavnost na čast admiralu Togo, ogenj v San Frančišku, vožnja po krasnih gorah Švice v barvah, Monte Karlo, življenje na morju itd. Naj bi se tudi gostje z dežele ogledali res lepe predstave. Pri prihodnjih predstavah bode svirala godba.
Ij Za mestne uboge priredi drugi teden ravnateljstvo Royal Vio predstavo, katere dohodek bode namenjen mestnim ubogim. Kakor smo posneli iz graških listov jc imela v Gradcu ravno ta predstava lep gmoten uspeh za mestne reveže in je pričakovati, da tudi tukaj enako uspeva.
lj Prvi češko-slovenski vseučiliški tečaj za ljudskošolsko učiteljstvo nameravajo prirediti nekateri češki vseučiliški profesorji v počitnicah leta 1907 v Ljubljani.
lj Jutri v nedeljo na gozdno veselico! — Pevsko društvo »Ljubljana« priredi jutri, v nedeljo, dne 5. avg. 1906 v kopališču »Wo-rishofen« pod Rožnikom veliko gozdno veselico. Na vsporedu je: Petje, tainburanje, domača godbo, historičen muzej, lope za pivo, vino, jestvinc, srečolov, otroške igre, ples itd. Vstop prost. Začetek ob 3. popoludne. Pot do VVorishofena markirana bode z zastavami iu napisnimi tablicami. V slučaju neugodnega vremena vrši se veselica prihodnjo nedeljo.
lj Radi psička bi bil kmalu utonil včeraj dopoludne v Ljubljanici Seliškarjev »vajenec« Franc Susman. Stopil je s Seliškarjevim psičkom k Ljubljanici ob jubilejnem mostu in psička kopal. Nakrat jc bil psiček sredi Ljubljanice. Susman jc v škornjih skočil za psičkom. Ko je imel vodo v škornjih, jc fant pričel upfti na pomoč in je le s težavo zopet prikobacal h kraju. Psiček se je pa potapljal sredi Ljubljanice. Na bregovih Ljubljanice je opazovalo to »dramo« mnogo občinstva, ob bregu je pa letal premočeni Francelj Susman in pretresljivo klical: »Riki!« »Riki«, pri tem si pa mislil, kako ga bodo še le doma »premočili«, ako Rikija ne pripelje seboj. Psička jc voda zanesla do Pollakove tovarne, tu je pa skočil v Ljubljanico sin mesarja .lancžiča ter kot spreten plavač kmalu priplaval z »Rikijem« ob breg.. Tako je bil včeraj »Riki« rešen pasje smrti, Francelj pa »občutne« kazni. Francelj je na vso moč grdega Rikija veselja objemal, veselje ga je minilo šele, ko jc stopil k njemu policaj in zapisal njegovo in Rikijevo ime.
lj Pokopali so danes popoludne soprogo vpokojenega železniškega skladiščnika gosp. F i n ž g a r j a, gospo Marijo F i n ž g a r. Ro-dovini naše iskreno sožalje!
Ij Nameravan! napad na kolesarje. V ponedeljek med 9. in 10. uro zvečer je pet mizarskih pomočnikov na sredino državne ceste v Vižmarjih nametalo kup gramoza z namenom, da bi ravno v tem času neke došle kolesarje zadržali, kar bi bilo nedvomno, ako bi se to ne bilo pravočasno opazilo, povzročilo nesrečo. Storilci so ovadeni sodišču.
lj Prijet prisiljenec. Od zgradbe gimnazijskega poslopja na Poljanski cesti pobegli prisiljenec Tomaž Pretnar jc bil prijet na Bledu in se zopet oddal v prisilno delavnico.
Ij Zidarska dela v Ljubljani. — Izredno ugodno vreme zadnjih štirih tednov je razna stavbna dela močno pospeševalo. Popolnoma dovršene so nove hiše in stavbe: Domobranska vojašnica na Poljanski ccsti; dr. Pirčeva v Sodnijskih ulicah, Regalijcva na Miklošičevi cesti, Hlebševa v Hradcckcga vasi; na pol ometana in osnažena Andrejeva vila v Knaflo-vih ulicah; vila Staudachcr v Levstikovih ulicah jc dograjena in bode prihodnji teden pod streho. Vila Kytka ob Dolenjski ccsti jc malo-dane dograjena. V Čopovih ulicah jc tovarniško poslopje Ivana Bonača do pritličja dograjeno, ondi kopljejo tudi kanal do Rcsljcvc cc-ste. Ob Blei\veisovi ccsti je del temeljnega zi-dovja pri šolskem poslopju za višjo dekliško šolo zgrajen in kopljejo ondi tudi kanal; isto-tako pri gimnazijskem poslopju na Poljanski cesti je del temelja dograjen. Pri Al. Jenkovi hiš ob Marije Terezije cesti so adapcijska in
konstrukcijska dela dovršena. Na novo prično deloma pa so žc pričeli graditi si hiše ali vile: Matija Roti v Kolezijskih ulicah in Jakob Smole ravnotam; Vekoslav Šešek na voglu Skofjih in Ilirskih ulic; Uršula Lampič v Škof-jih ulicah; Fran Ccrnič v Ilirskih ulicah; Ze-ienka J. si gradi vilo ob cesti na Rožnik. Kmet-ska posojilnica si zgradi, kakor smo že poročali, na svojih parcelah ob Dunajski cesti dvoje tronadstropnih hiš; O Bamberg pa na svojem stavbišču ob Miklošičevi cesti dvonadstropno hišo, dalje J. Liberšar pritlično hišo ob Dolenjski cesti in Barlič ravno tam pritlično hišo. Deghenghijeva hiša ob Dunajski ccsti in Sodnijskih ulicah je do polovice ometana, Ig. Camernikova v Komenskega ulicah pa dovršena. Tlakovali so hodnik pri dr. Pirčevi hiši, za tlakovanje ostalega dela Dunajske ceste pa so navozili že nekaj porfirnih kock. V Zeljarskih ulicah si zgradi Ivan Kramar hiše in na škofovih parcelah Janko Jeglič jednonadstropno hišo. Nova dvonadstropna hiša J. Kokaljeva je dograjena in pokrita ter se zdaj suši. V poslopjih nemškega vitežkega reda se izvršujejo še nekatera rekonstrukcij-ska in adapcijska dela. Prenovili in prebarvali so zadnje tedne hiše: št. 2 v Semeniških ulicah, št. 7 Pred škofijo ter št. 30 v Florijan-skih ulicah. Na Gradu se izvrše še nekatera najnujnejša dela.
Ij Slovenski otroci v nemških šolah v Ljubljani. V nemški deški šoli je bilo pretečeno leto 200 otrok, a od teh skoro polovica slovenskih. V dekliški nemški šoli je bilo 600 deklic, a od teh do 300 slovenskih. Treba bi bilo, da se otrese Ljubljana nemškega vpliva tudi v tem oziru.
Ij Kaj bo s smodnišnicami ua ljubljanskem polju? Za ono zgradbo smodnišniških poslopij na ljubljanskem polju, kateri je bila zadnjič streha razbita žc vozijo opeko, da jo — popravijo. Ali merodajni faktorji res nc uvidijo, v kaki nevarnosti je vsled smodnišnic Ljubljana, sosedne vasi in ves promet na državni cesti.
lj Novo pokopališče. Na novem pokopališču pri sv. Križu prično prihodnji teden z zgradbo prvega mavzoleja za rodbino Schollmayer Lichtenberg. Načrte v renesančnem slogu je izvršil arhitekt g. Trumler.
lj Umrl je v Trstu učitelj gosp. Josip M e z g e c.
Ij Mrtvega so našli v Lešah pri Bledu 75 let starega in slaboumnega Jožefa Tarmana iz Kranjske Gore, katerega so pogrešali že od 29. junija.
Ij Blazna ženska pod sv. Jakoba mostom.
Pod sv. Jakoba mostom so danes opazili mimoidoči neko okrog 20 let staro žensko, ki je sedela na stebrih in pomakovala v vodo ruto. Ljudje so jo ogovarjali, a jim ni dala nobenega odgovora. Neki policijski stražnik si jc sezui črevlje in šel v vodo. Ko ga je pa ženska zagledala jc skočila v vodo, a so jo na obrežju prijeli in odvedli na magistrat. Navedenki sc je zmešalo in pravi, da ie Neža Levstikova iz Loškega Potoka.
liPrepodeni tatovi. Danes ponoči so hoteli trije lopovi vlomiti v hišo gospoda Perhavca na Celovški ccsti v Spod. Šiški. Hišnik jc tatove slišal in jih prepodil. Enega so dobili v kleti in ga izročili orožništvu. Baje je to neki Jožef Zupan.
Ii Odločen nasprotnik abstinenčnemu gibanju. Dclavcc Anton Zupančič jc ponudil včeraj posestniku Jakobu Dolencu steklenico žganja. Ker ga pa Delenc ni hotel piti, je Zii1-pančič zgrabil za gnojne vile in pričel ž njimi obdelavati Dolenca po glavi. Danes zjutraj jc prišel Zupančič zopet nazaj in vpil okrog hiše, da mora Dolenca napraviti »mrzlega«. Suroveža so zaprli.
Ij Trmoglavi konj. Danes zjutraj jc pred Zalaznikovo prodajalno na Starem trgu spodrsnilo nekemu konju, ki jc padci na tir električne železnice. Ni ga bila nikakor volja, da bi vstal. To jc videl sprevodnik elektrfčne železnice, ki ic stopil k konju, ga pobožal, potem mu pa z rogom zatrobil v uho. Kakor bi trenil, jc skočil trmoglavec zopet po konci in peljal voz zopet naprej.
Razne stuarf.
Pomoč Dalmaciji. Včeraj so sc sešle v ministerskem predsedništvu iz posameznih ministerstev sestavljene komisije, da prično razpravljati o državni pomožni akciji za Dalmacijo. Ministerski predsednik Bcck ie nagla-šal, da potrebuje Dalmacija izredno skrb države glede na svoj topografični in gospodarski položaj.
Spremljevalec cesarja Maksa umrl. V Badcnu pri Dunaju je umrl vpokojeni domobranski višji intendant Friderik S c c. star 69 let. Pokojnik jc bil adjutant cesarja Maksa v Mcksiki.
Zgorel je Kubešev mlin v Pragi.
Vsled žalosti radi smrti svoje matere se jc
ustrelili na dunajskem centralnem pokopališču privatni uradnik Uhl.
Za tiste, ki nimajo rok, so izumeli mehaniki roke iz aluminija ali lesa, na katerih se prsti premikajo potoni posebnega mehanizma in je zato mogoče razne stvari pobrati ali prijeti. Teh rok sc morejo posluževati Ic tisti, katerih sklepi v komolcu še delujejo in jim manjka torej samo spodnji del roke.
O fotografu, ki je pomlajal. V Solnogradu so zaprli nekega potnika, Adolfa Lnkcža, ki sc jc izdajal kot zastopnika svetovnoznanih fotografskih tvrdk. Hodil jc zlasti okrog po-starnih gospodičen, in jim obljubil, da jim bo napravil fotografije, na katerih bodo videti deset let mlajše. Na ta način sc jc dala seveda marsikatera zapeljati in mu jc plačala primeren predujem. V zadnjem času pa jc pogledala ena njegov aparat, ki ga je skrival pod zeleno plahto in videla — navadno ročno harmoniko z majhnim daljnogledom spredaj.
Fotografa Lukeža so zato zaprli in obsodili na štiri mesece zapora.
Vse ladje preišče v Baltiškem morju ruska vojna mornarica, da se prepriča, če ne vozijo prepovedanega orožja.
Stroški za rešitev ponesrečene angleške bojne ladje »Montagu«, so znašali že zdaj 100.000 funtov šterlingov. Ce se posreči, da ladja plove, bodo stala popravila najmanj šc 300.000 funtov, »Montagu« postane težko še sposoben za boj in zato najbrže opuste na-daljna rešilna dela.
Sedemletni morilec. V Neudorfu pri Abanj Szauto (Ogrsko) je umoril neki sedemletni deček v prepiru svojo sestro s koso.
Miljonerjeva hči in jahalni učitelj. Hči ne\vyorškega miljonarja \Vorka se je poročila s svojim jahalnim učiteljem Avreioiti Batony-jem. Batonyi je bil nastavljen kot učitelj v najboljši ne%vyorški jahalni šoli iu je poučeval v jahanju tudi Alico Roosevelt.
Nemiri so v Ismajlu, kakor poroča ru-inunski konzul. Rumunska vlada jc zastražila mejo. Mnogo judovskih beguncev je došlo v Bukarcšt iz Odese in Besarabije.
Zoper vnetje slepega črevesa. Te dni se je vršil v Berolinu shod zdravnikov, ki so se posvetovali o zdravljenju vnetja slepega črevesa. Navzoč je bil tudi slavni newyorški operator profesor Beck. Sporazumno se je sklenilo, da se mora vršiti operacija že tekom prvih 24 ali vsaj 48 ur po obolenju. Tretje posvetovanje o istem predmetu se bo vršilo dne 1. avgusta.
Ženski tolovaji. Na nekem samotnem pariškem boulevardu sta vstavili dve ženski nekega g. Ncttiera in zahtevali od \jega denar. Ker se jc vstavljal, sta ga pričeli obdelovati z noži. Nesrečneža so našli potem vsega v krvi in ga odnesli v bolnico.
Siciiijanska krvna osveta. V Planettu pri Palermi jc oklofutal kmet Ajello nekega dečka. Kmet Arlotta je pa rekel Ajellu, da bi nc iztekla stvar tako gladko, če bi bil on dečkov oče. Sicilianca sta sc takoj sprla. Ajello je bil oborožen in jc udaril s puškinim kopitom Arlotta, ki je zbežal, a sc takoj povrnil s puško dvo-cevko, iz katere je vstrclil Ajclla v spodnji del života in v desno roko. Ajello jc tudi vstrclil in rani! Arlotta, ki jc nato zbežal. Ajello je zasledoval bežečega Arlotto. dasi ranjen v trebuhu in na roki in je popolnoma usmrtil z dvema streloma Arlotta, ki se jc zgrudil na tla in prosil milosti. Na žc mrtvo truplo je še večkrat ustrelil. Došli kmetje se niso upali nastopiti proti besnemu Ajellu, ki so ga potem odpeljali umirajočega v bolnišnico.
Sredstvo proti komarjevemu piku. Neki italijanski zdravniški list priporoča kot najboljše sredstvo proti komarjevemu piku vročino. Nad mestom namreč, kamor nas jc pičil komar, moramo držati 10 minut kolikor najbližje mogoče tlečo smodko ali tleč ogelj ali kai sličnega. To vselej docela vspešno pomaga.
Dva mrliča brez glave na strehi železniškega vagona. V Debrecinu so zapazili 31. m. rties. na strehi nekega vagona dva mrliča brez glave. Bila sta dva kmečka fanta, ki sta sc peljala na strehi vagona, da bi nc plačala vožnje. A v železniškem vagonu jima jc utrgalo glavi.
Zanimiva ženska. Eliza Copiato iz Porto St. Giorgio pri Ankoni, lepa šestnajstletna deklica, je bila pred nekaterimi meseci nenadoma izginila. Starši so obvestili o tem oblasti, ki so jo zaman iskale po vsi Evropi. Končno so našli ljudje ob morju njeno obleko in mislili, da jc skočila najbrže sama v morje, radi nesrečne ljubezni. Istodobno je prišel v Ankono mlad in gladko obrit fant in vstopil v službo k trgovcu Servadiu. Tam je služil zelo vestno in na splošno zadovoljnost za kočijaža. Naposled jc pričel tudi ljubavno razmerje s kuharico in sc z njo zaročil. Ko pa je nekoč sedel spredaj na vozu in ravnal konje, je zaklical za njim neki iz Porta St. Giorgio došli potnik: »Eliza, Eliza!« Kočijaž sc jc ozrl, ves preble-del iu nenadoma pognal konic. A mož jc pričel pripovedovati ljudem, da je kočijaž Eliza Copiato, ki jc pobegnila zaradi nesrečne ljubezni iz Porta San (iiorgio. Nato so kočijaža pozvale oblasti in prej navedeno se jc resnično dognalo. Eliza sc jc vrnila k staršem, ki so sc nad izgubljeno hčerko zelo veselili.
Telefon v Švediji. Ob priliki, ko mislijo po Avstriji podražiti telefon, se zdi umestno omeniti, kakšne razmere vladajo v tem oziru v Švediji, ki ni od Avstrije niti večja, niti bogatejša. V Švediji obsega telefonska žica 153.169 km dolžine. Minulo leto se jc vršilo po telefonu 192 milijonov pogovorov. Telefonov je po ccli Švediji 75.000, central 1293 r na vsakih 10.000 prebivalcev pride 147 telefonov. Vzrok tako velikemu številu obstoja v tem, da iznaša letna telefanska pristojbina po ccli Švediji samo 50 kron. A pri tem sc ozirajo še na to kateri abonentje zovejo in kateri so zvani. Ti zadnji plačajo samo 20 K. Lokalni pogovori sc imenujejo v Švediji vsi tisti pogovori, ki sc vodijo v enem celem okraju. Od teh ni treba plačati nobene posebne pristojbine. Pogovor med dvema krajema, ki nista nad 100 km med seboi oddaljena znaša 20 h! Tudi kmetje imajo žc svoje telefone, kar .ic ob takih razmerah uniljivo. Nadalje sc poslužujejo telefona branjevke, iz-voščeki, postrežčki itd. Tudi po ulicah so napravljeni posebni aparati, kamor sc vrže pristojbina in sc nato lahko razgovarja.
Kitajski kanali. Kitajska ima več kanalov in plovnih rek. nego katera koli druga dežela na svetu. Tamkaj skoraj ni večjega mesta, ki ne bi bilo ob kakem kanalu ali reki. Veliki lakozvani cesarski kanal, ki sc od Kantona razteza po vsem kitajskem cesarstvu in se pri tem dotika 41 velikih mest, je pravi čudež. Širok je ta kanal 15 do 16 metrov; preko njega je zgrajenih več tisoč mostov a radi uravnanja vode jc prirejenih i 75 velikih
umetnih zapornic. Po tem kanalu se blago iz tujih pristanišč prevaža neposredno iz Kantona v Peking, kar znači ogromno pot 1320 kilometrov.
Ponesrečena ladja. Šalupa »Nora« jc vozila 32 izletnikov iz Filadelfije v Anglezejo. Pri povratku jc pa potopil vihar ladjo. Utonilo jc osem oseb.
Ljubljanski škof u Lurdu.
Zanimiv pogovor s francoskim škofom.
L o u r d c s , 30. julija.
Kakor znano, je ljubljanski škof dr. A. B. Jeglič še! v Lourdes s prvenci-dijaki zavoda sv. Stanislava v spremstvu dveh duhovnikov. Hitim Vam sporočiti nekaj zanimivosti iz tega našega potovanja.
Došli smo sinoči v nedeljo. Ko smo opravili svojo pobožnost pri čudežni jami, je šel prevzvišeni knezoškof obiskat tarbskega škofa dr. Schopferja, ki stalno biva v Lourdu, ki jc v njegovi škofiji. Sprejel jc jako prijazno našega škofa. Danes zjutraj je maševal naš škof v jami in bo tudi šc jutri in v sredo. Od spremljevalcev bo mogel vsak po enkrat maševati v jami.
Ob II. dopoldne smo bili povabljeni na »dejeuner« k škofu dr. Schopferju. Seveda je nanesel pogovor na sedanje politične razmere v Franciji, ki so tako razburile duhove, m ni sc čuditi, da smo začeli govoriti tudi o naših razmerah.
Škoi dr. Schopfer pozna osebno dr. Susteršiča, ki jc bil tudi žc v Lourdu in občeval z innsgr. dr. Schopferjeni. Dr. Schopfer jc jako hvalil dr. Susteršiča ter dejal, da ga je spoznal kot »dobrega politika in parlamentarca ter prepričanega katoličana in vnetega zagovornika ljudstva.« Ko na to naš škof pove, da jc dr. Susteršič voditelj »S. L. S.«, ki stoji na katoliškem stališču, pravi dr. Schopfer: Iz srca čestitam, da imate takega moža, Bog ga Vam ohrani! Da je pa slovensko preprosto ljudstva odkrito pošteno, sem se že sam prepričal, ko sem pred leti na potovanju po Štajerskem zadel skupaj s slov. fanti in ž njimi govoril.«
Seveda smo bili mi veseli takega priznanja iz ust irancoskcga škofa.
O sedanjih homatijah na Francoskem je dejal tarbski škof, da je prišlo tako daleč vsled čisto izrednih razmer. Mnogo katoličanov sc jc držalo trdovratno monarhične ideje vkljub modrim nasvetom papeža Leona XIII., ki jc republiko priznal in svetoval katoličanom, naj priznajo tudi oni to vladno obliko, ki jo hoče imeti francosko ljudstvo. A premnogi se tega niso držali in s tem so odbili ljudstvo, ki je sicer dobro, a katoliških voditeljev sc boji, ker misli, da bi takoj nastala monarhija, iu zato rajši voli z blokom najhujše sovražnike katolicizma kakor pa s svojimi škofi, katere sicer ljubi, a v politiki jim nc zaupa.
Ob 1. uri sc jc škof Schopfer, najprijaz-ncjc poslovil, odpeljal sc je v Tarbes, kjer ima ta teden s svojimi duhovniki duhovne vaje.
Ob pol peti uri jc naš škof vodil procc-sijo z Najsvetejšim. Ta prizor sc s človeškim peresom ne da popisati. Sem naj bi prišli kle-vetniki katoliške vere! Veliko število bolnikov in tisoči ljudstva vse poje in glasno moli. Zvečer ob pol 9. uri jc bi|a procesija z gorečimi svečami; zvonik in cela fasada cerkvc električno razsvetljena našemu škofu na ljubo. Pogled na to razsvetljavo s tisoč električnih žarnic v vseh mogočih barvah in na tisoče ljudstva (bilo jc irancoskih romarjev 4 do 5 tisoč) jc tako impozanten, tako pretresujoč da človek strmi in molči pa sleda, kaj naredi vera in zaupanje na Brezmadežno.
K<> jc bila ta večerna procesija končana, so sc vsi tisoči romarjev s svojimi duhovniki zbrali na csplanadi pred cerkvijo, kjer so peli »čredo«, nato pa so duhovniki prosili našega škofa za višjepastirski blagoslov. Naš škof ves ginjen stopi na vzvišen prostor kjer ga pozdravi neki dekan (izvrsten govornik). Ko škoi podpli blagoslov, vse ljudstvo poklekne. na to pa sc vzdigne in iz tisoč in tisoč grl zaori klic: »Vivc monseigncur d' Aus-triche« (Živel avstrijski škof!) moški dvigajo klobuke, ženske mahajo z robci!
Sploli je francosko ljudstvo ves dan naj-prisrčnejc pozdravljalo našega škofa, če se je ic ustavil prevzvišeni, takoj jih jc bilo krog njega polno iz vseh stanov, ki so ga prosili za blagoslov.
Jutri popoldne ob pol peti uri bo zopet naš škof imel procesijo z Najsvetejšim okrog bolnikov. Gotovo bo jutri še več ljudi, ker žc prihajajo romarski vlaki.
ZAPLENJENI TAJNI SPISI RUSKIH REVOLUCIONARJEV.
P e t e r b u r g. Ruska policija jc dognala iz zaplenjenih tajnih spisov revolucionarne stranke, da so Japonci zdatno podpirali revolucionarje z denarjem. V spisih so natančni podatki, da so dali Japonci samo v dveh slučajih za orožje 925.000 frankov. Med revolucionarji in Japonci jc posredoval bivši japonski vojni ataše v Peterburgu. Sestanki so se vršili v nekem pariškem hotelu. Večinoma sta posredovala Luca Ziliakas in Dekanov. Nakupljcno orožje so razdelili, in sicer so dobili rev. Finci 8000, poljski 5000 in ruski socialisti 12.000 pušk. Ladja, ki jc vtihotapila orožje v Rusijo, jc stala okrog 4000 funtov šterlingov.
Telefonska In brzojauna poročila.
POtiREB KAPLANA ŠUMERJA. Trbovlje, 4. avgusta. Truplo kaplana Šumerja prepeljejo sem. Pogreb ho jutri v nedeljo popoldne..
a	Čm »p»-■•*io|a	Stenji barometru t mm	T.mp«' ritnri p« C.liiju	V.trovl	H.fe.	ih o.
3	9. iveč	35 3	24'0	brezvetr.	jasno	
	7. ijutr.	735 9	20-5	sl jzah.	jasno	00
	2. pop.	73'. 4	32 7	a	n	
BOJ V BOSNI.
Sarajevo, 4. avgusta. O bojih v Belini se poroča sem: Povodom pobiranja desetine v Belini so se uprli kmetje. Napadli so orožnike in uradnike. Mnogo oseb je mrtvih iu ranjenih. Na pomoč oblastim so prišli vojaki iz Zvornika na srbski meji. Belino so obkolili vojaki. Mnogo oseb je aretiranih. Vojaki nikogar ne puste v Belino in nikogar iz Beline. Mnogi bosenski begi so preko Drine pobegnili v Srbijo.
BOJI V STARI SRBIJI.
Belgrad, 4. avgusta. V kuamonovski kazi v Stari Srbiji so vstaške čete imele dva dni krvavo borbo z velikim številom turških vojakov. Turki so morali bežati.
ARETACIJE RADI PROTIGRŠKIH DEMONSTRACIJ.
P I o v d i v , 4. avgusta. Radi protigrških demonstracij je bilo aretiranih 120 oseb.
NOVA HRVAŠKA VLADA ZA MAŽARONE.
S i s e k . 4. avgusta. Meščanstvo je sklenilo, da ne priredi nameravane bakljade na čast novi vladi, ker je nova vlada pričela svoje delo s tem, da sta avanzlrala dva najbolj kompromitirana okrajna predstojnika, pristaša Kliuena.
ZA NOVA SRBSKA TRGOVINSKA POTA.
Belgrad, 4. avgusta. Z 81 proti 39 glasovom je srbska skupščina dovolila 500.000 frankov za nova trgovinska pota.
NEMŠKI CESAR V MILANU.
Milan, 4. avgusta. Nemški cesar pride sein obiskat razstavo mesca septembra.
POLJEDELSKA STAVKA V GALICIJI.
L v o v, 4. avgusta. V Burstyji je aretiran rusinski duhovnik Petryckoy, ker je nagovarjal k poljedelski stavki.
UPORNE RUSKE LADJE.
R e v a I, 4. avgusta. Torpedovka št. 106, ki se je uprla povelju slediti uporni križarici »Pamjat Azova«, je prodrla pred Reval. Moštvo ostalih bojnih ladij je stopilo na suho in poiskalo varstva v gozdu. Križarica »Abrek« je priplula k obrežju in izkrcala moštvo, moštvo ladije »Pospešnij« je pogasilo na ladiji ogenj in pustilo tako ladijo na morju.
GENERALNA STAVKA V PETERBURGU.
Peterburg, 4. avgust. Kljub dosedanjim zagotovilom, da generalnega štrajka še ne bo, se je danes takoj po polnoči pričel tu generalni štrajk povodom prepeljave trupla umorjenega člana dume Herzensteina s finskega kolodvora na moskovski kolodvor. Med prebivalstvom je silno razburjenje, ker je preki sod dal ustreliti nekaj radi revolucije osumljenih oseb. Oblasti se trudijo, da bi na glavnih kolodvorih vzdržale promet s pomočjo vojaštva.
Peterburg, 4. avgusta. Kljub sklepu delavskega sveta, da se prične generalni štrajk se vrši še promet na vseh progah. V Peterburgu stavka peti del delavcev. Promet z ladjami ie normalen.
POLOŽAJ V HELSINGFORSU.
H e I s i n g f o r s , 4. avgusta. Brzojavni in železniški promet je normalen. Mir se vrača. Senat ie imel včerai sejo v kateri je sklepal kako nastopiti proti rdečim gardam.
H e I s i n g f o r s , 4. avgusta. Pri nemirih na otoku v Sveaborgu je bil ubit en polkovnik, 10 vojakov, 35 oseh težko in 40 oseb lahko ranjenih.
UPORNI VOJAKI V POLTAVI.
P o 11 a v a. 4. avgusta. Na mestnem trgu tabore: en infanterijski bataljon, ena artilerijska brigada, šest kazaških stotnij, ki so sc uprli izvrševati še dalje službene predpise. Uporni vojaki so predložili svoje zahteve in groze, da bodo mesto obstreljavali, ako se jim ne ugodi.
REVOLUCIJONARJ1 TISKAJO UPORNE OKLICE.
Jekaterinoslav, 4. avgusta. V držav no tiskarno so udrli revolucionarji in prisilili stavce, da so stavili in tiskali vyborški oklic na narod.
HERZENSTEIN — ŽRTEV SVOJEGA ODERUŠTVA.
Peterburg, 4. avgusta. Resni ruski listi poročajo, da umorjeni član dume Herzen-stein ni bil »profesor« ampak tajnik moskovske agrarne banke po kateri je pri zemljiških kupčijah uganjal najnesramnejša oderuštva. Ti listi so mnenja, da umor ni bil političen, ampak, ampak da je kaka žrtev, umazanih židovskih zemljiških špekulacij umorila Herzensteina.
ANGLEŽI PRIČAKUJEJO DA SE PRIČNE
V RUSKI ARMADI SPLOŠNI UPOR.
London, 4. avgust. Poročila iz Peter-hurga javljajo, da je ondi silno razburjenje. Pričakuje sc splošnega upora v ruski armadi. V skladišče orožja v Kazanski ulici so danes ponoči udrli revolucionarji in odnesli več sto pušk. Straža, ki je stala pred skladiščem je izginila.
B e r o 1 i n , 4. avgusta. Poročila o novejših dogodkih v Rusiji prihajajo sedaj preko Helsingforsa. Brzojavna in telelonična zveza preko Varšave in Peterburga je bila ponoči v neredu.
ZOPET ATENTAT.
S a m a r a, 4. avg. Na guvernerja je bila vržena bomba, ki je guvernerju odtrgala glavo in roki. Napadalec je prijet.
CAR IN SVETI SINOD.
Peterburg, 4. avgusta. Višjega pro-kuratorja svete sinode Samarina je car sprejel v avdijenci.
Meteorologično poročilo.
Višina n. morjem 306 2 m, srednji tračni tlak 7H6'0 mn
Srednla včeralšnl« temn 24 7*, n»rm 19 6*.
Matere, hranite deco same! Poletje je najnevarnejša letna doba /a dojenčke Stotisoče otrok, ki se hranijo na steklenice, pobere mučna bolezen bljuvna griža, mejtem ko se krasno razvijajo dojenci L a c t a g o 1 daje živež in omogočuje materam, da morejo same hraniti. Priporočajo ga prve zdravniške avtoritete. Dobiva se v lekarnah in drožerijah. Prospekte o „Naravnem hranjenju dojen-cev razpošilja zastonj in franko Viljem Maager, Dunaj, III , Heumarkt 3 o.	1660 12-2
Zahvala.
Katol. narodno dijaštvo, ki se je udeležilo izleta v Idrijo, izreka tem potom svojo najiskrenejšo zahvalo vsem, ki so pripomogli, da sc je vsa prireditev tako sijajno izvršila; zlasti g. dež. poslancu in dekanu Arkotu. vsej cenj. duhovščini, slavni kat .delavski družbi in njenemu sl. pevskemu zboru, vsem, ki so blagovolili prepustiti stanovanja došlecem, g. Fr. Didiču za izvrstno postrežbo, in slavni rudniški direkciji, ki je dovolila ogled rudnika. Odneslo je katol. narodno dijaštvo iz Idrije najlepše spomine. Zavednemu krščanstvu Idrijčanov velja naše občudovanje, njim veljajo naše simpatije!
Pilil. I. Dolenec, tč. predsednik »Slov. dijaške zveze«; iur. M. Malnerič, tč. predsednik »Zarije«; phil. M. Božič, tč. predsednik »Danice«.
Poslano.
Z ozirotn na dopis iz Škofje Loke št. 168. z dne 25. julija izjavljam: Ni res, da sem jaz predlagal, naj se gospod župnik »izbacne« iz občinskega odbora. Rekel sem pa: Ker mi je za gotovo znano, da gospod župnik več noče biti izvoljen v občinski odbor, volite, katerega hočete, ker tudi jaz ne prevzamem kandidature. Iz te moje izjave se torej nc more sklepati isto, kar je bilo pisano. — Franc Sušnik iz Škofje Loke.
Karel, Alojzij in Anton Ros> mann naznanjajo v svojem in v imenu vseh sorodnikov vsem prijateljem in znancem prežalostno vest o smrti svoje iskreno ljubljene matere, oziroma stare matere, sestre, tašče, tete in svakinje, gospe
Josipine Rosmann
roj. Kralj
ki je po dolgem, težkem trplenju, Bogu vdana, danes, 4. avgusta t. 1., ob polu-štirih zjutraj mirno preminula.
Truplo drage pokojnice se popelje v ponedeljek, dne 6. avgusta t. 1., ob 10. uri dopoldne iz hiše žalosti, Gradišče št 2, na južni kolodvor v Ljubljani, odkoder se prepelje v Novo mesto in se prenese s kolodvora istega dne popoldne ob 6. uri na novomeško pokopališče k večnemu počitku.
Pokojnico priporočamo blagemu spominu.	1741 1—1
Ljubljana,
Novo mesto, ^e 4. avgusta 1906
m mmmmmmmmm^mmmimmmmmm
1 Prvo kranjsko podjetje za umetno steklarstvo in slikanje na steklu I
■••i
I Avgusta Agnola v Ljubljani
|? Dunajska cesta št. 13 poleg ..Figovca"
:::j se priporoča prečastiti duhovščini in cerkvenim predstojništvom kakor p n. občinstvu za pre-vzetje in solidno izvršitev vsakovrstnega
| umetnega steklarstva i. slikanja na stekln
!::: za steklarstvo v figuralni in navadni orna-mentiki, stavbno ter portalno steklarstvo
:::! kakor vsakovrstna v to stroko spadajoča dela vse v najmodernejšem slogu in po najnižjih cenah.
iijj Zaloga kakor velika izber steklenega in porce-lanastega blaga vsake vrste, svetilk, zrcal, okvirov, po-dob, izdelovanje okvirov za podobe itd. i73i B2-i
:j«S Narisi in proračuni na zahtevo zastonj.
:::! Spričevala mnogih dovršenih del so na razpolago p. n. odjemalcem v ogled.	Kj.

