Primorski dnevnik NEDELJA, 10. APRILA 2016 št. 84 (21.624) leto LXXII. 1,20 € PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 7786339 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 356320, fax 0481 356329 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Poste Italiane s.p.a. - Spedizione in Abbonamento Postale - DL. 353/2003 (convertito in Legge 27/02/2004 n° 46) art. 1, comma 1, NE/TS 9 , , , , ^ ooouu , na iPadu, ko je časopis še v tisku □ Available on the App Store dežela - Na 3. strani Sončne plati Beneške Slovenije Strokovni posvet v priredbi SKGZ repen - Na 4. strani Slovesno odprli pešpot Gemina Pomembna pridobitev za Kras gorica - Na 16. strani Obstoj sodišča pod vprašajem Ogroža ga predlog reforme sodnega sistema bruselj - Prijeli šest oseb, vsaj dve naj bi bili vpleteni v teroristične atentate Celico so onesposobili BRUSELJ - Belgijsko tožilstvo je potrdilo, da so v petek v Bruslju prijeli enega ključnih osumljencev za novembrske teroristične napade v Parizu Mohameda Abrinija. Abrini je na zaslišanju včeraj tudi priznal, da je »moški s klobukom« s posnetka nadzorne kamere, na katerem je skupaj z dvema samomorilskima napadalcema na bruseljskem letališču 22. marca. V policijskih akcijah so prijeli še pet osumljencev. Enega od njih, Osamo Kraye-ma, so identificirali kot moškega, ki je bil na postaji bruseljske podzemne železnice Maelbeek v družbi s Khalidom El Ba-kraouijem, ki se je na postaji razstrelil. Kupil pa je tudi torbe, v katerih so skrili eksploziv napadalci na bruseljskem letališču. Še en dokaz o povezavah terorističnih celic, ki so izvedle napade v Parizu in Bruslju, pa je to, da je Abdeslam najel avtomobil, s katerim se je Osama Krayem iz nemškega Ulma oktobra peljal v Belgijo. Na 2. strani trst - Desnica Alessia Rosolen županska kandidatka TRST - Občanska lista Un'altra Trieste, gibanje Trieste Popolare in gibanje Italiani di Trieste so se odločili. Na občinskih volitvah bodo nastopili s skupno listo in skupnim simbolom. Nova lista se imenuje Unal-tra Trieste Popolare, za župansko mesto pa se bo potegovala tržaška občinska svetnica Un'altra Trieste Ales-sia Rosolen. Ta bo med številnimi kandidati, ki se bodo potegovali za župansko mesto, edina ženska. Na 5. strani goriška - Na državni cesti Tudi doberdobski odsek dvojezičen TRIESTE F I TJ- ¡v MAMflTTlNI 1 ^ POliAHE 1 \Vr ftfr^ VISIKlhHl 1 vijfinimi 300 gledališče Kranj: nagrada za Hlapce v izvedbi SSG KRANJ - S podelitvijo nagrad se je sinoči v Prešernovem gledališču končal 46. Teden slovenske drame. Šeligovo nagrado za najboljšo predstavo je po izboru strokovne žirije prejela uprizoritev Hlapci Ivana Cankarja Slovenskega stalnega gledališča iz Trsta. »Tokratna priredba enega temeljnih slovenskih besedil nastopa v intenzivnem dialogu s sodobnostjo in si v času političnih deziluzij zastavlja nujno vprašanje: v čem, če sploh, je danes še smisel politično angažiranega gledališča?,« piše v utemeljitvi nagrade. Na 3. strani Protest uslužbenk občinskih menz Na 7. strani CGIL zbiral podpise za listino delavskih pravic Na 7. strani V TKS monografija Nataše Gliha Komac Na 8. strani V Gorici o lovu v FJK, Sloveniji in Evropi Na 17. strani Izročili 12. priznanje Kazimir Humar Na 18. strani lUrnjsTTi Mtlas(bpcfl iw) HeSson -L-M tecnoedile Trst, ul. Cosulich 9 -Tel. 040 827045 najem - prodaja - servis s.a.s. www.tecnoedile.net • info@tecnoedile.net KAMEN RAŽEM • KRAŠKI KAMNOSEKI 11%POPUST NA VSE IZDELKE: SPOMENIKE, POLICE, STOPNICE, KORITA... Lokev 214- 6219 LOKEV Tel. +386 31 317 646 www.kamenrazem.si MONFALCONE MATERASSI Ul. Boito 38/E (nasproti vojašnice) Tel.: 0481.45.48.7 GORIZIA MATERASSI Korzo Italia 123 Tel.: 0481.530.537 LEŽIŠČA - VZGLAVNIKI ■ PODLAGE - POSTELJE POPUSTI OD Tj* DO 50% ANATOMSKI VZGLAVNIK 100% lateks €59,00 k € 29,501 LEŽIŠČE cm 80x190 -50% memory foam €498,00 €249,00 cm 160x190 -50% €996,00 €498,00 LEŽIŠČE cm 80x190 -50% ortopedsko - vzmeti €198,00 €99,00 cm 160x190 -50% €396,00 €198,00 LEŽIŠČE lateks cm 80x190 €398 -50% €199,oo ELEKTRIČNA PODLAGA e/. dvigovanje vzglavnika in naslona za noge cm 80x190 €832,00 -40% €499,oo ELEKTRIČNI POČIVALNIK el. dvigovanje celotnega počivalnika €984,00 -40% €590,oo 9771124666007 2 Nedelja, 10. aprila 2016 AKTUALNO belgija - Potem ko je sodeloval z Abdeslamom tudi v pripravi novembrskih napadov v Parizu Abrini priznal sodelovanje v napadu na letališče v Bruslju Med šestimi aretiranimi tudi Osama Krayem, ki je prav tako sodeloval v pripravi atentatov verona - Danes odprtje 50.izvedbe Vinitaly Širi se spletna prodaja vina Leto 2015 je bil rekordno za italijanske izvoznike - Na največjem sejmu na svetu več kot 4 tisoč vinarjev Primorski ki Ji Trenutek, ko so policisti na ulici obkolili in onesposobili Mohameda Abrinija, ki je s Salahom Abdeslamom sodeloval v pripravi pariških napadov, morda pa je tudi bil »moški s klobukom« ob napadu na bruseljsko letališče Zaventem ansa avstrija - Mediji Ministrica Mikl-Leitner naj bi odstopila DUNAJ - Avstrijska notranja ministrica Johanna Mikl-Leitner, gonilna sila nepopustljive politike do migrantov, naj bi po poročanju medijev odstopila. Gre za potezo v sklopu reorganizacije njene stranke, postala pa naj bi deželna glavarka Spodnje Avstrije. Na položaju ministra naj bi jo zamenjal namestnik deželnega glavarja te dežele Wolfgang Sobotka. Zamenjavo bi lahko potrdili že na nocojšnjem srečanju vodstva Ljudske stranke, ki je sicer v vladni koaliciji s socialnimi demokrati, so za avstrijsko tiskovno agencijo APA potrdili v krogih blizu stranke. Mikl-Leitnerjeva, ki je funkcijo notranje ministrice prevzela leta 2011, si je med drugim prizadevala za uvedbo ograj na meji in strožji mejni nadzor ter zaostritev azilne zakonodaje. Po dogovoru o zaprtju balkanske migrantske poti, ki je bil prav tako eden njenih ciljev, je svojo pozornost preusmerila na mejo z Italijo in napovedala, da bo zaprla mejni prehod Brenner, če Rim ne zaustavil migrantov. primer regeni - Gentiloni: odpoklic veleposlanika le prvi korak Italija stopnjuje pritisk Egipt je v zadregi in se sklicuje na ustavo in pravico do zasebnosti glede telefonskih podatkov RIM - Dan po prekinitvi sodelovanja med preiskovalci ozadja umora Gilia Regenija, ki mu je takoj sledila odločitev italijanske vlade za odpoklic veleposlanika iz Kaira, se je včeraj še stopnjevala napetost med Italijo in Egiptom. Zunanji minister Paolo Gentiloni je s srečanja zunanjih ministrov držav G7 na Japonskem napovedal, da Italija ne namerava pasivno sprejemati egiptovskega izigravanja. Po njegovih besedah je bil odpoklic italijanskega veleposlanika Maurizia Massarija iz Egipta le prvi odgovor na pomanjkanje sodelovanja egiptovskih oblasti. Temu koraku pa bodo zagotovo sledili še drugi, »o katerih bomo odločali v prihodnjih dneh,« je napovedal Gentiloni. O primeru Regeni se bosta na Japonskem Gentiloni in visoka predstavnica EU za zunanjo politiko Federica Mogherini pogovarjala z ministri ostalih držav G7. Iz Kaira je zaznati zadrego egiptovskih oblasti. Zunanje ministrstvo je sporočilo, da ne bodo odpoklicali svojega veleposlanika iz Rima, kar naj bi pomenilo, da si prizadevajo ohraniti čim boljše odnose z Italijo. Po drugi strani pa nočejo italijanskim pre- iskovalcem nuditi informacij, ki bi omogočile izsleditev Regeni-jevih mučiteljev in morilcev. Namestnik generalnega egiptovskega tožilca Mostafa Soliman je včeraj na novinarski konferenci ponovil, da ne bodo nudili zapisov o telefonskih kontaktih, češ da bi to »kršilo norme o zasebnosti podatkov v egiptovski ustavi«. Tožilec trdi, da so ugodili 98 odstotkom italijanskih zahtev, za ostale pa da ne morejo proti ustavi. Povsem nasprotno je stališče italijanskih sodnikov, ki so pričakovali dva tisoč strani zajeten sveženj dokumentov, dobili pa so le kakih 30 straničk nepomembnega preiskovalnega gradiva. Zato so bodo že prihodnji teden začeli nov mednarodni postopek s formalno zahtevo Egiptu, naj izroči gradivo o preiskavi in še posebej o telefonskih kontaktih. Ob teh negativnih vesteh pa egiptovski dnevnik Youm7 navaja tudi eno pozitivno. V teku naj bi bili stiki na visoki ravni med vladama obeh držav za premostitev krize. Po pisanju dnevnika, naj bi zunanja ministra Sameh Shukr in Paolo Gentiloni imela čim prej neposreden telefonski pogovor. BRUSELJ - Belgijsko tožilstvo je potrdilo, da so v petek v Bruslju prijeli enega ključnih osumljencev za novembrske teroristične napade v Parizu Mohameda Abrinija. Abrini je na zaslišanju včeraj tudi priznal, da je »moški s klobukom« s posnetka nadzorne kamere, na katerem je skupaj z dvema samomorilskima napadalcema na bruseljskem letališču 22. marca. V policijskih akcijah so prijeli še pet drugih osumljencev. Abrinija so prijeli v bruseljski četrti Anderlecht s še dvema osumljencema, je povedal tiskovni predstavnik zveznega tožilca na novinarski konferenci. Abrinija, ki je Belgijec maroškega izvora, so videli na bencinski črpalki severno od Pariza s Salahom Abdeslamom dva dni pred pariškimi napadi, ki so zahtevali 130 življenj. Abdeslama so nato prijeli 18. marca v Bruslju. Ob njem so v petek prijeli še dva osumljenca. Enega od njih, Osamo Kraye-ma, so identificirali kot moškega, ki je bil pred napadom na postaji bruseljske podzemne železnice Maelbeek v družbi s Khalidom El Bakraouijem, ki se je na postaji razstrelil. Kupil pa je tudi torbe, v katerih so skrili eksploziv napadalci na bruseljskem letališču. Še en dokaz o povezavah terorističnih celic, ki so izvedle napade v Parizu in Bruslju, pa je to, da je Ab-deslam najel avtomobil, s katerim se je Osama Krayem iz nemškega Ulma oktobra peljal v Belgijo, je še povedal tiskovni predstavnik zveznega tožilca. Tožilstvo je sprva sporočilo, da je policija v petkovi operaciji prijela skupno pet osumljencev, včeraj pa je potrdilo poročanje flamske televizije VRT, da so prijeli še enega osumljenca, torej šestega. Drugih podrobnosti niso povedli. Televizija VRT je pred tem poročala, da gre za prebivalca Bruslja, ki je bil obsojen na sojenju manjši islamistični skupini Sharia4Belgium v mestu Anvers na severu države. Preiskava se medtem nadaljuje. Po poročanju belgijske javne televizije RTBF je v bruseljski četrti Etterbeek včeraj potekala obsežna policijska protiteroristična operacija, katere tarča je bilo neko skladišče. VERONA - Vsako leto za nekaj dni postane Verona italijanska prestolnica vina in raznovrstnih okusov, kraj, kjer se sreča veliko ljudi in kjer se lahko spozna veliko novega. Za proizvajalce vin in za vse ljubitelje žlahtne kapljice so spomladanski meseci namenjeni raznovrstnim lokalnim in mednarodnim festivalom in sejmom. V teh dneh se v Veroni in v bližnji okolici vrstijo kar štirje pomembni dogodki. Največji in referenčni je seveda Vinitaly (od danes do 13. aprila), ki letos praznuje 50 let. Prvič v zgodovini bo slavnostnemu odprtju prisostvoval italijanski predsednik Sergio Mattarella. Na letošnji sejem se je prijavilo rekordnih 4100 proizvajalcev, katerim je družba Verona Fiere namenila preko 100.000 kvadratnih metrov površine, kar pomeni, da je Vinitaly največji vinski in živilski sejem na svetu. Skupaj s Pro-weinom v Dusseldorfu in Vinexpom v Bordeauxu je to dogodek ključnega pomena za promocijo vin za notranji in mednarodni trg. Istočasno za ljubitelje naravno pridelanih vin se še vrstita sejma Viniveri (v kraju Cerea) in Vinnatur (v Monticellu Spet potres pri Krškem BREŽICE - Urad za seizmolo-gijo in geologijo na Agenciji RS za okolje (Arso) je sporočil, da so včeraj ob 15.02 zabeležili močan potresni sunek. Po preliminarnih podatkih je bilo žarišče potresa 89 km vzhodno od Ljubljane, v bližini Brežic in nedaleč od jedrske elektrarne Krško. Preliminarno ocenjena magnituda potresa je bila 3,3. Na Arsu ocenjujejo, da učinki potresa v širšem nadžariščnem območju niso presegli pete stopnje po evropski potresni lestvici. Potres so čutili tudi na območju Zagreba in okolice. Navajajo, da je magnituda potresa po podatkih Evropskega mediteranskega seizmološkega centra znašala 4,1 in da je bil epicenter zabeležen devet kilometrov severovzhodno od Brežic na globini 10 kilometrov. di Fara). V Magreju (Trento) pa že osem-najstič zapored poteka Summa, kjer se na povabilo Aloisa Lagederja zbirajo vinarji, ki strmijo k odličnosti proizvoda. Že vrsto let se večata zanimanje in pozornost za naravna, biološka in biodi-namična vina. Tovrstna vina se vse bolj uveljavljajo tako med vinogradniki kot med potrošniki, čeprav je površina vinogradov, ki je posvečena tovrstni pri- delavi, še zelo omejena. Leto 2015 je bilo za izvoz italijanskih vin rekordno. Zavod Osservatorio del vino je namreč objavil podatek, da je bil izvov vreden kar 5,39 milijard evrov. Leta 2014 pa je bila prodaja vredna 5,11 milijard evra. Tudi količina prodanega vina se je povečala in to kljub ne lahki tržni situaciji. Najbolj se prodajajo peneča vina, kjer Prosecco igra pomembno vlogo. Potrošniki kupujejo predvsem kakovostna vina in nagrajujejo tiste pridelovalce, ki zagotavljajo dobre in certifi-cirane proizvode. Veliki trgovski centri v Italiji odigrajo vidno vlogo pri prodaji in stalno beležijo porast količine prodanega vina v primerjavi z enakimi obdobji preteklih let. Najbolj prodana sorta vina v Italiji je Lambrusco z 12 miljoni prodanimi litri, na drugem mestu je Chianti, na tretjem pa Chardonnay. Med manj poznanimi vini pa beležijo največji porast Passerina (Marke), Valpolicella Ri-passo (Veneto) in Pecorino (Marke in Abruci). Da bi povečali prodajo in dostopnost vin na spletu, so se dogovorili za sodelovanje med Vinitalyjem in spletnim velikanom Amazon, ki se uvršča med najbolj popularne in ugledne spletne trgovine. Vse več ljudi kupuje preko računalnika in omenjeni spletni gigant je prepoznaven tudi pri tistih, ki preko interneta še ne kupujejo. Spletna trgovina zagotavlja dostavo v 24/48 urah in kupec lahko izbere med približno 700 različnimi etiketami. Na Vinitaly sodelujejo tudi slovenski vinarji iz Trsta in Gorice. Robi Jakomin kozina - Požar Ogenj uničil halo podjetja KOZINA - V požaru, ki se je v petek popoldne vnel v proizvodni hali podjetja Purplatex v Povžanah, je nastala večja gmotna škoda. Proizvodni objekt v velikosti 15 krat 50 metrov je zgorel v celoti, poroča uprava za zaščito in reševanje. Na intervenciji se je poškodoval gasilec. Sprva so na Upravi RS za zaščito in reševanje poročali, da je bil poškodovan gasilec odpeljan v izolsko bolnišnico, nazadnje pa so navedli, da so ga odpeljali na zdravljenje v ljubljanski klinični center. V proizvodni hali podjetja Purpla-tex v občini Hrpelje-Kozina je zagorelo v petek ob 16.40. Za gašenje požara so bili aktivirani gasilci iz Sežane in Kopra ter okoliških društev. V objektu je zgorela vsa oprema, stroji in material-poliuretanska pena. O dogodku so bile obveščene pristojne službe. Po poročanju Primorskih novic obstaja sum, da je bil ogenj podtaknjen, med gašenjem naj bi bili na kraju že kriminalisti. Lastnik podjetja Purpla-tex Hektor Šepič je za časnik navedel, da je zgorelo vse, stroji, izdelki, zaloge, material. »Zgorelo je 25 let trdega dela,« je dodal. Pojasnil je še, da so zadnji delavci prostore zapustili ob 14.20, dobro uro in pol pozneje pa je zagorelo. / Primorshi AKTUALNO Nedelja, 10. aprila 2016 3 špeter - Koristna pobuda SKGZ Benečija se ponaša tudi s primeri dobrih praks Pozornost novemu programu Interreg Italija-Slovenija 2014-2020 ŠPETER - Kako lahko s pomočjo evropskih programov teritorialnega sodelovanja dosežemo konkretne rezultate na gospodarskem področju tudi v bolj obrobnih in nerazvitih goratih predelih naše dežele? O tem in sorodnih temah so razpravljali v Špetru, kjer so bili nov program sodelovanja Interreg Italija - Slovenija 2014-2020 in uspešni primeri iz preteklosti predmet prvega tematskega srečanja iz cikla z naslovom "Naša prihodnost v naših rokah. Ideje, orodja in primeri dobre prakse za skladen razvoj teritorija', ki ga prireja Slovenska kulturno-gospodarska zveza. Prvi tematski večer, ki ga je povezoval Aljoša Sosol (tajništvo EZTS GO), je uvedla direktorica deželne Službe za evropsko teritorialno sodelovanje, državne pomoči in splošne zadeve Wania Moschetta, ki je tudi članica nadzorne- Negativni učinki in zmeda zaradi reforme krajevnih uprav in tudi ukinitve gorskih skupnosti ga odbora programa Interreg Italija -Slovenija. Deželna funkcionarka je spregovorila o novostih, ki jih predvideva nov program sodelovanja: od omejitve upravičenega območja in števila osi do sprememb pri sofinanciranju, zahteve po konkretnih rezultatih in tako naprej. Na dan pa je nato tudi med razpravo prišla še določena zmeda zaradi vpliva reforme krajevnih uprav in ukinitve gorskih skupnosti ter pokrajin, ki so imele na področju čezmejnega sodelovanja zelo propozitivno in aktivno vlogo. Kar zadeva že zaključene projekte in njihov prispevek k razvoju gospodarstva (pa tudi k zaščiti okolja), je Tanja Peric predstavila projekt "FAR-mEAT - Od paše do obložene mize', pri katerem je imela pomembno vlogo Kmečka zveza. Z njim so želeli ovrednotiti živinorejsko dejavnost oziroma razviti sonaravno živinorejo na višjele-žečih oziroma obrobnih predelih, omogočiti neposredno prodajo mesa na kmetiji in vzpostaviti celovit gospodarski sistem na obmejnem območju. Ustvarili so tudi skupno znamko FAR-mEAT, ki jo uporablja 20 kmetij. Zakol živali in priprava mesa poteka v klavnici Kmetijske zadruge Tolmin, živinorejci pa se morajo držati pravil glede paše in krme, ki mora biti v glavnem iz območja projekta, manjši delež pa vsekakor iz dežele, Slovenije ali Koroške. Fabio Paolini (zadruga La Chiusa iz Kluž) pa je povedal, kako se je njegova zadruga, ki je nekoč imela več kot 50 uslužbencev, a ji je kasneje celo grozilo zaprtje, vključila v projekt kolesarske poti Alpe Jadran, ki Salzburg povezuje z Gradežem. Stara železniška postaja na Klužah, kjer so prej imeli svoje pisarne, nudi zdaj logistično oporo kolesarjem. Poskrbeli so namreč za majhno okrepčevalnico, brezžično povezavo, sanitarije, info točko, tako da kolesarskim navdušencem posredujejo bodisi podatke o sami progi bodisi informacije o ponudnikih prenočitev ob kolesarski poti. Paolini je povedal, da je največ zanimanja za Pušjo ves in Možnico, sicer pa poudaril, da pustijo kolesarji na deželnem ozemlju po 70 evrov na dan, po tej poti pa se pelje na tisočine ljubiteljev izletov s kolesi. Uspešno delovanje zadruge v Klužah je še toliko bolj pomembno, če upoštevamo, da je tudi tu prišlo do velikega demografskega padca (v približno sto letih je število prebivalcev padlo od 3000 na okrog 600) živinoreje pa dejansko ni več. Naslednji teden bo glavna tema srečanja v Špetru deželni načrt za razvoj podeželja, predstavili pa bodo tudi uspešna primera dveh kmetij iz obrobnih predelov naše dežele. (tg-nm) Od desne: Wania Moschetta, Aljoša Sosol, Tanja Peric in Fabio Paolini novi matajur V Sloveniji se cene naftnih derivatov včeraj niso spremenile LJUBLJANA - Včeraj je v Sloveniji začela veljati nova uredba o oblikovanju cen naftnih derivatov, po kateri roko nad ceno drži država le še za 95-oktanski bencin in dizelsko gorivo, medtem ko bodo ceni 100-oktanskega bencina in kurilnega olja odslej določali trgovci. Čeprav sta ta dva energenta prepuščena trgu, pa do sprememb v ceni včeraj ni prišlo.Vlada, ki se je za delno liberalizacijo trga naftnih derivatov odločila ta teden, trgovcem pri oblikovanju cen 98- in večoktanskega bencina ter kurilnega olja ni postavila omejitev. To pomeni, da trgovci lahko ceno spreminjajo tudi večkrat na dan.Minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdrav-ko Počivalšek, ki je sicer vladi predlagal popolno sprostitev cen naftnih derivatov, ne pričakuje, da bosta ceni 100-oktanskega bencina ter kurilnega olja poskočili. »Če bi prišlo do prevelikega povišanja cen naftnih derivatov, ki ne bi odražale cen naftnih derivatov na svetovnem trgu, se lahko kadarkoli v okviru zakona o kontroli cen sprejme novo uredbo, ki bo določala maksimalne marže naftnih trgovcev in s tem posredno tudi najvišje možne cene naftnih derivatov,« so dodatno za STA pojasnili na gospodarskem ministrstvu. Medtem ko so v OMV Slovenija za STA pojasnili, da včeraj cen niso spreminjali, v Petrolu ravnanja ne razkrivajo - navedli so le, da imajo izdelano metodologijo oblikovanja cen, ki je ob upoštevanju pravil varstva konkurence ne smejo razkrivati. STA sicer na bencinskih črpalkah po Sloveniji, tako v mestih kot na avtocestah, zaenkrat ni opazila sprememb cen naftnih derivatov. Prav tako o spremembah ne poročajo trgovci. manjšina Vladno omizje bo verjetno zasedalo v Trstu RIM - Na podlagi pisma , ki sta ga predsednika SSO in SKGZ Walter Bandelj in Rudi Pavšič naslovila na novo tržaško prefektinjo Annapaolo Porzio zato, da posreduje notranjemu ministrstvu prošnjo za sklic vladnega omizja za Slovence, se je poslanka Tamara Blažina srečala z namestnikom ministra Filippom Bubbicom. Pojasnila mu je razloge, zaradi katerih bi bilo primerno sklicati omizje v najkrajšem času. V dopisu SKGZ in SSO so namreč navedene nekatere aktualne teme, v prvi vrsti bližnja zapadlost konvencije RAI-Predsedstvo vlade, ki omogoča redno oddajanje slovenskih radijskih in televizijskih oddaj. To in tudi ostale predlagane tem dnevnega reda je poslanka Blažina poglobljeno orisala vladnemu predstavniku, ki se je strinjal za takojšnji sklic institucionalnega omizja. Bubbico je slovenski poslanki tudi predlagal, da bi se tokratno zasedanje omizja odvijalo v Trstu, in sicer najkasneje v prvi polovici maja, so javili iz pisarne slovenske parlamentarke. Na sestanku je bilo govora tudi o problemu, s katerim se ravnatelji slovenskih šol ubadajo že nekaj časa. Gre za težave, ki jih imajo pri pridobivanju potrebnih dovoljenj za mladoletne učence, ki se odpravljajo na ekskurzije ali obiske v Slovenijo. Kot vemo, se naši dijaki udeležujejo številnih šolskih in obšolskih dejavnosti v Sloveniji in vsakič morajo starši izpolniti posebne obrazce na kvesturi. Zadevo so sicer že neuradno rešili na Goriškem in Videmskem, kjer zadostuje enkratna letna avtori-zacija. Enak postopek bi morali uvesti še za Tržaško, kjer se sicer posamezni funkcionarji trenutno obnašajo precej različno. Bubbico je zagotovil poslanki, da bo notranje ministrstvo primerno poseglo in v dogovoru z obmejnimi kvesturami tudi rešilo problem. S tem bo omogočilo čim bolj enostavni prehod meje za vse šolske dejavnosti. V oddaji Alpe Jadran o podvigih Jasne Tuta, Messnerjevem muzeju in drugih zanimivostih TRST - Aprilsko televizijsko oddajo Alpe Jadran bo uvedla zgodba o dogodivščinah tržaške jadralke Jasne Tuta in njenega partnerja Ricka Pagea, ki že sedem let skupaj plujeta po tropskih deželah. Prepričana sta, da je jadranje šport za vsakogar, zato sta o tem napisala priročnik. Pravkar je izšel tudi Jasnin potopis o njunem zadnjem podvigu - čezoceanski plovbi iz Mehike do sanjskih Polinezijskih otokov. Prispevek je pripravila urednica oddaje Deva Pincin. Sledila bo reportaža z Bavarske o delovanju postaje Hohenpeifienberg, najstarejšega gorskega meteorološkega observatorija na svetu. Na Bavarskem bomo obiskali tudi podeželska območja v AllgAuu, ki so še vedno prežeta vraževerjem. V Sloveniji se bomo pridružili pohodnikom po spominski poti Cankarjevega bataljona, spoznali unikatne izdelke madžarske umetnice polstenja, na Južnem Tiroslkem pa si bomo ogledali najnovejši muzej slavnega alpinista Reinholda Mess-nerja, na Hrvaškem pa bomo odkrivali skrivnostni jamski svet parka Grabo-vača. Na sporedu nocoj ob 20.50, s ponovitvijo v četrtek, 14. aprila, ob isti uri. kranj - 46. Teden slovenske drame Hlapci (SSG) najboljša predstava Nagrada za uprizoritev v priredbi Sebastijana Horvata - Na raznih lokacijah 2.450 gledalk in gledalcev KRANJ - S podelitvijo nagrad se je sinoči v Prešernovem gledališču končal 46. Teden slovenske drame. Šeligo-vo nagrado za najboljšo predstavo je po izboru strokovne žirije prejela uprizoritev Hlapci Ivana Cankarja Slovenskega stalnega gledališča iz Trsta. »Tokratna priredba enega temeljnih slovenskih besedil nastopa v intenzivnem dialogu s sodobnostjo in si v času političnih deziluzij zastavlja nujno vprašanje: v čem, če sploh, je danes še smisel politično angažiranega gledališča?« piše v utemeljitvi nagrade. »Hlapci v priredbi Sebastijana Horvata z ekipo so večplastna, predvsem pa strateško domišljena uprizoritev, ki ne-nehoma prebija horizont pričakovanja publike, preizprašuje zaciklanost našega političnega položaja, izziva upogljivost našega nacionalnega karakterja in načenja temelje arhetipom slovenstva. Predstava, ki se brezpogojno zaveda temeljne vpetosti gledališke umetnosti v njen sočasni kontekst, in predvsem predstava, ki prihaja ob pravem času na pravo mesto,« je napisala še žirija. Štirinajst dni sta bila Prešernovo gledališče in mesto Kranj središče slovenske gledališke umetnosti. V gledališču in na drugih lokacijah starega mestnega jedra Prizor iz predstave Slovenskega stalnega gledališča Hlapci ssg se je zvrstilo 17 predstav v tekmovalnem, spremljevalnem in mednarodnem programu. Potekale so bralne uprizoritve, strokovna srečanja, okrogle mize, šest dni je potekala tudi delavnica dramskega pisanja. Predstave in druge dogodke na ted- nu slovenske drame si je ogledalo 2.450 gledalcev. Priznanje Vladimirja Kralja za kritiške in teatrološke dosežke v zadnjih dveh letih je prejel Primož Jesenko, nagrada Vladimirja Kralja za življenjsko delo je šla kritiku Vasji Predan, nagrado za najboljšega mladega dramatika je prejela Pija Va-tovec za delo Zimske radosti, nagrado Slavka Gruma za najboljše dramsko besedilo pa je šla Roku Viličniku (Ljudski demokratični cirkus Sakešvili). 4 Nedelja, 10. aprila 2016 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 trst@primorski.eu repen - Pomembna pridobitev Pešpot Gemina obogatila Kras Desno udeleženci odprtja zadnjega odseka poti Gemina; spodaj levo Bassa Poropat; desno kraške dobrote so šle poti Gemina v slast fotodamj@n Kraška pešpot Gemina je dokončno nared. Včeraj ob 12. uri so v Repnu tudi uradno odprli preurejeno pot, ki preko kraških znamenitosti povezuje območne kraje in vasi. Zadnja faza del je zadevala odsek med občinama Zgonik in Repentabor in bila vredna 340 tisoč evrov, od katerih je 40 tisoč prispevala fundacija CRTrieste. Na slovesnem odprtju pri Vratih na Kras v Repnu, so bili prisotni številni vaščani in predstavniki krajevnih oblasti, v prvi vrsti predsednica nositeljice projekta, tržaške pokrajine, Maria Teresa Bassa Poropat ter podpredsednik Igor Dolenc. Slovesnost so uvedli pevci moškega zbora Kraški dom, ki ga vodi Vesna Guštin, nakar je v imenu župana občine Repen spregovoril podžupan Casimiro Cibi. Zahvalil seje vsem, ki so prispevali k otvoritvi tretjega odseka pešpoti, ki je še naknadno obogatila repensko občino ter turistično ponudbo. Igor Dolenc je poudaril koncept skupnega dela in sodelovanja med javnimi in zasebnimi ustanovami, katerih skupno delo je privedlo do produktivnih rezultatov. Ob zahvali vsem sodelujočim pri projektu, je izjavil, da to ni navadna pešpot, temveč nekaj več, kar odpira povezovanje širšega prostora, tudi čezmejne-ga, saj bo privabilo na kraško ozemlje predvsem mnogo turistov in odjemalcev kulturne in gastronomske ponudbe, ki jo nudi kraško območje. V tej luči bo pešpot gotovo valorizirala in ovrednotila Kras. Zaključil je z upanjem, da bo institucija, ki bo nadomestila pokrajino, nadaljevala v tej smeri. V imenu fundacije CRTrieste je spregovoril profesor Lucio Delcaro, ki je zadovoljen nad projektom, za katerega si je fundacija od vsega začet- slovensko ^O1 stalno gledališče Slovensko stalno gledališče in UL - AGRFT MOJ DEVETSTO Avtorski projekt Patrizie Jurinčič DANES - nedelja, 10. aprila, ob 16.00 v Mali dvorani SSG z italijanskimi nadnapisi Vozni red brezplačnega avtobusa S® 14.30 - Sesljan, parkirišče 14.40 - Nabrežina, trg 14.45 - Križ, avtobusna postaja 15.00 - Zgonik, pred županstvom 15.15 - Prosek, Kržada Blagajna SSG: +39 040 2452616 (od pon. do pet. 10.00-15.00) www.teaterssg.com ka prizadevala. »Dobro je, ker so pri projektu sodelovale razne institucije. Ta pešpot bo obogatila lokalne prebivalce, predvsem pa bodo odslej turisti, ki jih je vedno več, imeli še dodaten razlog, da obiščejo naše kraje.« Spregovoril je tudi podžupan zgoni-ške občine Rado Milič, ki je izpostavil dodatno pozitivno dejstvo: odslej bodo tudi naši ljudje te poti izkoristili, da bodo lažje dostopali do svojih terenov in jih uredili ter s tem dodatno valorizirali kraško pokrajino. Predsednica pokrajine Maria Teresa Bassa Poropat ni skrivala zadovoljstva nad opravljenim delom, saj je projetu sledila že od samih zametkov, ob začetku svojega prejšnjega mandata, pred desetimi leti. Uspešna izvedba projekta je sad tudi dobrega sodelovanja s fundacijo CRTrieste ter pozornosti, ki jo pokrajinska uprava v zadnjih letih posveča slovenskemu svetu, je dejala. »Trst je posebno mesto prav zaradi svoje identitete in vedno več je priložnosti, kakor so taki projekti, kjer se lahko ta identiteta udejanja.« Tudi Poropatova je izpostavila zelo dobro sodelovanje med javnimi upravami in zasebnim sektorjem, kar ni vedno samoumevno. Slovensnosti je sledila pogostitev z domačimi kraškimi dobrotami, za katero je poskrbela Kmetija Milič iz Zagradca. Barbara Ferluga & slovensko * stalno tfV' gledališče in Stalno gledališče FJK RDEČI PROGRAM Gledališče Metastasio, Prato Bernard-Marie Koltès QUAI OUEST (ZAHODNI PRIVEZ) režiser: Paolo Magelli v sredo, 13. aprila, ob 20.30 v Veliki dvorani SSG s slovenskimi nadnapisi I Blagajna SSG: +39 040 2452616 (od pon. do pet. 10.00-15.00) www.teaterssg.com boljunec - V nedeljo, 17. aprila, slovesnost Ob 45-letnici Mladinskega doma spominska plošča za msgr. Gerdola »...Dana mi je bila milost in možnost, da sem v posebno ugodnem trenutku svojega dušnopastirskega delovanja v Boljuncu kot prvi župnik v tej župniji sv. Janeza Krstnika mogel uresničiti načrt in zgraditi objekt, ki je nujno dopolnilo cerkvenemu bogoslužnemu prostoru. /... / Za krščansko občestvo je prvi dom cerkev, ob njej pa župnijski dom, ki s svojimi dejavnostmi vodi v cerkev in dopolnjuje to, kar se v cerkvi dogaja. Cerkev je srce, dom pa so pljuča župnijskega občestva.« Tako je 21. aprila 1996 na slovesnosti ob 25-letnici Mladinskega doma Bo-ljunec ponosno nagovoril prisotne nekdanji boljunški župnik in ustanovitelj Doma msgr. Marij Gerdol. 