miii;(::t:ss:sts;s:;i:st;i(i:ssi;:i«(sit:s;st ............................................
WM»MM..»»»M.MWW»».MWM».M«.«.
pekarija
v trgu Cerknici se di v najem pod prav ugodnimi pogoji; je edina v trgu, torej brez konkurence. Naredi se veliko prometa, ker je trg velik in se nahaja ondi c. kr. sodnija in davkarija ter so vsako leto vojaške vaje (manevri) po več časa.
Natančneja pojasnila daie lastnik Ant. Majdič, Kranj, ali pa v Cerknici št. 62. 17^3 3—2
mmmmtmiHfHnmmmmtmKftffff
Odda se takoj pod jako ugodnimi pogoji lokal za	1721 2
prodajalno
na Jesenicah,
v hiši, kjer obstoji ta obrt že nad 25 let. Leži tik kolodvorskega skladišča in železnice. Zraven je tudi stanovanje in skladišča.
Več se izvč pri lastniku Ivanu Fe r j a n u na Jesenicah, Gorenjsko.
Oddati je
1715 3-3
prodajalna
v pritličju na Dunajski cesti 20, in
sicer takoj.
Poizve naj se v odvetniški pisarni dr. I. M. Hribarja v Sodnijskih ulicah 2.
sprejme takoj v trajno delo
Anton Hrovat, mi
v Žirovnici, Gorenjsko. 174
mizar
1740 2-1
Učenca
za trgovino z mešanim blagom,
kateri ima primerno šolsko izobrazbo, sprelm. takoj yiklop Skep,
trgovec, Ig pri Ljubljani.
Štedilnike
jij vsake vrste, za prestavljanje kakor tudi za vzidavanje, in vse njih posamezne predmete priporoča v največji tzberi in po najnižjih cenah 1732 6-1
trgovina z železnino

Hl-
posehni oddelek za hišno in kuhinjsko orodje, Ljubljana, Vodnikov trg 5.
1	Svojim cenjenim odjemalcem kakor velecenjenemu f
občinstvu v Ljubljani in okolici sploh naznanjam vljudno, da je gospod
pristopil v mojo trgovino kot solastnik in prevzel z današnjim dnem samostojno vodstvo te trgovine.	1738 1
Ve lespoštova njem ti dana
K. Till
v tvrdki Karol Till, trgovina s papirjem in pisalnimi potrebščinami.
———
Vljudno se oziraje na predstoječe naznanilo si usojamo izraziti tem potom svojim velecenjenim odjemalcem najiskrenejšo zahvalo za vse nam tako obilno izkazano zaupanje in jih prosimo najvljudneje, da nam izkazujejo i nadalje svojo naklonjenost.
V bodoče bomo obračali prav posebno pozornost na največjo popolnitev zaloge predmetov naše stroke in skušali si nabaviti vse vrste od najcenejših do najdražjih ter le najboljše kakovosti. — Z najtočnejšo, najcenejšo in najboljšo postrežbo si bomo na vso moč prizadevali, da ustrežemo željam svojih cenj. odjemalcev, ter proseč najizdatneje podpore našemu stremljenju, priporočamo se velespoštovanjem
TILL, WIN D EIS
v tvrdki Karol Till, trgovina s papirjem in pisalnimi potrebščinami.
Dogaška Qlatina
J^.	»»»'»I« I	I^^V^I^V^
Štajersko
v/*.
Ztletniika postnja, pošla in brzojavni urad.
Krasna lega, srak poln ki-slika, brez prahu. Moderna uredba, žlrabno družabno življenje.
Nova hydro elektr. mehan. therapeut. zdravllnloa v velikem modernem | ■loga. Zdravljenje z mrzlo vodo, elektr. razsvetljava ln banj. kopeli, lnhalatorlj, pneuru. aparat, parne kopeli, elektr. maaaia, lolnčne kopeli, zdrav, gimnastika, — Preizkušena zdravllnloa za bolezni v želodoa. 6revlh, na Jetrih, ledvloah, I kron. zaprtju, hamorrholdah, kamnu, debelosti, slad. bolezni, dalje proti trganju, | katarom v grlu ln krhlju. Najmočnejši zdrav, vrelol, podobni kot v Karlovih
ln Marijinih varlh.	1693 b 2 -1
Šolske sestre v Trstu,
via P. Besenghi 6.
Učllišče m uzsojeunlišče za deRlice. mi"
Temeljit pouk po učnem načrtu za osem-razredne ljudske šole na Primorskem.
Letna plača 450 K. — Hiša z vrtom, lep in zdrav kraj, krasen razgled na morje, kopalnica, Sprejemajo se tudi deklice v oskrbo čez dan.
Pouk v slovenskem, nemškem, italijanskem, francoskem in angleškem jeziku ; v godbi: glasovir, gosli, citre, petje; v ženskih ročnih delih, v risanju in slikanju.
Pivovarna J. PERLES
LJUBLJANA, PrcSernove ulice 1
priporoča
izvrstno marčno pivo
——— v sodčkih in steklenicah. —— Najstarejša svečarska tvrdka. — Ustan. pred 100 let
Fr-S
tipeue
priporoča vcletiatltl duhovščini ter glavnemu občinstvo
zajamčeno pristne iebelno-voščene sveče
za cerkev, pogrebe In procealje,
voščene zvitke, Izbornl mčd-pitanec
hoji se dobiva v steklenicah, škatljah In ikaflh v pol|ubnl velikosti ter poceni. Kupu|e se tudi vsak čas med vpan|lh, sodčkih, kakor (udi vosek in iuho satovje, po kolikor mogoče visoki ceni. Za oblla naročil* se toplo priporoča In zagotavlja točno In poiteno postreči.
1657 52-50 |j JU Bil J AN«,
Prešernove (Stonove) ulice 7.	Perlesova hiša.
744 62-18
Anton Presker
krojač v Ljubljani, Sv. Petra cesta St. 14
se priporoča preč. duhovščini rjnhf]Wnit){P (lhlPltP v izdelovanje vsakovrstne UUHUVimilK UIJIKUK
Iz trpežnega In solidnega blaga ps nizkih oenah.
0p3o znaiovg°oik0 izgotovljene obleke.
posebno na haveloke v največji izberi po najnižjih cenah.
DobtTllei] uniform avstrijskega društva ieleinlšklh uradnikov.
si morejo vsak dan zaslužiti gospodje in dame brez vsakega napora.
Vprašanja ustno ali pismeno le v nedeljo, ponedeljek in torek od 9— 11 dop., Gosposke ul. 15., part. na levo.
1625 3—2
Yažno!
Za
Yažno!
,i i
g, trgovce in zmnorejce.
Najboljša iu najcenejša postrežba
za drogve, kemikalile, zelišča, cvetja, korenine itd. tudi po Kneippu, ustne vode in zobni prašek, ribje olje, redilne in posipalne moke za otroke, dišave, mila in sploh vse toaletne predmete, fotografične aparate in potrebščine, kirurgična obvezila vsake vrste, sredstva za desinfekcijo, vosek in paste za tla itd. — Velika zaloga najfinejšega ruma in konjaka. — Zaloga svežih mineralnih I65b	vod iz soli za kopel. 62—2H
Oblastv. konces. oddaja strupov.
Za živinorejce posebno priporočljivo: grenka sol, dvojna sol, soliter, cncijan, kolmož, krmin, apno i. t. d. — Vnanja naročila se izvršujejo točno in solidno.
Drogerija Anton Kane
LJubljana, Šelenburgove ulice 3.