12. aprila 1970 je bil postavljen temeljni kamen, leto kasneje, 12. aprila 1971, je na istem mestu že stala nova moderna stavba različnih geometrijskih oblik, z belimi zidovi in velikimi rjavimi okni ter svetlo in razgibano notranjostjo. Prostor, v katerem so se v štirih desetletjih zvrstile številne kulturne in družabne prireditve: Prešernov dan, praznik žena, prireditve ob obletnicah postavitve Doma, družabna srečanja ob prazniku domačega zavetnika sv. Janeza Krstnika, razni nastopi gojencev glasbene šole in učencev osnovne šole, miklavževanja, bo-žičnice in koncerti pevskih in glasbenih skupin, razstave, predavanja, kuharski tečaji in še bi lahko naštevali. Danes se je delovanje Mladinskega doma malce upočasnilo. Mladi iščejo tudi druge, nove poti duhovnega in kulturnega delovanja in druženja. Sodobna informacijsko-tehnološka komunikacija izpodriva nekdanja srečanja, ko smo se odrasli in mladostniki zbirali v dvorani Doma in z navdušenjem oblikovali sceno, glasbo in tehniko za razigrano otroško predstavo ali resnejši umetniški nastop. Tu so se spletale prijateljske vezi, razkrivale so se naše želje, iskanja, načrti, gradila se je naša duhovna, kulturna in narodna zavest. Nekateri izmed nas so aktivno sooblikovali vse Domove dejavnosti, drugi so jim sledili kot gledalci ali poslušalci, nekateri smo danes zaradi drugih obveznosti z aktivnostmi odnehali, Msgr. Marij Gerdol drugi pa se z njimi še navdušeno in potrpežljivo ukvarjajo. Vsi skupaj pa smo in bomo ustvarili bogato kulturno in duhovno dedi- ščino, za katero se moramo predvsem zahvaliti pokojnemu msgr. Mariju Ger-dolu, ki nas je z iskreno predanostjo svojemu duhovniškemu poklicu in trdno zavezanostjo slovenstvu znal potrpežljivo spremljati in spodbujati, da bi bilo delovanje v boljunškem Mladinskem domu in v župniji čim bolj pristno in čim bolj »naše«. V spomin in zahvalo za vse, kar nam je g. Gerdol dal, mu bomo v nedeljo, 17. aprila 2016, v dvorani Mladinskega doma, ki jo bomo tudi poimenovali po njem, odkrili spominsko ploščo. Ob 16. uri bo v domači cerkvi najprej sveta maša, po njej pa slovesnost v dvorani Mladinskega doma Boljunec. Prijazno vabljeni vsi, ki ste msgr. Gerdola poznali in spoštovali. Patrizia Pettirosso, v imenu pripravljalnega odbora MDB padriče - V torek ob 20. uri na sedežu Seja glavnega odbora Agrarne skupnosti Agrarna skupnost vljudno vabi predsednike upravnega in nadzornega odbora ju-sov in srenj v tržaški pokrajini na sejo glavnega odbora, ki bo v torek ob 20. uri v sejni dvorani Mirka Špacapana na sedežu na Padričah. Kot piše v sporočilu, bo seja potekala tudi v znamenju enotne organizacije Zveze upravičenih posestnikov »jusov in srenj«, ustanovljene 12. aprila 1926, katere naslednica je Agrarna skupnost. Enotna organizacija je po tihem in vztrajnem delu našla na takratnem občnem zboru zaslužen odmev pri vseh udeležencih in zastopala interese vseh posestnikov, kot izhaja iz članka, ki je 13. aprila 1926 izšel v časopisu Edinost. Pojem skupne lastnine v sebi združuje veliko vrednot, ki so med drugim vezane na skupno življenje na pripadajočem ozemlju, oziroma na odnos med ljudmi, skupnostmi in teritorijem samim, poudarjajo pri Agrarni skupnosti. Dolina: nov prostorski načrt Uprava Občine Dolina namerava sprožiti postopek za sestavo variante k prostorskemu načrtu s sledečimi nameni: da bi sprejela nekatere manjše spremembe obsega homogenega območja B; da bi se zadovoljilo družinske potrebe občanov; da bi omejila zazidljiva območja in uporabo tal; da bi pridobila nove površine za zasebne storitve v javni uporabi; popravila nekatere materialne napake prejšnjih variant; da bi uskladila spremembe z ostalimi nadrejenimi inštrumenti načrtovanja. V okviru tega procesa namerava občinska uprava spodbuditi sodelovanje in soudeležbo stvarnosti prisotnih na prostoru. Zato vabi občane, podjetnike, ustanove in združenja, da predložijo občini svoje predloge o spremembi regulacijskega načrta, ki naj bodo v skladu z zgoraj navedenimi cilji in smotri, do najkasneje 31. maja. / Primorshi TRŽAŠKA Nedelja, 10. aprila 2016 5 trst - Na čelu nove občanske liste Un'altra Trieste Popolare kot alternativa Dipiazzovi koaliciji Alessia Rosolen županska kandidatka »druge« desnice Občanska lista Un'altra Trieste, gibanje Trieste Popolare in gibanje Italiani di Trieste so se nazadnje odločili. Na junijskih občinskih volitvah bodo nastopili s skupno občansko listo in skupnim simbolom. Nova lista se imenuje Unaltra Trieste Popolare, za župansko mesto pa se bo potegovala tržaška občinska svetnica Un'altra Trieste in sicer nekdanja deželna odbornica Alessia Rosolen. Ta bo med številnimi kandidati, ki se bodo potegovali za župansko mesto, edina ženska. V desni sredini se je torej zaključila večmesečna zgodba in so ustanovili novo občansko listo, ki bo v bistvu alternativa desnosredinski koaliciji Roberta Dipiazze. Novo listo, župansko kandidatko in simbol so predstavili javnosti včeraj dopoldne v nekem lokalu, kjer je v sicer umirjenem tonu letela tudi kakšna sočna na račun bivšega miljskega in tržaškega župana. Dejstvo, da se je fotografu nekega dnevnika nastavil z dosti let mlajšo zaročenko na kolenih in v kratkem krilu, marsikomu ni bilo po godu, saj »so ženske dodana vrednost«, še manj odobravanja pa je želo Dipiazzovo romanje v Arcore. Župansko kandidatko je uvedel Paolo Rovis v imenu gibanja Trieste Popola-re, nakar sta govorila predsednik gibanja Unaltra Trieste Franco Bandelli in Roberto Bolelli za gibanje Italiani di Trieste. Zaključni govor so zaupali Alessii Rosolen, ki je najavila nekatere smernice volilnega programa, ki ga bodo sicer predstavili prihodnji teden. Bistvo je vsekakor v tem, da mora Trst gledati naprej in ne nazaj, je dejala. Srečanja se je udeležilo kar precej ljudi. Med njimi je bil tudi senator in tržaški občinski svetnik gibanja Trieste Popolare Roberto Antonione, medtem ko je bil odsoten ustanovitelj gibanja Italiani di Trieste Roberto Menia, ki je bil po Bolellije-vih besedah zaseden v Orvietu. Nova občanska lista cilja nedvomno na glasove tržaških desničarjev, mežika pa tudi bolj sredinsko usmerjenim volivcem. Na srečanju so bili toni (in duho- Alessia Rosolen fotodamj@n vi) umirjeni, le Bandelli je malce razgrel občinstvo in nekaj krat dvignil glas. Če so bili toni umirjeni, pa so bili argumenti značilni za desnico, čeprav so nekatere »stare« teme izostale ali se spremenile. Poudarek je namreč še vedno na t.i. itali-janskosti, a tokrat je pod vprašajem samo preživetje Tržačanov, ki jih ogrožata zlasti priseljeništvo in vedno nižje število avtohtonih novorojenčkov. Alessia Rosolen je zaradi tega poudarila, da namerava nova koalicija še zlasti pomagati tržaškim družinam in med drugim zagotoviti brezplačno šolanje oziroma brezplačne povezane službe in storitve, od jasli do menz. Demografsko rast pa lahko spodbujajo le nova delovna mesta in ponovni zagon gospodarstva, ki ga je treba zasledovati na vsak način, začenši z razvojem starega pristanišča. (ag) Uradna predstavitev županske kandidate Alessie Rosolen fotodamj@n trst - Občinski svetniki in odborniki Poziv k udeležbi na referendumu o vrtinah Dvajset tržaških občinskih odbornikov oziroma občinskih svetnikov je podpisalo poziv, s katerim vabijo ljudi, da se udeležijo ljudskega glasovanja o naftnih vrtinah. V nedeljo, 17. aprila, bo namreč potekal t.i. referendum o vrtinah: na njem bodo državljani odločali, ali naj se odpravi ali pa ne lanski odlok Renzijeve vlade, ki je dotlej časovno omejene (vendar obnovljive) koncesije za črpanje nafte in plina v priobalnem morskem pasu spremenila v časovno neomejene, do dokončnega izčrpanja najdišč pod morskim dnom. Podpisani politični predstavniki so mnenja, da je pomembno sodelovati na ljudskem glasovanju ne glede na stališča nekaterih posameznikov. Udeležba na referendumu je namreč pomembna, saj je to med drugim način, da potrdi pomen glasovanja. Volilna pravica je namreč eden izmed temeljev italijanske demokracije, ugotavljajo podpisniki. Referendumi pa so sredstvo, prek katerega lahko občani izrazijo svoje mnenje glede za družbo pomembnih vprašanj. Poziv k udeležbi na referendumu o vrtinah so podpisali Marino Andolina, Giovanni Barbo, Tiziana Cimolino, Salvatore Angelo Curreli, Angelo Michele D'Adamo, Andrea Dapretto, Roberto Decarli, Daniela Gerin, Patrick Karl-sen, Loredana Lepore, Elena Marchigiani, Fabiana Martini, Anna Mozzi, Fa-bio Petrossi, Mario Ravalico, Igor Švab, Paolo Tassinari, Marco Toncelli, Roberto Treu in Sebastiano Truglio. trst, milje Stranka SEL na občinske volitve s svojim simbolom Tržaška koordinacija stranke Svobode, ekologije in levice je včeraj prejela od državne koordinacije SEL v Rimu uradno potrdilo za uporabo simbola Sinistra Ecologia Liberta -Svoboda Ekologija Levica na junijskih občinskih volitvah v Trstu in v Miljah. Stranka SEL se bo torej po Cagliari-ju tudi v Trstu in Miljah predstavila s svojim simbolom, medtem ko bodo v drugih mestih druge liste z drugimi simboli, je zapisala v tiskovni noti pokrajinska koordinatorka Sabrina Morena. V Italiji je namreč v teku proces, v okviru katerega bo SEL postopoma izginil in postal del Italijanske levice. Državni SEL je vsekakor priznal politično delo tržaške koordinacije in jo spodbudil, da nadaljuje po začrtani poti, še piše v tiskovnem sporočilu. politika Aljoša Gašperlin aljosa.gasperlin@primorski.eu Alessia in Roberto Alessia Rosolen je torej uradna županska kandidatka nove desnosredinske koalicije. Po daljšem dogovarjanju med tremi zavezniki je nastala občanska lista Un'altra Trieste Popolare, ki naj bi bila pravi trn v peti desnosredinske koalicije Roberta Dipiazze, s katerim so do zadnjega neuspešno iskali sporazum. Desna sredina se je skratka formalno razbila in se je rodila nova alternativna lista skupaj s Paolo Rovisom in Robertom Antonionejem ter bivšim desničarskim prvakom Robertom Menio, ki ga sicer še ni bilo na spregled. Zanimivaje vsekakor naveza s Francom Bandellijem, saj je bil Menia tisti, ki ga je dal pred leti odstraniti z od-borniškega mesta. Koliko glasov bo Rosolenova odjedla Di-piazzi, ni mogoče vedeti. Sodeč po izjavah v zadnjem obdobju pa gre pričakovati vročo kampanjo in medsebojno obračunavanje. Če so Roso-len, Rovis in Bandelli v zadnjih dneh govorili o camberiziranem izdajalcu Dipiazzi, ki zre v preteklost, je Rosolenova še odločneje poudarila, da mora Trst gledati v prihodnost brez nostalgije. Če se desna sredina krega, stvari v levi sredini niso boljše. Rosolenina kandidatura bo nedvomno okrepila levosredinskega kandidata Roberta Cosolinija, ker bo ošibila Dipiazzo. Vprašanje pa je, kaj se bo še zgodilo v levici, kjer se je napovedana široka levičarska koalicija razblinila. Nazadnje bo za Združeno levico kandidiral Iztok Furlanič, medtem ko se bo Marino Sossi predstavil z Italijansko levico in kaže, da lahko računa na kar nekaj glasov. Premiki so tudi v Cosolinijevi koaliciji, kjer se na ponovno sodelovanje pripravlja tudi stranka Slovenske skupnosti. Z Rosolenovo naj bi se zaključil krog kandidatov, kijih bo na letošnjih volitvah kar mrgolelo in med katerimi je tudi pomemben tekmec kandidat Gibanja 5 zvezd Paolo Menis. Sicer Rosolenova na skrito še računa na morebiten razkol v Dipiazzovi koaliciji. Ligaški prvak Matteo Salvini seje v Rimu znebil Silvia Berlusconija oz. stranke Forza Italia. Nekaj podobnega se že dogaja z volitvami v bližnjem Pordenonu, kjer je poslanka FI Sandra Savi no včeraj ostro dvignila glas proti Severni ligi, Trst pa ni daleč. trst - G5Z Di Battista za Menisa Glasnik Gibanja 5 zvezd v poslanski zbornici Alessandro Di Battista se bo danes vrnil v Trst. Po septembrskem obisku, ki je bil verjetno odločilen za izbiro Paola Menisa za županskega kandidata Grillovega gibanja na občinskih volitvah, bo danes ob 11. uri na Borznem trgu skupaj z Menisom razpravljal o varnosti in o tako imenovanem državljanskem dohodku. Obenem pa bo govor tudi o bližnjem referendumu o vrtinah, ki bo v nedeljo, 17. aprila. Gibanje petih zvezd si že mesece prizadeva, da bi na referendumu zmagal »Za«, s čemer bi preprečili obnovo koncesij za črpanje plina in nafte na morskih najdiščih v razdalji do 12 milj od italijanske obale. Deželna skupina Gibanja petih zvezd je medtem včeraj sporočila, da bo zahtevala odstop deželnih svetnikov, ki so bili obsojeni zaradi zlorabe javnega denarja. V tej zvezi je pozvala deželno predsednico Deboro Serracchiani, naj to zahteva od deželnega svetnika Demokratske stranke, ki je vpleten v to afero. trst - Županski kandidat Vito Potenza predstavil listo 28 kandidatov Potenza za TLT-STO Predstavitev v hotelu Greif - Na seznamu kandidatov za tržaški občinski svet tudi dva Slovenca Na občinskih volitvah bo nastopil tudi županski kandidat Vito Potenza. To je bivši predsednik gibanja Svobodno ozemlje, ki je zapustil gibanje in se bo predstavil s svojo občansko listo z imenom Lista civica Vito Potenza - Občanska lista Vito Potenza. V njenem volilnem simbolu s helebardo in imenom voditelja je zapisano tudi per il TLT-STO oz. za Svobodno tržaško ozemlje. Potenza je svojo kandidaturo predstavil javnosti že sredi januarja, včeraj popoldne pa je v hotelu Greif v Barkovljah uradno predstavil tudi seznam kanditatov za tržaški občinski svet. Teh je 28, med njimi pa sta tudi dve osebi slovenske narodnosti, se pravi Rodolfo Pobega, ki je četrti na seznamu, in Nada Berce vd. DAronco na petem mestu. Na seznamu je na prvem mestu Paola Rocco, sledijo Viviana Puissa, Daniele Prelaz, po Pobegi in Bercetovi pa Erika Sentieri, Luca Wieser, Glauco Malaroda, Ines Sain vd. Metelli, Arian- Predstavitev kandidatov v barkovljanskem hotelu Greif fotodamj@n na Braini, Luigi Cerne, Marino Gori, Silvia Sentieri por. Calligaris, Alessandro Valerio, Rosana Sapla por. Mala-roda, Paola Tarabocchia, Marianna Di Domenico, Dino Lovrencic, Silvia Fro- glia, Giorgio Deschi, Marco Del Vecc-hio, Edoardo Morin, Luca Potenza, Giorgio Cerovaz, Devid Gombach, Denis La Pasquala, Gianluca Busato in Rossana Cedi por. Cerovaz. 6 Nedelja, 10. aprila 2016 TRŽAŠKA Primorski ki Ji trst - Včeraj manifestacija po nedavnem napadu na istospolni par S poljubom proti nestrpnosti in nasilju »Ne "normalni', niti "drugačni', samo osebe«. Tako je pisalo na transparentu, ki so ga razvili na včerajšnji popoldanski manifestaciji v podporo žrtvam nasilnega napada na istospolni par, do katerega je prišlo pred nekaj dnevi v Ul. Gia-cinto Gallina. Manifestacijo, ki je potekala nedaleč od kraja napada, na Trgu San Giovanni, je priredilo združenje Arcigay Arcobaleno za Trst in Gorico, udeležilo pa se ga je nekaj sto ljudi, med katerimi so bili tudi številni predstavniki krajevnih oblasti, začenši s tržaškim županom Robertom Cosolinijem in podžupanjo Fabiano Martini (ki je tudi spregovorila) ter odbornikoma Andreo Daprettom in Eleno Marc-higiani, pa tudi s predsednico Pokrajine Trst Mario Tereso Bassa Poropat. Manifestacija je potekala pod geslom »Svobodni, da smo, svobodni, da se poljubljamo« ter minila ravno v znamenju javnega poljubljanja, do katerega je prišlo med posameznimi nagovori. Udeležba je po besedah predsednice združenja Arcigay Arcobaleno Antonelle Nicosia predstavljala pomembno znamenje za žrtvi napada, ki sta se tudi udeležili pobude in tako dokazali, da se ne bojita maloštevilnih bolnih nasilnežev. Ob Nicosii in predsedniku združenja Jotassassina Antoniu Parisiju, ki je povezoval dogajanje, so spregovorili še predstavnik združenja Arcigay Arcobaleno Sandi Paulina (v slovenščini in italijanščini), podžupanja Martinijeva, pokrajinska svetnica Sabrina Morena, Clara Comelli iz združenja Certi Diritti ter drugi občani, med katerimi sta bili tudi materi istospolno usmerjenih oseb. Potrebno je reči »ne« nasilju in fašizaciji družbe ter »da« ljube- Nekaj sto udeležencev je z balkona bližnje palače pozdravila velika mavrična zastava fotodamj@n zni, je bilo slišati na manifestaciji ob pozivu, da si je treba vsak dan prizadevati za širjenje kulture spoštovanja, saj noben dosežek ni samoumeven, predvsem pa, ko prihaja do nasilnih dejanj, naj se ljudje ne obrnejo stran. Omeniti velja, da se je manifestacije udeležil tudi kandidat Severne lige na prihodnjih upravnih volitvah Fabio Tuiach, ki je izrazil bojazen, da bi kdo manifestacijo izkoristil v politične namene in z ne ravno izbranimi besedami dejal, da mu je všeč nežnejši spol. Ko pa je glede istospolnega para z otroki dejal, da je zaradi tega pred časom dva milijona ljudi demonstriralo v Rimu, so ga preplavili žvižgi, kmalu zatem se je tudi poslovil. Ivan Žerjal trst - Po nasilju v Ul. Gallina Policija izsledila vpletene v napad Policija je prišla na sled osebam, ki so bile vpletene v napad na isto-spolni par v Ul. Giacinto Gallina pred nekaj dnevi. Kot piše v krajšem sporočilu za javnost, je preiskava stekla takoj po dogodku in zahvaljujoč se delu policijskih preiskovalcev ter nekaterim pričevanjem so obnovili potek dogodkov in identificirali vpletene, med katerimi je baje tudi mladoletna oseba. Zadevo zdaj preučuje sodstvo. Vest je odmevala tudi na včerajšnji manifestaciji, ki jo je na Trgu San Giovanni priredilo združenje Arcigay Ar-cobaleno iz Trsta in Gorice in katere sta se udeležili tudi žrtvi napada v Ul. Gallina, ki sta se vsem zahvalili za podporo, saj utrpeti nekaj takega ni lahko. Drugače je predsednica združenja Arcigay Arcobaleno Antonella Nicosia v izjavi za naš dnevnik izrazila zadovoljstvo, da so sile javnega reda tako hitro ukrepale in ugotovile napadalce: »Zdaj je na sodstvu, da razume odgovornosti vsakega od sodelujočih in upamo, da bo to poduk in močan znak za druge vročekrvneže, ki morajo razumeti, da nismo v mestu, kjer so take stvari sprejete in hotene,« je dejala Nicosia. (iž) Antonella Nicosia fotooammn Žrtvi napada in materi istospolnih fotodamj@n ZKB G 1908 BANCA DI CREDITO COOPERATIVO DEL CARSO Soc. Coop. - Zadruga ZADRUŽNA KRAŠKA BANKA s sedežem na Opčinah (TS), ul. Ricreatorio 2 št. vpisa v register ABI: 08928 - št. vpisa v register bančnih zavodov: 3387-80 - št. vpisa v register zadrug: A160760 št. vpisa v trgovinsko zbornico: TS-27793 - davčna številka in št. vpisa v register tržaških podjetij: 00093160323 OBVESTILO 0 SKLICU REDNEGA OBČNEGA ZBORA (v smislu 24. člena statuta in 2. ter naslednjih členov pravilnika občnega zbora, sprejetega dne 27. maja 2007) Redni občni zbor bo v prvem sklicanju v petek, 29. aprila 2016, ob 8.30 na sedežu družbe, in v drugem sklicanju v nedeljo, 22. maja 2016, ob 10. uri na sedežu SISSA (ex bolnica Santorio) v ul. Bonomea 265, Opčine (Trst). - dnevni red - 1. Bilanca na dan 31. decembra 2015: s tem povezani in iz tega izhajajoči sklepi 2. Plačilne politike: Informativno poročilo In s tem povezani sklepi 3. Določitev, v smislu 30. člena statuta, maksimalne višine terjatev, ki izvirajo iz poslovanja članov, strank in predstavnikov zadruge 4. Določitev honorarjev za člane upravnega, Izvršnega In nadzornega odbora ter za samostojnega upravitelja in določitev smernic za povračilo stroškov opravljanja mandata 5. Izvolitev članov upravnega odbora po predhodni določitvi števila članov le-tega 6. Imenovanje zakonitega revizorja za revidiranje računovodskih Izkazov v smislu zakonskega odloka 39/2010 in 43. bis člena statuta ter določitev višine honorarja na utemeljen predlog nadzornega odbora V smislu 1. odstavka 25. člena statuta se občnega zbora smejo udeležiti samo člani, ki so vpisani v člansko knjigo vsaj devetdeset dni. Če se kateri izmed članov ne more udeležiti občnega zbora, lahko v smislu 1. odstavka 5. člena pravilnika občnega zbora pooblasti izključno drugo včlanjeno fizično osebo (ki pa ne sme biti član upravnega odbora, nadzornik ali uslužbenec zadruge) na način, ki ga predpisuje 25. člen statuta. Pooblastila, ki ne navajajo imena pooblaščenca ali pooblastitelja, niso veljavna in ne bodo overovljena. Vsmislu 3. odstavka zgoraj omenjenega člena mora pooblastilo ob trenutku podpisa overoviti predsednik družbe, notar, član upravnega odbora ali uslužbenec, ki je prejel posebno pooblastilo upravnega odbora. Overitev pooblastil poteka med delovnim urnikom v prostorih banke. V smislu 4. odstavka 2. člena pravilnika občnega zbora je osnutek bilance s priloženima poročiloma na razpolago članom na sedežu Banke ali v njenih podružnicah. Člani si lahko ogledajo pravilnik občnega zbora na sedežu Banke ali v njenih podružnicah. Poleg tega ima vsak član pravico do brezplačnega izvoda pravilnika. Skladno s predpisi pravilnika občnega zbora bodo člani prejeli na dom kopijo tega obvestila s priloženima pooblastilom in informativnim listom, ki prinaša pojasnila v zvezi s točkami na dnevnem redu. Opčine, 10. aprila 2016 v imenu upravnega odbora predsednik Adriano Kovačlč trst - V torek pogovor SKGZ Evropska unija in begunska kriza Priseljenci v Trstu fotodamj@n Slovenska kulturno gospodarska zveza prireja v torek, 12. aprila v Gregorčičevi dvorani (Ul. S. Francesco 20) pogovor o odnosu držav članic Evropske unije do migrantske oziroma begunske krize z naslovom Evropa in begunska kriza. Sodelovali bodo Igor Kocijančič, odgovorni za odnose med kvesturo, italijanskim solidarnostnim konzorcijem ICS in Karitasom pri Uradu za priseljevanje tržaške prefektur in predsednik deželnega sveta SKGZ; Gorazd Pučnik, ravnatelj Slovenskega dijaškega doma Srečka Kosovela v Trstu, ki je že od časa balkanskih vojn razvijal program za sprejemanje mladoletnih beguncev; Veronika Martelanc, zaposlena na Visokem komisariatu Združenih narodov za begunce (UNHCR) in članica Področne komisije za priznanje mednarodne zaščite prišlekom iz drugih držav, ki ima sedež v Gorici; Stefano Lusa, zgodovinar in novinar, glavni urednik informativnega programa Radia Capodistria in Matej Iscra, sodelavec solidarnostnega konzorcija ICS, ki se v Trstu posveča zaščiti beguncev in prosilcev za azil. Pobuda sodi v niz srečanj z naslovom Antifašizem danes, ki ga v tekočem mandatu izvaja tržaški pokrajinski odbor SKGZ. Začetek ob 19. uri. / Primorshi TRŽAŠKA Nedelja, 10. aprila 2016 7 trst - Odbornika Treu in Famulari odgovarjata sindikatu CGIL »Občina se, kljub težavam, trudi za boljše storitve« Kljub manjšemu številu osebja in naraščajočim potrebam se Občina Trst trudi za čim boljše socialne storitve. Tržaška občinska odbornika Laura Famulari in Roberto Treu takole odgovarjata na ostre kritike sindikata javnih uslužbencev CGIL, ki je stanje na področju občinskih socialnih storitev v Trstu pravzaprav označil za porazno. Osebja - tako na tehničnem kot na administrativnem področju -je po oceni sindikata daleč premalo, prav tako sama struktura (štirje sedeži v mestu) ne zadostuje več vse večjemu prilivu oseb, ki potrebujejo pomoč. Z nič kaj spodbudnimi številkami je novinarjem v četrtek postregel sindikalni predstavnik delavcev Paolo Taverna. »Kakor da se ne bi nihče zavedal, da revščina v mestu stalno narašča in da se vse več oseb zateka do naših uradov, kjer jim, kljub kadrovskemu pomanjkanju, skušamo ustreči,« je kritično dodal sindikalist CGIL. Famularijeva in Treu priznavata, da se je z zaostritvijo gospodarske in družbene krize povečala delovna zadolženost uslužbencev socialnih služb, saj je vse več ljudi, ki potrebuje pomoč. Sedanja uprava je, kljub proračunskim rezom, namenila sedem milijonov evrov več sredstev za socialne storitve. »Trst je na vrhu lestvice glede finančnih sredstev za socialo v povprečju s številom prebivalstva,« ugotavljata odbornika Cosolinijeve uprave. V preteklem letu je Občini uspelo zaposliti osem socialnih delavk, Deželo pa je Občina zaprosila za zaposlitev še dodatnega osebja, kar naj bi se zgodilo v tem letu. In to na osnovi dosedanjih razpisov. Občinska upravitelja ugotavljata, da je v teku revizija celotnega zaposlitvenega načrta, v sklopu katere se bo občinski odbor potrudil za celovito okrepitev socialnih služb. V tem sklopu si bodo pristojni prizadevali, da bi uslužbence socialnih služb kar se da razbremenili administrativnih zadolžitev, tako da bi se lahko v celoti posvetili delu v korist potrebnih pomoči občanom. Odbornika iz vrst Demokratske stranke dejansko zavračata kritike sindikatov, ki - kot je bilo slišati na novinarski konferenci - ne prosijo miloščine, ampak ustrezne delovne pogoje, da lahko ljudem nudijo kvalitetne javne storitve. Laura Famulari fotodamj@n Roberto Treu fotodamj@n Dolina: poziv oljkarjem Občina Dolina - odborni-štvo za produktivne dejavnosti in gospodarski razvoj, vabi vse olj-karje, ki bi se želeli udeležiti občinske razstave ekstradeviškega oljčnega olja v sklopu letošnje Majence, da prinesejo vzorce (2 steklenici po 500 ml in 1 po 250 ml) najkasneje do ponedeljka, 18. aprila 2016 ob 12. uri, na občinski sedež v Dolino. trst - Na Borznem trgu se je začela državna kampanja Cgil Za delavske pravice Zbrali več kot sto podpisov - Še pred tem uslužbenke občinskih menz protestirale proti podjetju Dussmann Več kot 300 ljudi se je včeraj dopoldne udeležilo manifestacije sindikata Cgil za novo listino delavskih pravic. Sindikat je v tem okviru zbiral podpise za zakonski predlog za ustanovitev nove listine delavskih pravic. V nekaj urah so zbrali več kot sto podpisov. Na Borznem trgu se je namreč začela kampanja za zakonski predlog za ustanovitev listine univerzalnih pravic dela, ki jo je v Italiji spodbudil državni Cgil. V Trstu in drugih italijanskih mestih se je začelo zbiranje podpisov za listino, ki naj bi nadomestila statut delavcev in ga nadgradila. Delavske pravice bodo razširjene na vse delavce in delavke, tudi na samostojne in na ljudi brez stalne službe, predvidenih pa bo samo 6-7 oblik delovnega razmerja. Pokrajinski tajnik CGIL Adriano Sincovich in drugi so mimoidočim delili informacije tudi glede povezanih referendumov, ki jih je pripravil Cgil za ukinitev t.i. voucherjev kot plačilo za opravljeno delo, za skupno odgovornost v zakupih in za dodatne zaščite za delavce v primeru neupravičenega odpusta v podjetjih z več kot 5 uslužbenci. V okviru pobude Cgil je bila tudi demonstracija uslužbenk šolskih menz, ki so protestirale proti napovedanemu znižanju plač. Podjetje Dussmann Service iz Milana, ki si je jeseni zagotovilo razpis za pripravljanje obrokov v tržaških občinskih otroških jaslih in vrtcih, je namreč napovedalo krepko znižanje delovnega časa. Uslužbenke so že večkrat protestirale, med starši otrok pa so zbrale 4.500 podpisov, ki so jih izročile tržaškemu županu Robertu Cosoliniju. Desno: protest uslužbenk občinskih menz. Spodaj: zbiranje podpisov za novo listino delavskih pravic fotodamj@n trst - Razstava Dih barve v Mednarodnem domu žensk Živalice Vesne Benedetič Razstava akvarelov se vključuje v pobudo Pomlad žensk, ki jo prireja Pokrajina Trst ob mednarodnem dnevu žensk Levo odprtje razstave del Vesne Benedetič, desno razstavljeni noj Je pa res simpatično zvedav noj, ki na sliki zre v lastni nos, da bi opazil, kako se na njem paše pikapolonica. Noj je le ena od živalic, ki jo je Vesna Benedetič s svojimi akvareli upodobila na papir in te dni uokvirjen privablja pozornost ljudi na razstavi z naslovom Dih barve, ki so jo odprli v petek v Mednarodnem domu žensk v Ul. Pisoni. Razstava sodi v sklop pobude Pomlad žensk, ki jo pripravlja Pokrajina Trst ob mednarodnem dnevu žensk in jo je predstavila umetnostna kritičarka Maria Luis Runti. Na ogled bo do 3. maja. Devin-Nabrežina: subvencije za najemnine Občina Devin Nabrežina obvešča, da je bil odobren razpis za izplačilo subvencije najemnine za leto 2015 za javne ali zasebne stanovanjske enote, razen subvencioniranih stanovanj. Vloge morajo biti izpolnjene z uporabo ustreznega obrazca, ki je priložen razpisu. Obrazec lahko občani prenesejo z občinske spletne strani www.co-mune.duino-aurisina.ts.it - news oziroma dvignejo na sedežu Socialne službe Občine Devin Nabre-žina - Sesljan, Naselje Sv. Mavra št.124, od ponedeljka do petka od 9. do 10. ure. Dodatne informacije posreduje tel. št. 040/2017390 - 389. Rok za predložitev vlog zapade 2. maja ob 12. uri. V botaničnem vrtu ... nori na cvetje Vsi nori na cvetje je naslov razstave in sejma cvetja in povrtnin, ki se bo odvijal danes od 10. do 19. ure v tržaškem botaničnem vrtu v Ul. Marchesetti. Ob razstavi cvetja in rastlin bodo na sporedu tudi nekatere spremne prireditve. Ena je »posvečena« žuželkam, druga pa branju o naravi. Ob 17. uri bo nastopil violinist Andrea Monterosso. Psi za slabovidne Na Trgu Verdi se bo danes ob 11. uri začela manifestacija Psi za slabovidne, ki jo prirejata društva Club Lions in Leo pod pokroviteljstvom tržaške občine. Predstavili bodo tri pse za vodenje slabovidnih iz šole za pse iz Limbiateja, ki deluje že od leta 1959 in je doslej izučila 2.400 psov za vodenje slabovidnih. V Miljah Važno je imenovati se Ernest V gledališču Verdi v Miljah bodo danes uprizorili delo Oscarja Wil-dea Važno je imenovati se Ernest. Začetek ob 17. uri. Mednarodno zasedanje o pljučnih boleznih V hotelu Savoia se bo jutri začelo mednarodno zasedanje Pneumo-Trieste o pljučnih boleznih. Italijanski in tuji izvedenci bodo izmenjali izkušnje o zdravljenju pljučnih bolezni in o znanstvenih raziskavah za zdravljenje teh bolezni. V Trstu beležijo zadnja leta porast bolezni na pljuih. Pred desetimi leti so opravili od 15 do 16 tisoč pregledov letno zaradi tovrstnih bole-tni, lani pa so jih zabeležili kar 26 tisoč. Dialektični ritmi v knjigarni Ubik V knjigarni Ubik v Pasaži Tergesteo bo jutri ob 18. uri kritik Enzo San-tese predstavil tako imenovane »dialektične ritme«, to je primerjavo med deli Cristine Gerin in Roberta Marina Masinija. TShakespeare filmi v kinu Ariston V okviru pobude TShakespeare bodo jutri in v torek, 12. aprila, v kinodvorani Ariston predvajali filme Globe Theatra, in sicer Macbeth (jutri ob 20.30) in A Midsummer's Night Dream v torek ob 16. uri). Pobudo prirejajo deželno stalno gledališče Furlanije Julijske krajine, Slovensko stalno gledališče, Cappella Underground in British School. 