FR. SEVČIK, puškar
v Ljubljani, Židovske ulice št. 7.
Priporoča svojo veliko zalogo
najboljših pušk in samokresov
lastnega izdelka, kakor tudi belgijskih, sulskih in čeških, strogo preizkušenih pušk, za katere jamčim za dober strel.
Posebno priporočam lahke trocevke in (Bock) puške s Krupp-cevmi
za brezdimni smodnik.
Tudi velika zaloga vseh lovskih po> trebščin po najnižjih cenah.
16G3 20—4
Popravila in naročbe se točno in zanesljivo izvršujejo. • \ Ceniki na zahtevanje zastonj in poštnine prosto. .•.

J
zavarovalnica za življenje v Londonu.
Podružnica za Avstrijo: Dunaj, I. Griselastrasse 1, v družbeni liiši.
Aktiva družbe dne 31. decembra leta 1904 .........K	216.505.894-39
Letni dohodki na premijah in obrestih v letu 1904 ......„	32,391.311'51
Izplačila za zavarovalne in rentne pogodbe in za vzvratna nakupila itd. od družbinega obstoja (1848).........„	491,748.857 43
Tekom leta 1904 je družba izpostavila 5803 pogodb z glavnico .	„	46,087.478-74
Kot varščino za avstrijske zavarovance je vlada priznala
naslednje vrednosti:
Zaloga družbe pri c. kr. državni centralni blagajni na Dunaju
je znašala..................K	26,416.938-10 nom
Posestvo na Dunaju................„	1,050.000-—
Posestvo v Pragi...................490.000 —
Izplačana posojila zavarovancem.......... „	3,840.249'38
K	31,797.187-48
Načrte in tarife, na podlagi katerih izdaja družba zavarovalne pogodbe, kakor tudi
ponudbene obrazce dajč brezplačno
Glavni zastop za Kranjsko in Spodnje Štajersko
v Ljubljani na Franc Jožefovi cesti 17 pri GVIDONU ZESCHKO.
NB, Tu se sppejmo tudi izvedeni potovalo! in zastopniki.	1723 12—12
POZOR AMEMKflNCI
in sploh vsi, ki prihajajo v Ljubljano na največjo zalogo moških in ženskih
izgotovljenih oblek
domačega izdelka, dalje obuval, srajo, klobukov, kovčegov,
solnčnikov, slamnikov robcev in šerp itd. po izredno nizki ceni.
hbbbJ 762 39—16 th^MnaBB

MATEJ OREHEK
trgovina v Kolodvorskih ulicah it. 26
v lastni hiši v Ljubljani (£3 Tik znane T/šlerJeve gostilne. O
Vino
rumeno, rdeče in belo iz lastnega vinograda v Sromljah prodaja g. J. Zehner v Brežicah ob Savi, od 18 do 21 kr.
819 19—11
r