10 Nedelja, 8. aprila 2016 TRŽAŠKA Primorski ki Ji trst - V TKS predstavili monografijo Nataše Glihe Komac Umite in v prt zavite lobanje v Kanalski dolini V organizaciji Slovenskega raziskovalnega inštituta in SKS Planika Pretekli četrtek sta Slovenski raziskovalni inštitut (SLORI) in Slovensko kulturno središče Planika v Tržaškem knjižnem središču organizirala predstavitev monografije Nataše Gliha Komac Ljudska religioznost v Kanalski dolini: O umiti in v prt zaviti lobanji (2014) in njenega italijanskega prevoda La re-ligiosita popolare in Val Canale: Il teschio lavato e avvolto nel panno (2015). Knjigi obravnavata od nekdaj prisotne obredne prakse domačega prebivalstva doline, še posebej pa izpostavljata še v poznih devetdesetih letih 20. stoletja živo obredno umivanje in zavijanje lobanje v prt. V uvodnem nagovoru je ravnatelj SLORI-ja Devan Jagodic opozoril, da sta knjigi novi rezultat plodnega sodelovanja med SLORI-jem in SKS Planika, ki je v letih obrodilo že številne raziskave in publikacije. Slednje prispevajo danes nezanemarljiv delež ne le v slovenski, ampak tudi v širši družboslovni in etnološki zakladnici, saj jih gre jemati kot pomemben doprinos k spoznavanju družbenih, kulturnih, etnoloških in jezikovnih posebnosti Kanalske doline in širšega tro-mejnega območja. Rudi Bartaloth je nato uokviril vsebino knjige in navzočim predstavil njeno avtorico, dr. Natašo Gliha Komac, znanstveno sodelavko Leksikološke sekcije Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, ki je hkrati tudi predsednica SKS Planika in članica znanstvenega sveta Slovenskega raziskovalnega inštituta. Komačeva je med predstavitvijo opozorila, da je raziskana arhaična praksa obrednega umivanja lobanje zadnjega pokojnika in njeno zavijanje v prt pravzaprav nek unikum v širšem južnoslovanskem prostoru. Ta ritual, ki je bil nekoč prisoten v približno tridesetih slovenskih župnijah, med katere gre prišteti tudi Ukve, Žabnice in Ovčjo vas, so naknadno prevzeli tudi drugi sosednji narodi. Na podlagi opravljenih etnografskih raziskav (Matiče-tov, Maister) in podatkov, pridobljenih z vodenimi pogovori z domačini v letih 1998 in 2013, je avtorica spoznala, da je bil obred na območju Kanalske doline ohranjen vse do konca dvajsetega stoletja. Ekskluzivnost poznavanja in opravljanja tovrstnih obrednih praks kaže, da gre za pomembno identifikacijsko (in povezovalno) prvino lokalne slovenske jezikovne skupnosti. Monografiji, ki prinašata tudi pregleden geografski in zgodovinski opis Kanalske doline s poudarkom na življenju in organiziranosti tu živečega slovenskega prebivalstva, sta izšli v zbirki Studia Mythologica Slavica - Sup-plementa, in sicer v soizdajateljstvu Slovenskega kulturnega središča Planika, Slovenskega raziskovalnega inštituta, Inštituta za slovensko narodopisje ZRC SAZU in Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU ter s finančno podporo Gorske skupnosti za Gumin-sko, Železno in Kanalsko dolino in Avtonomne dežele Furlanije Julijske krajine pri Založbi ZRC SAZU. (mp) PrimorskiD i facebook 0 @primorskiD ^ tuuitker Levo Nataša Gliha Komac; desno italijanska in slovenska knjiga Ljudska religioznost v Kanalski dolini: O umiti in v prt zaviti lobanji fotodamj@n trst - Nosilec je krožek Kru.t Projekt Iz roda v rod Ovrednotenje medgeneracijskih povezav v pokrajinah, kjer živijo pripradniki slovenske manjšine Konec prejšnjega leta je stekel Projekt Iz roda v rod, ki ga je finančno omogočila Dežela Furlanija Julijska krajina in sloni na ovrednotenju medgeneracijskih povezav v pokrajinah, kjer živijo pripadniki slovenske manjšine. Vsebinski smisel projekta je prenašanje jezikovnih in zgodovinsko-kulturnih značilnosti teritorija, v katerem so prisotni Slovenci in nastavljanja mrež povezovanja med društvi in ustanovami. Nosilec projekta je krožek Kru.t, ki bo jeseni v sodelovanju s številnimi partnerji priredil zaključni festival, pred tem pa je predvidena cela vrsta pobud in delavnic. Ena prvih dejavnosti je celo- dnevno srečanje v Benečiji, ki ga krožek prireja v soboto, 23. aprila, skupaj s kulturnim društvom Rdeča zvezda iz zgoniške občine in društvom Srebrna Kaplja iz Špetra. Udeleženci srečanja bodo najprej obiskali Dvojezično šolo in se seznanili z njenimi nelahkimi začetki pa do sedanjega uspešnega delovanja. Nato si bodo ogledali sodobno zastavljen muzej SMO, ki se uvršča med nove oblike tematskih in pokrajinskih muzejev, ki ne slonijo več na zbiranju predmetov, temveč na pripovedi. Sledili bodo prikazi v sliki in besedi stvarnosti in problematik Benečije in prebivalcev slovenske narodnosti, ki na tem ozemlju živijo in delujejo. Sku- pina se bo nato zapeljala do vasice Mašere pod Matajurjem, kjer je bil pred letom dni odprt Muzej Varha Matajurja in nadaljevala pot do Var-tače na ogled manjše etnografske zbirke. Celodnevni program bo sklenjen z vodenim ogledom cerkvice Sv. Ivana v Čele, v skalnem pobočju na desnem bregu Nediže, preko katere vodi vhod v Landarsko jamo, s katero so prebivalci teh krajev tesno vezani od davnine. Vpisovanje je v teku na sedežu Kruta v Ul. Cicerone 8, tel. 040/360072, kjer nudijo vse dodatne informacije o srečanju. Prijave pa sprejema tudi odbornica Rdeče zvezde na tel. 040/229123. trst - Jutri v gledališču Mlela Pupkin in Papu Ob tržaški kabaretnikih tudi umetniško satirična skupina Papu Pupkin Kabarett napoveduje novo vele-predstavo Pupkin Kabarett bo na jutrišnji prireditvi ponudil tržaškemu občinstvu vpogled v deželno komično-satirično stvarnost s prisotnostjo skupine Papu. Sestavljajo jo komiki različnih bližnjih dežel, ki so se - tako je razvidno iz tiskovne note Pupkinovega Kabaretta - odpravili na pot v Trst že včeraj, in sicer iz Pordenona. Skupina Papu bo izvedla celo vrsto umetniških desantov v jutrišnjo predstavo Pupkin Kabaretta in se bodo - med drugim - zahvalili Trža-čanom, ker so dovolili, da je furlanska zastava zaplapolala na Velikem trgu. V zameno so obljubili, da bodo namestili tržaško helebardo na županstvo občine Azzano X. v pordenonski pokrajini. Jutrišnja predstava v gledališču Miela se bo začela - kot običajno - ob 21.01, seveda z uvodnimi akordi Niente Band in z ekipo Pupkin Kabatretta v popolni sestavi. trst - Jutri V DSI o energetski neodvisnosti Pot v energetsko neodvisnost je naslov jutrišnjega večera v Društvu slovenskih izobražencev, na katerem bosta govorila Božo Dukic in Štefan Merkač, ki se že dolgo ukvarjata s problemi okolja in vprašanji v zvezi s toplotnim onesnaževanjem narave, ki povzroča rastoče probleme čoveku prijaznega okolja. Pobudo za jutrišnjo temo je dala nedavna mednarodna okoljska konferenca v Parizu, ki je še enkrat dokazala, da se svet še ne zaveda, kako globoke in dolgoroče posledice ima nebrzdana industrijska proizvodnja ter stalna rast potrošnje. Gosta jutrišnjega večera sta strokovnjaka, kritična zlasti do dosedaj prevladujočga pridobivanja energije na podlagi fosilnih goriv in se zavzemata za izkoriščnje okolju prijaznejše energije. Božo Dukic, ki je sicer pravnik, je avtor številnih projektov, ki so že bili uresni-čni v raznih krajih Slovenije, vse v duhu energetske neodvisnosti. Štefan Merkač je koroški Slovenec. Doktoriral je iz biologije in je deloval na področju ekok-metijstva in s tem povezanega izobraževanja in trženja. Intenzivno se je ukvarjal s čezmejnim sodelovanjem ( Bio Alpe Adria). Tri leta je bil v kabinetu regionalnega ministra za energijo ter varstvo okolja, kjer je odgovoren za področje energije na Koroškem. Večer v Peterli-novi dvorani se bo začel ob 20.30. Primorska poje danes na Proseku Letošnja 47. revija pevskih zborov Primorska poje se nadaljuje danes ob 17. uri v Kulturnem domu Pro-sek Kontovel na Proseku. Koncert bodo tokrat priredili domači zbor Mopz Vasilij Mirk, SDD Jaka Što-ka, Mešz Rdeča zvezda in MoPZ Vesna v sodelovanju z Zvezo slovenskih kulturnih društev. Občinstvu se bo predstavilo sedem zborov, in sicer zbor Fantje pod latni-kom (zborovodja Manuel Purger), Moški pevski zbor Lig iz Kanala (Aleš Rupnik), Mešani pevski zbor Triglav iz Splita (Tatjana Kurajica), Moški pevski zbor Fran Venturini od Domja (Ivan Tavčar), Mešani pevski zbor Štandrež (Goran Ruz-zier), Idrijski oktet (Elizabeta Lampe) in Moški pevski zbor Pivka (Marcel Štefančič). Židovska glasba v koncentracijskih taboriščih V Židovskem muzeju Carlo in Vera Wagner v Ul. del Monte 7 se bo danes začel Festival Viktor Ull-mann, posvečen glasbi, ki so jo židovski umetniki skladali in igrali v nacističnih koncentracijskih taboriščih. Ob 11. uri bo nastopil godalni trio Lazari-Bernstein-Sinagra, ki bo izvedel Trio št. 2 Paula Hindemitha in trio Arnolda Schonberga. Koncert-aperitiv v Devinu V avditoriju Zavoda združenega sveta Jadranskega morja v Devinu bo danes ob 11. uri na sporedu drugi Koncert-aperitiv. Hrvaški pianist Tomislav Damjanovic bo izvedel skladbe Brahmsa in Debussyja. Koncert bo predstavil muzikolog in skladatelj Pierpaolo Zurlo. Ogled morskih psov V tržaškem naravoslovnem muzeju v Ul. Tominz 4 bo danes ob 10.30 uri na sporedu voden obisk za mladino na temo Morski psi: vladarji morja od prazgodovine do danes. Udeleženci si bodo lahko ogledali celo vrsto ohranjenih primerkov morskih psov, med katerim izstopa beli morski pes, ki so ga v muzeju poimenovali kar Carlotta. Vodeni obisk traja dve uri, vstopnina 4 evre. Loterija 9. aprila 2016 Bari 15 48 22 21 1 Cagliari 52 38 31 47 75 Firence 39 51 68 48 46 Genova 73 4 78 70 60 Milan 7 64 78 80 35 Neapelj 52 75 3 82 7 Palermo 74 52 23 53 87 Rim 4 28 73 47 48 Turin 8 59 57 87 26 Benetke 4 85 79 86 5 Nazionale 9 37 82 32 39 Super Enalotto Št. 43 2 5 12 33 54 59 jolly 18 Nagradni sklad 71.541.498,11 € Brez dobitnika s 6 točkami --€ Brez dobitnika s 5+1 točkami --€ 4 dobitnikov s 5 točkami 49.107,16 € 925 dobitnikov s 4 točkami 213,77 € 32.909 dobitnikov s 3 točkami 18,23 € 449.655 dobitnikov z 2 točkama 5,00 € Superstar 89 Brez dobitnika s 5 točkami --€ 7 dobitnikov s 4 točkami 21.377,00 € 167 dobitnikov s 3 točkami 1.823,00 € 1.957 dobitnikov z 2 točkama 100,00 € 10.613 dobitnikov z 1 točko 10,00 € 21.573 dobitnikov z 0 točkami 5,00 € / Primorshi TRŽAŠKA Nedelja, 10. aprila 2016 9 MoPZ Vasilij Mirk, SDD Jaka Štoka, MePZ Rdeča zvezda in MoPZ Vesna v sodelovanju z Zvezo slovenskih kulturnih društev vabijo na koncert revije PRIMORSKA POJE danes, 10.4.2016, ob 17. uri Prosek, Kulturni dom Prosek Kontovel Včeraj danes Danes, NEDELJA, 10. aprila 2016 MEHTILDA Sonce vzide ob 6.27 in zatone ob 19.45 - Dolžina dneva 13.18 - Luna vzide ob 8.40 in zatone ob 23.33. Jutri, PONEDELJEK, 11. aprila 2016 LEON VREME VČERAJ: temperatura zraka 14,1 stopinje C, zračni tlak 1000,3 mb ustaljen, vlaga 82-odstotna, veter 3 km na uro vzhodnik, nebo oblačno s padavinami, morje skoraj mirno, temperatura morja 12,1 stopinje C. OKLICI: Hektor Leka in Esmeralda Coadari, Saverio Muolo in Annalisa Vestale, Tomaž Pipan in Petra Dilli, Enrico Ferluga in Alessia Ghersenti, Vito Pellegrino in Irene Gizdic, Andrea Zago in Nicole Iaconcic, Massimo Fe-rigutti in Emily Versa, Jaime Eduardo Reyes Revoredo in Anna-Maria Peli-zon, Angelo Ellero in Roberta Vidoli, Robert Damin in Margherita Sorini, Mattia Meneghello in Silvia Rieppi, Omar Tullio in Claudia Barbera, Ric-cardo Massari in Caterina Vivan, Stefano Cenizzi in Sara Bortolozzo, Denis Indelicato in Adriana Palese, Ales-sandro Caracciuolo in Gaetana D'elia, Simeone Dal Monego in Anna Ven-dramin, Mauro Semilia in Savina Dipresa, Fabrizio Macri' in Mary Lo Vecchio, Umberto Giugni in Maria Emanuela Lo Monaco, Daniel Ferro in Carmen Gambin. U Kino polis«; 16.30, 18.15, 19.10, 20.15 »Še-fica«. NAZIONALE - 18.30, 21.30 »Batman v Superman«; 11.00, 15.15, 16.40, 18.30 »Kung Fu Panda 3«; 16.15, 21.15 »Race - Il colore della vittoria«; 18.30, 20.00 »Un bacio«; 16.30, 19.30, 21.45 »Veloce come il vento«; 17.40, 20.20, 22.10 »Victor Frankenstein«; 16.15, 18.30, 20.00 »Grimsby - Attenti a quell'altro«; 11.00, 16.40 »Heidi«; 22.00 »On Air - Storia di un successo«; 11.00, 15.15 »Billy - Il koala«; 11.00 »Il cac-ciatore e la regina di ghiaccio«; 11.00 »Zootropolis«. SUPER - 15.45, 19.50 »Brooklyn«; 17.45, 21.50 »Perfetti sconosciuti«. THE SPACE CINEMA - 15.20, 18.25, 20.20, 21.30 »Batman v Superman«; 15.40, 17.50 »Kung Fu Panda 3«; 16.30, 18.20, 20.10, 22.00 »Grimsby -Attenti a quell'altro«; 16.40 »Heidi«; 15.10, 16.30, 17.30, 19.00, 21.30 »Il cacciatore e la regina di ghiaccio«; 19.00, 21.40 »Race - Il colore della vittoria«; 16.40, 19.10, 21.40 »Veloce come il vento«; 19.50, 22.05 »Victor Frankenstein«. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 15.30, 17.30, 20.00, 22.10 »Il cacciatore e la regina di ghiaccio«; Dvorana 2: 18.10, 20.10, 22.20 »Victor Frankenstein«; 16.20 »Kung Fu Panda 3«; Dvorana 3: 17.50 »La comune«; 15.20, 19.45, 22.10 »Race - Il colore della vittoria«; Dvorana 4: 18.00 »Un bacio«; 16.00, 20.00, 22.15 »Veloce come il vento«; Dvorana 5: 18.00, 19.50 »Il condominio dei cuori infranti«; 21.40 »Un bacio«; 16.00 »Heidi«. [12 Lekarne Od ponedeljka, 11. do nedelje, 17. aprila 2016: Običajni urnik lekarn: 8.30-13.00 in 16.00-19.30 Lekarne odprte tudi 13.00-16.00 (ob delavnikih, od ponedeljka do petka) Capo di piazza Mons. Santin 2 - 040 365840, Borzni trg 12 - 040 367967, Trg Garibaldi 6 - 040 368647, Ul. delTOro-logio 6 - 040 300605, Ul. Fabio Severo 122 - 040 571088, Ul. Oriani 2 - 040 764441, Ul. Roma 16 - 040 364330, Ul. Belpoggio 4 - 040 306283, Oširek Pia-ve 2 - 040 361655, Ul. Brunner 14 - 040 764943, Ul. Cavana 11 - 040 302303, Ul. Dante 7 - 040 630213, Ul. Ginnastica 6 - 040 772148, Ul. Giulia 1 - 040 635368, Ul. Giulia 14 - 040 572015, Ul. Stock 9 - 040 414304, Žavlje - 040 232253, Zgo-nik - 040 225596 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte tudi 19.30-20.30 (ob delavnikih, od ponedeljka do petka) Trg Garibaldi 6 - 040 368647, Ul. Oriani 2 - 040 764441, Trg Giotti 1 -040 635264. Lekarne odprte v soboto (tudi 13.00-16.00), v nedeljo in med prazniki (8.30-19.30) Ul. Giulia 1 - 040 635368, Korzo Italija 14 - 040 631661, Oširek Vardabasso 1 - 040 766643, Žavlje - 040 232253, Zgonik - 040 225596 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom (sobota 13.00-16.00 in prazniki 13.00-19.30). NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta (19.30-8.30) Danes, 10. aprila: Ul. Brunner 14 - 040 764943; v ponedeljek, 11. aprila: Ul. Giulia 1 - 040 635368. www.ordinefarmacistitrieste.gov.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (20.00-8.00, predprazni-čna 14.00-20.00 in praznična 8.0020.00). Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE in bolnišnic tel.: (zelena številka) 800 99 11 70, od ponedeljka do petka, 8.00-11.30. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah in o združenih tržaških bolnišnicah. H Šolske vesti RAVNATELJSTVO LICEJA A.M. SLOMŠKA sporoča, da bo v šolskih prostorih v ponedeljek, 11. aprila, ob 17.30 predavanje prof. Alenke Rebula z naslovom »Kako lahko starši pomagajo otroku do uspehov oz. kako premagovati težave v življenju«. Istega dne, od 18.30 do 19.30 bo popoldanska govorilna ura za vse razrede. VEČSTOPENJSKA ŠOLA OPČINE vljudno vabi starše na predavanje »Moč in smisel mladostništva« (Nove poti v odnosih med starši in otroki), ki bo v ponedeljek, 11. aprila, ob 17.00 v prostorih osnovne šole Franceta Bevka na Opčinah. Predavala bo psih. dr. Maja Sedmak. NA DTZ ŽIGE ZOISA bo roditeljski sestanek v torek, 12. aprila, ob 17.30 za bienij in ob 18.30 za trienij obeh smeri. VEČSTOPENJSKA ŠOLA PRI SV. JAKOBU, Ul. L. Frausin 12, vabi v torek, 12. aprila, ob 16.00 na srečanje z dr. Mileno Milevo Blažic, ki bo izvedla AMBASCIATORI - 11.00, 15.30, 17.40, 19.50, 22.00 »Il cacciatore e la regina di ghiaccio«. ARISTON - 16.30, 18.45, 21.00 »La comune«. CINEMA DEI FABBRI - 16.00, 21.30 »Wax - We are the X«; 18.00 »Peggy Guggenheim Art Addict«; 20.00 »La canzone perduta«. FELLINI - 11.00, 15.15 »Zootropolis«; 17.00, 18.45, 20.30, 22.15 »Il condominio dei cuori infranti«. GIOTTO MULTISALA 1 - 16.15, 20.00 »Il mio grosso grasso matrimonio greco 2«; 18.00, 21.45 »Ave, Cesare!«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.15, 18.15, 20.00, 22.00 »Mister Chocolat«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.15, 18.10, 20.15, 22.00 »Una notte con la regina«. KOPER - PLANET TUŠ - 13.40 »Bacek Jon«; 14.00, 17.00, 21.10 »Batman proti Supermanu: Zora pravice«; 20.00 »Batman proti Supermanu: Zora pravice 3D«; 17.00 »Don Kihot«; 21.10 »Hitri in drzni 7«; 15.15, 17.10 »Kung Fu Panda 3«; 14.15, 16.15 »Kung Fu Panda 3 3D«; 20.40 »London je padel«; 18.30, 20.30 »Moja obilna grška poroka 2«; 13.30, 14.50 »Simon: Mali bojevnik z velikim srcem«; 15.30 »Spectre«; 18.20 »Vojna zvezd: Sila se prebuja 3D«; 14.20 »Zootro- POGREBNO PODJETJE t ^ . _ ñ n Q\7trenutku žabsti.. \ f> w / v vljudnost ...in tradicija OPČINE - Proseška Ulica 18 TRST - Ul. Torre Bianca 37/a TRŽIČ - Ul. San Polo 83, Zelena številka: 800 860 020 Na razpolago za prevoze pokojnikov iz bivališča ali doma starejših občanov. ZELENA ŠTEVILKA (soo 833 233 Tel. 345 2355013 Nudimo še pomoč pri dedovanju in pokojninah PRIDEMO TUDI NA DOM! učni uri na temi: »Motiv kulturne pisne dediščine v slovenski mladinski književnosti« in »Sodobna slovenska mladinska književnost«. POLETNI JEZIKOVNI KAMP v Ljubljani za srednješolke in srednješolce iz Trsta in Gorice od 22. do 28. avgusta organizira goriški Dijaški dom, v sodelovanju s tržaškim. Program: dopoldne tečaja in delavnice angleščine in slovenščine, popoldne in zvečer bogat in zabaven spremljevalni program. Info in vpis do zasedbe mest (št. omejeno) na tel. št. 0481-533495 (v popoldanskih urah). ZAHVALA V Ivo Skrk Iskrena hvala vsem, ki ste na katerikoli način počastili njegov spomin. Svojci Pogrebno podjetje S. Anna - Nabrežina ZAHVALA Just Grgič Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste počastili našega dragega. Posebna zahvala vaščanom s Padrič. Družina in vsi sorodniki Padriče, Sežana, 10. aprila 2016 ZAHVALA Silverio Slavec Ob izgubi našega dragega se zahvaljujemo vsem, ki so počastili njegov spomin. Še posebej se zahvaljujemo gospodu župniku Škerlju in pevskemu zboru Skala. Svojci Pogrebno podjetje Alabarda 6.4.2009 6.4.2016 Anton Korsič Že sedem let v grobu spiš, v naših srcih še živiš. Tvoja družina 10.4.2015 10.4.2016 Dorotea Oblak Dorina Minilo je leto dni odkar si nas zapustila, a si vedno v naših srcih. Tvoja družina t Po dolgi bolezni nas je zapustil naš dragi stric Silvester Sossi (Etko Drnjackotov) Žaloštno vest sporočajo nečakinje Milojka s Tonijem, Nadja s Pinotom, Wilma, Tamara z Alešem in Sara z Joanom Poljubček stricu Erik in Nikol Iskreno se zahvaljujemo doktorju Jev-nikarju za nesebično pomoč, osebju doma ostarelih Antonella in vsem, ki bodo počastili njegov spomin. Od njega se bomo poslovili v četrtek, 14. aprila, od 13.30 v domači cerkvi sv. Jerneja. Sledila bo maša ob 14.00 in nato pokop na vaškem pokopališču.Na-mesto cvetja darujte v dobrodelne namene. Opčine, 10. aprila 2016 Pogrebno podjetje San Giusto - Lipa Zadnji pozdrav Etkotu Ljuba t Zapustil nas je naš dragi Franc Calzi Družina Persinovic in ostali sorodniki obveščajo, da bo pogreb v sredo, 13. aprila, ob 13.30 iz Ul. Costalunga v gro-pajsko cerkev. Ob 14.15 bo sledila sveta maša in nato pokop v Bazovici. Namesto cvetja darujte v dobrodelne namene. Pogrebno podjetje Alabarda t V 95. letu starosti se je pridružil ljubljeni Lidiji Pepi Starc (Cilnov - Avstrija) m Žalujoči Beti z Davorinom, Urška, Tina, Metka z Aleksom in Nežo Od njega se bomo poslovili v torek, 12. aprila, v openski cerkvi od 13.30 dalje. Opčine, 10. aprila 2016 Pogrebno podjetje Alabarda Ponosne smo na Velikega človeka kot si bil in boš samo Ti, nono! Tvoje pupke Urška, Metka in Tina Ob smrti dragega očeta izrekamo naši odbornici Beti in družini iskreno sožalje Odbor Kraškega pusta 10 Nedelja, 10. aprila 2016 TRŽAŠKA Primorski ki Ji S Izleti KVALITETNO SENO v okroglih in kvadratnih balah prodam. Tel. 00386-41-500890. GOSTILNA išče natakarja/co za delo ob nedeljah in praznikih. Tel.: 342-5754193. KVALIFICIRANA SOCIALNA OSKRBOVALKA, z znanjem treh jezikov, išče delo kot negovalka starejših oseb. Tel.: 00386-31-534851. NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA išče bibliotekarja/ko za določen čas na glavnem sedežu v Trstu. Razpis z opisom delovnega mesta in pogoji za prijavo je dosegljiv na spletni strani www.knjiz-nica.it. PODJETJE »PORTO DI TRIESTE S.P.A.« najavlja razpis za 5 delovnih mest za pomoč v prometu in pri parkiranju vozil v skupnih območjih, ki so v pristojnosti Tržaške pristaniške oblasti. Pogodba za nedoločen čas - 5. stopnja državne pogodbe pristaniških delavcev. Rok za oddajo prošenj: 20. april do 12.00. Več informacij na www.portodi-triesteservizi.it (Bandi e gare) in www.porto.trieste.it (Avvisi, prov-vedimenti e bandi di gara - Ban-di di gara). Mali oglasi ODDAMO svetlo, delno opremljeno, trisobno stanovanje (70 kv.m.) z balkonom in pogledom na morje na Furlanski cesti (Barkovlje). Zunanje parkirišče pred stavbo. Tel. 3408633712. POSOJAM NA DOM napravo za merjenje radona v stanovanju in kleteh. Tel. 339-8201250. RESNA IN ZANESLJIVA gospa z izkušnjo išče delo za oskrbo starejših, tudi 24 ur dnevno. Tel. 329-3227075. RESNA in poštena gospa srednjih let, Slovenka, z veliko delovnih izkušenj, nujno išče delo, najraje kot negovalka starejših oseb. Tel.: 342-7438392. SCOOTER trikolesnik piaggio MP3 250ie črne barve, letnik 2006, prevoženih 24.000 km, servisiran, prodam. Tel. 331-3901302 ali 040-291479. ZARADI SELITVE prodam trojno garderobno omaro v zelo dobrem stanju (3,10 dolžina, 2,63 višina, 0,62 globina, 4 predali). Tel.: 388-9261105 (v popoldanskih urah). □ Obvestila SPDT vabi danes, 10. aprila, na pohod od Cola do izvira Hublja. Predvidene so štiri ure in pol/pet ur nezahtevne hoje. Prevoz do izhodišča z osebnimi sredstvi. Zbirališče ob 7.00 pri spomeniku v Križu. Info na tel. št. 040413025. KRUT IN SKD RDEČA ZVEZDA, v sklopu projekta FJK »Iz roda v rod«, vabita v soboto, 23. aprila, na enodnevno srečanje v spoznavanju krajevnih in kulturnih karakteristik Benečije. Vpis in info v Ul. Cicerone 8, II. nad., tel. 040-360072 in v Zgoniku pri Madaleni, tel. 040-229123. S Poslovni oglasi KRD DOM BRIŠČIKI sklicuje redni občni zbor danes, 10. aprila, ob 14.00 (Briščiki 77). SK DEVIN vabi na 2. Pomladni pohod po stezi Mirka Škabarja, ki bo potekal danes, 10. aprila, iz Praprota v Repen. Zbirališče in odhod med 8.30 in 10.00 pred avtobusno postajo v Praprotu. Po pribl. 4 urah hoje je, ob kosilu in nagrajevanju v Repnu, poskrbljeno za povratni prevoz do Praprota. AGRARNA SKUPNOST JUSOV-SRENJ vabi predsednike upravnega in nadzornega odbora Jusov-Srenj v tržaški pokrajini na sejo glavnega odbora, ki se bo odvijala v torek, 12. aprila, ob 20.30 v sejni dvorani Mirka Špa-capana na sedežu na Padričah, v znamenju 90-letnice Zveze upravičenih posestnikov ustanovljene 12.4.1926. SKD VALENTIN VODNIK - MAJENCA vabi vse domače likovnike in umetnike na informativni sestanek, ki bo v torek, 12. aprila, ob 18. uri v društvenih prostorih. Tel. št.: 3395963683. SKD VALENTIN VODNIK - Dolina vabi svoje člane na redni občni zbor, ki bo v torek, 12. aprila, v društveni dvorani ob 20.00 v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju. Kdor tega še ni storil, bo lahko poravnal članarino za l. 2016. SKGZ za Tržaško obvešča individualne člane, da bo zasedanje v torek, 12. aprila, ob 18.30 v Gregorčičevi dvorani v Trstu (Ul. S. Francesco 20). TPPZ PINKO TOMAŽIČ sporoča, da bo v torek, 12. aprila, ob 20.45 na sedežu na Padričah redna pevska vaja. ZDRUŽENJE PROSTOVOLJCEV Hospice Adria Onlus vabi na redni občni zbor v torek, 12. aprila, ob 16. uri v prvem in ob 17. uri v drugem sklicu na sedež, Ul. Mazzini 46 v Trstu. OBČINSKA KNJIŽNICA v Saležu bo v sredo, 13. aprila, zaprta. PODROČNI SVET pastoralnega središča vabi na srečanje s prof. Tomažem Simčičem na temo »Italijansko katolištvo v iskanju novega humanizma«, v sredo, 13. aprila, ob 19.30 v domu v Ul. Concordia 8 pri Sv. Jakobu. SKD SLAVKO ŠKAMPERLE vabi na pravljično urico z babico Anamarijo, v sredo, 13. aprila, ob 16. uri na Stadionu 1. maj. Vabljeni predšolski otroci in osnovnošolci. JUS PROSEK vabi člane na občni zbor, ki bo v četrtek, 14. aprila, ob 20.00 v prostorih Kulturnega doma na Pro-seku. SKD KRASNO POLJE Gročana, Pesek in Draga vabi na redni občni zbor, ki bo v četrtek, 14. aprila, ob 19.00 v prvem in ob 20.30 v drugem sklicu, v prostorih Srenjske hiše v Gročani. SKD RDEČA ZVEZDA vabi članice, člane in prijatelje na »Redni letni občni zbor z volitvami«, ki bo v četrtek, 14. aprila, ob 20.00 v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju v društvenih prostorih v Saležu. Glasbeni točki MoPZ Rdeča zvezda-Lacrima in MePZ Rdeča zvezda. Družabnost in pogostitev ob zaključku. Po uradnem delu bo mogoče poravnati članarino za tekoče leto. SPDT vabi v četrtek, 14. aprila, ob 20.30 v dvorano Kulturnega društva Barkovlje, Ul. Bonafata 6, na predavanje: »Po Čilu in Andih, moji vtisi o krajih, ki so postali moj dom«. Gostja večera bo agronomka Magda Šturman. KMEČKA ZVEZA obvešča rejce prašičev v Deželi FJK, da morajo do 15. aprila vrniti izpolnjen obrazec, ki so ga v mesecu februarju letos prejeli s strani Podjetja za zdravstvene usluge (ASS) v zvezi z »obveznim štetjem prašičjih podjetji«. Info v uradih KZ in na pristojnih uradih Zdravstvenega podjetja. SDGZ obvešča, da 30. aprila zapade rok za prijavo posebnih in nevarnih odpadkov, ki so jih podjetja povzročila, prevažala ali odstranila v letu 2015. Za pripravo prijave je na razpolago naša tehnična služba. Kdor ne bo prejel poziva na sestanek se lahko javi tajništvu na 040-6724828, info@sdgz.it najkasneje do 15. aprila, za določitev ter- mina za predstavitev prijave. V primeru, da prijave ne predstavite so predvidene visoke globe, tudi do 15.500 evrov. SKD BARKOVLJE, Ul. Bonafata 6, prireja v soboto, 16. aprila, ob 20. uri Praznik pokušnje domačega vina, kruha in ekstra deviškega olivnega olja. Vina in olja, ki jih bo strokovna komisija ocenila, sprejema društvo v ponedeljek, 11. in torek, 12. aprila, od 18. do 20. ure (2 steklenici za vsak vzorec belega in rdečega vina in 1 dl olja). Trije prvouvrščeni za vina bodo prejeli diplomo in pokal, za olja pa kolajne. Vsi prisotni bodo nagradili s po-kušnjo in kolajnami prve štiri uvrščene za belo in rdeče vino. Info na tel. št.: 349-4599458 ali 040-415797. SKD GRAD OD BANOV vabi na redni občni zbor članov, ki bo v nedeljo, 17. aprila, ob 10.00 v prvem in ob 10.30 v drugem sklicanju v društvenih prostorih. Možno bo poravnati članarino. OBČINA DOLINA obvešča oljkarje, ki bi želeli sodelovati pri občinski razstavi oljčnega olja, da prinesejo vzorce (2 steklenici po 500 ml in 1 po 250 ml) na občino Dolina do najkasneje ponedeljka, 18. aprila, ob 12. uri. AŠD CHEERDANCE MILLENIUM vabi člane na redni občni zbor v sredo, 20. aprila, ob 17.30 v prvem in v četrtek, 21. aprila, ob 17.30 v drugem sklicanju v dvorani SKD Skala v Gropadi. SLORI sklicuje redni občni zbor, ki bo v četrtek, 21. aprila, ob 17. uri v prvem sklicanju na svojem sedežu v Ul. Beccaria 6 v Trstu in v petek, 22. aprila, ob 17. uri v drugem sklicanju v Gregorčičevi dvorani v Ul. Sv. Frančiška 20 v Trstu. JUS TREBČE vabi člane in vaščane, da se vsako prvo nedeljo v mesecu do nedelje, 24. aprila, udeležijo čiščenja na poljski poti od Zavado do Zupance. V slučaju grdega vremena se rabuta premakne na drugo nedeljo v mesecu. Zbirališče pri Zavadih ob 8.30. GLASBENA MATICA vabi člane na redni občni zbor, ki bo v ponedeljek, 25. aprila, ob 8. uri v prvem in v torek, 26. aprila, ob 18.30 v drugem sklicanju. Občni zbor bo potekal na sedežu Glasbene matice v Trstu, Ul. Montorsino 2. TEČAJ HATHA JOGE poteka pri društvu SKD Škamperle, Vrdelska cesta 7, ob torkih, od 19. do 20. ure. Info: 347-2429556 v večernih urah. MD BOLJUNEC organizira telovadbo v bazenu s segreto morsko vodo v Ankaranu ob sredah zjutraj. Odhodi iz Brega in iz mesta. Info na št. 3358045700. KRU.T obvešča člane, da je v teku vpisovanje za skupinsko obmorsko letovanje v Špadičih pri Poreču od 2. do 12. julija. Info in prijave v Ul. Cicerone 8, II. nad., tel. št. 040-360072, krut.ts@tiscali.it. Ei Turistične kmetije AGRITURIZEM DEBELIS je na Kolonkovcu odprt do 10. aprila, vsak dan, od 10.00 do 22.00. Ul. Ventura 31/1 Tel: 040-391790 [H Osmice Slcgz •V) vabi na pogovor "EVROPA IN BEGUNSKA KRIZA" Sodelovali bodo: Igor Kocijančič, Gorazd Pučnik, Veronika Martelanc, Stefano Lusa in Matej Iscra v torek, 12. aprila 2016, ob 19. uri v Gregorčičevi dvorani v Trstu, Ul. S. Francesco 20 f)rWfv(i iipvcuiiciij iitbrnittKC * vabi jutri v Pelerhno™ dvoi-ano, Donizetrijevd 3 «i ekološki večer na iemo POT V ENERGETSKO neodvisnost Govorila bosta srrokijvniaka Boža Dufcc in Štefan Merkiič DRUŽINA PIPAN je odprla osmico v Samatorci št. 2. Vabljeni! Tel.: 040229261. ERIK IN JADRAN imata odprto osmico, Ricmanje št. 175. Tel.: 040-820223. OSMICA ŠKERK je odprta v Praprotu št. 20. Tel.: 040-200156. OSMICO je odprl Milič, Repen 49. Vabljeni! Tel.: 040-327104. PAOLO IN MARINKA sta v Mavhinjah na Punkišči odprla osmico. Tel. št. 040-299985. ROBERTO ŠAVRON je odprl osmico v Gabrovcu št. 27. Vesel bo vašega obiska! Tel.: 347-2511947. V LONJERJU št. 255 ima odprto osmico Damjan Glavina. Tel.: 348-8435444. Začetek oh 20.30 0 Prireditve ŽUPNIJSKA DVORANA V NABREŽI- NI prireja razstavo pirhov iz vsega sveta (več kot 1000 pirhov) do danes, 10. aprila. Razstavljata tudi Nivea Mislej (Barkovlje) - Bakrene reliefne slike in Daniela Turk (Barkovlje) - Mozaik in ikone. Urnik: ob praznikih 9.00-12.00 in 16.00-19.00. DRUŠTVO ROJANSKI MARIJIN DOM, Ul. Cordaroli 29 (Rojan), vabi danes, 10. aprila, ob 17. uri na otroško prireditev ob zaključku likovnega natečaja za otroške vrtce in osnovne šole na Tržaškem na temo »Morje: koristi, nevarnosti in skrivnosti«. Nastopila bosta OPZ Slomšek iz Bazovice in čarodejka Nada Carli. Sledi nagrajevanje. Pod odrom bo bogat srečolov. JUS BANI vabi v društvene prostore pri Banih na ogled razstave »Smo nar'di-li stezice k'so včasih bile«. Razstavlja K.D. Dotik-Hrpelje. Urnik: danes, 10., v soboto, 16. in v nedeljo, 17. aprila, od 16. do 19. ure. KONCERT REVIJE PRIMORSKA POJE v organizaciji MoPZ Vasilij Mirk, MePZ Rdeča zvezda, MoPZ Vesna, SDD Jaka Štoka v sodelovanju z ZSKD, bo danes, 10. aprila, ob 17. uri na Proseku v Kulturnem domu Pro-sek- Kontovel. Nastopili bodo Fantje pod latnikom (dir. Manuel Purger), MoPZ Lig (dir. Aleš Rupnik), MePZ Triglav Split (dir. Tatjana Kurajica), MoPZ Fran Venturini (dir. Ivan Tavčar), MePZ Štandrež (dir. Goran Ruz-zier), Idrijski oktet (dir. Elizabeta Lampe) in MoPZ Pivka (dir. Marcel Štefanič). SEKCIJE VZPI-ANPI Ricmanje-Log, Boršt-Zabrežec in Domjo vabijo danes, 10. aprila, ob 18. uri v Center A. Ukmar-Miro pri Domju, na predvajanje dokumentarnega televizijskega filma o burnem življenju revolucijo-narja Antona Ukmarja-Mira »Kakor krogla po Evropi«. Gostje večera bodo Dunja Ukmar, zgodovinar Sandi Volk in predsednik KO ZZB Zuster-na Boris Kralj. ZBORI ZSKD NA REVIJI PRIMORSKA POJE: MoPZ Vesna - Križ danes, 10. aprila, ob 17. uri v OŠ v Cerknem; Fantje pod latnikom - Boljunec in MoPZ Fran Venturini - Domjo danes, 10. aprila, ob 17. uri v Kulturnem domu Prosek - Kontovel na Proseku. DSI vabi v Peterlinovo dvorano v ponedeljek, 11. aprila, ob 20.30 na ekološki večer »Pot v energetsko neodvisnost«. Govorila bosta strokovnjaka Božo Dukic in Štefan Merkač. POKRAJINSKI ODBOR SKGZ prireja pogovor Evropa in begunska kriza v DRUŠTVO ROJANSKI MARIJIN DOM vabi na OTROŠKO PRIREDITEV ob zaključku likovnega natečaja za otroške vrtce in osnovne šole 'MORJE: KORISTI, NEVARNOSTI IN SKRIVNOSTI' Spored: OPZ 'Slomšek', čarodejka Nada in nagrajevanje Na ogled je razstava vseh izdelkov DANES ob 17. uri v Marijinem domu v Rojanu (ul. Cordaroli, 29) torek, 12. aprila, ob 19. uri v Gregorčičevi dvorani v Trstu, Ul. S.Francesco 20/II. Sodelovali bodo Igor Kocijančič, Veronika Martelanc, Stefano Lusa, Gorazd Pučnik in Matej Iscra. ZALOŽBI ZTT IN MLADIKA TER TS360, Trg Oberdan 7, vabijo ob 10. uri v sredo, 13. aprila, na Kavo s knjigo - srečanje in pogovor s pevko in pravljičarko Ljobo Jenče, ki bo kot strokovna vodja projekta »Mladi čuvarji izročila« predstavila opravljeno delo. KONCERT REVIJE PRIMORSKA POJE v organizaciji SKD Primorsko-Mač-kolje in SKD Jože Rapotec - Prebeneg in v sodelovanju z ZSKD bo v petek, 15. aprila, ob 20. uri v Občinskem gledališču F. Prešeren v Boljuncu. Nastopajo MePZ Georgios (dir. Sašo Fa-jon), ZeCPS Zgonik (dir. Zulejka De-vetak), Združeni MePZ Repentabor (dir. Kristina Cotič), MePZ Faros Piran (dir. Sašo Fajon), VS Slavna (dir. Jelka Bajec Mikuletič), MoVS Tabor Kalc 1869 Knežak (dir. Jana Biščak) in MoPZ Mirko Filej Gorica (dir. Zdrav-ko Klanjscek). MLADINSKI DOM BOLJUNEC in Zup-nijska skupnost vabita na odkritje spominske plošče msgr. Mariju Gerdolu v nedeljo, 17. aprila: ob 16. uri bo v cerkvi v Boljuncu sv. maša, sledila bo slovesnost v dvorani Mladinskega doma Boljunec. SKD TABOR - Prosvetni dom - Opči-ne vabi na premiero gledališke skupine v nedeljo, 17. aprila, ob 18.00: Josip Tavčar - Klinika za živčne čudeže (groteska), režija Giorgio (Jure) Amo-deo. SKD VIGRED vabi v sredo, 20. aprila, ob 20.30 v Štalco v Šempolaju na literarno glasbeni večer s predstavitvijo zgoščenke »Kajuh« (glasba Aljoša Saksida), na nastop skupine Ovce in razstavo slik Tanje Zidarič. NA ŽUPANSTVU V ZGONIKU je do 29. aprila na ogled razstava Gianne Viez-zoli »Mandale in simboli«. Urnik: od ponedeljka do petka, 9.00-13.30 (ob ponedeljkih in sredah tudi 15.3017.30). / Primorshi KULTURA Nedelja, 10. aprila 2016 1 1 stalno gledališče fjk - Muzikal Notre Dame de Paris S prvimi izvajalci zopet na poti do novih uspehov Prepoznavna Cocciantejeva glasba navdušuje od krstne uprizoritve leta 1998 v Franciji Naj bo muzikal ali sodobna opera, nedvomno gre za velik uspeh. Notre Dame de Paris, scensko delo, za katero je glasbo napisal Riccardo Cocciante, podira rekorde. Gledanosti, prej kot kakovosti. Prav avtor glasbe, ki si je sicer to scensko postavitev po motivih znanega romana Victorja Hugoja Notredamski zvonar (1831) zamislil v Franciji v sodelovanju z Lucom Pla-mondonom, avtorjem besedila, glede te svoje stvaritve zagovarja dostojanstvo sodobne opere. Če izhajamo iz ugotovitve, da je danes muzikal to, kar je bila nekdaj opera, se pravi glasbena uprizoritev za široke množice, ima Cocciante v osnovi prav. Notre Dame de Paris je predstava, ki navdušuje današnje občinstvo, posebej francosko in italijansko, saj je doživela že nič koliko ponovitev. In praviloma so bile dvorane razprodane. Tokratna vrnitev v Trst, kjer smo Cocciantijevo glasbeno stvaritev, za katero je tekste prevedel v italijanščino Pasquale Panella, lahko gledali že leta 2003, se vključuje v poseben hommage prvim pevskim izvajalcem. Muzikal, kar je verjetno pravilnejša oznaka dela, so namreč obnovili z inter-preti, ki so z nastopom sebi in predstavi priborili sloves. Tudi tokrat je tržaški gostitelj Stalno gledališče Fjk, in sicer v svoji matični hiši: leta 2004 so ga namreč izvajali v novi športni palači. Gledališki okvir, pa čeprav so morali na odru namestiti veliko scensko strukturo, je vsekakor za (vsako) predstavo primernejše prizorišče. Vsebina Hugojevega Notredamskega zvonarja je znana. Dogaja se proti koncu 15. stoletja v Parizu, kjer so zelo občutne razlike med družbenimi sloji. V srednjeveškem Parizu, ki se ponaša z zelo lepo gotsko katedralo, je vpliv Cerkve izredno močan, ki je med drugim prej mačeha kot razumevajoča mati vsem, ki živijo v revščini in na družbenem obrobju. Hugo je svoj roman osnoval na odnosih med pripadniki različnih slojev: tako so na eni strani sirota, grbasti zvonar Quasimodo, lepa Esmeralda, ki s svojim ciganskim ljud- stvom živi v nekakšnem podzemlju, pa revni pesnik Gringoire, na drugi pa visoki cerkveni dostojanstvenik Claude Frollo, ki prezira cigane, vendar ga obsede ljubezen do Esmeralde, pa stasiti oficir Fhoebus, v katerega se Esmeralda zaljubi in tudi on do nje ni ravnodušen, vendar jo žrtvuje za kariero oz. za prestiž-nejšo zakonsko zvezo, in pa Febova bogata zaročenka Fleur-de-Lys. Esmeraldo, v katero so vsi moški »na oblasti« zagledani, vendar jo skušajo uničiti, ker naj bi predstavljala prepovedan sadež ljubezni, nekajkrat rešijo po obsodbi zaradi čarovništva. Konec je seveda tragičen, vendar niso vsi »hudobni« kaznovani. Dvojica Cocciante-Plamondon glavne junake predstavlja predvsem s solističnimi songi-arijami. Govorjene besede ni. Povezava in osvetlitev dogajanja je zaupana dokaj močni plesno-akrobatski skupini, ki je zelo veliko na odru in včasih tudi zapoje. Pravzaprav je uprizoritev nekakšna uspela sestavljenka posamičnih skladb, po vzorcu pop-rock koncertov. In tako jo občinstvo, zlasti mlado, tudi dojema in ploska po vsakem odpetem songu. Tudi ozvočenje in igra luči namigujeta na velike glasbene spektakle znanih inter-pretov lahke glasbe. Med odlikami uprizoritve je scena, ki je bila ob premieri (v Parizu so delo krstno uprizorili leta 1998, v Italiji je bila premiera leta 2002) ne samo posrečena, temveč tudi inovativna. Ob nosilcih glavnih vlog, tokrat sta predvideni dve zasedbi s tretjo «mešano», je odločilen doprinos približno 30-član-skega plesnega ansambla, ki med drugim nima zamenjave. Zaradi velikega povpraševanja za vstopnice se je Stalno gledališče FJk odločilo za dvojne predstave. Zadnji bosta na sporedu še danes, 10. aprila. (bip) piran - Predsinoči Črtomir Šiškovič predstavil cd Tartinijevih sonat Pri založbi Dynamic iz Genove je izšla zgoščenka z naslovom Tar-tini's violin. Zgoščenka prinaša najbolj znane sonate Giuseppeja Tarti-nija, ki jih na Tartinijevo violino izvaja slovenski violinist in eden najboljših poznavalcev in izvajalcev Tartinijeve glasbe na svetu Črtomir Šiškovič, spremlja ga Luca Ferrini (čembalo in orgle). Kot so sporočili iz Pomorskega muzeja Sergej Mašera Piran, so bili studijski posnetki s Tartinijevo violino posneti v snemalnem studiju Glasbene šole v Novi Gorici. Zgoščenko so v Gledališču Giuseppe Tartini v Piranu predstavili predsi-noči, na dan Tartinijevega rojstva. Violinist Črtomir Šiškovič se je rodil v Trstu, kjer je diplomiral na konservatoriju, nato pa študij nadaljeval v Kolnu. Bil je koncertni mojster različnih orkestrov doma in v tujini, posveča se tudi solistični karieri. Pianist Luca Ferrini se je rodil v italijanskem Tržiču. V Trstu in Vidmu je končal študij klavirja in čembala, študiral je še orgle in orgelsko kompozicijo, nastopa kot solist, pa tudi z orkestri in v komornih zasedbah. Giuseppe Tartini (1692-1770), po rodu iz Pirana, je bil eden največjih violinistov svoje dobe, izjemno priljubljen pa je bil tudi kot skladatelj. Njegov opus obsega okoli 130 koncertov in več kot 170 sonat Najslavnejše delo je Vražji trilček, ki naj bi mu ga po legendi v sanjah zaigral vrag in velja za eno najbolj zahtevnih skladb za violino. Tartinijeva violina je stalno razstavljena v Spominski sobi v njegovi rojstni hiši v Piranu. gledališče - Nova premiera SNG Nova Gorica z dramo Draga Jelena Sergejevna Osupljiv vpogled v cinizem mladih Naravnost osupljivo je, kako se pisanje iz leta 1980 o »mladinski problematiki«, o najstniškem nasilju, oportunizmu, povzpetništvu, spolnem in drugačnem nasilju, na glavo postavljeni lestvici vrednot in vrednosti prekriva z današnjim in jutrišnjim časom. Še bolj osupljivo pa, da je dramo Draga Jelena Sergejevna (prevod iz ruščine je delo Anamarije Štu-kelj Cosma) s tovrstno problematiko, ki pljuska v našo sedanjost, pisateljica Ljudmila Razumovska napisala v Sovjetski zvezi in to po naročilu ministrstva za kulturo, ki pa je igro takoj prepovedalo, ker naj bi bila »napaka«, saj bi moralo besedilo govoriti o svetlih potezah bodočih stebrov družbe, a je prikazalo le »lažne in mračne težnje sovjetske mladine«. Uprizoritev Slovenskega narodnega gledališča iz Nove Gorice v režiji Alena Jelena ne govori o specifičnem prostoru, čeprav so elementi sovjetskosti prisotni, ampak dvigne pripoved in grozo vzbujajoče soočenje z življenjem in mišljenjem mladih v nadprostorsko območje in v čas, ki je med nami in koraka vzporedno z našimi današnjimi koraki in nojevo glavo kar ruva iz peska, da bi vendarle pogledali, kam današnja družba usmerja mlade in kako z njimi manipulira, kakšne mlade ljudi rojeva in oblikuje. In dalje. Na delu ni le družba, ampak tudi in predvsem avtohtona, avtonomna naravnanost in izbira mladega posameznika. Tu ne gre več za stisko mladega človeka, Draga Jelena Ser-gejevna je igra o hladnokrvnosti in preračunljivosti, je igra o uporabi vseh sredstev za doseganje uspeha in uresničevanje ciljev, ki s humanističnimi, človeškimi in ljubezenskimi vrednotami, to se pravi idealizmom in utopijo, nimajo nikakršne sorodstvene zveze. Skratka, kaj na tem področju, področju vzgoje, s svojo navidezno demokratičnostjo počne šola? Kaj starši s svojo permisivnostjo, s svojim protekcionizmom, ko že vsaka praska ali običajna bolezenska slabost otroka sprožita krizo in ovijanje v bombažno ljubkovanje in objeme, da revež-otrok ne razloči več, kje so meje? Ali kot piše Mirjana Ule: »danes so morda ce- lo starši bolj odvisni od otrok kot nasprotno, kajti samopodoba številnih staršev je bistveno vezana na življenjski uspeh njihovih otrok«. To pa je seveda vzgojna katastrofa. Dogaja se v malomeščanskem sovjetskem stanovanju. Profesorica matematike na gimnaziji Jelena Ser-gejevna (Stannia Boninsegna) ima rojstni dan in mamo v bolnišnici. Je sama doma, neporočena. Popravila je matematične teste maturantov. Od ocene bo odvisno, ali se bodo lahko vpisali na univerzo. Testi so skrbno varovani pod ključem v šolski blagajni. Nepričakovano v stanovanju pozvoni in vstopijo dijaki Volodja (Vito Weis), Paša (Andrej Zalesjak), Alja (Maša Grošelj) in Vitja (Žiga Udir). Profesorico presenetijo, saj so ji prinesli rojstnodnevno cvetje in darilo, celo šampanjec. Jelena Sergejevna je ganjena in obenem vzhičena, da mladi dijaki premorejo tolikšno srčno kulturo. A kmalu se izkaže, da je četverica prišla s popolnoma drugačnimi nameni. Slabo so pisali test in se hočejo polastiti ključa šolske blagajne, ki ga hrani profesorica matematike, da bi vnesli popravke in si s tem zagotovili pozitivno oceno in posledično prosto pot na univerzo. Začenja se perverzna mučna igra, ki na eni strani izpostavlja profesoričino neomajno poštenost in privrženost vrednotam, na drugi pa uporabo vsakršnega orodja, laži, nasilja, podlosti, cinizma, da bi gimnazijski maturantje dosegli svoj cilj, to je ključ. Gre za grozljivo robno soočenje s tipom mišljenja, ki ne priznava resnične morale srca, človekovega dostojanstva in človeka samega. V razdejanem stanovanju, kjer se ti elementi prepletajo še z alkoholom in spolnim nasiljem, se profesorica zaklene v kopalnico, iz katere ni več nobenega glasu, niti znaka življenja... Predstava na realistični sceni (Urša Loboda, kostumografinja je bila Belinda Radulovic, skladatelj Brane Zorman, oblikovalec luči Samo Oblo-kar, lektorica Laura Brataševec, dra-maturginja Ana Kržišnik Blažica) v Jelenovi režiji pripoveduje torej o tej nesnagi, ki pa ne zadeva le mladin- skega prostora, marveč tekmovalno in selektivno družbo, kjer se vzpostavljajo taka in drugačna pogodbena razmerja, kjer je surov svet odraslih v prizadevanju za kariero, višji življenjski standard in uspešnost vodilo mlajšim generacijam. Mladostnik ima vzorčne modele, ki jih nato potencira in po svoje prilagaja. Pot vodi v zgoraj opisane deviantnosti, saj je današnja družba neizprosna in ne nudi razvojnih možnosti, po končanem, tudi visoko kvalificiranem šolanju mladi le redko dobijo priložnost, da bi se zaposlili svoji usposobljenosti primerno, zato pa se začenja podaljšana ekonomska odvisnost od staršev, in tako dalje, in tako dalje. Široko problematiko stvarnosti mladostnika uprizoritev Drage Jelene Sergejevne kar se da kruto in brezkompromisno analizira, kontrast med prepričljivo Stannio Bo-ninsegna, idealistko in srčno borko za humanistične vrednote, in kvartetom mladih (igralci so se z doslednimi in imenitno odigranimi vlogami močno poosebili s svojimi liki, zato je predstava na trenutke celo čustveno boleča in sproža v gledalcu nelagodje ter odpira vrsto vprašanj in refleksij) ni le generacijsko razhajanje, ampak nekaj več. Je obtožba družbe, ki ustvarja teh-nokratski cinični svet, v katerem ni več prostora za srce (v gledališkem listu si velja prebrati tudi esej Ivana Verča). Obenem pa oži sporočilo tudi v razmišljanje o mehanizmih za preživetje (ne le mladih) bistvene interakcije med družbo, družino in šolo. Marij Čuk 1 2 Nedelja, 10. aprila 2016 MANJŠINE Primorski ki Ji MALI LACHLAN BI ŽELEL OSTATI NA SKOTSKEM IN SE UČITI GAELSCINE Sedemletni otrok žrtev restriktivne britanske politike do priseljencev Pod naslovom družina Brain; desno spodaj mali Lachlan. V sredini udeleženci kongresa zveze EFA na Korziki Zveza manjšinskih strank Evrope o samoodločbi in manjšinah Konec prejšnjega tedna je v Ajac-ciu na Korziki potekal kongres Evropske svobodne zveze (European Free Alliance - EFA), ki povezuje manjšinske, regionalne in avtonomistične stranke v Evropi. Kongres je bil prvenstveno namenjen velikim gibanjem nekaterih evropskih regij in tamkajšnjih avtonomi-stičnih strank, ki so v teku v zadnjih letih: Korzika, Katalonija, Škotska, Wales, Baskovska dežela. »Ljudstva Evrope, ki želijo vzeti v lastne roke svojo prihodnost preko demokracije in samoodločbe. To je edini način gradnje drugačne Evrope, ki bo socialno pravična in bo spoštovala različnost,« je bila uvodna misel tega kongresa. Predsednik zveze, korziški evropski poslanec Francois Alfonsi, je v uvodnem nagovoru poudaril, da je prebivalstvo Korzike v decembru na krajevnih volitvah pokazalo, da si želi sprememb, da zahteva spoštovanje, ki je vredno na-cije z lastnim jezikom, »narod, ki si zastavlja nove cilje za svojo prihodnost.« Alfonsi je še poudaril, da je zdaj na vrsti Pariz, ki mora razumeti to sporočilo in začeti vsebinski dialog o teh vprašanjih in »o korziških političnih jetnikih«. Generalni sekretar zveze EFA, katalonski minister za mednarodne odnose Jordi Sole, je primerjal zadnja dogajanja na Korziki s procesom za osamosvojitev Katalonije. »Ljudje morajo imeti pravico odločanja in mi moramo vedno spoštovati demokratično voljo. To velja toliko bolj za sedanje čase, ko terorizem vstopa vsakodnevno v naše domove in moramo spremeniti način mišljenja,« je dejal. Obenem je potrdil, da bo predsednik Korzike Gilles Simeoni v prihodnjih dneh obiskal Barcelono. Evropski poslanec Mark Deme-smaeker, predstavnik flamske stranke v Belgiji, je dejal, da poslanci zveze EFA v Evropskem parlamentu zastopajo vse manjšinske in regionalne stranke, tudi tiste, ki nimajo lastnih evropskih poslancev in s tem povabil predstavnike ostalih strank, naj jih seznanjajo s svojimi problemi in predlogi. Na kongresu so sprejeli vrsto deklaracij in sklepov. Med deklaracijami velja omeniti nujnost evropskih standardov za zaščito manjšin, stanje v Baskovski deželi, rabo maternih jezikov, begunsko krizo, kurdsko vprašanje in Palestino. Sprejeli so tudi dve novi članici, s statusom opazovalk. To sta Zveza socialdemokratov Vojvodine in Kas-zebska Jednota s Poljske. Posebno pozornost so tokrat namenili stanju makedonske manjšine v Grčiji. Tako sta evropska poslanca Josep Maria Terricabras iz Katalonije in Marek Plura iz Poljske, slednji ni član zveze EFA, ampak pripada Evropski ljudski stranki, napovedala predvajanje fil- ma Makedonci v Evropskem parlamentu. To je tragična zgodba makedonskih otrok, ki so kot begunci med državljansko vojno (1946-49) zbežali iz Grčije in so jih razselili po številnih državah vzhodnega bloka. Približno 35.000 otrok je zbežalo iz Grčije in 3.000 jih je prišlo v Šlezijo, na Poljsko, kjer so zanje skrbele tamkajšnje družine. Ti otroci bi se lahko kasneje vrnili v Grčijo samo če bi izjavili, da so Grki, kar pa je večina zavrnila in tako ostala za zmeraj v begunstvu. Do tega dogodka prihaja prav v času, ko so grške oblasti prepovedale vstop v državo Makedoncem iz Republike Makedonije in iz Albanije, ki so napovedali udeležbo na letnem srečanju, ki ga prireja makedonski list Nova Zora v Vod-nu, Edessi, kot se kraj imenuje v grščini. Na kongresu v Ajacciu so ponovno opozorili, da vodijo grške oblasti rasistično politiko, ker že desetletja ohranjajo na črnem seznamu nekdanje otroke in druge Makedonce, ki živijo v tujini, ampak si prizadevajo za priznanje pravic makedonske manjšine v Grčiji. »To je sramota za Evropsko unijo in to se mora nehati,« so dejali. Sicer pa so na kongresu tudi izrekli solidarnost z armensko stranko iz Gornjega Karabaha, kjer je po več kot dvajsetih letih premirja prišlo do ponovnih spopadov z Azerbajdžanci. Avstralski deček, čigar materni jezik je škotska gaelščina, tvega, da ga bodo skupaj s starši izgnali iz Združenega kraljestva, potem ko je notranje ministrstvo zavrnilo njihovo prošnjo, da ostanejo na Škotskem. Sedemletni Lac-hlan Brain s starši, očetom Greggom in mamo Kathryn živi v škotskem mestecu Dingwall že več kot štiri leta in v bližnjem Invernessu je celo nastopil v tekmovanju v gaelščini. Sedaj tvegajo, da bodo morali zapustiti državo, ker njihove prošnje za podaljšanje vizuma niso sprejeli. Lachlan je zelo živahen deček in odkrito se je pogovarjal z novinarji škotskega dnevnika National, ki so poročali o tem primeru, pa tudi sicer je dnevnik javno podprl prošnjo družine za podaljšanje vizuma. »Zelo bi bil žalosten, če bi moral zares odpotovati v Avstralijo in res upam, da nam bo uspelo ostati na Škotskem. Tukaj imam prijatelje in zelo se bomo pogrešali. Všeč mi je šola, ki jo obiskujem, všeč so mi učitelji in prijatelji, ki jih poznam že odkar sem bil star dve leti in prav nikogar se ne spominjam iz Avstralije, razen Gramnpsa in Popa. Nočem zapustiti svojih tet, stricev in bratrancev v Dingwallu in Strath-pefferju,« je dejal. Za njihov primer se je zavzel tudi krajevni poslanec Ian Blackford, ki se je pisno obrnil na ministra za priseljence Jamesa Brokenshira. »To je popolnoma smešno. Ta primer kaže na popolno kratkovidnost migracijske politike Združenega kraljestva, ker ljudi, ki živijo tukaj in ki prispevajo k našemu gospodarstvu ter želijo tukaj ostati, podijo iz države. Želim, da minister Brokenshire poseže in omogoči tej družini, da se pritoži, dokler še živi v tej državi,« je dejal Backford. Sedanja zakonca Brain sta prvič prišla na Škotsko leta 2001, ko sta bila še zelo mlada in sta to deželo takoj vzljubila. »Vrnila sva se leta 2005 za nekaj tednov in takrat ne samo počitniško, saj sva preverjala, ali bi lahko tukaj tudi delala. Nato sva se do leta 2011 ukvarjala s pripravo na selitev, pridobila sva vizum in uredila vse za selitev. Dobila sva študentski vizum, saj je Kathryn študirala tukaj in prav v tistem času diplomirala iz škotske zgodovine in arheologije. Tudi v prošnji za sprejem na univerzo je napisala, da bi rada ostala tukaj do konca študija in se potem zaposlila pri kateri od ustanov, ki se ukvarjajo s škotsko arheologijo ali zgodovino,« pojasnjuje Gregg Brain. Kathryn pa dodaja: »Prijavila sva se na program, ki ga je leta 2007 izdala uprava severne škotske regije Highlands, s katerim je promovirala vračanje potomcev škotskih izseljencev; program je podpiralo tudi notranje ministrstvo. Namen tega programa je bil, da se obnovi to zelo razseljeno področje.« Oba sta po rodu Škota. Študentski vizum, ki ga je pridobila Kathryn in s katerim sta jo lahko spremljala tudi mož in sin, je zapadel decembra. Gregg je bil v tem času zaposlen s polnim delovnim časom, zaposlitev pa so ponudili tudi Kathryn, potem pa so jima povedali, da nimata dovoljenje za delo v Združenem kraljestvu. »Prepričana sva bila, da naju bodo obravnavali kot uspešno priseljensko družino. Želiva se kulturno in jezikovno asimilirati, sama poskrbeti za preživljanje, živeti želiva od dela na redko naseljenem območju, pa so nam rekli, da moramo oditi,« je še pojasnil Gregg. Rachel-Ann Urquhart, Lachlano-va učiteljica v osnovni šoli z gaelskim učnim jezikom v Dingwallu je prepričana, da bi umik otroka od izobrazbe v gaelščini povzročal veliko težav, tako družbenih kot šolskih. Tudi sama je pisala na notranje ministrstvo in med drugim zapisala: »Prepričana sem, da je v največjem interesu Lachlana, da še naprej obiskuje osnovno šolo v Dingwal-lu, kjer se uspešno uči in spremlja pouk v gaelščini. Lachlan je v šoli razvil veliko tesnih prijateljstev; izguba teh prijateljstev bi ga močno prizadela.« Poslanec Blackford je prepričan, da gre za izreden primer, ki dokazuje, da mora Škotska sama urejati svojo migracijsko politiko. »Območje Highlands potrebuje ljudi, ki želijo živeti tukaj in prispevati k razvoju. Popoln nesmisel je, da vlada Združenega kraljestva na osnovi tehnikalij sili te ljudi, da odidejo. Od države niso nikoli prejeli niti pennyja. Tu želijo živeti in Lachlan uživa prednosti pouka v gaelščini. Mi želimo, da prihajajo sem mlade družine, da sodelujejo v kulturi in postanejo del tukajšnjega življenja, vendar vlada pravi, da to ni mogoče,« opozarja Blackford. Notranje ministrstvo pa na vse to odgovarja z birokratskim stavkom: »Vsako prošnjo za vizum obravnavamo posamično in prosilci morajo predložiti dokazila, da izpolnjujejo vse pogoje za imigracijo.« Na Škotskem pa se je že oblikovalo gibanje v podporo mladi družini in odprlo tudi posebno spletno stran. Tudi osrednji škotski dnevnik National se je, kot že rečeno, vključil v to kampanjo. / Primorshi KULINARIKA Nedelja, 10. aprila 2016 13 Za Črnogorce velja, da se zelo neradi pretegnejo. Ko sta se tako srečala Ar-so in Diko, je slednji pohvalil prvega, češ da je ujel zares velikega polža. »Ah, kaj bi to,« je zamahnil z roko Ar-so,» bi moral videti, kakšen je bil šele tisti, ki mi je ušel!« No ja, polž res ne sodi med hitre živali. V tradicionalni delitvi dela, ko so moški hodili na lov, ženske pa so se ukvarjale z nabiralništvom, so za zbiranje polžev skrbele prav slednje. In otroci, seveda. Toda čeprav veljajo v nekaterih kulturah za kulinarični presežek, se drugje zmrdujejo že ob sami misli, da bi jih jedli. Namensko so jih gojili že v antičnem Rimu, o prvih polžjih farmah se začne govoriti v srednjem veku, toda šele v zadnjem času postaja polžereja vse bolj upoštevana veja živinoreje. Polžje farme so ekološko najmanj oporečne, ne zahtevajo velikih začetnih vlaganj, povpraševanje po polžih je po svetu v porastu. Vodilni evropski ljubitelji polžev ostajajo Francozi, ki uvozijo šestkrat toliko polžev, kot jih sami vzgojijo, saj se tudi na tem področju uveljavlja pravilo cenejšega ponudnika, tako da Francozi kupujejo in trgujejo turške, grške, kitajske ali češke polže, ki jih potem prodajo drugim, ti pa tretjim... Predpriprava polžev Kot otrok sem neštetokrat slišal starejše pripovedovati, kako je potrebno polže »špurgirati« preden jih skuhamo, toda v praksi tega početja nisem spremljal nikoli. Kot da bi bili vrtni polži, ki smo jih sicer pobirali z listov solate ali na gredici z jagodami, namenjene zgolj našim kokošim, ki pa zvečine tudi niso vedele, kaj točno z njimi početi. Poklju-vale so jih šele potem, ko smo jih zdrobili in zamešali v otrobe. No, pozabil pa nisem napotka, da so polži užitni šele potem, ko se sčistijo in zaprejo v hiško, kar se zgodi potem, ko jih nalovimo in pustimo nekaj dni stradati. Nekateri so svetovali, da jih damo v žagovino, kar naj bi pospešilo izločanje sluzi, kar pa traja kar nekaj dni, drugi so rekli, da jih tako preveč umre, in so bili bolj naklonjeni uporabi grobe soli, s katero jih potresemo in isti učinek dosežemo že čez nekaj ur. Prijatelj, ki si polže redno nabira in si jih pripravlja, pa je ob teh starih navadah le zamahnil z roko in svetoval mnogo manj nasilno metodo. Za čiščenje nabranih velikih vrtnih polžev si je zbil lesen zabojček iz smrekovih desk, namestil ducat centimetrov od dna žično rešetko, skozi katero padajo iztrebki, in pokril vse skupaj prav tako z rešetko, da lahko nadzoruje, kaj se z živalcami dogaja. Polži so aktivni v vlagi in ob nekoliko višji temperaturi, zato jih prvi večer poškropi, tako da spodbudi njihov metabolizem. Poškropi jih nato še drugi ali včasih tretji večer, nato jih pusti tri dni pri miru, da se zaližejo. Sledi kratko kuhanje v slanem kropu: zgolj tri minute potem, ko je voda ponovno zavrela, in čiščenje iz hišic: pri večjih polžih »nečedni« del odstranimo, prav tako glavo, nakar jih dobro operemo in damo za četrt ure v hladno slanico. Še enkrat jih dobre operemo pod tekočo vodo in tako so pripravljeni za nadaljnjo uporabo, torej za takojšnjo pripravo kake polžje jedi ali za zamrzovanje. Polžje meso dobi prav izjemno žlahten okus, če jim v fazi tridnevnega »špurgiranja« damo v zabojček malo janeža, je še ugotovil moj polželjubi prijatelj. Polžja procesija med briškimi griči Župnik Vojko Makuc mi je pripovedoval, kako se je v Štmavru v letih po prvi svetovni vojni velikonočne procesije oprijel vzdevek polžja. »Pa ne zato, ker bi verniki hodili počasi, kot se sicer za procesije spodobi, ampak ker so jim pot osvetljevale lučke, narejene iz polžjih hišic. V letih pomanjkanja, ko ni bilo denarja za sveče, so vaščani nasuli vanje pepel, ga zalili s kakim odsluženim motornim oljem in prižgali. Vse skupaj ni gorelo kdove koliko časa, zato so fantje tekli pred procesijo in sproti prižigali te lučke,« je vedel povedati zdaj že pokojni gospodnunc. Gospod Vojko je še dejal, da so bili ob vrnitvi domačinov iz begunstva polži skoraj edino meso, ki jih je čakalo v izobilju. »Vračati so se začeli pomladi leta 1918. Domovi so bili porušeni, država je še komaj stala pokonci, tako da so v glavnem živeli od tistega, kar so uspeli nabrati v naravi. To pa so bila predvsem zelišča in - polži. Kak posameznik jih je zagotovo jedel že prej, toda po veliki vojni so vsi postali izvedenci za pripravo polžev,« mi je zatrjeval. Polži na slovenskem jedilniku V starejših izdajah Slovenske kuharice sem našel osem receptov za pripravo polžev. Ob upoštevanju uvodnega napotka, da so količine pisane za 6 do 8 oseb, bi za polževo juho na način Felicite Kalinšek potrebovali tri ducate polžev, ki jih najprej kuhamo deset minut, nato z vilicami potegnemo iz hišic, jim odrežemo glavo in zadnji del, operemo v topli vodi, naribamo s soljo, še enkrat operemo in jih potem na drobno zreže-mo obenem s čebulo in peteršiljem. Potem v kozici popražimo malo moke na presnem maslu, pridenemo naše polže, premešamo, zalijemo z zelenjavno juho in pustimo vreti še četrt ure ter postrežemo z na maslu opečenimi žemljami. V isti izdaji najdemo polževo jajčno jed, pečeno v modelu, torej nekakšen polžji narastek, soufílé. Na 20 polžev pride 5 rumenjakov in sneg 5 beljakov, čebula, pe-teršilj, maslo, drobtine, zelenjavna juha, kisla smetana, dišave. Zveni dobro... Zelo slovensko delujejo nasveti o postrežbi praženih (in gratiniranih) polžev s kislim zeljem ali repo in kuhanih s kislo hrenovo omako, ali pa v solati z jajci, koleščki čebule, sardinami in kuhanim krompirjem. Seveda ne manjkajo nadevani polži, ko sesekljane pražene polže ponovno damo v hišico in vse skupaj še malo popečemo. Precej nepotrebnih korakov, še zlasti če primerjamo recept s francoskim za ecargots à la bourguignonne, ki že stoletja velja za nesporno kulinarično uspešnico. Francozi, ki sicer radi vsepovsod komplicirajo, so pri polžih zagovorniki minimalizma. V surovo maslo vmešamo drobno sesekljan peteršilj, česen in ša-lotko, posolijo in popoprajo, v prazno polžjo lupino dajo za žličko masla, nato očiščenega kuhanega polža in še malo masla, da je hiška do roba zalizana. Na posebnih krožnikih, ki držijo hiške v takem položaju, da ostane odprtina zgoraj, dajo polže v zelo vročo pečico in počakajo, da se maslo stopi in začne delati mehurčke (približno 9 minut). Postrežejo zelo vroče, zato k priboru sodijo posebne klešče in vilice, stopljeno maslo pa pomažejo z rezino sveže bagete. Moji prvi polži Osebno se imam za velikega ljubitelja polžev, vendar se komaj lahko pohvalim, da sem jih jedel več kot desetkrat v življenju. Nedolžnost sem izgubil s polžjo konzervo kamniške Ete. S polži sem hotel za rojstni dan presenetiti starše, toda pripravil sem vse prej kot kak kulinarični presežek. Drugič je bilo že bolje, le da jih nisem kuhal sam, ampak sem nanje naletel povsem mimogrede, na nekem festivalu komunističnega tiska sredi Padske nižine, na poti v Francijo. Na teh šagrah, poznanih kot Festa de l'Unita, katerih zadnjo so pripravili leta 2007, so se vrstili koncerti in politične debate, vedno pa jih je spremljala bogata ponudba hrane. V glavnem raznih špagetov in mesa na žaru, zato so me polži na jedilniku dobesedno presenetili, in to toliko bolj, ker so bili pripravljeni izvrstno, v omaki s polento. Na istem potovanju sem jih jedel še enkrat, v Pro-vansi, pol ducata na klasičen burgundski način, kar je tudi običajna porcija tako pripravljenih polžev. S celo skledo majhnih polžev pa sem se debelo uro spopadal pod vročim andaluzijskim soncem, v Jerezu de la Fronteri, kjer so mi jih, na moje veliko presenečenje, prinesli cele, torej vključno s tistim »nečednim« zadkom, kot bi rekla sestra Felicita, in glavo. Da takih majhnih nikoli ne čistijo, mi je zaupal krajevni ljubitelj polžev. Na tržnici jih prodajajo v plastičnih mrežah, da se jim ne razbežijo po prodajnih pultih, in potem jih doma kar v isti mreži operejo in posolijo, da se začno sliniti, potem jih spirajo pod tekočo vodo in končno, še vedno v mreži, dajo v lonec. Njihov okus je bil zares vrhunski, le nobenega pametnega pribora mi niso dali, tako da sem jih kar z zobotrebcem bezal iz hi- Od nabiralništva do polžjih farm Med dopustom na Lošinju sem pred leti srečal Francoza, ki je vse dneve stikal po pobočjih Osorščice in se vračal v kamp z vrečami velikih polžev: zaradi sušnih dni so bili že vsi lepo zaliza-ni in torej pripravljeni za takojšnjo uporabo, vendar jih je ta Jean-Jacques zgolj pridno nabiral z namero, da jih drago proda kaki restavraciji v domovini. »Divji so boljši od gojenih, kar znajo pravi gurmani ceniti,« je dejal pripadnik dežele, ki velja za največjo potrošnico polžev na število prebivalcev, večino pa jih pridela 200 velikih polžjih farm. V Bardu, prestolnici Terskih dolin, sem prvič opazoval gojišče polžev. Dante Del Medico ga je uredil v hlevu, ki je bil namenjen govedu, vendar se zamisel o skupni strehi za vse vaške krave in ju-nice ni prijela. Posla se je oprijel potem, ko je zamrla popotresna gradnja, zaradi katere se je vrnil iz zdomstva, toda tudi polži mu niso prinesli obilo sreče. »Voda, ki jo črpam iz rečne struge, je prehladna, zato ne rastejo tako hitro, kot bi morali, da bi v doglednem času dosegli tržno težo, pa tudi bolezni zmanjšujejo prirastek,« mi je zaupal še v času, ko se je nadejal, da bosta z ženo uspela. Njuni polži blagovne znamke Tanamea in v škatlici, ki jo je likovne opremil Klavdij Palčič, so bili sicer odlični, toda to je bilo premalo za ekonomsko donosnost, zato sta podjetje kmalu zaprla. V svetu je takšnih farm v zaprtih prostorih malo: večina, tudi v naših krajih, goji polže na odprtem. Težav s prodajo nima nihče, kvečjemu s tistimi obiskovalci farm, ki nepovabljeni prihajajo na gostijo, saj polži gredo v slast kar številnim živalim, od raznih hroščev do ptic, glodavcev in ježev. Odstotek umrljivosti, ki jo povzročajo notranji zajedavci, se da bojda zmanjšati z uporabo raznih ho-meopatskih pripravkov. Nekje sem bral, da imajo v Franciji šepetalce polžev, ki so dosegli, da je padla smrtnost z običajnih 40 na nekaj komaj zaznavnih odstotkov. Z večanjem zanimanja za polže lahko pričakujemo, da bo polžerja napredovala še bistveno hitreje, kot je doslej, ko so se s polži ukvarjali slej ko prej nekakšni čudaki. Kot so za svojevrstne čudake veljali tudi tisti, ki so natakarja vprašali, če streže polže. Ko polža zadene Kupidova puščica Polži sodijo med hladnokrvne živali, toda njihovo spolno življenje je nadvse vroče. Vsi polži so hermafroditi, torej dvospolni, čeprav se lahko enkrat obnašajo kot ženke, drugič kot moški. Njihov spolni organ ima podobo puščice, tako da se dva polža med združitvijo dobesedno nabodeta. Pravijo, da prav polžjemu ljubljenju dolgujemo izraz Kupi-dova puščica. Opazovalci njihovega spolnega življenja so opazili, da se polži ne družijo radi s sorodniki iz oddaljenih krajev. Slamnati vrtni polž z juga Francije naj bi ne maral za tistega s severa, povsem nezainteresiran pa je za prišleka iz Kalifornije. Ko pa se iskra vname in sta puščici izstreljeni, lahko traja združitev ure in zre. Čas parjenja se začenja v naših krajih že pozimi, ko je sonce več kot deset ur nad obzorjem. Spermo za oploditev jajčec lahko polž uporabi takoj, lahko pa jo hrani tudi celo leto in šele po dolgem času znese jajčeca, ki so podobna ikram, le nekoliko trše ovojnice. Običajen veliki vrtni polž naj bi znesel naenkrat 30 do 50 iker premera 3 mm, kar ga tako izmuči, da mnogi kmalu zatem umrejo. Za jajčeca pripravijo polži podzemno gnezdo, ki je vsaj 5 cm globoko, zemlja mora biti bogata z organskimi snovmi, vlažna, toda ne pretežka, sicer se mali polžki težko prebijejo na plano. Številni polžerejci ikre spravljajo na varno, ker jih tako zaščitijo pred plenilci in izsušitvijo, ob primerni temperaturi pa tudi pospešijo čas, potreben da se izležejo mladci (dva tedna pri 21°C). V zadnjem času, ko je po svetu vse več polžjih farm, se na tržišču pojavlja tudi polžji kaviar. Za ta biser iz gozdne podrasti (la perle de sous-bois) je potrebno z apnencem bogato ovojnico zmehčati, kar se doseže z namakanjem v kisu ali limoninem soku, sicer pa je priprava in uporaba podobna ribjim kaviarjem. Okus je - po pripovedovanju - izvrsten, travnato-mineralen, in kar kliče po tem, da odpremo novo poglavje v naših prehrambenih navadah. 