Solidno delo! Nizke cene!
Josip Stariha
692 F. S. Nolli-jev naslednik 52—19
Ljubljana, Vodnikov trg
se priporoča preč. duhovščini in slavnemu občinstvu v Ljubljani in na deželi za vsa
kleparska in vodovodna
dela kakor tudi za vsa v to stroko spadajoča popravila.
Izdelovanje se vrši pod kemiSko kontrolo preizkuševalnice za hranila in živila, Dunaj, IX, Spital ulice št. 31, ki jo je potrdilo visoko c. kr. notranje ministerstvo.
Kupovalci Ceres-maščobe smejo v tem zavodu vsikdar brezplačno preiskati dati blago v izvirnem zavitku.
Seb. Unterhuber, lastnik Fr. Benque
Ustanovljeno 1870. • tovarna cementa v Weissenbachu, tovarna cementnih % Ustanovljeno 1870. izdelkov in umetnih kamnov, podjetje za betonske naprave in naprave vodnjakov.
Glavna tovarna v Beljaku, Šolska cesta 21 • Fillialka v Ljubljani, Dunajska cesta 13
Telefon it. 237
nasproti topničarskl vojašnici
priporoča se
Telefon it. 237.
v izvršitev vseh kamnoseških del in umetnega kamenja (v različnih Imitacijah) kakor: posamezne dele za fasade, balkone; grobne spomenike Itd.; stopnice po naročilu narejene z železno sestavo ; cementne
cevi (rore) z vloženo žično pletenino za napravo vodotokov, vodovodov itd.; plošče iz cementa (Metalllque), preproste In z raznimi vzorci za tlak po cerkvah, hišah, hodnikih, kuhinjah, trotoarjih Itd. — Prevzetje betonskih naprav in vodnjakov na podlagi posebnega patenta. — Portlandcement in Romancement iz \Veissenbacha. — Proračuni zastonj in 748 30—lr	poštnine prosto.
Fodpiiana ima v zalogi najraznovrstnejfte trpežno, krasno
blago ma bandora, baldahina, raznobarvne plaižo, kaanle, ploviala, dalmatihe, ve-lume, albe, koretelje, prte itd.
iploh v«e, kar ie rabi v oerkvl pri gluibi božji. — Prevzema tadi vezenje, prenovljen]« stare obleke in vsa popravila. — Izdeluje ročno In poSteno po najnižji eeni bandera in vso drugo obleko.
Preč&Btite gospode prosim, da se blagovoli pri naročilih azir&ti na domačo tvrdko ter ne av&žujejo tujih tvrdk, dra-ftev in potujoiih agentov.
Zagotavljajo hitro in najpo&tenej&o postrežbo in najnižjo ceno, zatrjuje, da bode hvaležna tudi za najmanj&e naročilo Naj odličnejšim »po&tovanjam ie priporoča 2189 26—18
Ana Hofbauer,
Imejiteljica zaloge cerkvene obleke, orodja 9n posode
v Ljubljani, Wolfove ulloe 4.

N
o"
TO
C
cr
K S
K
B a
3
S
5"
■B a
9 1

o	i?
£ S-3. 5' o ^ o
» o s« B » S •ir" s, — „ 5r » 3 a -o £ S".
« -J n & "
Si«,'

n
*
N 3 O n
<JC 7\ c X r' — 'J. O. »> g" « 6). _
c »
— LC -
■o »
= 2.° S Š » o o ~ g.
B. - N. D _ 3
"'S-O
.. < C D. ®
3 -4- g. N, ■?2"< s-a <
_ O« g D O
O, I"} s. u O oo ffl -i 2 „ —~
* 3 - 3 S
^ 3 3 p -s-
° »
v, ro
% ~ =r SL >r o ® © o o w -
™ ^ Z. —• -n
e t
s
T
>
Z
Streha prihodnosti.
Patentirana v 30 državah.
■o
<o
62 tzsz -eaiAon zi J"'
5jndo qiu§ajis sisja aSrup G3JE>A Zl	lB q 3 J } S
jr ^^^^^^			. A JN^* X JV^* A JN^* i jN^C-t' '' * JV^^A JV—JS^CA1'-
			
vmmmm			MiMMilS
	■ ■		•€i M j i ■■
Najprimernejša, najcenejša in dobra vožnja iz
Ljubljane v Ameriko
je in ostane preko Trsta z brzoparniki prve angleške parobrodne družbe „Cunard Line" to je geteve in se ne da vtajiti. Veliki modem« opravljeni snažni parniki te družbe odhajaj« iz Trsta vsake 14 dni. Pouk in vozne liste daje oblastveno potrjeni zastopnik Andrej Odlasek, dosluženi uradnik državnih železnic inhišni posestnik v Ljubljani, Slom-Skove ulice 25 bliže cerkve Srca Jezusovega. Kdor želi več pojasnila, naj tu pismeno povpraša ali pa pride osebne v pisarno. Po kolodvorih In cestah nikdo ne čaka in
tudi na druge silne načine nihče ne vabi.	1969 38
FAFF-ovi šivalni stroji
so najboljši za rodbinsko jjorabo,
SOr Šivajo, gotijo in pleto is
ne prekosilo za obrtne namene šivajoč sem in tje (Txugellager).
Glavno zastopstvo: FRAN TSCHINKEL
Ljubljana, Mestni trg 9.	Kočevje, v gradu.
(B JI
L V
E <
JOT Najcenejša vožnja v Ameriko. TgSK
E. Kristan
oblastveno Koncesllonl-rana potovalna pisarna
za
'Ameriko
v Ljubljani Kolodvorske ulice št. 41
(na dvorišču).-
118 52—40
P
3
n i
K
ti
U

Brezalkoholna pijača izvrstnega okusa iz sadnega soka.
Nareja jo G. P I C C O L I
lekarnar v Ljubljani.
1454 10—5
l{ .....
mlade instare, za zdrave in bolne prijetno, žejo gasečo, re-13	dilno in za prebavne organe zdravo pijačo.
1 steklenica 1 krono.
Naročila se izvršujejo točno po povzetju.

fiil
UP
Ideal hišne gospodinje je
„Parket-Rose44!
Edina
mast za parketna tla
katera se da z vodo in milom izpirati, za lino-lej, xylolith in za
mehki lesni pod.
Vsako snaženje potem s trdim voskom odpade. Ni več črnih, zamazanih
sobnih tal. Ni več prahu v stanovanju. 1667 10-2
Glavna zaloga za Kranjsko:
tvrdka
Ant.Krisper
I Ljubljana.
Nadaljne zaloge: Brata Eberl, Ad. Haupt-mann itd.
Za dela „P a r k e t -
Ros e" priporoča se:
Snažilni zavod Peter Matelič.
Telefon št. 155.
Vožnja t raja -dni Q dni
znajnovejšimi leta 1905 in 06 zq ra je n i m i ~ve! i Ka nski m i parniki
^»Hi^pafo^n črtane
Pojasnila daje zastopnik f^C^H nin
ubljana j@iofeKe-ur.ee štv. 28
Odhod iz|iubliane vsakj ponedele^toreK^četrteKj^ tednu.