14 Nedelja, 10. aprila 2016 ŠOLSTVO Primorski ki Ji LJUDSKA GLASBA V 3. razredu smo spoznavali slovensko ljudsko glasbo, h kateri spadajo ljudske pesmi, plesi in ljudska glasbila. Naučili smo se marsikatero ljudsko pesem, ki se ohranja iz roda v rod in se širi po ustnem izročilu. Navdušila so nas ljudska glasbila, na katere igrajo ljudski godci. Tudi sami smo poskusili igrati na lončeni bas, ragljo, nunalco, ribežen in okarino. Spoznali smo, da so nekatera res enostavna, saj so to predmeti iz vsakdanjega življenja. Preizkusili smo se tudi v ljudskih plesih in odkrili, da so plesalci oblečeni v ljudske noše, ki se razlikujejo po pokrajinah. Ugotavljali smo, kako se spreminjajo noše in glasba od Trsta do Rezije. Vsak narod ima svojo ljudsko (etnično) glasbo. Ker imamo na šoli tudi učence, ki so pripadniki drugih narodnosti, smo raziskovali glasbo in občudovali folklorne skupine iz Italije, Bulgarije, Nizozemske, Hrvaške in Ukrajine. Opazili smo, da je glasba, ki je nastala med ljudmi, privlačna, močna in ti seže globoko v srce. Od Barko ve Osnovi PIRANSKI DNEVNIK 1. V ponedeljek, 7. marca 2016, smo učenci 4. in 5. razreda osnovne šole F.S.Finžgarja šli na jezikovni teden v Piran. V osnovni šoli Cirila Kosmača smo se učili, jedli in spali. Ko smo prišli, smo si najprej uredili sobe. Po kosilu smo šli na sprehod. Vodila nas je učiteljica Svetlana. Hodili smo od Tartinijevega trga do trga 1. maja in Punte, pa od cerkve sv. Jurija do obzidja. Sv. Jurij je zaščitnik mesta Piran. Ustavili smo se v zabaviščnem parku in se veselo igrali. Po večerji smo pisali v poseben zvezek odlomek dneva, se igrali družabne igre in šli spat. 2. Drugi dan smo se zbudili, se umili in preoblekli ter šli na zajtrk. Šolali smo se v novih učilnicah. Spoznali smo nove sošolce. Nekateri učenci so odpotovali v šolo v Portorož. Popoldne smo šli v knjižnico. Tam je bila knjižničarka. Pokazala nam je knjige, tudi eno zelo staro. Vprašala nas je, katere pisatelje in pesnike poznamo. Prebrala nam je zgodbo z naslovom Zakaj je morska voda slana. Nato smo šli v potapljaški muzej. Izvedeli smo, da so prve potapljaške obleke tehtale 85 kg. Vsi smo se začudili. Vodi-čka nam je povedala, da so bili tudi Kontovelci zelo dobri potapljači. 3. Tretji dan zjutraj smo se šolali, popoldne pa smo šli z ladjo Solinarko. Ko smo pluli proti solinam, smo videli Porto- rož. Tam je polno lepih hotelov. Na morju smo videli boje različnih barv za gojenje školjk. Solin nismo obiskali. Videli smo bazene za gojenje brancinov. Na poti nazaj smo prepevali pesmi, ki smo se jih naučili z učiteljico Saško. V akvariju smo videli malega morskega psa in mnogo različnih vrst rib. Kupili smo si spominčke. 4. Četrti dan popoldne smo šli v Mediadom Pyrhani. Tam smo si ogledali posnetke o zgodovini Pirana, enega tudi v 3D. Videli smo sramotilni steber. Zelo radi smo se igrali na Tartinijevem trgu. Trg je velik. Nekoč je bilo tu pristanišče. Okrog trga so pomembne stavbe. Med temi stoji Beneška hiša ali Bene-čanka in Tartinijeva rojstna hiša. 5. Zadnji-žalostni-dan smo zajtrkovali, se šolali in po kosilu smo šli domov s starši. Tako se je končal naš najlepši jezikovni teden v Piranu. jezikovni teden v piranu Piran in Portorož sta lepi mesti, iz Trsta prideš do šole po dolgi cesti. Srečno smo vsi prišli in v razrede hitro odšli. Sramežljivo smo se predstavili in na delo se odpravili. Nove sošolce smo spoznali, z njimi smo se radi igrali. Lepo jih je bilo spoznati, še lepše bi bilo v Piranu ostati. En lep pozdrav za vse in upamo, da se vidimo še! Učenci 4.r. NAS PROJEKT BENETKE V petem razredu radi ustvarjamo. Letos smo se zgledovali po Brunu Muna-riju. Odločili smo se, da bomo za naše umetnine uporabljali različne materiale in, da bomo izdelali knjigo, ki jo lahko beremo, čeprav nima besed. Knjiga je naše skupinsko delo. Ponazarja Jadransko morje, naše Barkovlje in Miramar. Knjiga bo razstavljena v prostorih univerze Ca' Foscari v Benetkah. V Benetke se odpravljamo na izlet, ki ga navdušeno pričakujemo. Še najbolj smo ponosni na to, da smo si ga sami načrtovali. Pripravili smo si multimedialno mapo, si začrtali poti, pregledali spletno stran Trenitalia in se odločili za urnik odhoda in prihoda. Podali smo se na železniško postajo in kupili skupinsko vozovnico. Pisali smo na elektronsko pošto muzeja Peggy Guggenheim in si zagotovili voden ogled. Mogoče se bomo tudi peljali s trajektom. Vsi si predstavljamo, da se bomo na izletu zabavali. 5.razred / Primorski_ŠOLSTVO_Nedelja, 10. aprila 2016 1 5 ia šola Frana Šaleškega Finžgarja A 't -k L. ML* SPREHODI PO BARKOVLJAH Novi izdaji na pot Bili smo v prvem razredu, ko so naši Sprehodi po Barkovljah doživeli prvi natis. Raziskovalno delo nas je navdušilo. Vsaka beseda, ki smo jo slišali je bila nov zlatnik, ki smo ga dodali našemu zakladu - znanju. Z veseljem smo knjižico podarili gostom, ki so nas obiskali na šoli in vsem, ki smo jih mi obiskali. Nekaj izvodov hrani tudi Narodna in študijska knjižnica v Trstu. Od takrat smo se z razredom odpravili na nešteto sprehodov a najlepši ostajajo Sprehodi po Barko-vljah. Združenje staršev nam je letos pomagalo, da smo lahko to knjižico ponatisnili . Upamo, da jo bo še veliko ljudi z zanimanjem bralo. 5.razred J t—i im i£,, .TT^ _v k A* jli^L V. ■ vi ■ L r 1 6 Nedelja, 10. aprila 2016 APrimorski r dnevnik O w Ulica Garibaldi 9 tel. 0481356320 faks 0481356329 gorica@primorski.eu goriška - Smerokazi in kažipotne table na državni cesti Dvojezičen bo tudi doberdobski odsek Vsak dvojezičen smerokaz pomeni pridobitev in korak naprej na poti uveljavljanja vidne dvojezičnosti, ki jo na narodnostno mešanem ozemlju predvideva zaščitni zakon za Slovence. Pravica je namreč zapisana, njeno izvajanje pa ni ne samoumevno ne avtomatično. To seveda ne velja le za pravice slovenske manjšine. Današnje pisanje je opravičila namestitev dveh novih kažipotnih tabel tik pred Palkiščem. Opazili ju bodo vozniki, ki se bodo pripeljali z obeh smeri. Novo znamenje pa napoveduje še vrsto drugih, s katerimi bo družba Anas opremila odsek državne ceste 55 na ozemlju doberdobske občine. Znano je, da je družba že pred leti postavila dvojezična znamenja v sovodenjski občini, zmanjkalo pa je denarja - tako so tedaj povedali na Anasu - za doberdobski odsek iste ceste. »Dvojezične smerokaze in kažipotne table bodo namestili na osnovi obvez, ki jih je Anas sprejel že pred leti, a jih je le delno udejanjil,« razlaga Livio Semolič, vodja deželne pravno posvetovalne delavnice pri Slovenski kulturno gospodarski zvezi, ki se je pred dnevi ponovno sestal z deželnimi funkcionarji Anasa. Prvi pogovori z njimi segajo v leto 2012, ko je tudi goriška prefektura podprla zahtevo, da se popolna vidna dvo-jezičnost zagotavlja na ozemlju, kjer velja 10. člen zaščitnega zakona. »Anas je tedaj nadomestil italijanske smerokaze, toda samo na območju Sovodenj. V družbi so zatrjevali, da denarja ni več. Sklicevali pa so se tudi na zaščitni zakon, v katerem je zapisano, da so bila finančna sredstva za vidno dvo-jezičnost na voljo le do leta 2005. To je bil seveda nesmisel. Vsem je bilo znano, da se je postopek za določitev območja izvajanja zakona zavlekel in da je bilo potrebno počakati leto 2008, zato da je predsednik dežele izdal ustrezni dekret,« opozarja Semo-lič, ki je končno prejel zagotovilo, da se bo dvojezičnost dosledno pojavila tudi na do-berdobskem odseku državne ceste. Vsega skupaj naj bi bilo dvanajst cestnih znamenj, ki so danes še italijanska, v kratkem pa bodo dvojezična. Dvojezični pa bodo vsi smerokazi ali kažipotne table, ki jih bodo na novo namestili. »Za ta izredni poseg je Anas prejel specifična sredstva ministrstva za infrastrukture,« še pojasnjuje. »Ko sem se začel spopadati s problematiko dvojezičnih cestnih znamenj - tako Semolič -, se mi je zdelo, da bosta najtrša oreha Anas, ker je državna družba, in Autovie Venete, ker je meddeželno avtocestno podjetje, in da bo dogovarjanje z deželno družbo FVG Strade veliko lažje, ker da na deželi znajo ravnati z dvojezičnostjo. Toda temu ni tako: moja pismena opozorila so do danes neuslišana, nova znamenja, ki jih je deželno podjetje postavilo npr. na cesti vzdolž Jeremitišča, pa so izključno italijanska. To bo nova fronta.« (ide) TRIESTE TRST MAftCftTTINI P0UAHL DftBERPO DEL L AGO Išš 55i GORIZ1A •f M I IGO I 100 GRADEZ Koncesionarjem grozi direktiva Bolkenstein »Prisluhniti nameravamo težavam upraviteljev kopališč in obrtnikov, ki bi se lahko znašli v težavah zaradi posledic Bolkensteinove direktive ,« pravi Sara Vito, deželna odbornica za okolje, ki se je včeraj udeležila srečanja na temo sporne evropske direktive in učinkih, ki bi jih njeni predpisi lahko imeli v Gra-dežu. Dogodek je priredila goriška zveza obrtnikov Confartigianato s podporo deželne zveze Confartigianato, pokrovitelj je bila Občina Gradež. Srečanje je potekalo v dvorani občinskega sveta, med udeleženci so bili tudi evropska poslanka Isabella De Monte, italijanski poslanec Tiziano Arlotti, predsednik goriške Trgovinske zbornice Gianluca Madriz in izredni komisar občine Gra-dež Claudio Kovatsch. V ospredju je bil položaj koncesionarjev, ki upravljajo turistične in druge objekte na obalnih območjih v državni lasti. Te koncesije so nekoč avtomatično obnavljali vsakih šest let, direktiva Bolkenstein pa določa podeljevanje koncesij na podlagi razpisov. Cilj je spodbujanje konkurence, sedanji koncesionarji pa so zelo zaskrbljeni nad usodo svojih dejavnosti. Znamenje pri Palkišču (zgoraj), pri Dolu (desno zgoraj) in pri Devetakih (desno) ide, bumbaca ✓ Kulturni center Lojze Bratuz Krožek Anton Gregorčič SREČANJA POD LIPAMI 70 LET PASTIRČKA Srečanje bodo sooblikovali urednik Marijan Markežič ter Walter Grudina, Bernarda Berce, Ljuba Legiša, Alenka Radetič, Barbara Rustja in Niko Klanjšček. Večer bo vodila vzgojiteljica Olga Tavčar. V četrtek,14. aprila 2016, ob 20.30 Kulturni center Lojze Bratuž - Gorica Doberdo e Savogria Doberdob tn Sovodnje VABILO NA REDNI 0BCNI ZBOR ČLANOV Vljudno vabimo člane na redni občni zbor, ki bo v prvem sklicu 28. aprila 2016 ob 12.00 uri na sedežu banke v Doberdobu, Rimska ulica 23, ter v drugem sklicu v petek, 29. aprila 2016, ob 18.00 uri v Kulturnem domu v Gorici, ul. I. Brass 20, s sledečim dnevnim redom: 1. Poročili Upravnega sveta in Nadzornega odbora, diskusija ter odobritev bilance za poslovno leto 2015; 2. Kritje izgube za poslovno leto 2015; 3. Odobritev sistema za nagrajevanje upraviteljev in sodelavcev ter obvezno informiranje občnega zbora; 4. V skladu s 30. členom statuta, določitev maksimalne meje kredita, ki ga banka lahko dodeli članom, strankam in družbenim predstavnikom; 5. Določitev honorarja članom Upravnega sveta, Neodvisnemu upravitelju in članom Nadzornega odbora ter odobritev načina o izračunu povračila stroškov pri izvrševanju mandata; 6. Sklenitev (obnova) zavarovalne police za civilno odgovornost ter proti poklicnim nezgodam za člane Upravnega sveta, Nadzornega odbora in vodje; 7. Dodelitev Revizorske službe skladno z Zakonsko uredbo št. 39/2010 ter43. bis členom statuta ter določitev honorarja na podlagi predloga Nadzornega odbora; 8. Izvolitev članov Upravnega sveta po predhodni določitvi števila članov le tega. Doberdob, 4. aprila 2016 za Upravni Svet Predsednik Roberto Devetta gorica - Reforma Čez dve leti bodo zaprli sodišče? Znano je, da goriško sodišče trpi zaradi kadrovske podhranjenosti. Zaradi maloštevilnih sodnikov in zaposlenih nasploh se zavlačujejo sodni postopki, kar je seveda problem, kaže pa, da je obstoj sodišča pod velikim vprašajem ne glede na vprašanje nadomeščanja odsotnih uslužbencev. »Resno tvegamo, da bodo sodišče zaprli,« pravi Silvano Gaggioli, predsednik goriške odvetniške zbornice. Sodišče je ogroženo zaradi predloga reforme sodnega sistema, ki ga je pripravila strokovna komisija pod vodstvom Micheleja Viettija. »Študija, ki jo je pripravila komisija, ogroža goriško sodišče iz dveh razlogov. Vladi svetuje, naj ukine dva predpisa: tistega, ki predvideva ohranitev sodišč s sedežem v glavnih mestih pokrajine, in tistega, ki določa število sodišč za vsak sedež prizivne-ga sodišča. Po ocenah komisije je treba o ohranitvi sodišč odločati na podlagi drugih kriterijev, pri tem pa bi dejstvo, da je naše sodišče majno - predvidenih je le deset sodnikov -, pomenilo velik minus,« pravi Gaggioli, po katerem visi Damoklejev meč reforme nad približno 30 sodišči v Italiji. Kdaj bo reforma uresničena, še ni znano, pričakovati pa je, da se vlada za ukrep ne bo odločila pred volitvami, ki naj bi bile leta 2018. Gaggioli že dolgo opozarja, da ima goriško sodišče eno samo možnost, da preživi. »Če bi goriški sodniji priključili palma-novsko sodišče, bi danes imeli kar nekaj več sodnikov; v tem primeru bi bili na varnem,« poudarja Gaggioli, po katerem bo odvetniška zbornica vsem svojim članom poslala spomenico, v kateri bodo navedeni razlogi, zaradi katerih je ohranitev sodišča krvavo potrebna. »Zbirali bomo podpise in nato spomenico poslali ministrstvu, Viettiju, predsednici dežele in drugim. O spomenici in zbiranju popisov se nameravamo pogovoriti tudi z ostalimi poklicnimi zbornicami: sodišče namreč ni problem, ki se tiče le odvetnikov, ampak celotnega goriškega prostora in zlasti občanov. Ne pozabimo, da je sodišče z občino eno največjih "podjetij" v Gorici. Ob zaposlenih je treba upoštevati tudi vse ostale dejavnosti, ki so z njim povezane,« pravi Gaggioli, ki upa, da bo končno tudi politika dvignila glas v bran sodišča. Niz pobud, s katerimi želita opozoriti na ogroženost sodišča, napovedujeta predstavnika stranke Autonomia respon-sabile Renzo Tondo in Fabrizio Oreti, ki sta se v teh dneh srečala z Gaggiolijem. (ale) / Primorshi GORIŠKA Nedelja, 10. aprila 2016 17 gorica - »Lov je strast in ni konjiček« V Brdih je tisoč srn, sedemnajst jelenov, 420 divjih prašičev Skoraj sto oseb je včeraj dopoldne napolnilo sprejemno dvorano Attemsove palače na goriškem Kornu: 85% je bilo članov lovskih družin z obeh strani meje, 10% je bilo javnih upraviteljev in 5% je bilo oko-ljevarstvenikov. Vsebino strokovno upravnega srečanja je prirediteljica, goriška pokrajinska uprava, opredelila kot Lovstvo in biotska raznovrstnost v Evropi - Nujnost so-bivanja. Udeležence, žensk skorajda ni bilo, je pozdravila in nato posege usklajevala podpredsednica Pokrajine Gorica Mara Černic. Podala je tudi izhodiščna razmišljanja o Evropski Pokrajini med Italijo in Slovenijo. K mikrofonu je nato povabila pet razpravljavcev, in sicer: z ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Slovenije je govoril generalni direktor Jošt Jakša s posegom Lovstvo in kmetijstvo - Nujnost sobivanja; z Zavoda za gozdove Slovenije Andrej Sila s posegom Upravljanje z gozdovi v Sloveniji; z deželne uprave za lovstvo odbornik Paolo Panontin s posegom Lovstvo v Furlaniji Julijski krajini; predstavnik združenja Legambiente Stefano Raimondi s posegom Lovstvo in ohranjanje biotske raznovrstnosti v Italiji ter Michl Ebner, predsednik evropskega združenja za lov in zaščito okolja s posegom Lovstvo in kmetijstvo v Evropi. Vsi posegi so bili usmerjeni v usklajevanje pogledov znotraj zakonodajnega sistema v Italiji, kjer so prakse različne glede na različne dežele, in primerjalno, predvsem na obmejnem področju Brd in Krasa, med Italijo in Slovenijo. Glede Slovenije so poslušalci zvedeli, da je 60% prekrita z gozdovi, 80% pa z lovskimi površinami - izključena so naselja, prometnice in zaščitene kmetijske površine. Lovcev je 22.000 in se združujejo v 411 lovskih društev. Lovijo 18 vrst sesalcev in 6 vrst ptic. Stanje divjadi načrtujejo na deset let, nadzor poteka na letni ravni, lovišča pa oblikujejo podrobne programe. V FJK traja že dvajset let usklajevanje uravnovešenega projekta na področju lova, in sicer na ozemlju 237 lovskih rezervatov, povezanih v 15 okrožij. Lovcev je 8.500 in so drugače organizirani kot drugod v Italiji. V FJK je izročilo zelo staro; prav zaradi tega je težko spreminjati ustaljene navade. Pristojnosti pokrajin naj bi s 1. junijem prešle na deželno in občinske uprave; vse je še megleno, ker bo treba počakati na odločitev Deželnega upravnega sodišča glede nekaj prizivov. Zanimivi so nekateri podatki: v FJK živi 9.000 gamsov, 25.000 srn, 8.500 jelenov, 3.800 divjih prašičev, 1.600 muflonov ... V Brdih je 1.000 srn, 17 jelenov, 420 divjih prašičev ... Na Krasu živi 2.500 srn, 700 divjih prašičev, 48 jelenov ... Zaradi hitrega Včerajšnji govorniki (levo), divja prašiča (zgoraj) Spomin na umrlega delavca Združenje Carico sospeso bo jutri ob 13. uri v tržiškem pristanišču priredilo svečanost v spomin na pristaniškega delavca Franca Cicciarella, ki se je smrtno ponesrečil 11. aprila 2005. Vodnik po kraških stezah Goriški CAI prireja jutri ob 20.45 v dvorani v Ulici Rossini predstavitev vodnika »Guida ai sentieri del Carso (triestino, monfalconese e goriziano)« avtorja Alessandra Ambrosija. Slovenci v ZDA in Kanadi V Bevkovi knjižnici v Novi Gorici bo jutri ob 17.30 predavanje Dejana Valentin-čiča na temo »Med Slovenci v ZDA in Kanadi - Domovina v srcih rojakov čez lužo«. Dvodnevna zapora ceste Zaradi sanacije cestnega prepusta bo od jutri od 8. ure do torka do 16. ure uvedena zapora ceste Kromberk-Kekec; promet bo preusmerjen. (km) naštevanja je mogoče, da je kakšno število napačno. V obeh državah se število lovcev niža: manj je zanimanja in članstvo se stara. Različno je urejen nočni lov: v Sloveniji je dovoljen, a ne kar vsevprek. Na gozd pa gledajo celovito, se pravi tako iz vidika živalstva kot rastlinja. Popravljati bo potrebno storjeno napako v smeri monokultur, kjer se živalstvo ne znajde. Treba je tudi ohraniti raznolikost, ker zagotavlja obstoj vsem živali; če hirajo rastlinojedci, bodo izginili tudi volkovi, medvedi in risi. Vsi se strinjajo, zlasti pa simpatizerji okoljevarstvenih gibanj, da je potrebno preprečiti vdor tujih eksotičnih vrst tako na področju rastlinstva kot živalstva. Italija je bogata na raznolikosti, saj živi na njenih tleh 33% evropskih živalskih in 50% rastlinskih vrst. Ozemlje je zelo raznoliko od Alp (skoraj) do Afrike, od rečnih bregov do morske obale. Predsednik evropske lovske zveze Michl Ebner se je zahvalil za volilne glasove, ki jih je v preteklosti prejel v FJK za izvolitev v Evropski parlament. Opozoril je, da EU ni pristojna za lovske zadeve, se pa vanje vtika z vrsto predpisov s sorodnih upravnih področij. Smešno je, da so zaradi pojavov terorizma pod drobnogledom lovci in njihovi »pihalniki«. Kdo pa se udeležuje atentatov, če nima v rokah vsaj Kalaš-nikov A-47? Higienski predpisi so do nedavnega zahtevali, da nese lovec k živino-zdravniku vsakega uplenjenega divjega zajca. Poudaril je, da je lov strast, privrženost, zavzetost, ne pa konjiček za izogibanje dolgočasju. Lovska društva brezplačno opravljajo dejavnosti, za katere bi sicer morale skrbeti krajevne in državne ustanove. Neupravičena so stališča okoljevarstvenikov, tistih namreč, ki bi ozemlja radi spremenili v »indijanske rezervate«. Zavzel se je za prenos odgovornosti in nadzora od upravnih funkcionarjev na same lovce. Italija pa je resnično pretiravala glede omejevanja odstrela, saj je projekt Natura 2000 strožji od evropskih direktiv. (ar) gorica - Gianfranco Saletta Gledališče naj diha čezmejno! Gianfranco Saletta je živahen sogovornik, ki nosi v sebi igralsko žilico in ritem, značilna za rojene v Beneški laguni. Kako ju ne bi, ko pa že desetletja nastopa na najrazličnejših odrih, v okviru različnih gledaliških skupin in pod pokrovitelj -stvom raznolikih javnih in tudi zasebnih samoiniciativnih ustanov. To pomlad v njem spet vrejo zamisli, s katerimi namerava napolniti čezmejni prostor. Spominjamo se enega izmed njegovih javnih na- S sodelavci načrtuje poletni niz predstav na goriškem gradu, v Coroninijevem parku, dalje v kromberškem amfiteatru in na dvorišču Rubijskega gradu stopov v Gorici, ko je z nekaj sodelavci priklical v prostorih Fundacije Goriške hranilnice nekdanje reklamne spote podjetij in tovarn, ki jih že zdavnaj ni več. Med pogovorom v eni izmed čitalnic knjižnice Damir Feigel se je na začetku zamaknil v četrto in peto desetletje prejšnjega stoletja, ko je ljubiteljsko nastopal s Piccolo teatro Citta di Gorizia, medtem ko je bil zaposlen pri špedicijskem podjetju na mejnem prehodu Rdeča hiša. Gianfranco Saletta, ki je rojen v Benetkah in se je pri svojih šestih letih priselil z družino v Gorico, ima za sabo preko petdeset let poklicne igralske kariere na odrskih deskah bumbaca Sledilo je nastopanje na tržaški radijski postaji v italijanskem jeziku v okviru oddaje El Campanon, ki se je nekateri spomnimo zaradi narečnega govora in hudomušnosti, ki je glede Slovencev občasno mejila na sarkazem. Kmalu je našel pot v poklicno dejavnost v stalnih gledališčih v Trstu, Bo-cnu, Genovi, Rimu in Bologni. Z režiserjem Francescom Macedoniom sta bila sošolca pa sta se povezala tudi v teatru. Nastopal je na goriškem gradu, na dvorišču Dei Lanzi, in strokovno pomagal v računovodskih poslih. Spet je zajadral po Apeninskem polotoku do Palerma in spoznal štandrež - Slovo od domačinke Darinke Cijak Po drugi vojni je prispevala k oživitvi kulturnega utripa Darinka Cijak leta 1949 v Miklovi Zali V Štandrežu so v sredo pospremili na zadnjo pot domačinko Darinko Cijak vd. Marvin. Rojena je bila 10. decembra 1925 v hiši na Pilošču, kjer je preživela celo svoje življenje in tam tudi umrla minulo nedeljo. Bila je stara devetdeset let. V mladih letih je bila zaposlena v semenarni Val-li v goriškem Raštelu, zatem je bila odgovorna tudi za trgovino v Vidmu, ki je bila v lasti istega gospodarja. Dne 6. avgusta 1953 se je omožila z domačinom Milanom Marvinom, eno leto kasneje se jima je rodil sin Diego. Skupaj z možem je leta 1958 odprla trgovino jestvin na Pilošču, ki sta jo vodila do leta 1985, ko sta se upokojila. Darinka Cijak je bila v povojnih letih vsestransko kulturno aktivna. Pela je v domači cerkvi in nato v mešanem pevskem zboru kulturnega društva Oton Zupančič, ki ga je tedaj vodil Franc Lupin. Bila je tudi amaterska dramska igralka, rada je imela gledališče in bila zanj nadarjena. Odigrala je kakih petnajst vlog. Med drugim je bila leta 1949 protagonistka v igri Mi-klova Zala, ki je bila med prvimi gledališkimi predstavami v slovenskem jeziku, uprizorjenimi v Štandrežu po drugi svetovni vojni. Glavno vlogo je odigrala tudi v Veroniki Deseniški in še v nekaterih igrah. Ravno v okviru priprav na gledališke predstave je spoznala svojega bodočega moža. Vseskozi je bila zraven tudi takrat, ko so v Štan-drežu gradili dom Andreja Budala, ki je bil pomemben dosežek za kraj. S svojim nesebičnim delom je veliko prispevala h kulturnim dejavnostim v vasi, zlasti k njihovemu oživljanju po koncu druge svetovne vojne. Zato jo bodo mnogi ohranili v lepem spominu. najodmevnejše režiserje, kot sta bila Giorgio Strehler in Luca Ronconi, ter ogromno igralcev. Posvečal se je vselej klasičnemu gledališču, tudi ko se je vrnil v domače kraje in se v Trstu vključil v skupino La Contrada. Z uporabo beneško istrskega narečja je imel možnost nastopanja v južnih predelih Slovenije in v Istri do Kvar-nera. Tedaj so prevladovali Carpinteri & Faraguna, Carletto Goldoni, Ruzzante. Na tej sledi je na Salettovo pobudo nastala narečna gledališka skupina tudi v Gorici, ki je imela odmeven uspeh. Deželni odbor FJK je imel posluh za gledališke projekte in je pomagal, čeprav so uspeli z nastopi in prodajo listkov skoraj povsem samostojno shajati. Sledila so leta suhih krav, ko je deželna uprava pred tremi leti črtala vrsto podpor in postavila pogoje, ki so jim uspeli zadostiti le nekateri. Nad klasi-ko je prevladala folklora. Vseeno so nadaljevali z lastnimi močmi in se preživljali le s prodajo listkov. Z vstopnicami so krili stroške za dvajset igralcev, tovornjak, šivilje, električarje. Lani so si pomagali s trojnim dogovorom s Terzo Teatro in z goriškim Kulturnim domom ter z branjem besedil po posameznih vlogah. Tako so odpravili še nekatere stroške in primer takšne rešitve je bil navedeni nastop v prostorih fundacije. Sedaj imajo novo zamisel s skupnim naslovom Gorizia Spettacoli, z velikimi pričakovanji napoveduje Gianfranco Saletta. Nameravajo nastopiti na goriškem gradu, v Coroninijevem parku, v kromberškem amfiteatru in na dvorišču Rubijskega gradu. Repertoar bo klasične vsebine, skupin pa bo več, tudi iz novogoriškega prostora. Skratka - gledališče živi, če v njem delujejo zagnani in kakovostni igralci. (ar) IB Nedelja, 10. aprila 2016 GORIŠKA Primorski gorica - Priznanje Kazimir Humar Nagradi za pevce in nesebično delo Danijel Čotar pozval mlade, naj gojijo slovenski jezik V nabito polni komorni dvorani Kulturnega centera Lojze Bratuž v Gorici so v petek podelili 12. priznanje Kazimir Humar, ki ga na podlagi javnega razpisa vsako leto izročajo društvom, organizacijam ali posameznikom za ustvarjalne dosežke, prispevke k razvoju ljubiteljskih kulturnih dejavnosti, publicistična dela ali dosežke pri or- izrekel čestitke za razvejano delovanje. Pozdrave in čestitke v pisni obliki so poslali minister RS za Slovence v zamejstvu in po svetu Gorazd Žmavc, Irena Vadnjal iz vladnega Urada RS za Slovence v zamejstvu in po svetu ter podpredsednik deželnega sveta Igor Gabrovec. S pevskim utrinkom ob klavirski ki Ji ronke - Jutri posvet Soča 1915, obrazi vojne Med predavatelji tudi Marta Verginella Soča 1915 - Obrazi vojne - Vojaki in civilno prebivalstvo je naslov posveta, ki bo jutri potekal v avditoriju v Ronkah. Prirejajo ga zavod Livio Seranz v okviru projekta o prvi svetovni vojni. Dopoldanski del (med 9.30 in 13. uro) bodo oblikovali Marcello Flores, ki bo predaval o zločinih zoper civilste, Lucio Fabi, ki bo govoril o pokolu v Vilešu, Paolo Malni, ki se bo posvetil vprašanju begunstva, in drugi. Zaključne misli so zaupali Luisi Chiodi in Marti Ver-ginella. Popoldne ob 17.30 bo okrogla miza o vojni v globaliziranem svetu s Flore-som in novinarko Barbaro Schiavulli. ganizacijskem delu na kulturnem področju. Letošnje priznanje, ki je posvečeno duhovniku ter vsestranskemu kulturnemu in družbenemu delavcu, sta prejela otroški pevski zbor F.B. Sedej iz Števerjana in Danijel Čotar. Humarjev lik je opisal časnikar in besedni ustvarjalec Jurij Paljk, ki ga je postavil med vzornike za nekdanje, pa tudi za sedanje rodove. Govornik je še posebno izpostavil, da je Humar zelo rad imel mladino, se z njo sestajal, jo usmerjal, predvsem pa ji vcepljal ljubezen do slovenstva, kulture in jezika. Med drugim je bil med pobudniki in ustanovitelji slovenskega skavt-izma na Goriškem in preureditve koče Sv. Jožefa v Žabnicah. Bil je med pobudniki ustanovitve časopisa Katoliški glas, zasluge pa nosi tudi za izgradnjo Katoliškega doma, sedanjega centra Lojze Bratuž. Zbrane je uvodoma pozdravil predstavnik goriške prefekture Antonio Spoldi, ki se je zahvalil prirediteljem za povabilo in ffitttS slovensko stalno tfV1 gledališče lJaW ABONMA ZA GORICO Jean Baptiste Poquelin Molière AMFITRIGN režiserka Renata Vidič v ponedeljek, 11. aprila, ob 20.30 v Kulturnem centru Lojze Bratuž Urniki brezplačnega avtobusa ^^ Doberdob, na trgu sv. Martina ob 19.35 Tržič, ul. San Polo pri bolnici ob 19.45 Štivan, pri križišču na avtobusni postaji ob 19.50 Jamlje, na avtobusni postaji ob 20.00 Gabrje, na avtobusni postaji ob 20.10 Sovodnje, pri lekarni ob 20.15 Center Lojze Bratuž 0481 531445 www.teaterssg.com spremljavi Elisabette Cavalleri je navzoče pozdravil otroški pevski zbor Emil Komel, ki ga vodi zborovodkinja Damijana Čevdek-Jug. To je bil uvod v osrednji del večera, ki je bil posvečen dobitnikom Humarjevega priznanja. Najprej so na oder stopili mladi člani otroškega pevskega zbora F.B. Sedej iz Števerjana, ki že 40 let neprekinjeno deluje in je v svoji sredi vzgojil na stotine pevcev. V štirih desetletjih so lepoto slovenske pesmi mladim pevcem posredovali številni pevovodje, zdaj ga že kakih deset let uspešno vodi Martina Hlede. V utemeljitvi je po-vezovalka programa Monica Quaggiato prebrala, da zbor sodeluje na številnih otroških zborovskih nastopih in festivalih, včasih pa mladi pevci sodelujejo tudi pri mašah v šte-verjanski cerkvi. Za dolgoletno nesebično delo v korist naše skupnosti je priznanje prejel Danijel -Danilo Čotar. Utemeljitev je prebrala Tamara Kosič in nanizala številne zasluge nagrajenca, ki je agronom in specialist za mle- Poroka z razgledom Na terasi tržiške trdnjave fotoc.v. Trdnjava nad Tržičem bo postala poročno prizorišče. Občinska uprava je s tem želela ugoditi prošnjam številnih tržiških parov, ki bi si radi usodni da dahnili ravno na tem romantičnem in za mesto simbolnem kraju. To doslej ni bilo mogoče, pred kratkim pa je občinski odbor sprejel ustrezni upravni sklep in uvedel postopek, na podlagi katerega bo trdnjava lahko gostila tudi civilne poroke. V prejšnjih dneh so območje, med prednostmi katerega sta zlasti lep razgled, ki zaobjame Kras in morje, ter naravno okolje, obiskali županja Silvia Altran, občinska odbornica Cristiana Morsolin in pristojni funkcionarji. Nagrajeni Danijel Čotar in Martina Hlede (zgoraj), ki je prejela priznanje za otroški pevski zbor F.B. Sedej iz Števerjana; komorno dvorano Centra Bratuž so napolnili tudi mali pevci (levo) bumbaca karstvo in sirarstvo, posveča pa se tudi kulturnim dejavnostim. V zahvali se je Čotar obrnil predvsem na mlade in jih pozval, naj gojijo narodni ponos, vzljubijo slovensko kulturo in jezik. Poudaril je, naj se učijo lepo govoriti in pisati, kajti slovenščina je bogat jezik, ki ne potrebuje vnašanja tujega izrazoslovja. Priznanja dobitnikoma so izročili predsednica centra Bratuž Franka Žga-vec, predsednik ZCPZ Dario Bertinazzi in predsednica ZSKP Franka Padovan. Večer je poživil tudi nastop nastop mladega gojenca glasbene šole Emil Komel, violonče-lista Luce Breganta. (vip) Alex in Sofia plešeta in zmagujeta Dvanajstletna Sofia Provvidenti in Alex Devetak Plesni par, ki ga sestavljata 12-letna Alex Devetak z Vrha in Sofia Provvidenti iz Gorice, si je na deželnem prvenstvu v športnem latinsko-ameriškem plesu ponovno priboril zmago v razredu B2. Tekmovanje je potekalo marca v Čedadu. Par se redno udeležuje tekmovalne prireditve Cop-paItalia, minulo nedeljo pa sta Sofia in Alex nastopila na mednarodnem tekmovanju Ljubljana Open, ki je privabilo plesalce iz petindvajsetih evropskih držav. Konkurenca je bila velika, a sta se Gori-čana vsekakor izjemno izkazala, saj ju je od zlata ločil le bolgarski par. Z letošnjimi odličnimi rezultati sta si Sofia in Alex priborila nastop na finalu državnega prvenstva, ki bo potekalo julija v Rimini-ju. Njuni trenerki Nika Bagon iz Sovodenj in Helena Cej iz Slovenije sedaj računata, da bosta tudi na italijanskem prvenstvu uveljavila ime slovenske plesne šole Dance Sport Connecting iz Kromber-ka, kjer se učita. Naj o Alexu pripišemo, da obiskuje prvi razred nižje srednje šole Ivan Trinko v Gorici in mu že od