Naznanilo!
©
Usojam si svojim častitim prejšnjim naročnikom in slavnemu občinstvu najuljudneje naznanili, da sem z današnjim dnevom zopet otvoril svojo
zalogo piva
v Metelkovih ulicah šf. 19-
Prodajalo se bode : uležanec, marčno in dvojno marčno pivo v sodčkih po i/s, '/4 in '/2 hektolitra, kakor tudi marčno in dvojno marčno pivo v zabojih po 25 steklenic. Za častita naročila se priporoča
Julij Stare,
1701 10-4	posestnik v letu 1818 ustanovljene
pivovarne v Mengšu.
JOT Najcenejša vožnja v Ameriko.
I
1291 189
»Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani"
Podružnioa v CELOVCU.
Kupuj« in prodaja tm vrst« rent, ustavnih pisem, prijoritet, komunalnih obligacij, srečk, delnic, valut, novcev in devii.
Promeia Izdaja k vsakemu žrebanja.
Akcijski kapital K 2,000.000'-. Rezervni zaklad K
ZamentikVH ln nkukomptaj*	Daje predaj me nn vrednottne papirje,
iiirebans vrednostne papirje in vnovčuj« Zavaruj« are&ka proti kurzal zapale kupone.	izgubi.
Vlnkulujo In devlnkuluje vojaške ženltnlnsko kavcije.
HT Bakonpt in inlraaao aaanl«,	JUT Bonna aaroilla.BM
Podrulnioa v S P L J E T U.
Denarne vloge aprejema
v tekočem računu ali na viožno knJUico proti ugodnim obrestim. Vloženi denar obrestne od dne vloge do dne vzdiga.
Promet b čeki In nakaznicami.
Delavci
se sprejmejo v trajno delo
Pred škofijo št. 3.
i *
in | ucenca sprejme FERDINAND PRIMOŽIČ,
Ljubljana, Breg 20. 1738 1-1
V Celju
se pod ugodnimi pogoji proda
na zelo lepem prostoru, pripravna za bivališče mali rodbini, posebno za letovišče, ali za kakega obrtnika.
Vpraša naj se v trgovini g. J. Gro-belnika v Ljubljani. 1724 2—1
Oddajo se:
za november termin pisarniški, društveni, trgovinski prostori, kakor tudi kleti, skladišča, mala in velika stanovanja.
Več poizve se v pisarni Deghenghi, Kolizej.	1706 1
Postavno varovano. Vsako ponarejanje ia ponatiskovanje kaznivo.
Edino pristen je Thlerryjev 2630 balzam 52—31
le z zeleno znamko „redovnica*. Staroalavno neprekoano
proti slabemu prebavljanju, krčem v želodca, koliki, kataru, prsnim boleznim,
influenei itd. itd. Cena 12 majhnih ali 6 dvojnatih steklenic ali 1 velika specialna steklenica s patent, zamačkom E 5*— franko.
ThierryJ«vo centifolijako mcuilot povsod znano kot non plus ultra
proti vsem £e ako starim ranam, vnetjem, ranitvam, abscesom in oteklinam vseh vrst. Cena: 2 lončka K 3'60 se pošlje le proti povzetju ali denar naprej.
Lekarnar A. Thierry v Pregradi pri Rogaški Slatini.
3ro3nra s tisoči originalnih zahvalnih pisem gratis in franko. V za-logiv skoro vseh večjih lekarnah in medicinalnihdrogergah.
o
o ■o
parna žaga Dcg^cng^i
Ljubljana
kupuje vedno proti gotovini vsake
vrste hlodov, potem proda butarice, žamanje in žaganje. 96g 14
V večjem trgu na najlepšem prostoru ie od.<l:« t a k o j ali po dogovoru iobro vpeljana večja
mešana
trgovina
jako lepimi prostori in prometom.
Kje, povč iz prijaznosti upravništvo ilovenca,,1	1700 2
Naznanilo!
Slavnemu občinstvu in vsem svojim cenjenim naročnikom uljudno naznanjam, da sem s 1. avgustom preselil svojo
mizarsko delavnico
z Erjavčeve ceste št. 9
v Bohoričeve ulice 3 (Vodmat).
Se uljudno priporočam za nadaljna veleč, naročila, zagotavljajoč solidno delo in nizke cene.	1717 5-1
S spoštovanjem
AL. TRINK »mizarski mojster
Bohoričeve ulice št. 3, Vodmat.
STENSKE URE
z bitjem podobno zvonu
jc zadnja novost v Izdelavanju ur. Te francoske minialur-stenske ure so 70 cm dolpe , omara , kakor kaže slika, je iz naravnega orehovega lesa najfinejše politirana, z umetno izrezlianim nastavkom in bije vsake pol in cele ure. Olas je prijeten ln lepodoneč, onemu stolpne ure varljivo podoben. Cena K 10'—, z navadnim bitjem K 9 —. Ista ura z godbo, igra vsako uro najlepše koračnice in plese, K 12 —. Zaboj in zavojnina k vsaki uri 80 v. Te stenske ure niso le zajamčene naminuto natančno idoče, triletno pismeno jamstvo, marveč vsled krasne izdelave tudi lep in eleganten sobni okrasek. — Budilka z godbo mesto zvonca K 12 —, nikelnasta Roskopf-remnnt. ura K 5" — , pristna srebrna remont, ura K 10—. Pošilja se le proti povzetju. Neprimerno se vzame nazaj in povrne denar, torej nika-kega rizika. — Velik Ilustriran cenik o urah, verižicah, prstanih Itd. zastonj in franko.
Josip Spiering, Dunaj, I.,
Postgasse 2—27. 697 b 15 — 13
A. Kraczmer
klavirjev
Lj ubij Ana, Sv. Petra cesta 6
priporoča
popolno zalogo Kratkih klavirjev mlggonov in planin
najbolj renomiranih firm po najnižjih cenah. Pre-igra d i klavirji, solidno i» stanovitno prenarejoni so vedno v zalogi, s—
Edino zastopstvo za Kranjsko firm: L. B&sendor-ler, c. kr. dvorni in komorni izdelovalec klavirjev na Dunaju; Br. Stingl, c. kr. dv. zalagatelja na Dunaju.
Klavirji »e popravljajo, obirajo Iu iuvr&uje ne pod-la/ianje x usnjem titrokov-njaško In preskrbno In maradunavajo nHlaeneJ&e.
2178 52-39
lozorjiotarii!
Dobro idoča kol»«*wk» brez konkurence se takoj proda zaradi družinskih razmer na Jesenicah št. 30, Gorenjsko. 15~6 3—3
Najboljša pitna voda
pri epidemijski nevarnosti, v podobnih slučajih že večkrat preskušena. od zdravniških (X.) avtoritet priznana, je
W"	n ii	__
alkalična kislina
Ta voda je popolnoma prosta organičnih snovij in daje posebno v krajih s sumljivo vodo iz vod-njakov iu vodovodov najugodnejšo pijačo.
Uvirek: Giesshubl Sauerbrunn,
t«l«i. postaja, zdravilni kopališči pri Kariavih varil
Prospekti zastonj in franko.
V Ljubljani se dobiva v vseh lekarnah, večjlk ■vivarijskih prodajalnieah in trgovinah i jestvinami ia riaom.
Zaloga pri Mlhaal Kast »ar-J« in Pata« lassnlk-a l|ibl|aal.	114 52—28
Kadi zapoznele sezone se dobe najfinejše izvršene volnene	1629 ti
Tennis - obleke P0
12 gL
Najfinejša in največja izbera kolekcije za gospode in dame po čuiovito nizkih cenah.
Angeško skladišče oblek
O. ■*«»-■«-	W I ,
Ljubljana, Mestni trg 5.
Kuharica,
stara 33 let, izvežbana v vseh strokah gospodinjstva, in lepega vedenja, želi dobiti službo v kakem župnišču.
Naslov: Antonija Skaberne, Via molo 1, Reka.	1728 2—t
Oznanilo.
Pri tukajšnjem ekonomatu c. kr. finančnega ravnateljstva se bo dne 16. avgusta 1906 ob 10. uri dopoldne prodal različni
škartirani papir
po javnem dražbenem potu.	1727 2 — 1
Ljubljana, dne 3. avgusta 1906.
Hišo,
v kateri je stara postilna, prodam takoj iz proste roke.
Zravem hiše je velik hlev, vrt, pod, šupa in polje.
Poizve se pri lastniku Anionu Hafnerju, Škofa Loka, Kapucinsko predmestje 13.	1729 5 — 1
prodajalna
s stanovanjem, kjer se nahaja dobro vpeljana specerijska trgovina (branjarija), pripravna tudi za vsako drugo obrt. odda se za november termin.
Pojasnila pri Avg. Jenko-tu, peku, Marije Terezije cesta 7.	1730 i
Dunaj-
■ke želodčne kapljice, vetrove odganjajoče in želodčni krč utešujoče priznano uspešno ljudsko zdravilno sredstvo. Steklenica 20 vin., 6 steklenic 1 K. Odvajalne krogljice, posrebrene, učinkujejo očiščujoče, ne da bi povzročile bolečin. Škat-ljica 70 vin. — Dobita se v lekarni Mardet-schlaegerja, kemika pri zlatem orlu * Ljubljani na Jurčičevem trgu poleg železnega mostu.
Zaloga kosmetičnih preparatov „Ada° (oblastveno zavarov.) : Ada-milo. Ada-kream, Ada-ustna voda, Ada-zobni prašek, Ada-voda za lase In Ada-pomada.	183 49—2?
naravna mineralna voda
NaMi
Natron-urelec.
Glasom zdravniških izjav, izborno učinkuje pri: nerednem prebavljanju, trganju, diabetes, preobilici vod kisline, bolezni na mehurju in ledvicah, ka-tarih v sapniku ali prebavnih organih.
Glavna zaloga v Ljubljani pri
Mihaelu Kastnerju. Dobiva se tudi v vseh lekarnah in drožerijah 2510 21

prljitcRt 16,2 5
Ferdinand Trumler
oblast, konces. mestni stavb, mojster Ljubljana — Pred škofijo 3
prevzema vseh vrst stavbe kot nove zgradbe, prezidave, adaptacije, prenovitve, rekonstrukcije, dalje izdelavo načrtov in proračunov, merjenje in cenitve.
Specialiteta cerkvene stavbe.
Izvršitev umetnih načrtov za vseh vrst poslopja in izvedba perspektivnih risb za ista. Izredno kulantne cene in točna izvršitev.
Hotel .TRIGLAV no Bledu.
Podpisani priporoča svoj narodni hotel ,TRIGLAV ob kolodvori^ — z najlepšim pogledom na jezero — slav. občinstvu, posebno potnikom in izletnikom. Pripravljenih je 22 sob za prenočišče.	16B9 2-2
Jakob Peternel.

Sv. Petra cesta 27
2461 52—34 k
J. Ložar cesta 27 v
priporoča preč. duhovščini in slavnemu občinstvu svojo Izborno
krojaško delavnico
za izdelavo oblek po meri.
Elegantni kroj! Natančno -delo ! Nizke oene! —
>
(Stranjfnlzzlejcl)
Zarezane strešnike________________
vane in glazirane, prve in druge kakovosti dobavlja v vsaki množini najtočneje	■	1297 15
RudOlf0rOSZy, Ljubljana, i Zologn v Domžalah pri F. Pečniku.
mr-B RllC^irm nDII7Dft ZDRUŽENIH PIVOlf AREN ŽALEC in LAŠKI
UILL.NI9lmfl UriU^Da TRG v Ljubljani, telef. št. 163. = pripona .voje
izborno pivo v sodcih in steklenicah.
Zaloga v Spodnji Šiški, telefona štev. S87.
59o 60 - 32
Kako se predrzneš prinesti mi kaj drugega, kot preizkušeno dobri
2265 52— IV 40
»Offoman"- papir za svalčice ali cevke.
F. P. lfidic & Komp. Ljubljana,
opekarna in tovarna peči, ponudijo vsako poljubno množino
zarezane strešne opeke,
..KorošRi model"
(Strangfalzziegel).
1036 30—27
Barve: a) rdeči naravno žgani, b) črno impregnlrani.
Te vrste strešniki so potentovani v vseh kulturnih državah, ao Lastniki patentov: F. P. Vidic & Komp. in Josip Harzola.
*3r Najličnejše, najcenejše in najpriprostejše strešno kritje. "SS
Vzorce In prospekte pošljemo na željo brezplačno. Sprejmejo se zastopniki. IS	Takojšnja in najzanesljivejša postrežba.	Sprejmejo se zastopniki.
Zdravilnica z mrzlo vodo
po Kneippovem načinu
v Kraiiini,
last slob. i kralj povelj, trga Krapine.
Otvorjeno od 1. svibnja do 1. listopada.
Srednje milo podnebje, mesto obdano od obronkov štajerskih alp, obdarjeno z divnimi krasotami, prikazuje gledavcu bujne prizore. — Pri mrzlici se dajejo bolnikom tople omorikove in ogljinčnokisle kopeli, masaža, zdravljenje z elektriko itd.
Stanovanja na razpolago, glede katerih se treba obrniti na kopališko opravo. Postrežba cena.	1332 20—7
OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO
Najcenejša pot za zdaj!!
„RED=STAR=LINE"
o	o
00000000000000000
o HHHHHnn §
1
o ^DDHp
00000000000000000
O 862 52—37	Ol
OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO
v Ameriko
preko Antwerpna v Xew-York, Philadelphla.
Hitra in varna vožja na moderno opravljenih, novih brzoparnikih te solidne družbe s pošteno in čisto postrežbo.
Natančen, zanesljiv pouk in veljavne vozne liste dobite v Kolodvorskih ulicah štev. 41 od južnega kolodvora na desno.
Za zastopstvo „Rdeče zvezde":
Franc Dolenc.
V našo pisarno pridite za gotovo vsaj v torek dopoldne, da prestopite pravočasno na barko v soboto zjutraj. — Naši parniki Finland, Kronlad, Vaderland, Zeeland vozijo do New Yorka osem dni. To je pribito. Uljud-nost, snaga in zdrava hrana jc na njih pri nas prvo in zadnje.	Bed Star.
O
o o o o o o o o o o o o o o o o o
o o o o o
Mnogo
Atelje prvega štajerskega slikarstva na steklo
EDUARD STUHL
specialist za slikana cerkvena okna
GRADEC, Annenstrasse št. 39
nekdanji sotrudnik prvega štajerskega slikarja na steklo KAROLA SCHIRMER v Gradcu
se priporoča p. n. prečastiti duhovščini za napravo
slikanih cerkvenih oken v vsakem slogu
v figuralni ornamentikl in navadnih preprognih vzorcih v umetni izpeljavi in po solidnih cenah. — Narise In proračune na zahtevo in zastonj.
Gosp. Eduard Stuhl, atelje za umetno slikarstvo na steklo iz Gradca, je izgotovil za župno cerkev na Črnučah pri Ljub ljani dvoje velikih oken za presbiterij: Srce Jezusovo in Srce Marijino. Delo je res umetniško izvršeno, čudovito lepo in je v največjo zadovoljnost podpisanega in župljanov, da morem gospoda Stuhla za enaka dela pri neprevisokih cenah priporočati kar najtopleje.
Župni urad Črnuče na Kranjskem, dne 5. febr. 1903.
575 12—10	Jan. Kobilica, župnik.
takih spričeval je znanih p. n. preč. duhovščini in prosim nadaljnje naklonjenosti.
M a r ij a Sattner,
Ljubljana, Dunajska cesta št. 19, II. stop., II. nadstr. (Medijatova hiša),
0 o
se priporoča preč. duhovščini za
Izdeluje oele ornate kazale v vseh liturgičnih barvah, pluvljale, obha-Jllne bnrze, itole in vse
za službo boijo potrebne stvari, priproste in najfineje, kakor se glasi naročilo, v svilnatem in zlatem veze nju. — Izdeluje tudi bandera in b&ldahlne ter izvršuje vsakovrstno ee r k v e n o perilo iz pristnega platna. Vpor&blja samo dobro blago, ceno po mogočnosti nizke, zagotavlja trpežno, vestno delo in hitro postrežbo. Prenovljenje starih paramentov tudi zadovoljno prevzame.
Ustanovljeno /. 1842.
Slikarja napisov Stavb, in pohištvena pleskarja.
Velika zbirka dr. Schflnfeldovih barv v tubah za akadem. slikarje.
Elekrični obrat.
Tovarna in prodaja oljnatih barv, firneža In laka
Brata Eberl, Ljubljana
prodajalna In kompfolr: Telefon 154. Pelavnlca:
Miklošičeva cesfa št. 6	Igriške ulice šf. 8
Ustanovljeno 1. 1842.
Zaloga čopičev za pleskarje, slikarje In zidarje, štedllnega mazila za hrastove pode, karbolineja itd.
Priporočava se tudi sl občinstvu za vsa T najino stroko spadajoče delo v mestu in na deželi kot priznano reelno in fino po najnižjih cenah.
765 52—20
Podružnice:
Praga i menjalnicami: Oraben 25, Mala slran, Most. ulici 17, Žlžkow, Husova ulic« 37. Brno, Veliki trg 10. B»d«n, Olavnl trg 4. Celka Lipa, CeJka Kamilica, Horafskl Zomberg, Schlllerjeva cesta 3. Modllng, Fran Josipa trg 9. Not! Jlfln, Črna cesta 8. Piten In Srltara.
Menjalnice na Dunaju:
I. Wollzelle 10, II. Taborstrasse 4. III. Ungargasse 69 (vogal Rennwega), IV Wle-dner Hauptstrasse 12, V. Schftnbrunnerstrasse 88 a, VII Marlahllerstrasse 76, VIII. Lcrchenlelderstrasse 132, IX. Alsrrstrasse 32, X. Favorltenstrasse 59, XVIII. WlbrlDgerslrassc 82, XXI. Hauptstrasse 22.
Menjalnična delniška družba
67 150- 80