najmlajših let teče po žilah ljubezen za ples. štandrež - Človekoljubna pobuda Juventine Vsak nasmeh bo zadetek Nogometno društvo je dalo na razpolago igrišče trem centrom za prizadete osebe - V soboto prirejajo turnir V društvenih prostorih ob nogometnem igrišču v Štandrežu so v petek predstavili človekoljubno pobudo Nogomet je življenje - Šport nas uči nasmeha, ki je sad prizadevanj domačega društva Ju-ventina. Predsednik društva Marko Ker-pan, podpredsednik Bruno Gaiotto in ostali odborniki so gostom in novinarjem obrazložili namen in cilje projekta, ki ga štandreško društvo namenja ljudem s posebnimi potrebami. Zamisel o sodelovanju s šolami za prizadeto mladino je dal odv. Diego Contini, odbor Juventine pa jo je sprejel brez oklevanja: šport, so napisali v zgibanki, je namreč šola življenja. »Vsi se lahko veliko stvari naučimo od oseb, ki jih srečamo in vsak nasmeh, ki ga bomo deležni, bo zadetek za vse nas. Naj se ta gol z aplavzom spremeni v lekcijo življenja, ki jo nogometaši Juventine poklanjajo prijateljem, ki jim je zla usoda preprečila, da bi v celoti doživljali lepoto športa in življenja nasploh,« pravijo predstavniki društva. Na predstavitvi se je zbralo precej gostov, med katerimi gre omeniti zlasti Maria Brancatija, nekdanjega deželnega odbornika in neutrudnega delavca v krogih organizacij za prizadeto mladino, ter predstavnika Varstvenega delovnega centra iz Nove Gorice Branka Jančarja in Va-nejo Bambič. Marko Kerpan, je med drugim povedal, da je društvo dalo na razpolago svoje igralne površine trem ustanovam za pri- Predstavniki Juventine in gostje so se skupaj nastavili fotografu zadete osebe iz občine Medea, iz Gorice in iz Nove Gorice. Mladi iz teh centrov so kar nekajkrat prišli na treninge v Štandrež z namenom, da bi pobliže spoznali lepoto in koristnost športa. Za nove prijatelje prireja Juventina tudi nogometni turnir, ki bo na sporedu na štandreškem nogometnem igrišču v soboto, 16. aprila, od 9.30 dalje. Veliko igrišče bodo razdelili na tri dele in pripravili več tekem po sistemu 5x5. Prizadetim iz treh omenjenih šol bodo stali nasproti 16-17 let stari igralci Juventine. Predsednik Kerpan je povedal, da se bodo srečanja udeležili tudi predstavniki milanskega kluba Milan, v sklopu katerega deluje tudi ekipa, ki se ukvarja s temi človekoljubnimi projekti. Ob koncu predstavitve so se društveni ljudje in gostje nastavili fotografu za skupno fotografijo in si zaželeli, da bi sobota prinesla nasmeh, ki bo kronal v vseh pogledih hvalevredno pobudo. (vip) / Primorshi GORIŠKA Nedelja, 10. aprila 2016 19 ssg - Amfitrion in Cvetje v jeseni Bogovi z Olimpa v Centru Bratuž Bogovi grškega Olimpa se bodo jutri spustili na oder Kulturnega centra Lojze Bratuž v Gorici, kjer bo na sporedu abonmajska, enkratna ponovitev Molièrove komedije Amfitrion. Uprizoritev Slovenskega stalnega gledališča v režiji Renate Vidič postavlja v ospredje podtekst predstave, ki je leta 1668 hudomušno prikazala premoč Sončnega kralja tudi nad zasebnim življenjem dvorjanov, saj pripoveduje zgodbo o bogu Jupitru, ki v zapeljevanju zveste Alk-mene prevzame podobo njenega moža Amfitriona. Molière se je navezal na starogrški mitološki lik, ki ga je med drugimi v svoji istoimenski komediji obravnaval že znameniti rimski komediograf Plavt. Gledalec je v tej predstavi vabljen, da si ogleda silovito igro zmede in zablod od blizu in da ob zabavi pomisli tudi na igre »bogov na zemlji«, v času Mo-lièra kot tudi danes. V predstavi nastopajo vsi igralci stalnega ansambla SSG: Romeo Gre-benšek, Primož Forte, Maja Blagovič, Vladimir Jurc, Luka Cimprič, Tina Gunzek in Nikla Petruška Panizon. Sceno, v katero bodo gledalci vključeni V predstavi nastopajo vsi igralci stalnega ansambla SSG: Romeo Grebenšek, Primož Forte, Maja Blagovič, Vladimir Jurc, Luka Cimprič, Tina Gunzek in Nikla Petruška Panizon v neposrednem stiku z igralci in predvsem z okoljem zgodbe, je ustvaril Bine Skrt. Eklektično stilne kostume je podpisal Andrej Vrhovnik. Predstava se bo začela ob 20.30 in bo opremljena z italijanskimi nadnapi-si. Na voljo bo brezplačni avtobus za gledalce (na Trgu sv. Martina v Doberdobu ob 19.35, na Ulici San Polo, pri bolnišnici, v Tržiču ob 19.45, pri križišču na avtobusni postaji v Štivanu ob 19.50, na avtobusni postaji v Jamljah ob 20. uri, na avtobusni postaji v Gabrjah ob 20.10, pri lekarni v Sovodnjah ob 20.15). Po predstavi bodo gledalci lahko izrazili svoje mnenje o predstavi z glasovanjem za nagrado Primorskega dnevnika. Goriško abonmajsko ponudbo bo sklenil slovenski muzikal Cvetje v jeseni. Velika uspešnica se bo 19. aprila vrnila v Gorico s svojo zvezdniško zasedbo in sentimentalnim vzdušjem. Abonen-ti so imeli čas za rezervacijo svoje abonmajske vstopnice do 31. marca; zamudniki morajo pohiteti, saj bodo vstopnice kmalu pošle. Za gledalce izven abonmaja prodaja poteka pri blagajni Kulturnega centra Lojze Bratuž. CI3 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI OBČINSKA 2, Ul. Garzarolli 154, tel. 0481-522032. DEŽURNA LEKARNA V KOPRIVNEM CORAZZA, Ul. Buonarroti 10, tel. 0481-808074. DEŽURNA LEKARNA V ZAGRAJU LUCIANI, Ul. Dante 41, tel. 048199214. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU OBČINSKA 2, Ul. Manlio 14 A/B, tel. 0481-480405. U Kino DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 15.30 - 17.30 -19.50 - 22.00 »II cacciatore e la Regina di Ghiaccio«. Dvorana 2: 15.00 »Heidi«; 17.00 »Don Chisciotte« (balet); 20.15 - 22.15 »Mister Chocolat«. Dvorana 3: 16.00 - 21.45 »Un bacio«; 18.00 - 20.00 »La corte«. DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 15.30 - 17.30 -20.00 - 22.10 »Il cacciatore e la Regina di Ghiaccio«. Dvorana 2: 16.20 »Kung Fu Panda 3«; 18.10 - 20.10 - 22.20 »Victor - La sto-ria segreta del dott. Frankenstein«. Dvorana 3: 17.50 »La comune«; 15.20 - 19.45 - 22.10 »Race - il colore della vit-toria«. Dvorana 4: 18.00 »Un bacio«; 16.00 -20.00 - 22.15 »Veloce come il vento«. Dvorana 5: 16.00 »Heidi«; 18.00 -19.50 »Il condominio dei cuori infran-ti«; 21.40 »Un bacio«. JUTRI V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 17.00 »Quando la notte« (iz niza Animamente, vstop prost); 20.00 »Mister Chocolat«; 22.00 Koncerti gorica - Skupnost družin Sončnica Pet dni po Kampanji Na avtobusno potovanje se bodo odpravili v avgustu - Za osebno obogatitev in razvedrilo Skupnost Sončnica je izraz slovenskih družin in posameznikov iz goriške pokrajine in dežele FJK, ki jim je družina pri srcu. Njen cilj je družbeno koristno delovanje na kulturnem, rekreacijskem, vzgojnem, izobraževalnem, informativnem in socialnem področju. Ob negovanju temeljnih vrednot družinskega življenja omogoča društvo svojim članom, da se srečujejo in si medsebojno pomagajo. Dejavnost skupnosti je razvejana: od prireditev in predavanj do telovadbe, ekskurzij in poletnega središča za najmlajše. Že nekaj let pa prireja v poletnem času tudi večdnevno potovanje, v tujino ali po Italiji, z namenom, da spoznajo izletniki zgodovinske, kulturne in naravne znamenitosti ter se obenem družijo in razvedrijo. Letošnji izlet Skupnosti družin Sončnica bo potekal od 21. do 25. avgusta, ko bodo z avtobusom potovali po deželi Kampanji na italijanskem jugu. Prvi dan bo ogled mesta Caserta in kraljeve palače La Reggia, ves drugi dan bo posvečen vodenemu ogledu Neaplja, tako novejšega kot starejšega dela mesta (galerija Umberto, Trg Plebiscito, gledališče San Carlo, Posillipo, Santa Lucia, stolna cerkev San Gregorio Armeno, skulptura II Cristo Velato v kapeli San-severo ...), tretji dan se bodo izletniki na- užili lepot ob slikoviti obalni cesti Co-stiera Amalfitana (Positano, Amalfi), četrti dan se bodo povzpeli na Vezuv ter obiskali vulkanski observatorij in mesto Sorrento, peti in zadnji dan izleta pa bodo posvetili ogledu svetovno znanega arheološkega najdišča Pompeji. Organizatorji vabijo vse interesente, da se jim pridružijo na potovanju; vpis je možen do 30. aprila pri od-bornicah Skupnosti družin Sončnica Ani Saksida (tel. 328-9181685) ali Katerini Ferletič (tel. 0481-536807), ki sta z veliko vnemo tudi letos organizirali potovanje in po potrebi nudita podrobnejše informacije. (fk) Razstave V GORICI: na sedežu združenja Prologo (Ul. Ascoli 8/1) bo v sklopu niza »Al fine lo spirito fa quello che vuole« odprtje razstave avstrijskega umetnika Walterja Melcherja. Gledališče »Il cacciatore e la Regina di Ghiaccio«. Dvorana 2: 17.45 »San Pietro e le Ba-siliche Papali di Roma«; 20.15 »San Pietro e le Basiliche Papali di Roma 3D«; 22.00 »Mister Chocolat«. Dvorana 3: 17.30 »Un bacio«; 20.00 -21.45 »La corte«. JUTRI V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 17.30 - 20.00 -22.10 »Il cacciatore e la Regina di Ghiaccio«. Dvorana 2: 16.20 »Kung Fu Panda 3«; 18.10 - 20.10 - 22.20 »Victor - La sto-ria segreta del dott. Frankenstein«. Dvorana 3: 17.45 »San Pietro e le Basiliche Papali di Roma«; 20.15 »San Pie-tro e le Basiliche Papali di Roma 3D«; 22.10 »Race - il colore della vittoria«. Dvorana 4: 18.00 »Un bacio«; 16.00 -20.00 - 22.15 »Veloce come il vento«. Dvorana 5: 17.30 - 20.00 »Hotel de l' Univers«. »KOMIGO 2016« V GORICI: v Kulturnem domu v četrtek, 14. aprila, ob 20.30 »Derby komigo« Furlanija VS Trst v furlanščini in italijanščini (Sdrindule in Dino Bronzi). V torek, 10. maja, ob 20.30 koncert Vlada Kreslina »Če bi midva se kdaj srečala«; informacije in vpisovanje v tajništvu Kulturnega doma v Gorici. V OBČINSKEM GLEDALIŠČU V TRŽIČU: v ponedeljek, 11. aprila, ob 20.45 koncert Tria Lonquich (Alexander Lonquich, klavir; Vilde Frang, violina; Nicolas Altstaedt, violončelo); informacije pri blagajni gledališča v Tržiču (od ponedeljka do sobote 17.00-19.00), tel. 0481494664. V SLOVENSKEM NARODNEM GLEDALIŠČU v Novi Gorici: v četrtek, 14. aprila, ob 18. uri premiera »Bobni v noči« s ponovitvijo v petek, 15. aprila, ob 18. uri; istega dne ob 20. uri »Srce na dlani«; tel. 003865-3352247, blagajna@sng-ng.si. M Izleti SKD HRAST in KD Sovodnje prirejata v nedeljo, 17. aprila, ob 20.30 v Kulturnem domu Jožefa Češčuta v So-vodnjah zborovski večer. Sodelujejo: MePZ Hrast iz Doberdoba pod vodstvom Hilarija Lavrenčiča, MePZ Jakobus Gallus iz Trsta pod taktirko Marka Sancina in APZ Univerze na Primorskem pod vodstvom Mirka Ferlana. SVIREL: 8. mednarodno glasbeno tekmovanje in festival za soliste ter komorne skupine: danes, 10. aprila, ob 11.30 na Gradu Dobrovo »Tolkalni Živ-žav«; ob 16. uri v Vili Vipolže »Finalni koncert 2«. V KULTURNEM DOMU V NOVI GORICI: v ponedeljek, 18. aprila, ob 20.15 koncert pianista Alexandra Gadžijeva; tel. 00386-53354010, blagajna@kul-turnidom-ng.si. AŠKD KREMENJAK iz Jamelj organizira v soboto, 7. maja, enodnevni izlet v Avstrijo z ogledom Minimundusa, hiše plazilcev, postankom v turističnem letovišču v kraju Vrba-Vel-den in sprehodom ob Vrbskem jezeru; informacije po tel. 3388962776 (Franco od 14.00 do 22.00) in 333-5746178 (Fabio od 18.00 do 22.00). DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško vabi člane na 6-dnevno potovanje od 12. do 17. septembra v »Nemčijo - 25 let po padcu zidu« za ogled Berlina in drugih pomembnih mest; informacije in vpisi na društvenem sedežu na Kor-zu Verdi 51/int. v Gorici ob sredah od 10. do 11. ure. Obvezna sta osebni veljavni dokument in davčna številka. 3. ENOGASTRONOMSKI POHOD KRAŠKIH DOBROT 2016 v okviru projekta »Bunker 1915-1918« bo danes, 10. aprila, s startom izpred centra Danica na Vrhu med 8.30 in 10. uro. KEKČEVE POTI za otroke in družine prireja SPDG: danes, 10. aprila, izlet na Čaven, zbirališče ob 9. uri na parkirišču pri Rdeči hiši v Gorici. KRUT obvešča člane, da je v teku vpisovanje za skupinsko obmorsko letovanje v Špadičih pri Poreču od 2. do 12. julija; informacije in prijave po tel. 040-360072 ali na sedežu v Trstu, Ul. Cicerone 8, krut.ts@tiscali.it. H Šolske vesti POLETNI JEZIKOVNI KAMP V LJUBLJANI za srednješolke in srednješolce iz Gorice in Trsta organizira od 22. do 28. avgusta goriški Dijaški dom v sodelovanju s tržaškim. Program: dopoldne tečaja in delavnice angleščine in slovenščine, popoldne in zvečer bogat in zabaven spremljevalni program (Hiša eksperimentov, Narodna galerija, vodni park Atlantis, pohod na Rožnik, druženje z vrstniki iz Ljubljane itd.); informacije in vpisovanje do zasedbe mest (število je omejeno) po tel. 0481533495 (v popoldanskih urah). JASLI TI KA TAKA obveščajo, da bo dan odprtih vrat v ponedeljek, 18. aprila. Starši si bodo lahko ogledali jasli in se pogovorili z vzgojiteljicami med 16.30 in 18.30. Ü3 Obvestila OBČINA SOVODNJE sporoča, da bo občinska knjižnica zaprta zaradi selitve v novi sedež na Prvomajski ulici (Butko-vičeva hiša) do torka 31. maja. TEČAJ JAVNEGA NASTOPANJA in usposabljanja napovedovalcev »Beseda izraz mikrofon 2016« prirejata ZSKP Gorica in Dramska skupina SKPD F.B. Sedej v sodelovanju s SSO z visoko usposobljenimi strokovnjaki Tomažem Guben-škom, Betko Šuhel Mikolič, Leo Pisani, Irino Giormani v župnijskem domu F.B. Sedej (Trg svobode 6 v Števerjanu) ob sobotah, 23. in 30. aprila ter 7., 14. in 28. maja, od 15. do 18. ure ter v nedeljo, 22. maja, od 9. do 12. ure. Zanj bo treba odšteti 50 evrov; izpolnjene prijavnice (na spletni strani www.sedej.org) je treba poslati do ponedeljka, 11. aprila, na naslov dramska.druzina@sedej.org. Število mest je omejeno na 20 udeležencev. ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PRO-SVETE in Združenje cerkvenih pevskih zborov Gorica obveščata, da je nov urnik odprtja urada ob ponedeljkih in sredah od 8. do 18. ure nepretrgoma, ob torkih, četrtkih in petkih od 8. do 14. ure. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV Gorica vabi včlanjena društva na pokrajinski svet, ki bo v ponedeljek, 11. aprila, ob 7.30 v prvem in ob 19.30 v drugem sklicu v Tumovi dvorani KB Centra na Korzu Verdi 51 v Gorici. KMEČKA ZVEZA obvešča rejce prašičev v deželi FJK, da morajo do petka, 15. aprila, vrniti izpopolnjen obrazec, ki jim ga je zdravstveno podjetje ASS poslalo v mesecu februarju letos v zvezi z obveznim štetjem prašičjih podjetij; informacije v uradih Kmečke zveze in pristojnih uradih zdravstvenega podjetja. KMETIJSKI IN OBRTNI SEJEM bo potekal v bližini gostilne Franc v Sovodnjah, Prvomajska 86, med 8. in 13. uro v soboto, 16. aprila, 7. in 21. maja, 4. in 18. junija, 2. julija, 6. in 20. avgusta, 3. in 17. septembra, 1., 15. in 29. oktobra, 12. novembra; informacije po tel. 333-4318338, 388-1703122, andrea.bin@libero.it OBČINA SOVODNJE obvešča, da sta bila odobrena razpisa 2016 za dodelitev pri- spevkov najemnikom za plačilo najemnin v letu 2015 in najemodajalcem, ki dajejo na razpolago stanovanja manj premožnim najemnikom. Prošnje lahko predložite v občinsko vložišče ob uradnih urah. Skrajni rok za vlogo prošenj poteče 13. maja ob 10.30; informacije na spletni strani www.comune.savogna.go.it. 15 Prireditve PASTIRČKOV PRAZNIK ob 70-obletni-ci izhajanja otroške revije bo danes v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici: ob 16. uri maša za pokojne in žive Pastirčkove sodelavce in prijatelje, zatem v veliki dvorani Centra Bratuž jubilejna prireditev. KATOLIŠKA KNJIGARNA prireja v četrtek, 14. aprila, ob 10. uri »Kavo s knjigo«. Avtor Tino Mamic, po poklicu samostojni novinar, bo predstavil svojo knjigo »Protestantino«, ki govori o aktualnih temah naše družbe. MUZEJSKI TORKOV VEČER na Gradu Kromberk pri Novi Gorici bo v torek, 12. aprila, ob 20. uri: na temo »Rodbina Coronini Kronberg« bo predavala zgodovinarka Lucia Pillon, projekt za ovrednotenje zgodovinske povezave med Gradom Kromberk in goriško palačo Coronini bosta predstavili kustosinja za umetnostno zgodovino Goriškega muzeja Katarina Brešan in kustosinja Fundacije Palača Coronini Kronberg Cristina Bragaglia. ZADRUŽNA BANKA DOBERDOB IN SOVODNJE gosti priznanega strokovnjaka Mica Imperialija, ki bo predaval o kritju v sklopu sprememb javnega zdravstvenega sistema v četrtek, 14. aprila, ob 19. uri v dvorani Zadružne banke v Sovodnjah. PALAČA LANTIERI v Gorici bo danes, 10. aprila, odprta z vstopnino med 10. in 13. uro ter med 14. in 20. uro v sklopu pobude »Odprti gradovi«. Dan bodo posvetili cesarici Sissi. Glasbeno bodo spremljali pianist Alberto Boischio, flavtistka Elisabetta Di Fortunato, sopran Anna Elena Masini, plesali bodo gojenci plesne šole Tersicore iz Gorice, o cesarici bo predaval Enzo Bentivoglio. 46. REVIJA OTROŠKIH IN MLADINSKIH PEVSKIH ZBOROV GORIŠKE »Naša Pomlad« bo v Kulturnem domu Nova Gorica v torek, 12. aprila, ob 18. uri in v sredo, 13. aprila, ob 18.30; informacije po tel. 00386-53354010, bla-gajna@kulturnidom-ng.si. Pogrebi JUTRI V GRADIŠČU: 12.15, Edi Berto-gna (iz goriške splošne bolnišnice ob 11.50) v stolnici Sv. Petra in Pavla in na pokopališču. JUTRI V RONKAH: 10.00, Ferdinando Nocent (iz kapelice tržiške bolnišnice ob 9.45) v cerkvi Sv. Lovrenca, sledila bo upepelitev. JUTRI V TURJAKU: 12.00, Elvira Zambon por. Nocent (iz kapelice tržiške bolnišnice ob 11.45) v cerkvi Sv. Roka in na pokopališču. 20 Nedelja, 10. aprila 2016 PRIREDITVE, KRIŽANKA Primorski ki Ji GLEDALIŠČE FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST Stalno gledališče FJK - Il Rossetti Dvorana Generali V sredo, 13. aprila, ob 20.30 / BernardMarie Koltès (prevod: Saverio Vertone): »Quai Ouest - Approdo di ponente« / Režija: Paolo Magelli, dramaturg: Želj-ka Udovičic / Ponovitve: od četrtka, 14. do sobote, 16., ob 20.30 in v nedeljo, 17. aprila, ob 16.00. _SLOVENIJA_ NOVA GORICA SNG Nova Gorica Veliki oder V petek, 15. aprila, ob 20.00 / Draga Potočnjak: »Srce na dlani« / V soboto, 16. aprila, ob 20.00 / Nebojša Pop Tasic: »Gospa Bovary«. V sredo, 20. aprila, ob 20.00 / Iztok Mlakar: »Pašjon«. V soboto, 23. aprila, ob 10.30, 12.30 in ob 16.00 / Borut Gombač: »Psiček iz megle«. Mali oder V soboto, 23. aprila, ob 20.00 / Ljudmila Razumovska: »Draga Jelena Ser-gejevna«. LJUBLJANA SNG Drama Veliki oder V petek, 15. aprila, ob 19.30 / Karl Valentin, Žanina Mirčevska: »Valenti-niada«. / Ponovitev: v soboto, 16., ob 20.00 od torka, 19.do četrtka, 21. aprila ob 19.30. V nedeljo, 17. aprila, ob 20.00 / William Shakespeare: »Hamlet Globe to Globe« / Ponovitve: v ponedeljek, 18. aprila, ob 20.00. Levi oder V torek, 19. aprila, ob 22.00 / William Shakespeare: »Hamlet«. / Ponovitev: V četrtek, 21. aprila, ob 20.00. MGL Veliki oder V torek, 12. aprila, ob 19.30 / Drama / David Greig: »Dunsinane«. V sredo, 13. aprila, ob 19.30 / Komedija / Daniel Glattauer: »Čudežna terapija«. / Ponovitev: v petek, 22. aprila, ob 20.00. V sredo, 20. aprila, ob 19.30 / Drama / Tena Štivičic: »3 zime« / Ponovitev. v četrtek, 21. ob 20.00, v soboto, 23. aprila, ob 19.30. Mala scena Jutri, 11. aprila, ob 20.00 / Črna komedija / Marius von Mayenburg: »Kos plastike«. / Ponovitve: v petek, 15. aprila, ob 20.00. V torek, 12. aprila, ob 20.00 / Komedija / Jera Ivanc: »Prevare« V četrtek, 14. aprila, ob 20.00 / Črna komedija / Gregor Fon: »Pes, pizda in peder«. GLASBA FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST Gledališče Verdi Danes, 10. aprila, ob 16.00 / opera / Charles Perrault: »La Cenerentola, os-sia La bonta in trionfo« / Dramma gio-coso v dveh aktih, libretto: Jacopo Fer-retti; glasba: Gioachino Rossini. / Ponovitve: v torek, 12. in v četrtek, 14. aprila, ob 20.30 in v soboto, 16. aprila, ob 16.00. Stalno gledališče FJK - Il Rossetti Dvorana Generali Danes, 10. aprila, ob 16.00 in ob 20.30 / muzikal / »Notre Dame De Paris« / glasba: Riccardo Cocciante. V petek, 15. aprila, ob 21.00 / glasba / Chris Cornell »Higher Truth Tour«. V sredo, 20. aprila, ob 21.00 / glasba / Nastopa Gianna Nannini. Tetris (Ul. della Rotonda3) Jutri, 11. aprila, ob 21.30 / rock večer / Nastopajo Banquet ('70 hard rock / ZDA). V četrtek, 14. aprila, ob 21.30 / Punk večer / Nastopajo slovenske punk legende Niet s predskupino Manikomio Armato. Knulp (Ul. Madonna del mare 7/a) V torek, 19. aprila, ob 21.00 / Jam session / v sodelovanju s glasbeno šolo Jaz-za konzervatorija Tartini. TRŽIČ Občinsko gledališče Jutri, 11. aprila, ob 20.45 / koncert / Trio Lonquich: Alexander Lonquich -klavir; Vilde Frang - violina; Nicolas Altstaedt - violončelo / Program: Mozart / Dvorak / Schubert. _SLOVENIJA_ LJUBLJANA SNG Opera in balet V četrtek, 14. aprila, ob 19.30 / balet / »Doktor Živago« Odrska priredba romana in dramaturgija Jiri in Otto Bu-beniček in Tatjana Ažman. / Ponovitve: v petek, 15. aprila, ob 18.00, v soboto, 16. aprila, ob 19.30, v nedeljo, 17. ob 16.00, v petek, 19. in od 21. do 23. aprila, ob 19.30. Slovenska filharmonija V sredo, 13. aprila, ob 19.30 / koncert / Nastopa: Žiga Brank - violina / Program: Skladbe za violino solo / J. S. Bacha, E. Ysaufa, N. Paganinija, H. W. Ernsta. Cankarjev dom Gallusova dvorana V četrtek, 14. aprila, ob 19.30 / Kro-matika in za izven / »Simfonični orkester Rtv Slovenija « / Dirigent: Fabrice Bollon / Solistka: Lisa Smirnova - klavir / Program: W. Rihm, Sotto voce, nokturno; W. A. Mozart, Koncert za klavir in orkester št. 17 v G-duru, KV 453; C. Franck, Simfonija v D-molu. V soboto, 16. aprila, ob 20.00 / glasba / Ru- di Bučar in Istrabend XI »Sen znala jes«. Linhartova dvorana V soboto, 16. aprila, ob 19.00 / Koncert zasedb z Avstrijske Koroške / »Mepz Bilka in Šentjanški Tamburaši«. V nedeljo, 17. aprila, ob 19.00 / balet / »LETNA PREDSTAVA BALETNE IN SREDNJE BALETNE ŠOLE KGBL« / Ponovitev: v ponedeljek, 18. aprila, ob 19.00. Kino Šiška V četrtek, 14. aprila, ob 20.00 / glasba / Nastopajo: The Tiger Lillies. V soboto, 16. aprila, ob 19.30 / koncert / »Big Band RTV Slovenija z gosti« / Koncert v okviru Slovenskih glasbenih dnevov / Nastopajo: Klemen Smolej -kitara; Lenart Krečič - saksofon; Lovro Ravbar - saksofon; Dirigira: Lojze Krajnčan. RAZSTAVE FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Rižarna pri Sv. Soboti: nacistično koncentracijsko uničevalno taborišče, fotografska razstava in knjižnica. Urnik: odprto vsak dan od 9.00 do 19.00. Vstop prost. PORDENON Galerija Harr Bertoia (Korzo Vittorio Emanuele II, 60): do 12. junija je na ogled fotografska razstava Steva McCurryja »Senza Confini / Brez meja«. / Urnik: od srede do sobote, od 15.30 do 19.30 in v nedeljah od 10.00 do 13.00 in od 15.30 do 19.30. _SLOVENIJA_ PADNA Galerija Božidarja Jakca: grafike in risbe Božidarja Jakca in arheološke najdbe stare Padne, stalni razstavi. Ključ galerije na voljo v Padni pri hiši št.1 (Pu-cer), 0038665-6725028. ŠTANJEL Galerija Lojzeta Špacala: stalna razstava grafik v galeriji Lojzeta Špacala. Urnik: med tednom, od 11.00 do 14.00, v soboto in nedeljo od 10.00 do 17.00, v ponedeljek zaprto. / Na ogled je tudi stalna razstava »Podobe Krasa« / In-fo.:gradstanjel@guest.arnes.si AJDOVŠČINA« Muzejska zbirka Ajdovščina: odprto v sobotah, nedeljah in praznikih od 13.00 do 18.00. Za najavljene skupine je ogled možen tudi izven urnika. DOBROVO Goriški muzej - Grad Dobrovo: obvešča, da je na ogled obnovljena zbirka del Zorana Mušiča (stalna postavitev), razstava »Grajska zbirka na Dobrovem -poskus rekonstrukcije« (stalna postavitev) in arheološka razstava »Pivsko po-sodje iz slovenskih muzejev« od torka do petka med 8.00 in 16.00, sobota, nedelja in prazniki od 12.00 do 16.00. LOKAVEC Kovaški muzej: orodje in oprema, stalna razstava. KANAL V Melinkih na št. 5 je na ogled stalna razstava etnološko-rezbarske zbirke Franca Jerončiča. Mestni muzej: odprto vsak dan, od 9.00 do 18.00. TOLMIN Tolminska muzejska zbirka: od ponedeljka do petka, od 9.00 do 15.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih od 13.00 do 17.00. KOBARID Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 19151918«. Urnik: vsak dan, od 9.00 do 18.00. TRENTA Trentarski muzej: razstava o Triglavskem narodnem parku in etnološka zbirka, stalni razstavi. Urnik: vsak dan, od 10.00 do 18.00. SLIKOVNA KRIŽANKA - Iz sveta glasbe REŠITEV V NASLEDNJI ŠTEVILKI NA STRANI RADIO IN TV SPOREDOV SLOVARČEK - AIROLO = kraj v Švici • AMADIS = junak španskega viteškega romana • ANTAR = simfonija Rimskega - Korsakova • ASVEL = francoski košarkarski klub ljudstvo v Nigeriji = basic program za videoigre Nedelja, 10. aprila 2016 21 Ulica dei Montecchi 6 E tel. 040 7786350 faks 040 7786339 sport@primorski.eu E APrimorski ~ dnevnik Contador kralj Baskije SAN SEBASTIAN - Španski kolesar Alberto Contador (Tinkoff) je zmagovalec kolesarske dirke po Baskiji. Contador je dobil včerajšnjo zadnjo etapo, posamično vožnjo na čas v Eibarju, dolgo 16 km, ter nadoknadil šest sekund zaostanka za Kolumbijcem Sergiem Henaom (Sky). Henao je bil včeraj tretji z 18 sekundami zaostanka, drugo mesto je pripadlo njegovemu rojaku Nairu Quintani, ki je za Contadorjem zaostal pet sekund. V skupnem seštevku je na koncu Henao tako zaostal 12 sekund, tretji je bil Quintana (+ 0:37). pH Marquez s prvega mesta Finale 2017 spet v Planici ^H1 jf^ H ■ 'I ^^ / I T1J If I I Vmii/iopflfl n I /"o I /"o I kAdo AUSTIN - Španski dirkač Marc Marquez (Honda) bo današnjo veliko nagrado ZDA v najelitnejšem motociklističnem razredu MotoGP startal s prvega položaja. »Pole position« si je priboril na včerajšnjih kvalifikacijah, ko je bil najhitrejši s časom 2:03.188. Na drugo mesto se je uvrstil Jorge Lorenzo, na tretje pa njegov moštveni kolega pri Yamahi Valentino Rossi, ki je zaostal skoraj polovico sekunde za Marquezom. Četrti je bil lannone (Ducati). Začetek dirke bo danes ob 21. uri. nogomet - V derbiju kroga A-lige na milanskem San Siru Preobrat Juventusa MILAN - Mihajlovičev Milan je zelo drago prodal kožo vodilnemu Juventu-su. Milanski rdeče-črni so povedli v prvem polčasu z Alexom. Že pred tem so večkrat bili nevarni v kazenskem prostoru vratarja Buffona. Vodstvo Milana pa je trajalo le slabih deset minut. Za vodilno »staro damo« je v polno zadel hrvaški napadalec Mandžukic. V drugem polčasu pa je piko na i postavil Pogba, ki je pred tem s prostega strela zadel tudi vratnico. Že popoldne je Inter premagal Frosinone z golom Icardija. Mancinijevi varovanci so zadnjič v gosteh zmagali 6. januarja, ko so Empoli premagali prav tako s tesnim 0:1. Tudi takrat se je med strelce vpisal Icardi, ki je včeraj dosegel 50 gol v 100 tekmah z Interjevim dresom. Icardi je trenutno s 14 goli drugi strelec A-lige. Icardi je z včerajšnjim golom prehitel Milita, ki je za 50 gol »potreboval« 110 tekem. Chievo je na domačem igrišču premagal Carpi, tako da se stanje pri dnu lestvice ni spremenilo. V boju za obstanek čaka danes pomembna tekma videmski Udinese, ki bo gostoval pri Sampdorii. Ekipa iz Genove ima le točko manj. Za presenečenje je včeraj poskrbela druga ekipa iz Genove: Genoa je v gosteh premagala Sassuolo. Milan - Juventus 1:2 (1:1) Strelci: 18. Alex, 27. Mandžukic, 65. Pogba Frosinone - Inter 0:1 (0:0) Strelec: 74. Icardi Chievo - Carpi 1:0 (0:0) Strelec: 83. Pellissier Sassuolo - Genoa 0:1 (0:1) Strelec: 42. Dzemaili Vrstni red: Juventus 76, Napoli 67, Roma 63, Inter 58, Fiorentina 56, Milan 49, Sassuolo 48, Chievo 44, Lazio 42, Genoa 40, Torino 36, Bologna 36, Atalanta 36, Udi-nese 34, Sampdoria 33, Carpi 28, Palermo 28, Frosinone 27, Verona 22. Danes: 12.30 Empoli - Fiorentina, 15.00 Napoli - Verona, Sampdoria - Udinese, Torino - Atalanta, 20.45 Palermo - Lazio; jutri: 20.45 Roma - Bologna. Gorica izgubila v Velenju V 29. krogu prve slovenske lige Telekom Slovenije je Maribor z 2:1 premagal Domžale in se pred današnjo tekmo Olimpije (proti Zavrču) približal vodilnim Ljubljančanom na samo točko zaostanka. Na drugi tekmi je Gorica v Velenju izgubila proti Rudarju z 1:0. Koper bo na Bo-nifiki igral šele drevi ob 19. uri. V goste na Obalo prihaja Krško. V 2. slovenski ligi je Tolmin izgubil v gosteh proti Šenčurju z 2:0. Ankaran pa je moral priznati premoč Ptuja (3:2). Gol po osmih sekundah Na derbiju v C-ligi (Lega Pro) med Matero in Melfijem so gostje zadeli že po samih osmih sekundah. Canotto (letnik 1994) je tako izboljšal rekord Poggija, ki je leta 2001 zadel na tekmi Piacenza - Fio-rentina. Manningerja je premagal po 9 sekundah. PORDENONE OK - Lega Pro: Por-denone - Feralpisalo 3:2. Nogometaši Juventusa so se tako veselili štiriindvajsete zmage v letošnji sezoni ansa ZURICH - Smučarski skakalci bodo sezono svetovnega pokala 2016/17 znova začeli v Klingenthalu, so se dogovorili na sestanku Mednarodne smučarske zveze (Fis) v Zurichu. Uvod v Klingenthalu bo predvidoma 3. in 4. decembra. Med prireditelji tekem svetovnega pokala v prihodnji sezoni ne bo Titisee-Neustadta, kjer so se odločili za obnovo objektov, prav tako pa ne bo več niti finskih Kuusama in Kuopia. Nova bo norveška turneja štirih skakalnic med 11. in 19. marcem v Oslu, Lillehammerju, Trondheimu in Vi-kersundu. Ta bo sledila svetovnemu prvenstvu, ki bo v Lahtiju. Finale sezone bo spet v Planici, in sicer med 24. in 26. marcem. Giorgi in Cibulkova za naslov KATOVICE - Na teniškem turnirju WTA v Katovicah z nagradnim skladom 250.000 dolarjev se bosta v finalu pomerili Italijanka Camila Giorgi in Slovakinja Dominika Cibulkova. Petopostavljena Italijanka je v polfinalu premagala tretjo nosilko Latvijko Jeleno Ostapenko s 6:4, 6:3, osmopostavljena Slovakinja pa Francozinjo Pauline Parmentier s 7:5, 6:0. Casalmaggiore v finalu BRESCIA - Odbojkarice Pomi Casal-maggioreja so v drugi polfinalni tekmi zaključnega turnirja lige prvakinj v Mon-tichiariju premagale rusko ekipo Dinamo Kazan s 3:0 (19, 18, 19). V prvi polfinal-ni tekmi je v turškem obračunu VakifBank Istanbul s 3:0 (23, 22, 22) premagal Fe-nerebahče. Finalna tekma med ekipama Pomi Casalmaggiore in VakifBank Istanbul bo na sporedu danes ob 17.30 uri, tekma za tretje mesto med Fenerbahčejem in Dinamom iz Kazana pa ob 14.30. Marcello Lippi gost v Gradišču Nekdanji selektor italijanske reprezentance, nazadnje trener kitajskega Guangzhou Evergrande, Marcello Lippi je bil včeraj gost v Gradišču, kjer so predstavili tradicionalen Turnir narodov v organizaciji Slovenije, Italije in Avstrije bumbaca rokomet - Po porazu proti Švedski Proti Iranu bodo lovili vozovnico za Rio de Janeiro MALMO - Slovenska rokometna reprezentanca je v drugem krogu kvalifikacijskega turnirja za olimpijske igre izgubila s Švedsko s 23:24 (9:12). Doživela je sicer enega najbolj sladkih porazov v zgodovini. Ker je v uvodni tekmi presenetila Španijo s 24:21, ji za napredovanje na olimpijske igre kljub včerajšnjem porazu danes ob 18.45 zadostuje že minimalna zmaga proti Iranu. Iran je v Malmoju izgubil tako s Švedsko kot s Španijo, tako da nima več tekmovalnih ambicij. Za Slovenijo bi bil to tretji olimpijski nastop po Sydneyju 2000 in Atenah 2004. V drugem delu srečanja je bila Slovenija celo na pragu zmage, povsem drugače pa je bilo v 28. minuti. Švedska je na krilih skoraj polne dvorane v Malmoju gospoda- rila na igrišču in polnila gol Slovenije. Rezultat je bil 12:6. A Slovenija je v eni minuti dosegla tri zadetke in odšla na odmor z zaostankom 9:12. Nadaljevanje je bilo druga pesem. Dean Bombač je iz sedemme-trovke izenačil na 14:14 v 35. minuti. Od tedaj je bila tekma izenačena; Slovenija v vodstvo ni prišla, Švedska pa si tudi ni priigrala več kot dveh zadetkov naskoka. Da bo Slovenija izgubila za manj kot dva zadetka, je bilo jasno v zadnjih petih minutah. Ključno vlogo so znova odigrale izkušnje. Gorazd Škof (39 let) je pri vodstvu Švedske 23:21 ubranil sedemmetrovko, Vid Kavtičnik (32) pa je v razmaku nekaj sekund dvakrat zadel v polno, tako da je bilo tri minute in pol pred koncem 23:23. Zmagoviti zadetek za gostitelje je nato dosegel Kim Andersson. vaterpolo - Kvalifikacijski turnir za OI V današnjem finalu Italijani proti Madžarom TRST - V finalu kvalifikacijskega turnirja vaterpo-listov za nastop na OI v Riu de Janeiru se bosta pomerili Madžarska in Italija. Madžari so v polfinalu tekmovanja v bazenu Bruno Bianchi v Trstu visoko premagali Francoze, Italijani pa so bili za gol boljši od Špancev. Prvi polfinale je bil ponovitev tekme prvega kroga skupine A med Madžarsko in Francijo (13:7). Šest dni pozneje so bili Madžari boljši s 15:9. Madžarski trener Tibor Benedek je želel spočiti igralce, ki so nosili največje breme igre na prejšnjih tekmah, mrežo je branil David Bisztrit-sanyi in ne Viktor Nagy. Drugi vratar si je močno želel znova skočiti v vodo. Dva dni je jedel le kruh, da se mu je želodec umiril. Po tekmi se je malo jezil, ker je prejel preveč golov, še posebej ga je moril gol, ki mu ga je nad ramo zabil Igor Kovačevič. Za večino golov so pri zmagovalcih poskrbeli mladi Krisztian Manhercz s štirimi ter Marton Vamos in Balazs Harai s po tremi. »Slabše smo igrali z igralcem več, vendar nam vedno ne more iti vse od rok. Če smo že sedem tekem odigrali uspešno, si želimo zmagati tudi v finalu,« je dejal Benedek. V ponovitvi dvoboja med Španijo in Italijo so bili tokrat boljši gostitelji turnirja. V prvih treh delih je zletelo precej strelov v prazno na obeh straneh ali pa so bili igralci nezbrani v zadnji potezi pred vrati, tako da vratarja Stefano Tempesti in Daniel Lopez nista imela težkega dela. Takrat so Španci še vodili s 3:2. V zadnji četrtini so bili domači igral- ci bolj borbeni, prvič so prišli v vodstvo s 4:3 z golom Pie-tra Figliolija s petih metrov. Španci so z zadetkoma Blaia Mallaracha izenačili na 5:5, Italijanom pa je zmago prinesel Michael Bodegas. »Za nami je še ena dobra tekma. Psihično smo zdržali, kar ni bilo lahko, potem ko smo se že uvrstili na olimpijske igre. Zadovoljni smo, da smo si priborili igranje v finalu pred tržaškimi gledalci,« je po novem uspehu povedal italijanski trener Alessandro Campagna. V razvrstitvi od 5. do 8. mesta je Nizozemska tesno premagala Nemčijo, Kanada pa premočno Romunijo. Po današnjem finalu bo žrebanje skupin za olimpijski turnir moških in žensk. Izidi - za 5. do 8. mesto: Nemčija - Nizozemska 7:8 (2:1, 3:0, 2:3, 0:4), Kanada - Romunija 14:7 (5:3, 4:0, 2:1, 3:3); polfinale: Madžarska - Francija 15:9 (4:2, 4:4, 2:1, 5:2), Španija - Italija 5:6 (1:0, 0:1, 2:1, 2:4; Nora 2, Figlioli, Giorgetti, Bodegas in Luongo po 1). Današnje tekme - za 7. mesto: Nemčija - Romunija (11.00); za 5. mesto: Nizozemska - Kanada (12.30);za 3. mesto: Francija - Španija (15.30); finale: Madžarska - Italija (17.00). Jasna Milinkovic 22 Nedelja, 10. aprila 2016 ŠPORT Primorski ki Ji jadranje - Odprto evropsko prvenstvo v razredu 470 Jašu in Simonu se je odprlo V skupni razvrstitvi sta »azzurra« Čupe 9., med evropskimi posadkami pa 6. - Danes in jutri v zlati skupini PALMA DE MALLORCA - Za jadralkami in jadralci je bil včeraj tretji dan evropskega prvenstva olimpijskega razreda 470 na Mallorci. Po petkovem dnevu, ko so zaman čakali na stabilne razmere za jadranje, je bilo včeraj vreme bolj naklonjeno organizatorjem. V moški konkurenci so izpeljali še zadnja dva plova in tako zaključili kvalifikacije. Jadralca sesljan-ske Čupe Jaš Farneti in Simon Sivitz Košuta sta dosegla 15. in 1. mesto. Skupno sta bila po včerajšnjem dnevu 9., kar ju je uvrstilo v zlato skupino. V poznih popoldanskih urah so izpeljali do konca še prvi plov zlate skupine. Uvrstili so se na odlično 3. mesto (čeprav sta vodila in jima je bila na koncu usodna napaka) in tako popravila skupno uvrstitev: pred današnjima plovoma sta tako 5. Četrta v evropski konkurenci. V torek pa se bo najboljših deset posadk v moški in ženski konkurenci pomerilo še v regati za medalje. Na lestvici vodi argentinska posadka Calabrese-La Fuente pred Švedi Dahlberg-Bergstrom (2.) in Fock-Dackhammar (3). Četrta sta Avstrijca Bargehr-Mahr. Za jadralcema Čupe sta Hrvata Fantela in Marenic. V ženski konkurenci so izpeljali tri plove. Tina Mrak in Veronika Macarol sta z dobrim jadranjem v modri skupini napredovali po lestvici navzgor. Skupno sta 12. (jng) Jaš Farneti in Simon Sivitz Košuta v enem izmed plovov na španski Palmi de Mallorci 2016eurqpeans.470 košarka - Od torka se začenjajo odločilni četrtfinalni dvoboji evrolige Prednjačita Španija in Rusija V osmerici najboljših evropskih klubov nastopajo tudi Slovenca Jaka Blažič in Luka Dončic ter kapetan italijanske reprezentance Gigi Datome V košarkarski evroligi je že napočil čas za neposredne obračune na izpad. V petek se je zaključila faza t.i. »Top 16«, od torka, 12. aprila, do najkasneje torka, 26. aprila, pa se bo osem moštev potegovalo za štiri razpoložljiva mesta v sklepnem finalu četverice, t.i. »Final Four«, ki bo v Berlinu med 13. in 15. majem. Košarkarski zemljevid Evroliga - kakršno smo poznali do letošnje sezone, saj vlada še velika negotovost okrog organizacije omenjenega tekmovanja v prihodnjih letih - nam vsako leto ponudi zanesljivo sliko stanja na evropskem košarkarskem zemljevidu. Če so koordinate Slovenije že nekaj let izginile in o tem jasno priča tudi reorganizacija evropskih prvenstev, ki Sloveniji v bistvu ne namenjajo nikakršne vloge v prihodnosti, so za veliko razočaranje letos poskrbeli italijanski klubi. Po prvem delu sta že izpadla EA7 Emporio Armani iz Milana in italijanski prvaki iz Sassarija, ki so postali šele četrta ekipa v zgodovini tekmovanja, ki je redni del sklenila, ne da bi osvojila nobene točke. Predčasen izpad italijanskih predstavnikov je razveselil le gledalce, ki so se na spletu naročili na storitev za gledanje tekem Eurolea-gueTV, saj je pravice za ekskluziven prenos tekem italijanskih predstavnikov imela plačljiva televizija Sky. Španija caput mundi Na zgoraj omenjenem košarkarskem evropskem klubskem zemljevidu kraljuje torej Španija, saj bodo v četrt-finalu nastopile kar tri španske ekipe: Real Madrid, Laboral Kutxa Vitoria in Barcelona. Resnici na ljubo pa bi lahko Rusija postala kraljica četrtfinalnih srečanj, ko bi moskovski Khimki ne izgubil na zadnjem odločilnem srečanju proti Realu iz Madrida. Rusi so se morali tako zadovoljiti z dvema predstavnikoma: CSKA in presenečenje letošnje evrolige Lokomotiv Kuban Krasnodar. Ostala tri mesta pa delijo košarkarske zibelke, kot so Fenerbahče iz Carigrada, Panathinaikos iz Aten in Crvena Zvezda iz Beograda. V četrtfi-nalu se bodo torej pomerili sledeči pari: Fenerbahče - Real Madrid, Laboral Kutxa Vitoria - Panathinaikos, CSKA Moskva - Crvena Zvezda in Lokomotiv Kuban Krasnodar - Barcelona. V »Final Four« bodo napredovale štiri ekipe, ki bodo na medsebojnih obračunih zmagale trikrat. Francoski reprezentant Nando De Colo, član moskovskega CSKA, je zaenkrat najkoristnejši igralec in hkrati najboljši strelec letošnje evrolige. Na 22 tekmah je dosegel 433 točk (povprečje 19,68 točke na srečanje) Kaj pa posamezniki? Če Slovenija in Italija nista imela nobenega klubskega predstavnika v »Top 16«, so se sicer nekateri košarkarji izkazali. Po ne preveč posrečeni izkušnji v ligi NBA se je v Evropi odlično znašel kapetan italijanske reprezentance Gigi Datome (v povprečju 12,4 točke, 4,4 skoka in 1,9 asistence v 26 minutah), ki je s svojim Fenerbahčejem dosegel prvo mesto v skupini E. Uvrstitev v četrtfinale je za las zgrešil nemški Brose Baskets Bamberg, ki ga vodi italijanski trener Andrea Trinchieri in za katerega nastopata Italijan Nicolo Melli (9,2 točke, 6,5 skoka in 2,7 asistence v 29 minutah) in Slovenec Aleksej Nikolic (1,1 točke v 5 minutah). Prav tako sta izpadla Olympiacos italijanskega organizatorja igre Daniela Hac-ketta (8,1 točke, 2,3 skoka in 2,3 asistence v 20 minutah) in že omenjeni Khimki Zorana Dragica (8 točk, 2,5 skoka v 16 minutah). Tekmovanje pa se nadaljuje za moštvo Laboral Kutxa Jake Blažiča (8,2 točke in 3,2 skoka v 18 minutah) in za Real Madrid enega izmed največjih upov svetovne košarke Luke Dončica (3,2 točke, 2,2 skoka in 2,2 asistence v 11 minutah), ki ga na odločilni tekmi proti Khimkiju ni bilo niti na klopi. Pestra polfinala Eurocup V pričakovanju na naslednjo sezono, ko bo prava revolucija najverjetne- je doletela najprestižnejše evropsko košarkarsko tekmovanje zaradi vojne med krovnima organizacijama Fiba in Uleb, se bosta v finalu letošnjega »drugorazrednega« evropskega tekmovanja Eurocup 22. in 27. aprila pomerila Strasbourg in Galatasaray. Turki so po pravi drami v polfinalu premagali Gran Canario slovenskega reprezentanta Alena Omica. Galatasaray je prvo tekmo doma dobil s 14 točkami razlike, ki pa so jih Španci v svoji dvorani nadoknadili, v odločilnem podaljšku pa so naposled prevladali Turki. Prav tako si je v drugem polfinalu Trento v Franciji priigral šest točk naskoka, ki pa niso zadostovale, saj je Strasbourg na povratni tekmi slavil z osmimi točkami razlike. Pravzaprav je Trento edina ekipa, ki je letos rešila čast italijanskih klubov, saj se je v drugi sezoni po napredovanju v A1-li-go prebila do samega polfinala v tekmovanju Eurocup. Albert Voncina danes Istrski maraton: na Obali nad 4 tisoč tekačev Danes bo na slovenski obali na sporedu Banka Koper 3. Istrski maraton. Organizatorji pozivajo tekače, ki jih bo 4400, naj parkirajo v Kopru in naj se odpeljejo na start v Portorož z brezplačnimi avtobusi. Organizatorji so z lahkoto zapolnili razpisanih 1500 mest za tek na 11,5 kilometra in 2000 mest za polmaraton, le maratoncev se je zbralo malo manj, kot je bilo razpisanih mest, torej manj kot 500. Valovit višinski profil verjetno ni bil razlog za manj prijav na maraton, saj imata precej valovita višinska profila tudi ostali dve progi v slovenski Istri. Prijave so prišle iz 22 različnih držav, med tujci je sosedov Italijanov 197 in Hrvatov 73, sledijo jim Slovaki s 40 predstavniki, Srbi z 20 in Avstrijci s 15 predstavniki. Med tujci je 61 odstotkov moških in 39 odstotkov žensk, skupno pa tekaško populacijo BK3IM predstavlja 51 odstotkov moških in 49 odstotkov žensk. Start maratona bo ob 10. uri v Portorožu. Polmaraton pa bo ob 11. uri startal iz Kopra. V Boljuncu še danes Enduro 3 Camini V Boljuncu se je včeraj začela peta izvedba kolesarske prireditve Enduro 3 Camini. Pred boljunskim kulturnim središčem se je na dvodnevnem kolesarskem prazniku zbralo okrog dvesto kolesarjev iz Italije, Slovenije, Hrvaške, Avstrije, Madžarske, Rusije, Bolgarije, Češke in Anglije. Tokratna izvedba, ki jo organizira tržaški klub 360 MTB, je bila veljavna tudi kot prva etapa Triveneto Enduro Mtb Cup, SloEnduro in tudi kot deželno prvenstvo FVG Enduro FCO 2016. Današnje preizkušnje se bodo začele ob 10. uri. Konec pa je predviden okrog 17. ure. □ Obvestila SK DEVIN vabi na 2. Pomladni pohod po stezi Mirka Škabarja, ki bo danes v nedeljo, 10. aprila, iz Praprota v Repen. Zbirališče in odhod med 8.30 in 10. uro pred avtobusno postajo v Praprotu in po približno 4 urah hoje je ob kosilu in nagrajevanju v Repnu poskrbljeno za povratni prevoz do Praprota. ZSŠDI obvešča, da bo v četrtek, 14. aprila, ob 20.30 na sedežu SK Brdina na Opčinah seja smučarske komisije. ZSŠDI sklicuje v četrtek, 14. aprila 2016, ob 11. uri na sedežu ZSŠDI v Trstu v prvem sklicanju in v petek, 15. aprila 2016 ob 20.30 v drugem sklicanju v Športnem centru Zarja v Bazovici št. 269, 45. redni občni zbor. OOZUS sklicuje v torek, 26. aprila ob 20.00 v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju v dvorani SKD Hrast v Doberdobu, Trg Sv. Martina štev. 12, 6. redni občni zbor. jadranje 1. Mednarodni miting Sirene in SVBG še danes V Tržaškem zalivu so včeraj izpeljali tri plove 1. mednarodnega mitinga v jadralnih razredih 420 in laser v organizaciji bar-kovljanskega TPK Sirena in tržaškega kluba SVBG. V razredu 420 tekmuje dvajset posadk. Triintrideset jadralcev pa se bori v treh različnih kategorijah v razredu laser. »Prvi dan je minil nad pričakovanji, saj so bile vremenske napovedi slabe. Upam, da bo jutri še boljše,« je dejal predsednik Sirene Peter Sterni. Prvi plov bo danes na morju pred sedežem Sirene v Barkovljah na sporedu ob 11. uri. Športel: Mitja Emili kar z motorjem Proseški dirkač Mitja Emili se bo jutri ob 18. uri usedel na svojo Hondo CBR 600 kar v studiu oddaje Športel. Ob njem bo prav tako na motorju sedel drugi zamejski »voznik«, katerega ime bo voditelj oddaje Igor Malalan razkril jutri. Gledalci bodo lahko med pogovorom gledali posnetke četrtkovega treninga Mitje na dirkališču na Grobniku pri Reki in preizkušnji gum, ki bodo spremljale našega voznika v prvenstvu National Trophy. Sledili bodo prispevki z nogometnega derbija med Zarjo in Bregom,košarkarjev Brega, proseškega Primorja in regate v razredu 420 ter laser, ki jo organizira TPK Sirena. Tudi jutri bo rubrika V 60-tih sekundah,ki jo tokrat pripravlja Valentina Sancin. Skupaj zmoremo: gimnastika, planinstvo in Primorje RADIO TEST Jul ¡ikä krojil» Jutrišnja jutranja radijska oddaja Skupaj zmoremo (začetek ob 9. uri) bo namenjena športni gimnastiki, planinstvu in nogometu. Prva gostja bo telovadka tržaškega kluba Artistica 81 Tea Ugrin. Sledil bo pogovor s predsednico SPDT Marinko Pertot in predsednikom Primorja Robertom Zuppinom. O Primorju bo nekaj statističnih podatkov podal tudi Bruno Rupel. / Primorski ŠPORT Nedelja, 10. aprila 2016 23 košarka - Calligaris premagal Jadran s končnim delnim izidom 13:0 košarka - Deželna C-liga silver Zapravili so tekmo Bor kot trd oreh, v zadnjih 5 minutah Najboljši strelci Jadrana so bili Batich, Ridolfi in Grbac Breg zmagal še drugič v treh dneh Calligaris - Jadran 68:62 (17:17, 30:33, 52:48) Jadran: M. Batich 13 (4:6, 3:7, 1:3), Cetto-lo 4 (-, 2:3, -), De Petris 6 (2:2, 2:7, -), Daneu 4 (-, 2:5, 0:2), Velikonja Grbac 11 (3:5, 4:5, 0:4), Ban 7 (-, 2:7, 1:8), Ridolfi 12 (2:3, 5:7, 0:7), Malalan 3 (-, 0:1, 1:1), Kocijančič nv, Rajčič 2 (-, 1:3, 0:1). Trener: Mura. Izgubljene žoge: 16; pridobljene: 7; asistence: 3; skoki: 50 (36+14), SON: 26. PON: Batich. Košarkarji Jadrana so bili v Korenu na pragu zmage, katastrofalen konec poslednje četrtine - ki so ga domači zaključili z delnim izidom 13:0 - pa jim je preprečil drugi letošnji uspeh proti Calliga-risu. Srečanje je bilo od vsega začetka zelo izenačeno, saj nobeni ekipi ni uspelo uveljaviti svoje igre. Po osmih minutah je bil izid 10:10, kasnejšemu vodstvu s tremi točkami naskoka domačih pa je Jadran takoj odgovoril in izenačil s košem Ri-dolfija ob zvoku sirene na koncu prve četrtine. Potem ko je Calligaris na polovici druge četrtine povedel pri izidu 30:24, je Jadran zaključil prvi polčas z devetimi zaporednimi točkami in novim vodstvom. Naj poudarimo, da sta v prvem polčasu večino točk domačih prispevala Tonetti in Graziani (10 točk vsak), med gosti pa sta bila neustavljiva Batich in Ridolfi (11 in 9 točk). Izenačena igra se je nato nadaljevala tudi po odmoru. Jadran je 4 minute in pol do konca tekme dosegel najvišje vodstvo na srečanju, ko je Velikonja Dvojni dvojček Matije Baticha (13 točk in 12 skokov) ni bil dovolj za zmago Jadrana proti Calligarisu fotodamj@n Grbac zadel dva prosta meta in poskrbel za izid 55:62. Tedaj pa so gostje doživeli pravi mrk v napadu, saj niso več dosegli koša. Igrišče je nato moral zapustiti zaradi pete osebne napake Matija Batich - med najboljšimi na igrišču s 13 točkami in 12 skoki -, obramba Calligarisa pa je odlično zajezila Jadranove košarkarje, ki so domačim dovolili delni izid 13:0 in jim tako prepustili dve točki. (av) Bor Radenska - San Daniele 61:69 (12:13, 28:34, 46:53) Bor: Bole 3 (-, 0:2, 1:3), Basile 20 (2:2, 6:10, 2:4), N. Daneu 5 (2:4, 1:3, 1:4), Crevatin 2 (2:2, -, 0:4), Scocchi 7 (3:6, 2:5, 0:6), Devcich 5 (1:2, 2:3, 0:1), So-sič 11 (3:3, 1:2, 2:3), T. Daneu nv, Mozina 6 (1:3, 1:2, 1:1), Doz 2 (-, 1:4, -). PON: Basile, N. Daneu. Trener: Oberdan. Kljub porazu so košarkarji Bora Radenske zapustili igrišče dvignjenih glav, saj so pošteno namučili tretjeuvrščeni San Daniele. Srečanje na Stadionu 1. maja je bilo zelo izenačeno, kot pričajo izidi posameznih četrtin. Gostje so si sicer priigrali šest točk prednosti v drugi četrtini, košarkarji trenerja Oberdana pa so se San Danieleju večkrat približali. So-sič in soigralci niso nikoli popustili, tako da so do konca ogrožali nasprotnikovo zmago. Domači pa so tokrat zgrešili 11 prostih metov, kar je bilo naposled usodno. Če slabim odstotkom pri metu dodamo tudi 18 izgubljenih žog, je razočaranje v taboru Bora še bolj upravičeno, saj bi lahko četa trenerja Oberdana celo iztržila dve točki. (av) Breg - DGM Campoformido 85:77 (23:10, 39:30, 61:50) Breg: Carra 17 (4:4, 5:8, 1:4), Mat- tiassich (0:2, -, -), Zobec 2 (-, 1:1, -), Pi-gato nv, Slavec 9 (0:2, 4:5, 1:4), Strle 10 (4:5, 3:10, -), Vecchiet 18 (4:4, 7:7, 0:3), Gregori (0:2, 0:1, -), Spigaglia 8 (3:4, 1:4, 1:3), Cigliani 15 (1:1, 7:11, 0:5), Crismani 2 (-, 1:1, 0:1), Gelleni 4 (0:2, 2:7, -), trener Krašovec. Breg je v dvanajstem krogu povratnega dela deželne C-lige dosegel tudi drugo zmago v treh dneh proti ekipi iz spodnje polovice lestvice. Brežani so tekmo kot običajno dobro začeli in takoj povedli s 6:0. Gostje so zagrešili kar štiri prekrške v prvih treh minutah in pol, zato pa se je njihov trener pri izidu 11:2 odločil za consko obrambo. Ta ni obrodila želenih sadov, saj so Brežani s trojko Slavca in protinapadom Carre kmalu povečali prednost na petnajst točk (21:6). Agresivna obramba furlanske ekipe je v drugi četrtine spravila v škripce napad domačinov, tako da se je razlika v osemnajsti minuti zmanjšala na tri pike (31:28). Z dvema košema in pridobljeno žogo je Carra ponovno povečal prednost Brega. Drugi polčas je bil borben in izenačen. Krašovčevi varovanci so dobro upravljali prednost in v ključnih trenutkih, ko so se nasprotniki približali na štiri točke (79:75), obdržali mirno kri in zasluženo slavili. (mo) Zavadlava tokrat nista zadoščala Skyscrapers - Dom 61:51 (19:14, 33:28, 48:38) Dom: Sanzin, Tercic 2, M. Zavadlav 18, G. Zavadlav 23, Collenzini 2, M. Antonello 6, Čotar, Grusovin. Trener: Dellisanti. Košarkarji Doma so v zadnjem krogu prvega dela play-outa morali priznati premoč moštva Skyscrapers. Gostje so srečanje začeli porazno, saj so dovolili domačim, da povedejo pri izidu 15:2. Nato so se rdeči približali po zaslugi nekaj uspešnih metov z razdalje Gabrijela in Mateja Zavadlava. Z dobro igro so gostje celo povedli v drugi četrtini pri izidu 22:26. Domači so nato ponovno povedli, odločilno prednost pa so si priigrali v tretji četrtini. Dom sicer ni popustil in se je še nekajkrat približal. Trener Dellisanti se je odločil tudi za consko postavitev obrambe, ki ni obrodila zaželjenih sadov. Domači se nato niso pustili presenetiti, tako da so na koncu zasluženo zmagali. Med gosti sta tokrat izstopala le omenjena Zavadlava, ki sta v dveh dosegla 41 od skupno 51 točk. (av) hokej na rolerjih - Play-out A1-lige Obstanek Polet Kwins je zmagal tudi na povratni tekmi v Modeni Modena - Polet ZKB Kwins 4:12 (2:8) Strelci: Grusovin 3, De Vonder-weid 2, Mariotto, Fabietti 2, Cava-lieri, Dakskobler, Žerdin. Polet Kwins: Gallessi, Battisti; Mariotto, Grusovin, Dakskobler, Mon-teleone, Cavalieri, Žerdin, De Von-derweid, Fabietti. Trener: Rusa-nov. Hokejisti na rolerjih Poleta ZKB Kwins so izpolnili letošnje načrte: izborili so si obstanek v državni A1-ligi. Varovancem trenerja Dejana Rusanova je uspelo šele v dodatnih tekmah play-ou-ta. Že na prvi tekmi na Opčinah so zanesljivo premagali Modeno, ki tudi na povratni tekmi ni bila kos openskim »konjem«. Gostje so že po prvem polčasu vodili že z 8:2. V drugem delu so le potrdili premoč. Vseskozi so bili boljši nasprotnik. Med strelce se je trikrat vpisal mladi Martin Gru-sovin, po dvakrat pa De Vonder-weid in Fabietti. Polet Kwins je s sinočnjo tek- Polet je zmagal tudi v Modeni mo končal letošnjo sezono. V prihodnji naj bi prišlo do reforme prvenstva najvišje A1-lige. Državna zveza pa mora to še potrditi. Na drugi sinočnji tekmi play-outa A1-lige sta Asiago Vipers in Piacenza igrala neodločeno 3:3. košarka - V D-ligi se je zaključil prvi del drugega dela sezone Za košarkarje Sokola usoden podaljšek, Kontovel zlahka proti pepelki play-outa Play-off Sokol - Intermek 3S 72:75 (22:20, 38:40, 60:54, 69:69) Sokol: Ferfoglia 9 (-, 3:5, 1:2), Doljak (-, -, 0:1), Babich 12 (-, 0:2, 4:8), Pizzi-ga 7 (1:2, 3:11, -), Gallocchio 16 (4:5, 3:4, 2:7), Terčon 2 (-, 1:1, -), Ušaj 19 (2:6, 4:8, 3:5), Seno 7 (2:2, 1:3, 1:4), Peric, Laurenčič, Furlan in Piccini nv. Trener: Vatovec. PON: Babich, Gallocchio. Košarkarji Sokola so v zadnjem krogu prvega dela play-offa zamudili edinstveno priložnost, da bi premagali vodilno ekipo Intermeka, saj so sekundo pred koncem regularnega dela tekme vodili s točko razlike. Izgubili pa so po podaljšku. Kaj se je zgodilo? Sekundo pred koncem je Ušaj imel pri izidu 68:67 na razpolago dva prosta meta. Uspešno je izvedel enega in nato načrtno zgrešil drugega, da bi se iztekel čas in zmaga bi bila zagotovljena. Manjkala je še desetinka sekunde, ko je domači košarkar Seno skušal prestreči žogo, pri tem pa napravil osebno napako. Gostje so imeli ob izteku regularnega dela srečanja na razpolago dva prosta meta, ki so ju tudi uspešno izvedla in tako izsilili podaljšek. V dodatnih petih minutah igre so bili košarkarji Intermeka bolj priseben, tako da so iz Nabrežine odnesli novi dve točki. Sicer pa je bila tekma zelo izenačena in glede na ligo tudi kakovostna. Vsi košarkarji Sokola si zaslužijo pohvalo, od posameznikov bi predvsem omenili mladega Ušaja, ki je bil z 19 točkami najboljši strelec ekipe, in še mlajšega Ferfoglio, ki je prispeval devet točk. (lako) Mladi Ivo Ušaj (letnik 1997) je bil najboljši strelec Sokola z 19 točkami, kar je tudi njegova najboljša strelska predstava fotodamj@n Play-out Roraigrande Kontovel 67:81 (20:18, 36:37, 54:62) Kontovel: Škerl 21 (4:5, 1:5, 5:8), Žer-jal (-, 0:1, -), Tulliach 2 (-, 1:1, -), Bufon 6 (-, 3:4, 0:2), Gantar 6 (-, 3:5, -), Starc 15 (1:2, 7:11, 0:2), S. Regent 4 (-, 2:3, 0:1), Devetak 1 (1:1, -, -), Zaccaria 16 (-, 8:10, -), Sossi 8 (-, 4:6, -), G. Regent 2 (-, 1:4, -). Trener: Švab. Proti zadnjeuvrščenemu moštvu Roraigrande so košarkarji Kon-tovela po pričakovanju zmagali in se z novima točkama povzpeli na tretje mesto lestvice play-outa. Kljub odsotnosti dveh stebrov standardne postave Petra Lisjaka in Alek- sandra Daneua so brez večjih težav odpravili pepelko skupine, čeprav so v prvem polčasu naleteli na močan odpor gostiteljev, ki so zaostajali le za točko (36:37). V tretji četrtini so si priigrali osem točk prednosti, ki so jo, kljub pretežno mladi postavi na igrišču, ohranili in na koncu še povečali na 14 točk. Trener Švab je namreč nudil večjo mi-nutažo mladim košarkarjem, ki so zadovoljivo opravili svojo nalogo. Mladi Tulliach se je v tej ligi prvič vpisal med strelce. Dosegel je dve točki. (lako) 24 Nedelja, 10. aprila 2016 ODBOJKA Primorski ki Ji b2-liga - Treviso zmagal po 70 minutah d-liga - Na tržaškem gostovanju so premagali neposrednega tekmeca Olympia tokrat Va I bližji drugemu mestu sklonjenih glav V drugem setu delni izid 24:6 v korist domačih Volley Treviso - Olympia 3:0 (25:17, 25:11, 25:18) Olympia: Corsi 1, Hlede 2, Princi, Juren 1, Š. Čavdek (L1), Brun, Righini 7, Persoglia 4, Zampar 2, Vidotto 4, Vi-zin 4, Pavlovič in Vogric (L2) nv. Trener: Marchesini. Trener Olympie Fabrizio Marchesini Po lepi predstavi v prejšnjem krogu prvenstva, ko je premagala Monselice, je Olympia tokrat gladko izgubila v Trevisu. Združena ekipa je odigrala slabo srečanje, saj je bil nasprotnik v njenem dometu. Spopadli sta se namreč zadnja in predzadnja sila prvenstva, ravno proti Trevisu pa je Olympia v prvem delu sezone dosegla svojo prvo od dveh zmag v letošnji B2-ligi. Pristop do tekme Jur-na in soigralcev je bil tokrat povsem zgrešen, saj so bili gostje premalo učinkoviti, napadali pa so z zelo slabimi odstotki. Na drugi strani so lepo zaustavili nasprotnikovo glavno orožje, in sicer servis, povsem pa so popustili v obrambi. Najbolj jasno sliko o včerajšnjem črnem večeru je sicer podal drugi set. Združena ekipa je že vodila pri izidu 1:5, nato pa so odbojkarji trenerja Marchesinija popustili na celi črti in dovolili domačim, da niz osvojijo s 25:11. To je povsem strlo nemotivirane goste, ki so se predali v rekordnem času: prvi set je trajal 24 minut, drugi 23 minut, tretji pa ponovno 23 minut. (av) V goriški športni dvorani Špacapan danes napredovanje Olympie? - Soča izpolnila cilj Coselli - Val 1:3 (25:15, 19:25, 23:25, 18:25) Val: Juren 10, Nanut 8, Magajne 18, M. Devetak, Persoglia 13, Černic 6, Fran-dolič (L), I. Devetak, Zorgniotti, R. Devetak, Fedrigo in Faganel nv. Trener: Corva. Po včerajšnji zmagi proti tretjeu-vrščenemu Coselliju so odbojkarji Vala praznovali kot še nikoli v letošnji sezoni. Štandreško moštvo si je s tremi točkami v bistvu skorajda zagotovilo drugo mesto na lestvici, ki neposredno vodi v finale končnice prvenstva, istočasno pa so preprečili Olympii napredovanje brez boja, tako da si bodo morali odbojkarji trenerja Battistija preskok v C-ligo zaslužiti danes na igrišču proti tržaškemu moštvu Cus. Resnici na ljubo je Val včeraj tekmo zelo slabo začel, saj je Coselli zlahka osvojil prvi niz. V drugem setu pa je prišlo do prave preobrazbe v Valovi ekipi, saj so gostje igrali kot prerojeni in osvojili nadaljnje tri nize. »Pokazali smo pravo željo do zmage, ki je v letošnji sezoni nismo še videli. Če ne upoštevamo prvega seta, je to zagotovo najboljša predstava v sezoni,« je po tekmi dejal trener Vala David Corva. (av) Roja lese - Soča 0:3 (22:25, 18:25, 15:25) Soča: Cetto 1, Jurij Hlede 1, Čevdek 15, M. Černic 8, A. Černic 3, Cobello 7, Ru- Veselje odbojkarjev Vala po včerajšnji zmagi fotodamj@n tar 1, Polesel (L), D. Hlede n.v. Trener: Ku-strin. »Izpolnili smo cilje, ki sem jih zastavil. V lanski sezoni smo zbrali 25 točk, letos pa smo jih že 26. Zdaj ciljamo, da presežemo mero tridesetih pik,« je po tekmi napovedal trener Mauro Kustrin, ki je bil sinoči zadovoljen z nastopom svojih varovancev. Soča je kraju Reana del Rojale zasluženo slavila zmago s 3:0. Sovodenjska ekipa bo igrala že v sredo, ko bo v domači telovadnici ob 20.30 na sporedu zaostala tekma proti tržaškemu Coselliju. ženska c- in d-liga Zalet Sloga in Zalet Kontovel sta se solidno upirala Rizzi Volley - Zalet Sloga 3:1 (25:20, 25:27, 25:23, 25:19) Zalet Sloga: Babudri 22, Costantini 4, Gri-delli 6, Kojanec 6, Pertot 4, Vattovaz 3, Ba-rut (L), Balzano 2, Grgič 2, Spanio, Vitez 3, Zonch 4. Trener: Čuturič. V zadnjih krogih C ligaškega prvenstva čaka zaletovke serija izredno težkih tekem (proti drugemu, tretjemu, petemu in osmemu na lestvici), tako da je bila si-nočnja ena »lažjih«, seveda v prenesenem smislu, saj je imel Rizzi Volley vsekakor dvanajst točk več od naše ekipe in je torej veljal za favorita, kar je na igrišču tudi potrdil. Kljub vsemu pa je Zalet Sloga zamudil priložnost, da bi iztržil kaj več, saj so domače igralke veliko grešile, česar gostje niso znale izkoristiti, saj so tudi same naredile absolutno preveč napak. Sprejem je bil zelo povprečen, napad pa premalo oster, saj so naše igralke velikokrat žoge le plasirale na drugo stran mreže in jih je domača obramba brez večjih težav sprejela, tako da je ekipa lahko izvedla protinapad. Vse pa vendarle ni bilo negativno, nasprotno. Zaletovke so izgubile prvi set in v drugem tudi že visoko izgubljale z 22:15. Trener Čuturič se je odločil za dvojno menjavo in kombinacija se je izkazala za uspešno: zaletovke so začele nižati zaostanek, v končnici je imel Rizzi Volley le majhno prednost 24:23, a je naši ekipi uspelo izničiti set žogo in v odločilnih potezah tudi ohraniti mirne živce in set osvojiti. Po takem preobratu je vse kazalo, da bo šlo na bolje. Tudi tretji niz je bil izenačen vse do konca, ko pa so ga zaletov-ke izgubile, jih je zajelo malodušje, da v zadnjem niso več znale ogrožati domačink, ki so si takoj priigrale visoko prednost in jo v bistvu upravljale do konca tekme. Jasmin Čuturič je takoj po tekmi tako strnil svoje občutke: »Škoda, da se v zadnjih tekmah ekipa ne odziva več tako, kot se je do pred nekaj koli. Na tla nam padajo žoge, ki nam v podobnih situacijah prej niso, vtis imam, da je zdaj glavni problem 'v glavi' in zdi se, da so se igralke že pred tekmo vdale v poraz, ki je bil tokrat Zalet Sloga je bil na videmskem gostovanju brez moči fotodamj@n vsekakor povsem zaslužen. Preveč smo grešili, da bi lahko računali na kaj več.« Ženska D-liga Sanvitese - Zalet Kontovel 3:0 (26:24, 25:16, 25:18) Zalet Kontovel: Bukavec 10, Zavadlal 3, Mi-cussi 3, Bressan 2, Kneipp 7, Kalin 2, Sos-si, Antognolli, Bezin (L), Ban, Krevatin. Trener: Kušar. Sanvitese je bil za Zalet Kontovel hud zalogaj. To so Kušarjeve varovanke vedele že pred odhodom na gostovanje. Furlanski klub je bil namreč po rednem delu tretji na lestvici. »Kljub temu smo se jim enakovredno zoperstavljale. V odločilnih trenutkih pa smo naredile preveč napak,« je dejala pomočnica trenerja Veronika Zuzič. Prvi set je bil izenačen vse do do konca. V drugem in tretjem pa so gostje odpovedale predvsem na servisu. Prihodnji teden se bo končal prvi del drugega dela prvenstva. V nadaljevanju se bo moral Zalet Kontovel izogniti zadnjemu mestu (izpad) in predzadnjemu (play-out). moška c-liga - Sloga Tabor v gosteh Brez točke po • V I • izenačenem boju Pippoli Pradamano - Sloga Tabor 3:0 (25:23, 25:22, 29:27) Sloga Tabor: Antoni 7, Kante 10, Pe-terlin 5, Taučer 8, Trento 18, Vattovaz 0, De Luisa (L1), Rauber (L2), Furlanič 2, Guštin, Jerič, Reggente 0. Trener: Danilo Berlot. Sloga Tabor se vrača iz Prada-mana s porazom in brez osvojenega seta, že iz delnih izidov pa lahko razberemo, da je bila tekma izredno izenačena. Slogašem je v bistvu zmanjkalo nekaj odločnosti v ključnih trenutkih, da bi bil razplet lahko ugodnejši. Pradamano je ekipa izkušenih igralcev, med katerimi izstopa bivši B ligaš Guglione, ki je bil tokrat na mreži res neustavljiv. Slogaši so odigrali dobro tekmo, učinkoviti so bili v bloku, kjer so dosegli dvanajst neposrednih točk, večkrat pa so omilili domače napade. Dobri so bili tudi v napadu, čeprav so tokrat manj napadali s centrov. Občasno je zapešal sprejem - nasprotniki sicer niso dosegali točk s servisom, a so bile včasih prve žoge preveč oddaljene od mreže, da bi jih podajalca lahko usmerjala na sredino mreže, včasih pa je bila tudi obramb preveč statična. Skratka, šlo je za nianse, ki pa so našim odbojkarjem preprečile, da bi osvojili vsaj kak set, če ne celo česa več. Da bo tekma izenačena, je bilo jasno že takoj v prvem se-tu, ko sta si bili ekipi stalno za petami, a se je sreča nasmehnila Pradamanu. V drugem so bili slogaši nekaj časa tudi v vodstvu, a so jih nato domačini prehiteli. Še najbližji uspehu so bili naši igralci v zadnjem nizu, v katerem so v končnici vodili s 23:20. Zgrešen servis v nepravem trenutku je Pradama-no seveda izkoristil, nakar se je vnela borba za vsako žogo, a so domači igralci bili bolj hladnokrvni in so tudi ta zadnji set zaključili v svojo korist. Play-off: Naš prapor premalo dinamičen 1. moška divizija Naš Prapor - CGS 2:3 (22:25, 25:16, 20:25, 25:21, 11:15) Naš Prapor: Fajt 6, Fogari 5, Medeot 9, A. Sfiligoi 5, S. Sfiligoi 18, Valentin-cic 6, Barbera (L); Boskin 0, Juretič 0, Oliva 2; trener: Mikluz. Naš Prapor je prvo polfinalno tekmo proti ekipi S. Sergio izgubil po tie-breaku. Tekma že od začetka ni stekla tako kot bi morala oz. kot so si pri Našem Praporu pričakovali. Domačini so začeli v krču, v igri je manjkala predvsem dinamičnost. V nadaljevanju so zaigrali bolj učinkovito in niz osvojili. Tretji in četrti niz sta si bila podobna, za razliko od tretjega pa so gostitelji v četrtem s serijo uspešnih servisov najprej Rafiaeleja Olive in nato Andrea Sfiligoia zaostanek nadoknadili in si z zmago niza prislužili igranje odločilnega seta. Začetek je bil ponovno slab; Naš Prapor je nato izid izenačil, v končnici pa so igralci popustili, predvsem mentalno. 