MER C UR"
Dunaj, L» Wollzeile 10.
Ako. kapital K 16,000.000. Reier zaklad K 7,000.000
N aj kulan tn ej si
IT nakup in prodaja n
vseh vrst rent, državnih papir|ev, akci), prioritet, zastavnlc, srečk, deviz, valut in denarja.
wr Zamenjava in eskomptiranje
izžrebanih zastavnic in obligacij, srečk in kuponov.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Dr. Imeli Zltnlk.
Tisk »Katoliške Tiskarne« v LJubljani.
I. priloga 177. štev. „Slovenca" dne 4. avgusta 1906.
Po suetu.
Nova podzemska železnica v Londonu.
Spomladi tega leta je bila dovršena v Londonu nova proga podzemske železnice, ki jo je zgradilo društvo »Under ground Electric Raylvays Company«, večinoma z ameriškim denarjem. Nova proga jc izpeljana 20 metrov pod zemljo, za sedaj od Baker-Strccta do Kenningtovvna, a možno jo je tudi podaljšati. Dodelana proga je dolga 8.45 kilometrov ter vodi skozi tunel iz dveh železnih cevi, ki so belo pobarvane in na vsakih 17 m električno razsvetljene. Postaje so dvakrat tako široke, nego tunel in s pomočjo dvigala prihaja v nje lahko naenkrat po 7 oseb. Zračenje opravlja šest strojev, od katerih dovaja vsak na sekundo 90 kubičnih metrov zraka. Tračnice so z železnimi klini pritrjene v lesene pra;-gove, a te so uložene v beton in tako izolirane od toka, ki se v napetosti od 600 voltov vodi med tračnicami. V zavarovanje proti požaru so vsi vozovi iz kovine in ono malo lesa, kar ga jc neobhodno potrebno, je impregnirauo. Vlake od (> do 12 voz goni motorni voz z 200 konjskimi silami. Pri navadnem prometu rabi vlak za vso progo 12 minut, a pri velikem prometu tri minute. To jc šesta proga pod zemljo, a gradnja je stala 2,672.000 funtov šterlingov, ali 64,152.009 kron.
V človeško kožo vezano knjigo shranjuje neki Guntzberger v Elzasu, ki je poseben prijatelj knjig. Ta knjiga nosi naslov »Consti-tution dela republique francaise« in je po zapiskih v njej sami vezana v človeško kožo. Tudi pristnost kože je dokazana v knjigi z oficielno noto iz 1. 1793. Ta dovolj jasno kaže, kakšne so bile razmere v časih francoske revolucije.
Steklenice iz papirja. V Ameriki je iznašel neki učenjak steklenice iz papirja, v katerih bodo odslej dalje shranjevali zlasti vino, pivo in mleko. Steklenice so zelo cenene in po vsaki porabi se bodo metale lahko stran. To je velika korist za higijeno, ker se ne bodo mogli hraniti po steklenicah bacili raznih bolezni, kakor jc bil to pogosto do zdaj slučaj.
Z nagradami obdarovanih 30 ameriških lepotic potuje zdaj po Škociji. Ameriški list v Louiville v državi Kentueky jc bil namreč razpisal nagrade za najlepše ženske in tako se je bil pričel pravi boj za lepoto. Teh 30 dam, ki potujejo zdaj po Evropi, je bilo odbranih kot najlepše. Največ glasov jc dobila med njimi Ora E. Hazliff, ki je stara 20 let in je v resnici slikovita mladenka. List je poslal vseli 30 na svoje stroške v spremstvu ^dveli imprezarijev na potovanje po Evropi. Cc se bo vseli 30 vrnilo, jc pa dvomljivo. Lahko pride namreč tuintam do — porok.
Policaji iu stavke. Med pariškimi policaji se je bilo pojavilo nedavno strankarsko gibanje in jc bil v tem smislu sestavljen tudi poseben sindikat. Prišlo pa se jc z oblastmi do sporazuma in tako se je vse mirno končalo. Istotako sc opaža gibanje med orožniki v Italiji. Ti mislijo, da ravna vlada krivično z njimi in zahtevajo povišanje plač.
Čudno življenje. Na Kobakonu, majhnem otoku v Bismarckovem arhipelu, živita dva nemška profesorja na poseben način. Prvi jc profesor Engelbert in drugi dr. A. Bethmann. Oba živita izključno od kokosovih orehov, ki so tam posebno sočni in slastni. Tudi za žejo ne pijeta vode, ampak kokosovo mleko. Na životu imata samo okrog pasa oblačilo, a sicer hodita gola okrog. Na otoku, kjer živita, vlada večna pomlad in oba sta sredi nje zelo zadovoljna. Denarja nc rabita.
Srbski kraljevski umor na odru. V Bukarešti! predstavlja odličen igralec Konstantin Petrovič s svojo igralsko družbo umor srbskega kralja in kraljice. Naval občinstva jc ob vsaki predstavi zelo velik, iu Petrovič je pridobil v enem mesecu 10.000 dinarjev dobička. To stavlja elito Bukarešta seveda v čudno luč, ampak je povsod tako. Pri nas tudi!
Drag žrebec. Poginil jc na koliki v Badcnu 200.000 kron vreden žrebec »\Vig-Wag«.
London ima po zadnjem uradnem štetju 7,100.000 prebivalcev.
Markiz Montebello obsojen. Pariz, 3. junija. Markiz Montebello, ki je napal poslanca Larginer-ja, je bil obsojen v 14dnevno ječo in v globo 500 frankov.
Velikansko bojno ladjo si zgradi Italija. Polkovnik Cuniberti, upraviteljski šef italijanske mornarice, jo popisuje v svojem v Londonu izišlem delu »Bojne ladje 1906 -1907«. Pravi, da bo ta ladja dosti boljša, hitrejša iu močnejša, kakor je najboljša angleška ladja »Dreadnought«. Tehtala bo dvakrat toliko ton, kakor avstrijske poveljniške ladje.
Pij X. iu cerkveno petje. Sveti oče je sprejel vodjo petja metropolitanske cerkve v Perugiji Rafaela Pelligrinija v privatni avdi-jenci in mu čestital k pospeševanju cerkvene glasbe. Pelligrini je namreč osnoval v Perugiji v ta namen posebno šolo, ki ima že veljavo po vsej Umbriji.
izpred sodišča.
Izpred deželnega sodišča.
Vjel se je Jakob Požlep, bivši dclavcc v tukajšnji tobačni tovarni, je prinesel v Aurovo gostilno cigarete na prodaj. Natakarica ga je ovadila stražniku in ta ga je arctoval. Dognalo se je, da je imel on svoj posel ravno
pri vkladanju svalčic v zaboje v tovarni, torej dovolj prilike za svoj nepošten posel. Zagovor, da ga je revščina k temu dovedla, je bil ničev, ker je Požlep 3 K 90 vin. na dan zaslužil, vrh tega si pa še držal ljubico. Sedel bo zato 6 tednov v težki ječi.
Najdarino si prisvojil. Jera Jcntc je dne 28. majnika t. 1. v veži Luznarjeve gostilne v Dolenji vasi izgubila listnico, v kateri je bilo 112 K 60 vin. gotovine. To listnico je pobral Pavel Milanko, delavec v Koritnici, in si jo pridržal, za kar je bil obsojen na dva meseca težke ječe.
Za fucanje je rabil denar hlapec France Brodnik iz Kompalj, ni ker ga ni imel, si je izumil, da se ga lahko prisluži, čeprav tatinskim potom. Zato je v noči na 23. majnika t. I. v Stožicah Francetu in Jakobu Sitarju poruval 3000 zelnatih sajenk, kakih tisoč je pa pri tatvini pohodil. Pa tudi Jakobu Semetu je vzel 1000 takih sajenk. Vse to je po domačih njivah posadila njegova gospodinja Marija Peršin s svojo hčerjo Marjeto. Brodnik bo za to sedel 14 dni, Marija Peršin 3 tedne in hči Marjeta 5 dni v zaporu.
Pivo bi bila rada pila. Tovarniški delavec Peter Bozello je trkal na duri zaradi policijske ure zaprte gostilne Franceta Lajo-vica v Gradcu pri Litiji, ter zahteval 4 steklenice piva. Ko mu je domača hčerka rekla, da ne sme odpreti, je Bozello odšel, a se je kmalu vrnil, ter ponovil svojo zahtevo z pripombo, da čc se mu nc odpre, bo šipe pobil. Kmalu nato jc letelo kamenje v vežne duri ter v okna gostilniške sobe. Tega dejanja se je udeležil tudi Janez Merhant, tovarniški delavec. Bozetto bo sedel 3 mesece, Merhant pa dva meseca v težki ječi.
Pastirja pretepal. Dne 10. majnika t. 1. je čevljarjev sin Miha Mali v Križu pomagal Francetu Vadnovcm, pastirju pasti. Obtoženec jc menil, da Mali pastirja moti pri paši, zato ga je poklical k sebi pod pretvezo, da bo nesel pismo na pošto. Deček nič hudega sluteč je prišel k njemu, a Vadnov ga pograbi, in ga začne tepsti; en udarec je bil tako silen, da se je deček zgrudil na tla. Za to surovost bo sedel Vadnov 6 tednov v ječi.
Mučni položaj. Jurij Dacar, dninar iz Naklega, je bil skregan z mlinarskim pomočnikom Janezom Bohincem. V nedeljo, dne 13. majnika popoldne je bil Dacar nekoliko vinjen, ter je sklenil Bohinca prestrašiti. Šel jc nadenj, ko je spal, ga prebudil, nato zavihtel sekiro nad njim in kričal, da bo zdajle crknil. Bohinc sc ga je tako prestrašil, da ga je za božjo voljo prosil, naj mu prizanese. Za kazen mu jc bilo prisojeno 3 mesece težke ječe.
401' 104—51
Leopold Tratnik
Ljubljani, St. Petra cesta 27
priporoča visokočastiti duhovščini in cerkvenim predstoj-ništvom svojo najstarejšo tvrdko za izdelavo cerkvenih posod in
orodja. Vedno velika zaloga. Prečastiti gospod! Ako kaj potrebujete ali nameravate napraviti prosim Vas, blagovolite mi pisati in takoj pošljem vgorce. Stare reči popravim, poglatim itd.
Velika zaloga elektr. svetil In klpariklh del.
Pri nakupovanju
zzz suknenega - £
in manufakturnega * z=zz blaga =:
se opozarja na tvrdko
HUGOIHL
m
--------------------------------- -	*
v Ljubljani	*
Špitalske ulice štev. 4.
811 52 -16	*
Velika zaloga =	X
suknenih ostankov.
mim^msm^mm^m
Rastlinski liker
rastlinska srenčica
V.V >.V ^.V J-/, > W. * V </V /v < * Š < < ' <' V
<• ^ 'K V.V J V.V < v.V < V.V (, V.V g > w, L2' <~'-<~l. ■ .V. > .y.	Sy>yi>


<s.\- w < <a* >y / > v ' \w. .vv v V'
>VA ^'.V SW. <<v </v</\-
. l&K* UI'A >:A
k-V> 7>.s .V> "A-A V-A
(' v.v '.<7f' >.v r.

1450 1—10
sta sestavljena iz najzdravilnejših planinskih rastlin, podpirata in
spešujeta prebavo, krepita ter sta vsled teli svojih
želodec in ž njim celo odličnih lastnosti najboljša izdelka te vrste. ^^Z^ZZIZ
Edini izdelovatelj:
v Idriji,
Hnton
rastlin
destilacije
JELEN".


* -v> ' \ .v/, ■..■ ■
J C16 H C C
.\*	'.V <TA V.\\< ' >W- t * >W« » M
f-^^i X u- ^u-sf^
Vi\	v-.\ \V> »ti 'MM'/^
tm&m&MMžm^MKm mšMmmtmmmmmz
.....

Pred. štev. 351. Usnje za voščenje z
močnimi podplati K 9-50. Pred. štev. 361 I® Boxcalf z angleškimi podplati K 12-50.
Prva in največja zaloga na Kranjskem FRAN SZANTNER
v Ljubljani, Šelenburgove ulice štev. 4
„Chick".
Pred. štev. 690. Irhovina s šivanimi
podplati K 6-—. Pred. štev. 720. Isti iz lakovine K 6 30.
dobavlja kot znano najboljše čevlje.
Pri naročilih zadostuje pred. številka.
Zunanja narožila ppoli povzetju. Ceniki brezplačno in poštnine prosto.
Nepriležni izdelki se zamenjajo.
»Moderno".
Pred. štev. 747. Cheorette s šivanimi	Pred. štev. 553. Sabakid K. 10
podplati K 9-—.	„ , 567 I»- Boxcalf K 13
Pred. štev. 745. Glasgow Chevreau z	„ „ 610. Lakovina K 12
močnimi podplati K lf—.	(1323 9)
iiiiiitttitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiitiiiiiiiiiitiiiiiiijiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiititii
^ I
>> •


O > V


^ D'
ti i iiiiiiiiiiiiciiiiitiititiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiinitiiiii in fT

901
26-16 JJ
Denar nazaj
ako brezuspešno, torej noben riziko. Doslej znano edino res zanesljivo sredstvo za pospeševanje močne in nagle rasti brade, las in obrvi je moj eleksir za lase in pomada za lase
Piliosin".
Izreden učinek in prav kratkem času. Cena steklenici ali lončku gld. 1-, gld 1-50.
Kazpošilja le proti povzetju
H. AUER
Dunaj, IX/2, NufidorferstraBe štev. 3-44.
UsUnorlJeno 1. 1877.
Zapriseženi sodnljskl TeSfttk.
Franjo Toman
podobar in pozlatar Ljubljana, Valvazorjev trg štev. 1
se zahvaljuje prečastiti duhovščini za doslej mu izkazano naklonjenost ter se priporoča obenem v bodoče za vsakovrstno, lično, trpežno in ceneno Izdelovanje
b podobarskih in pozlntarskih del o
kakor so:
altarjl, tabernakeljnl, leče, podobe, okviri, kri-ževa pota, krstni kamni, sv. razpela, svečniki itd. v poljubnem slogu ali načrtu.
Stare predmete prenavlja tako, da so kakornovl.
V zalogi ima sv. razpela od 4 palce do 3 čevlje, na križu in brez križa, s stojalom tn brez stojala, potlačena, slikana in iz trdega lesa. — Cofi za svetil-niče za spodaj in zgoraj dobe se od 80 kr do 8 gld , kroglje za vrvi pri svetilnicah in svečnikih, palice za okvire (.Ooldleisten), slike itd Vsa dela In prenavljanja izgotovi zanesljivo, natančno In kar možno cend.
1612 6—3
FILIP FAJDIGA,
zaloga pohištva 962 52-15
Ljubljena,
Sv. Petra cesta 19
priporoča svojo veliko zalogo raznovrstnega
pohištva
po najnižjih cenah.
Učenca
sprejme takoj v trgovino z mešanim blagom
ADOLF PEČJAK v Toplicah,
Dolenjsko. 1649 5-4
tmm
mm
p
0)
'C v
«3
mm mm mm
K
0 N
£
1
mm
</y vv/. </.v •/-.s A
Najcenejša In najhitrejša vožnja v Ameriko je s parniki Severonemškega Lloyda"	iz
□ Bremena Hew-yorK
s cesarskimi brzoparniki Kaiser Vfilhelm II. Kronprinz Wilhelm, Kaiser Wilhelm d. — Grosse. ^ Hf" Prekomorska vožnja traja samo 5—6 dni. Itk
Natančen zanesljiv poduk in veljavne vozne listke za parnike gori navedenega parobrodnega društva kakor tudi listke za vse proge ameriških železnic dobite v Ljubljani edino-le pri 1663 52-51
Edvard Ta Vdor-ju, v Kolodvorskih ulicah ».35.
nasproti občeznane gostilne ,,Pri starem Tišlerju".
Odhod iz Ljubljane je vsak torek, četrtek in soboto. Vsa potovanja se tikajoča pojasnila točno in brezplačno. Postrežba poštena reelna in solidna.
Potnikom namenjenim v zapadne države kakor: Colorado, Mexiko, California, Ari-ona, Utah, Wyoming, Nevada, Oregon in Washington, nudi naše društvo posebno ugodno izvanredno ceno čez Galveston. Odhod na tej progi iz Bremena enkrat mesečno.
Tu se dobivajo pa tudi listki preko BalUmore in na vse ostale dele sveta, kakor: Brazilija, Kuba, Buenos Aires, Colombo, Singapore, v Avstralijo itd. itd.
Največja zaloga
čevljev za gospode, dame in otroke ^r športnih čevljev
iz najbolj slovitih tovarn.
o Angleški šagrin,
črne, rujave in bele barve. 766 52-15
JPOKO
Podpisano naznanja, da je začelo
Vinarsko in gospodarsko društvo" v Komnu
svoje redno delovanje. — Otvorilo je v znanih „Švarovih" prostorih gostilno preskrbljeno s prenočišči in izvrstno kuhinjo.
Skrbelo se bode vedno za kraški teran in bela vipavska vina prve vrste, nizke cene in točno postrežbo.
Društvo bode imelo zalogo pristnih domačih vin, odpošiljalo bode naročiteljem v množinah nad 56 litrov kraški teran in bela vipavska vina in bode sploh skrbelo, da zadovolji vsestransko svoje obiskovalce in odjemalce.
Načelstvo: »Vinarskega in gospodarskega društva« I621 5—5	v Komnu, 17. julija 1006.
Odlikovan z veliko zlato kolajno na splošni spomladni razstavi na Dunaju.
Izborno svojo zalogo
raznovrstnih voz
m kritih in nekritih, lično in trpežno izdelanih m
priporoča prečast. duhovščini in slav. p. n. občinstvu 130O 10
f Hpmcjir Marije Terezije cesta it. 6,
J . IJ C 111 O a 1 ,	Ljubljana.
Sprejmem tudi izurjene kovaške pomočnike in krepke vajence poštenih starišev.
Naročila izvršujejo se točno in po nizki ceni.
Prodaja na debelo in drobno.
O X C
n
L
e o
<H
tn n
N
e
0) o
o
(D 3
N U
10 *
e
3
T 11 3 K O
Jjjlari
Ffrnež
le iz kranjskega lanenega olja
1619 100—6 prodaja	»
Adolf Hauptmann
v Ljubljani prva kranjska tovarna oljnatih barv firnežev, lakov in steklarskega kle-
ja. Največja zaloga
karbolineja in gipsa.
Perje za postelje in pul
priporoča po najnižjih cenah 900 14	F. H I T I
Pred škofijo št. 20.
ar Zunanja naročila se točno Izvršujej
Tovarna za stole
Franceta Svfeeljna
na Brega, p. Borovnica, Kranjsko
6 (26-5)	izdeluje 2526 26—12
vsakovrstne stole
od preprostih do najfinejših po
najnižjih cenah brez konkurence.
Uustrovan cenik pošlje se na zahtevo zastonj in franko.
OSREDNJA BANKA
CiSIll IIMIUIIC, MSEJS
'Vloge na knjižice in račun 4 % in 4', %• Kupovanje in prodaja vredn. papirjev. Uprava in čuvalna zaloga brezplačno.
I., Wipplingerstr. 22 (Ustiedni banka českych spoiitelen)
Posojila okrajem, mestom, občinam in drugim javnim korporacijam proti amortizaciji na 4„/° in 1 ,»;„ upravne pristojbine. Financiranje javnih podjetij. Emisija lastnih 4°/„ ban-kovnih obligacij, katere uživajo pupilarno sigurnost in se sni?.jo rabiti za vsakovrstne kavcije.
Del. kap. 7,000.000--
Telcgrami. ,,Sporobanka". Deponiranje kavcij in vadij raznih vrst. Eskont menjic samo denarnih zavodov. Bankovne informacije in svete brezplačno.