1. ženska divizija Na Tržaškem Zalet Sloga - Altura 1:3 (23:25, 25:23, 16:25, 16:25) Zalet Sloga: Breganti 1, Camassa 5, Kovačič 9, Maver 5, Olenik 20, Racman 10, Zaccaria (L); Bortolin 0, Legiša 3, Marion 3; trenerka: Gantar. Zalet Sloga se je v prvih dveh setih dobro upiral Alturi, ki se je iz- kazala z zelo učinkovito obrambo. V prvem nizu so domačinke sicer zaostajale že za sedem točk, ko so to v končnici nadoknadile, žal pa jim preobrat ni uspel. Drugi set pa so trdno držale v svojih rokah od začetka do konca. Tretji niz je bil izenačen do 10. točke, nakar so gostje nanizale serijo točk in suvereno osvojile set. V četrtem so nato gostiteljice popolnoma popustile. (stc) Triestina Volley - Zalet Breg 0:3 (22:25, 17:25, 15:25) Zalet Breg: Ciocchi 8, Gregori 17, Košuta 2, Pertot 4, Sancin 4, Spetič 13, Cerneca (L); Grgič, Martincich, Piccinino, Spangaro, Virgilio; trenerka: Ciocchi. Gladkemu rezultatu navkljub so se morale igralke Zaleta Breg pošteno potruditi, da so strle odpor Triestine Volley. Nasprotnice so grešile zelo malo in bile v polju zelo učinkovite. Gostje pa so vse igrale zelo zbrano od začetka do konca tekme, za kar zaslužijo pohvalo. Potek tekme je bil sicer pod vplivom težje poškodbe ahilove tetive, ki jo je v prvem setu staknila krilna igralka Triestine Massimiliana Sricchia (tudi bivša slo-gašica); z rešilcem so jo morali odpeljati v bolnico. Čaka jo operacija. Mavrica Val - Fincantieri 3:1 (25:18, 17:25, 25:19, 25:18) Mavrica Val: Visintin 18, Gabbana 7, Peressini 13, Faganel 6, Gergolet 12, Crisci 1, Dellisanti 1. Mavrica Val je zasluženo premagal ekipo iz Tržiča. V prvem in zadnjem setu je odlično igrala Alessia Peressini (6 točk iz servisa). Sinoči se je izkazala tudi Deborah Faganel. / Primorski NOGOMET Nedelja, 10. aprila 2016 25 elitna liga - Na vnaprej igrani tekmi proti Lumignaccu Vesna iztrgala pomembno točko V Križu so Sandrinovi varovanci zaustavili drugega na lestvici Napadalec Vesne David Colja tokrat ni zatresel nasprotnikove mreže. V ozadju Saša Božičič fotodamj@n Vesna - Lumignacco 1:1 (1:1) Strelec za Vesno: Božičič 22. 11 -m Vesna: Carli, G. Kerpan, Potenza, Purič, Dis-nan, Vatovec, Stanich (od 78. A. Kerpan), Kosmač, D. Colja, Božičič, Venturini (od 80. Menichini). Trener: Sandrin. Po neodločenem izidu iz prejšnjega kroga v Flaibanu se je kriška Vesna morala tudi tokrat zadovoljiti le s točko. Sandrinovi varovanci so začeli na vso moč že po začetnem sodnikovem žvižgu. Po par sekundah je prodoru Kosmača sledil predložek Venturinija, ki je na mestu našel vratarja Peressinija, naposled je gostujoči branilec še odbil nevarno žogo iz gol črte. Sledila je bolj umirjena faza srečanja, ki se je prekinila v 21. minuti, ko je Lumiganaccova »petica« Borsatti nerodno posegla nad Venturinijem v kazenskem prostoru, sodnik Sfira iz Por-denona je takoj pokazal na belo točke, iz katere je bil drugič zapored (iz bele točke je zadel tudi v Flaibanu) uspešen Saša Božičič. Reakcija Lumignacca je bila bliskovita, saj je že v 24. minuti Carli opravil odličen poseg nad strelom Nardelle, sodnik pa je v 30. razveljavil zadetek gostov zaradi prepovedanega položaja. Lu-mignacco je nadvse pozitivno igral tudi v obrambni liniji, kjer je blestel bočni branilec Guodobia, večina zračnih dvobojev pa je pripadalo rdeče-modrim. Po razvoju akcije iz kota je v 35. minuti po vnovičnem predložku, sicer močnemu strelu Del Ric-cia proti gneči pred Carlijem, izenačil ravno branilec Gerometta. Zadetku bi lahko kaj kmalu sledila podvojitev v 42. minuti, a je strel Del Riccia le oplazil okvir Carlijevih vrat. Po premoru je Lumignacco nadaljeval s pritiskom, vendar je dvakrat zatajil s svojimi napadalci, deloma zaradi površnosti, deloma zaradi Carlija. Vesna sicer ni bila popolnoma odpisana. Iz podrejenega položaja jo je z učinkovitimi podajami poskusil rešiti Božičič. Najprej je z dolgim predložkom iz desne v 64. minuti serviral Coljo, čigar posledični dotik žoge z glavo je mojstrsko ubranil Peressini, nato iz kota minuto kasneje, ko je žogo previsoko z glavo usmeril Potenza. Zadnji četrt ure je bil še najbolj razburljiv. Najprej so gostje zadeli vratnico z Lionettijem v 75. minuti. V 80. je Me-nichini zamenjal Venturinija in takoj po vstopu na igrišče podal Kosmaču. Slednji je sam pred vratarjem zamudil strel. Zadnji trenutek mu je na beli točki žogo prestregel odlični Guodobia. V 43. je za Lumignacco za las previsoko meril Vu-kelic. »Match« žogo pa je na svoji desni nogi imel Menichini, ki je po preigrava-nju iz roba kazenskega prostora v 47. minuti streljal nekaj centimetrov daleč od že premaganega Peressinija. (mar) Videoposnetek enajstmetrovke Saše Božičiča si lahko ogledate na naši facebookstrani Primorski_sport. Ostala izida: Ism - Rivignano 4:0, Chions - Sanvitese 3:0. 1. amaterska liga - V Bazovici 2:0 Zarja brez skrbi, Breg v močvirju Tekma v Bazovici je bila »moška« Zarja - Breg 2:0 (0:0) Strelca: 52. F. Bernobi, 60. Cermelj 11-m Zarja: Castellarin, Ferro, Norante, Roviglio, Varglien, F. Bernobi (64. R. Bernobi), Marzini, Tarable, Šestič, Aiello, Cermelj (73. Puzzer); trener: Marassi. Breg: Daris, Sovič (56. Simič), Rocca, Bol-cic, Leiter, Belladonna, Cerebuch, De-grassi, Pippan, Vianello, Pigato (78. Nar-dini); trener De Fabris. Rdeči karton: 79. Šestič (dvojni opomin). V pomembnem derbiju za obe ekipi je Zarja povsem zasluženo premagala Breg in si priigrala tri točke, s katerimi se je sedaj, ko do konca regularnega dela prvenstva manjkajo samo še trije krogi, otresla vseh skrbi. Povsem drugačen pa je položaj Brega, ki je po porazu še vedno na predzadnjem mestu na lestvici in je nevarnost izpada iz lige vse bolj pereča. Obe ekipi sta nastopili nekoliko okrnjeni. V domačem moštvu sta bila med drugimi odsotna Grizonič in Barut, pri Bregu pa Frangini, Pohlen in Martini. Igra je bila v uvodnih minutah izenačena. V 19. minuti so imeli gostitelji izredno priložnost za vodstvo. Aiello je silovito streljal proti Darisovim vratom, žoga se je odbila od vratnice do Cermelja, ki jo je pred praznimi vrati neverjetno za tako izkušenega »bomberja« poslal mimo gola. Tekma se je končno razživela in v 25. minuti so gostje imeli priložnost, da bi povedli, toda Pigato ni bil dovolj priseben v Zarjinem kazenskem prostoru. fotodamj@n V 37. minuti je moral vratar Daris odločno poseči in odbiti v kot nevaren udarec Tarableja. V drugem polčasu je domače moštvo začelo napadalno in že v 2. minuti je Šestič zadel prečko. Minilo je le pet minut in Zarja je povedla s Francescom Ber-nobijem, ki je z glavo poslal žogo v desni kot Darisovih vrat. Gostitelji so nadaljevali z napadi, Breg pa se je v glavnem branil. V 15. minuti je padel še drugi gol, ki ga je dosegel Cermelj po nekoliko sporni enajstmetrovki. Pričakovati je bilo, da bodo Brežani odreagirali. Izvedli so sicer nekaj napadov, ki pa jih je budna Zarji-na obramba zlahka odbijala. Niti, ko so zarjani v 34. minuti ostali v desetih (izključen je bil Šestič zaradi dvojnega opomina), gostje niso ustvarili nobene izrazito nevarne akcije, da bi ogrozili Zarji-no zmago. Ne samo: domače moštvo je bilo nevarno s hitrimi protinapadi in bi lahko dalo vsaj še en zadetek. »Naša zmaga je povsem zaslužena. Žal mi je za igralce Brega, ki se bodo morali zelo paziti, da se izognejo najhujšemu,« je izjavil Zarjin predsednik Saša Kralj. »Ko ne gre, ne gre. Da som v tako kritičnem položaju, smo malce krivi vsi: odborniki, strokovno vodstvo in igralci. V tej sezoni nam gre zares vse narobe,« je na kratko ocenil vnovični poraz odbornik Zupin, ki je bil vidno razočaran, kot so bili »poklapani« tudi številni Bregovi navijači. (lako) promocijska l. Padel vodilni Iansig odločil tekmo Juventina - San Luigi 1:0 (0:0) Strelec: 86. Iansig Juventina: Bon, Morsut, Scrazzolo, Racca, Antonutti, Dornik, Dragosa-vljevič (Iansig), Stabile, Sant (Bardini), Nardella, Marchioro (Manfreda). Trener: Sepulcri. Rdeč karton: 49. Furlan Juventina je na domačih tleh premagala vodilni San Luigi in mu tako preprečila praznovanje za predčasno napredovanje v elitno ligo. Štandreška enajsterica zaostaja sedaj šest točk za tržaškim moštvom, do konca prvenstva pa so še trije krogi, tako da ima San Luigi še vedno zanesljiv naskok pred nogometaši trenerja Sepulcrija. V Štandrežu so bili gledalci priča živahnemu prvemu polčasu, ko sta obe ekipi ustvarili več priložnosti za zadetek. Z razigrano trojico Marchioro-Dragosavljevic-Dornik je Juventina povzročila številne preglavice nasprotnikovi obrambi, a je bil vratar Furlan vedno na mestu. Do odločilne poteze je nato prišlo v 4. minuti drugega polčasa. Dra-gosavljevica je izven kazenskega prostora podrl vratar Furlan, ki si je tako prislužil rdeč karton. Domači so nato odlično izkoristili številčno premoč, enkratno priložnost za vodstvo pa je zamudil Dragosavljevic v 79. minuti. Trener Sepulcri je tokrat »uganil« menjave, saj je v 84. minuti Iansig zamenjal Dragosavljevica, ravno Iansig pa je dve minuti kasneje poskrbel za odločilni zadetek: Bardinijev strel je vratar Iannucci preusmeril v prečko, žoga pa se je odbila do Iansiga, ki je brez težav potisnil usnje v mrežo in poskrbel za veselje domačih nogometašev. (av) □ Obvestila Danes Nedelja, 10. aprila 2016 NOGOMET ELITNA LIGA - 16.00 v Tolmeču: Tolmezzo - Kras Repen PROMOCIJSKA LIGA - 16.00 v Červinjanu: Pro Cervignano - Primorec 1. AMATERSKA LIGA - 16.00 v Doberdobu: Mladost - Pro Romans Medea 2. AMATERSKA LIGA - 16.00 v Gorici: Azzurra -Gaja; 16.00 v Trstu, pri Svetem Alojziju: Montebello Don Bosco - Primorje DEŽELNI NARAŠČAJNIKI - 10.30 v Flambru: Cometa Azzurra - Kras POKRAJINSKI NARAŠČAJNIKI - 10.30 v Trivignanu: Trivignano - Juventina DEŽELNI NAJMLAJŠI - 10.30 v Trebčah: Kras - Ism Gradisca NAJMLAJŠI 2002 - 10.30 na Padričah: Kras -Union 91 ODBOJKA MOŠKA B2-LIGA - 17.30 v San Dona di Piaveju: Bibione Mare - Sloga Tabor Televita MOŠKA D-LIGA - 17.30 v Gorici: Olympia - Cus 1. ŽENSKA DIVIZIJA - 10.30 v Trstu, telovadnica Morpurgo: Coselli - Zalet Sokol UNDER 19 MOŠKI - 16.00 na Opčinah: Sloga Tabor - Pga Volley UNDER 18 ŽENSKE (pokrajinski finale) - V Repnu: 10.00 Zalet Dvigala Barich - Virtus@Olympia Volley; 15.30 tekma za 3. mesto; 17.30 finale UNDER 17 MOŠKI - 11.00 v Trstu, Ul. Monte Grappa: Pga Volley - Olympia UNDER 16 ŽENSKE - 11.00 v Sovodnjah: Soča Olympia - Torriana Blu UNDER 15 MOŠKI - 16.00 v Gradišču: Torriana - Val UNDER 14 MOŠKI - 16.30 v Cordenonsu: Volleybas - Sloga Tabor; 17.30 v Cordenonsu: Cordenons - Sloga Tabor UNDER 14 ŽENSKE - 11.00 na Opčinah: Sloga Dvigala Barich - Poggivolley KOŠARKA UNDER 16 DEŽELNI - 16.00 v Trstu, telovadnica šole Fabiani: Starenergy - Dom UNDER 15 ELITE - 10.00 v Foljanu: Isontina - Bor UNDER 13 ŽENSKE - 11.30 v Nabrežini: Sokol -Breg Jutri Ponedeljek, 11. aprila 2016 NOGOMET DEŽELNI MLADINCI - 19.30 v Križu: Vesna - Domio ODBOJKA UNDER 16 ŽENSKE - 19.00 na Proseku: Zalet Kontovel - Azzurra KOŠARKA UNDER 20 ELITE - 20.30 v Trstu, Ul. Calvola: San Vito - Breg 1. amaterska liga - V Sovodnjah Derbi Goričanom Po porazu se je položaj Sovodenj na lestvic spet nekoliko poslabšal Sovodnje - Pro Gorizia 0:1 (0:1) Sovodnje: Dovier, Galliussi, Stergulz, Floc-co, G. Visintin (Markovič), Bernardis, Byty-qi, C. Visintin (J. Visintin), Vanzo, Hriberšek, S. Tomsič. Trener: Sambo. Sovodnje so na domačih tleh izgubile proti drugouvrščeni Pro Gorizii, njihov položaj na lestvici pa se je nekoliko poslabšal, saj je zmaga Aquileie proti Terzu močno približala play-out območje Sam-bovim nogometašem, tako da bodo preostali trije krogi zelo napeti. Prvi polčas je bil v Sovodnjah zelo živahen. Potem ko je nasprotnikov vratar lepo ubranil strel Flocca v 14. minuti, je sodnik razveljavil zadetek Pro Gorizie zaradi prepovedanega položaja. Do vodstva gostov pa je prišlo v 22. minuti, ko je napadalec Pro Gorizie sam sredi kazenskega prostora z lepim vo-lejem prelisičil Dovierja. Slednji se je nato v prvem delu srečanja trikrat izkazal, saj je lepo zaustavil nevarne strele nasprotnikov. Do reakcije Sovodenj je prišlo proti koncu polčasa in v drugem delu srečanja, ko so Galliussi in soigralci zagospo-darili na igrišču. Najbolj nevarna sta bila Hriberšek in Vanzo, Pro Gorizia pa se je uspešno branila vse do trojnega sodnikovega žvižga, tako da so se na koncu gostje veselili začasnega prvega mesta na lestvici, domači pa so se morali sprijazniti z desetim porazom v letošnji sezoni. (av) Ostala izida: Terzo - Aquileia 0:1, Mariano - Cormonse 1:1. Vrstni red: Pro Gorizia (*) 54, Do- mio 52, Gradese 43, Cormonese (*) 43, Mariano (*) 43, Isontina 39, Isonzo 39, Zarja (*) 39, Sovodnje (*) 35, Aquileia (*) 33, Terzo (*) 32, Romans 32, Fogliano Turria-co 27, Mladost 27, Breg (*) 24, Porpetto 17. (*) s tekmo več. Deželni mladinci Kras Repen - San Luigi 0:2 (0:1) Kras: Gregori, Niang, Suppani (Benetton), Procacci, Del Leo, Racman, Jurc (A. Malalan), Milosevic (Dekovic), De Caneva, Košuta, Calassara (N. Malalan). Trener: Pahor. San Luigi pravzaprav ni bil boljši nasprotnik. Nogometaši Krasa so gola zakuhali sami. Prvi je padel deset minut pred koncem prvega polčasa, drugi pa v drugem delu. V soboto bo v deželnem prvenstvu mladincev na sporedu še zadnji krog. Pokrajinski mladinci Campanelle - Sovodnje 4:0 (1:0) Sovodnje: Ferro, Falcone, Komjanc, Lut-man, Perosglia, Wacher, Trevisan, De For-nasari, Varlez, Vidoni, Piovesana. Nogometaši Sovodenj so v Miljah visoko izgubili proti tržaški ekipi. Belo-mo-dri so zaradi istočasnega nastopa članske ekipe nastopili v okrnjeni postavi. Kljub temu so gostje dali vse od sebe. Tržačani so povedli v 36. minuti prvega polčasa. V uvodnem delu drugega polčasa bi lahko gostje izenačili. Nato so igralci Sovodenj popustili in Campanelle so dosegle še tri zadetke. 26 Nedelja, 10. aprila 2016 RADIO IN TV SPORED ZA DANES Primorski RAI3bis SLOVENSKI PROGRAM - Na kanalu 103 20.00 Tv Kocka: Prvi odcep desno 20.30 Deželni Tv Dnevnik 20.50 Alpe Jadran, sledi Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1 RAI1 6.30 UnoMattina in famiglia 7.00 8.00, 9.00, 13.30, 16.30, 20.00, 23.30 Dnevnik 10.00 Easy Driver 10.30 A Sua immagine, vmes maša 12.20 Linea verde 14.00 L'arena 16.35 Do-menica In 18.45 Kviz: L'Eredita 20.35 Igra: Affari tuoi 21.30 Nad.: Come fai sbagli RAI2 6.30 Memex - La scienza raccontata dai protagonisti 7.00 Serija: Heartland 8.20 Viaggi da record 8.45 Serija: Il nostro ami-co Charly 9.301 nostri amici animali 10.15 Cronache animali 11.00 Mezzogiorni in famiglia 13.00 17.05, 20.30 Dnevnik, vreme in šport 13.45 Quelli che aspettano 15.30 Quelli che il calcio 17.10 90° minuto 19.35 Serija: Squadra Speciale Cobra 1121.00 Serija: N.C.I.S. 22.40 La Domenica Sportiva 17.40 1.00 Novice 17.45 Film: Hollywood Party (kom., '69, i. P. Sellers) 19.30 Film: La rivincita del campione (dram., '07, i. S. L. Jackson) 21.20 Film: Rocky II (dram., '79, i. S. Stallone) 23.25 Film: Saw VI (horor, '09) RAI PREMIUM 14.10 Aktualno: Anica - Appuntamento al cinema 14.15 Autoritratti 14.50 Film: Emilie Richards - Rompicapo giapponese (dram.) 16.30 Serija: L'ispettore Sarti 17.35 0.50 Novice 17.40 Serija: Commesse 19.30 Serija: Il maresciallo Rocca 21.20 Ballando con le stelle _RETE4_ 7.15 Media Shopping 7.45 Super Partes 8.15 Terra! 9.20 10.50 I grandi della fede 10.00 Maša 11.30 18.55 Dnevnik in vreme 12.00 Serija: Perry Mason 14.00 Donnav-ventura 14.50 Ieri e oggi in TV 15.00 Film: Karol - Un papa rimasto uomo (biogr., '06) 19.35 Dentro la notizia 19.55 Nad.: Tempesta d'amore RAI3 7.10 Serija: Zorro 8.00 Film: Il maestro di violino (rom., '76) 9.35 Serija: Attenti a quei due 10.30 Community - Le storie 11.10 12.10 Rubrike 12.00 14.00, 15.00, 18.55, 23.30 Dnevnik in vreme 12.55 17.05 Noi siamo l'Italia 13.10 Dok. film: Io & George 14.30 In 1/2 ora 15.05 Kolesarstvo: Le Clas-siche del Nord 2016 17.15 Film: La fami-glia omicidi (kom., '05, i. R. Atkinson, M. Smith) 20.00 Blob 20.10 Che tempo che fa 21.45 Report 23.45 Gazebo 4 ; A til i m RAI4 14.50 Star Trek: The Next Generation 16.2517.15 Flashpoint 17.10 Novice 18.00 Ghost Whisperer 19.30 Medium 21.10 Film: Un ciclone in casa (kom., '03, i. S. Martin, Q. Latifah) 23.00 Film: Star System - Se non ci sei non esisti (kom., '08, i. K. Dunst) _RAI5_ 14.201000 giorni per il pianeta Terra 15.05 Inarrestabili forze della natura 16.05 Gledališče: Ti vuoi mettere con me? 17.30 Sen-za maschera 18.10 Novice 18.15 Glasba 20.40 Cult Book 21.15 I grandi fenomeni della natura 22.10 Peru estremo 23.00 Book Trailer 2016 23.35 Film: The Iron Lady (biogr., '11, i. M. Streep) RAI MOVIE 13.20 Moviextra 13.55 Film: La rapina per-fetta (triler, '08, i. J. Statham) 15.50 Film: 19.20 Film: Mr. Deeds (kom., '02, i. A. Iron Will - Volonta di vincere (pust., '94) Sandler, W. Ryder) 21.15 Le Iene Show VREDNO OGLEDA HM Nedelja, 10. aprila - Ladi Rai movie, ob 17.45 Hollywood party ZDA 1968 Režija: Blake Edwards Igrajo: Peter Sellers, Claudine Lon-get in Marget Champion Počasni ritem igre zamenjav iz leta 1968, lahko izpade danes nekoliko dolgočasen, a če se gledalec prepusti toku dogajanja in genialnosti Sel-lersove interpretacije uspe v celoti ujeti komično sporočilo Edwardso-ve uspešnice. Hrundiju V. Bakhsiju, to je igralcu indijanskega rodu, so zaupali interpretacijo stranske vloge v hollywoodski produkciji. Hrundi je nehote uničil filmski set in dan kasneje, ko so ga pomotoma povabili še na ekskluzivni sprejem v vilo osrednjega producenta, je razdejal tudi njegov dom. Komična pripoved, ki je v resnici tudi čudovita kritika puhlosti in nečimrnosti hollywoodske družbe, predstavlja najboljši rezultat dolgega sodelovanja med Blakejem Edwardsom in Petrom Sellersom. IRIS ki Ji 12.05 Film: Gun Shy - Un revolver in ana-lisi (kom., '00, i. L. Neeson, S. Bullock) 14.05 Film: Il genio della truffa (triler, '03, i. N. Cage) 16.25 Film: Affittasi ladra (kom., '87, i. W. Goldberg) 18.25 Film: The Guardian -Salvataggio in mare (akc., '06, i. K. Costner, A. Kutcher) 21.15 Film: I mercenari 2 (akc., '12, i. S. Stallone) 23.45 Film: Il quarto angelo (triler, '01, i. J. Irons) _CANALE5_ 6.00 Pregled tiska 7.55 Promet, vremenska napoved in dnevnik 9.10 Le frontiere del-lo spirito 9.50 Life - Lo spettacolo della vita 11.00 Le storie di Melaverde 12.00 Me-laverde 13.00 19.55 Dnevnik in vreme 13.40 L'arca di Noe 14.00 Domenica Live 18.45 Caduta libera! 20.40 Show: Paperis-sima Sprint 21.10 Nad.: Non e stato mio fi-glio 23.20 L'isola dei famosi 0.10 X-Style _ITALIA1_ 7.35 Risanke in otroške serije 8.40 Film: Lupin III - Fuga da Alcatraz (anim.) 10.35 Film: Pensieri spericolati (kom.) 12.25 18.30 Dnevnik in vreme 13.00 19.00 L'isola dei famosi 13.20 Šport 14.00 Film: The Last Song (dram., '10, i. M. Cyrus) 16.10 Film: Nata per vincere (rom., '04, i. H. Duff) 21.00 Film: Cellular (krim., '04, i. K. Basinger, C. Evans) 22.45 Film: Il negoziato-re (akc., '98, i. S. L. Jackson, K. Spacey) _LA7_ 7.30 13.30, 20.00, 0.15 Dnevnik 7.50 Vreme 7.55 Omnibus 9.45 L'aria che tira - Il diario 10.50 Film: Il cavaliere elettrico (dram., '79, i. R. Redford) 14.00 Kronika 14.20 Film: Il bacio di uno sconosciuto (tri-ler, '99) 16.00 Serija: Josephine, ange gardien 20.35 Fuori Onda 21.30 Film: Anna and the King (dram., '99, i. J. Foster) _LA7D_ 6.20 11.00 Cuochi e fiamme 8.10 17.10 I menu di Benedetta 13.05 19.20 Chef per un giorno 15.10 SOS Tata 18.55 Dnevnik 19.00 Food Maniac 21.30 Crozza nel Pae-se delle Meraviglie 23.00 Eccezionale Veramente TELEQUATTRO 6.30 Le ricette di Giorgia 7.00 Sveglia Trieste! 10.30 Apriti cielo 10.35 La parola del Signore 13.00 23.15 Rotocalco Adnkronos 13.15 Aktualno: Musa Tv 15.00 20.00 Qui studio a voi stadio 19.00 Studio Telequat-tro 19.15 Dodici minuti con Cristina 19.30 23.00 Dnevnik 19.45 Qua la zampa 23.45 Trieste in diretta _CIELO_ 13.00 Novice 13.15 19.15 Top Gear UK 14.15 Film: Identita sospette (triler) 15.45 Film: 21-12-2012 La profezia dei Maya (zf) 17.15 Film: La tigre e il dragone (akc.) 21.15 Film 23.00 Love, Jessica DMAX 9.00 Banco dei pugni 14.35 21.10 Storage Wars Canada 17.45 Affari a quattro ruote 19.30 Come andra a finire? 20.20 Affari a tutti i costi 22.00 Affari in valigia 22.55 Mixologist 23.20 Video del tubo SLOVENIJA1 7.00 18.40 Risanke in otroške nanizanke 10.50 Prisluhnimo tišini 11.20 Ozare 11.25 Obzorja duha 12.00 Ljudje in zemlja 13.00 17.00, 18.55, 21.50 Poročila, šport in vreme 13.25 Slovenska polka in valček 2016 15.15 Film: Naj živi junak (kom.) 17.20 Vikend paket 19.25 Zrcalo tedna 20.00 Nad.: Broadc-hurch 20.55 Intervju 22.20 Dok. film: Slika, ki je ni SLOVENIJA2 7.10 Duhovni utrip 7.30 Koroška poje 2015: Pesem si in poezija 8.05 Ah, te orglice! 8.45 Posebna ponudba 10.30 Slovenija danes 11.00 Zaljubljeni v življenje 12.05 Zgodbe izza obrazov 13.00 Magazin FIFA: Pot v Rusijo 13.25 Pot na EP 2016 14.00 Gimnastika: SP 16.50 Zvezdana 17.30 Ambienti 18.05 Avtomobilnost 18.40 Rokomet (m): Slovenija - Iran 20.30 Žrebanje Lota 20.40 Dok. serija: V divjini z Benom Foglom 21.25 Nan.: Kraj zločina 22.55 Vse je mogoče _KOPER_ 13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna Tv - Deželne vesti 14.10 Evronovice 14.30 Tednik 15.00 Vrt sanj 15.45 Dok.: K2 16.15 Ethnopolis 17.00 Avtomobilizem 17.25 Najlepše besede 18.00 Ljudje in zemlja 19.00 22.00, 23.55 Vsedanes - Tv dnevnik 19.25 Šport 19.30 Vzhod-Zahod 20.00 Vesolje je... 20.30 Istra in... 21.10 Dok.: Po poteh prve svetovne vojne 21.50 Drobtine in... 45 let TV Koper-Capodistria 22.15 Dok.: Mister Gadget 22.20 Rokomet (m): Švedska - Slovenija, kvalifikacije za OI 2016 _POP TV_ 7.00 Risanke, otroške in zabavne serije 10.25 12.35 Tv prodaja 10.40 Film: Lassie - Odštevanje (pust.) 12.05 Vrhunske usluge na Beverly Hillsu 12.50 Film: Ozadje umora (krim.) 14.30 Film: Neskončen božič (kom.) 16.15 Bitka parov 17.45 Vrti-čkanje 18.20 Polona ga žge 18.55 Novice in vreme 20.00 Znan obraz ima svoj glas 23.00 Film: Tisoč besed (kom., '12, i. E. Murphy) _KANAL A_ 7.00 Risanke in otroške serije 7.4013.10 Serija: Vzgoja za začetnike 8.05 Serija: Veliki pokovci 8.30 Serija: Kako sem spoznal vajino mamo 9.25 Magazin Lige prvakov 10.00 Serija: Snowboarderji 11.05 Tv prodaja 11.20 Film: Guru (kom.) 13.45 Film: 007 - Diamanti so večni (akc.) 16.05 Volan 16.35 Nogomet: Prva liga Telekom Slovenije, Olimpija - Zavrč 19.00 Motociklizem: MotoGP, VN Amerike, dirka 22.10 V živo iz hiše Big Brother 22.40 Film: Črna dalija (krim.) PLANETTV 13.45 Nan.: Očka v predpasniku 14.15 Nan.: Nor, zmeden, normalen 15.05 Film: Helenca na preizkušnji (kom.) 17.20 Ta teden z Juretom Godlerjem 17.55 Dok.: Galileo 19.00 23.25 Danes 19.25 Planet Zvezde 19.50 Vreme in šport 20.00 Da, dragi! Da, draga! 20.55 Film: Pogajalec (akc.) 23.35 Film: Klient (triler) RADIJSKI PROGRAM RADIO TRST A 8.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.20 Koledar; 8.30 Kmetijski tednik; 9.00 Nedeljska maša; 9.45 Pregled slovenskega tiska; 10.00, 10.50 Music box; 10.15 Iz domače zakladnice; 11.10 Nabožna glasba (pripr. Ivan Flor-janc); 11.40 Vera in naš čas; 12.00 Koroški obzornik, sledi Music box; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Istrska srečanja, sledi Music box; 15.30 Z goriške scene, sledi Music box; 16.00 Šport in glasba, vmes Kratka poročila; 17.30 Z naših prireditev, sledi Music box; 19.20 Napovednik, sledi Slovenska lahka glasba; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (slovenski program) 5.00 Jutro na RK; 5.50 Radijska kronika; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Kmetijska oddaja; 8.00, 17.30 Vreme; 8.30 Jutranjik; 9.10 Prireditve danes; 9.30 Torklja; 10.30 Poročila; 10.40, 15.00, 18.55 Pesem tedna; 11.00 Primorski kraji in ljudje; 12.00, 13.00 Glasba po željah; 12.30 Opoldnevnik; 14.00 Na DROBCI IZ SPOREDA RADIA TRST A Gost Istrskih srečanj ob 14.10 bo Damir Gregorič, doma iz Sečovelj, s katerim bomo spoznali kraj, ki slovi predvsem po svojih solinah, zvedeli pa bomo tudi o rudniku črnega premoga, ki so ga tam kopali od leta 1935 do leta 1973. Damir Gregorič, sicer zaposlen na Rižanskem vodovodu, je strasten zbiratelj razglednic, fotografij in vseh vrst dokumentov, ki zadevajo Sečovlje. Je pa raziskal tudi zgodovino lastne rodbine in sestavil družinsko drevo. V oddaji Z naših prireditev ob 17.30 pa bomo predvajali posnetek revije Primorska poje, ki smo jo posneli v goriškem Kulturnem centru Lojze Bratuž minulega 13. marca. športnih igriščih; 15.30 DiO; 19.00 Dnevnik in kronika; 20.00 Okrog osmih; 22.00 Zrcalo dneva; 0.00 Nočni program. RADIO KOPER (italijanski program) 6.00 Dobro jutro; 7.15, 8.15, 10.30, 12.00, 13.30, 17.30, 19.30 Dnevnik; 8.00 Pesem tedna; 8.30 Il giornale del mattino; 9.00 Verska oddaja; 9.30 Sonoramente classici; 10.00, 13.00, 14.00, 19.00, 20.00, 20.30, 22.00 Glasba; 10.45, 19.15 Sigla single; 11.00 Os-servatorio; 11.35 Ora musica; 12.30 Dogodki dneva; 15.00 Ferry Sport; 17.45 Pesem tedna; 18.00 Album charts; 21.30 So-noricamente Puglia; 23.00 Pic nic electronique; 0.00 Nottetempo. HOROSKOP_ ^ OVEN 21.3.-20.4.: Boste nekoliko nemirni. Hiteli boste z reševanjem težav na različnih področjih. Izvor negativnega razpoloženja leži v vas. Več časa posvetite sebi, premislite o življenju, ki ga živite. m^l BIK 21.4.-20.5.: Zelo družabni boste, veliko časa boste preživeli s prijatelji. Denar: na finančnem področju vas lahko pretiran optimizem spravi v nelagodnem položaj. Bodite bolj preudarni! ±1, DVOJČKA 21.5.-21.6.: Pozitivno boste razpoloženi. Vaša samopodoba se bo izboljšala, zato boste bolj samozavestni. Pazite, da ne boste pretiravali v svoji samovolji, bodite dovzetni za potrebe drugih. VAtf» RAK 22.6.-22.7.: Preteklo ob«« dobje vas je čustveno močno zaznamovalo, vplivu boste le težko pobegnili. Distanca bo nujna zaradi potrebne zbranosti, ki bo jo od vas pričakujejo v službi. V^f LEV 23.7.-23.8.: Prevzel vas (^^r bo val energije, ki bo močno vplival na potek dogodkov v prihodnjem tednu. Uporabite to energijo in spremenite svojo rutino, saj vas le to lahko izvleče iz trenutne apatije. DEVICA 24.8.-22.9.: Zaprli se ^^ boste vase. Introvertiranost vas bo oddaljila od bližnjih, odgovore boste iskali v sebi. Čeprav vas osamljenost lahko še bolj užalosti, je edina pot za rešitev težav, ki vas pestijo. VTV TEHTNICA 23.9.-22.10.: Na ^ ^ delovnem mestu ne boste najbolj uspešni. Misli vam bodo begale drugam. V odločitvah in potezah boste včasih nepremišljeni. Vzemite si več časa za tehten razmislek. ŠKORPIJON 23.10.-22.11.: Pred vami je naporen teden. Sprva boste izzive uspešno obvladali, nato pa jih ne boste zmogli vseh opraviti tako, kot bi želeli. Če boste vztrajali, boste zadeve sčasoma uredili. STRELEC 23.11.-21.12.: Na delovnem mestu boste potrebovali več samozaupanja. Imeli boste slab odnos z nadrejenim. Prijateljstvo: z nekim prijateljem boste poglobili odnos. Možen je celo korak naprej. KOZOROG 22.12.-20.1.: Če boste aktivno preživeli tople dni, lahko pričakujete zelo zanimivo dogodivščino. Odpovejte se vsakoletni rutini in naredite nekaj razburljivega. Navdušeni boste! f « VODNAR 21.1.-19.2.: Potrebovali boste več časa v pogovorih s prijatelji, saj vas zdajšnja samota utesnjuje. Prav tako ustvarite nekaj razdalje s partnerjem. Omogočite si prostor zase in poživite vajino razmerje. RIBI 20.2.-20.3.: V odnosih s sodelavci boste zelo potrpežljivi in ustrežljivi, imeli boste močno empatijo. To bo izboljšalo razpoloženje v kolektivu. Ljubezen: samski lahko pričakujete spremembe. / Primorski RADIO IN TV SPORED ZA JUTRI Nedelja, 10. aprila 2016 27 RAI3bis SLOVENSKI PROGRAM - Na kanalu 103 18.40 Čezmejna Tv: Primorska Kronika 20.30 Deželni Tv Dnevnik, sledi Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1 RAI1 RAI2 6.00 14.00 Detto fatto 7.20 Sorgente di vita 7.50 Serija: Un ciclone in convento 9.20 13.30, 17.45 Rubrike 10.30 Cronache ani-mali 11.001 fatti vostri 13.00 18.20, 20.30, 23.35 Dnevnik in vreme 16.15 Serija: Castle 18.00 Šport 18.50 21.15 Serija: N.C.I.S. 21.05 LOL 22.50 Serija: Limitless v \wm RAI PREMIUM 6.45 Aktualno: UnoMattina 7.00 8.00, 9.00, 9.55, 13.30, 16.25, 20.00 Dnevnik, vreme in rubrike 10.00 Storie vere 11.10 A conti fatti 12.00 La prova del cuoco 14.35 16.40 La vita in diretta 15.15 Torto o ragione? Il ver-detto finale 18.45 Kviz: L'Eredita 20.30 Igra: Affari tuoi 21.20 Serija: Il commissario Montalbano 23.30 Petrolio 11.35 Nad.: Un posto al sole 12.30 Serija: Il capitano 13.25 Parliamone 14.15 Nad.: Pasión prohibida 15.05 Aktualno: Anica -Appuntamento al cinema 15.10 Nad.: Cuo-ri rubati 15.40 Nad.: Un medico in famiglia 17.35 Novice 17.40 0.10 Serija: Il commissario Rex 19.20 Nad.: Capri 20.20 Nad.: Un caso di coscienza 21.20 Made in Sud RETE4 6.40 Serija: Hunter 8.40 Nad.: Bandolera 9.30 Serija: Carabinieri 10.30 Sai cosa mangi? 10.45 Ricette all'italiana 11.30 18.55 Dnevnik in vreme 12.00 Serija: Detective in corsia 13.00 Serija: La signora in giallo 14.00 Lo sportello di Forum 15.30 Ie-ri e oggi in TV 15.45 Serija: Hamburg Di-stretto 21 16.50 Serija: Il ritorno di Colombo 19.35 Dentro la notizia 19.55 Nad.: Tempesta d'amore 20.30 Quinta Colonna CANALES 6.00 Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne informacije, vreme, borza in denar 8.45 Mattino Cinque 11.00 Aktualno: Forum 13.0019.55 Dnevnik in vreme 13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Nad.: Una vita 14.45 Uo-mini e donne 16.10 21.10 L'isola dei famo-si 16.20 Amici - Day Time 16.30 Nad.: Il segreto 17.10 Pomeriggio Cinque 18.45 Caduta libera! 20.40 Striscia la notizia - La voce dell'invadenza ITALIA1 23.50Film: The Samaritan (krim., '12, i. S. L. Jackson) _RAI3_ 6.00 Novice 6.30 Rassegna stampa 7.00 TGR Buongiorno Italia 7.30 TGR Buon-giorno Regione 8.00 Agora 10.00 Mi manda RaiTre 10.30 11.55, 14.00, 19.00, 0.00 Dnevnik, vreme in rubrike 11.15 Elisir 12.45 Il pane quotidiano 13.10 Dok.: Il tempo e la storia 15.10 Nad.: La casa nella pra-teria 16.00 Aspettando Geo 16.40 Geo 20.00 Blob 20.10 #TreTre3 20.30 Rischia-tutto 20.40 Nad.: Un posto al sole 21.15 Film: Immortals (fant., '11) 23.10 Il processo del lunedi _RAI4_ 13.00 Rookie Blue 14.40 Teen Wolf 15.20 Fairy Tail 15.45 17.15 Numbers 17.10 Novice 17.55 Xena 19.30 Ghost Whisperer 21.10 Atlantis 21.55 Doctor Who 6.35 Risanke in otroške oddaje 8.15 Nad.: Una mamma per amica 10.15 Nad.: Dr. House - Medical Division 12.05 Cotto e mangiato 12.25 18.30 Dnevnik in vreme 13.00 17.55 L'isola dei famosi 13.20 Šport 13.55 Nan.: Simpsonovi 14.20 Nan.: Futurama 14.45 Serija: The Big Bang Theory 15.20 Nan.: Mom 15.45 Nan.: Due uomi-ni e 1/2 16.40 Nan.: La vita secondo Jim 17.35 Serija: Mike & Molly 19.25 Serija: C.S.I. - Miami 21.10 Film: Transformers -La vendetta del caduto (zf, '09, i. S. LaBeouf, M. Fox) IRIS 13.30 Film: Il giuramento di Zorro (pust., '65) 15.25 Film: 4 matrimoni alle grandi ma-novre (kom., It., '74) 17.20 Note di cinema 17.30 Film: Ciakmull - L'uomo della vendetta (vestern, '70) 19.20 Serija: Supercar 20.05 Serija: Walker Texas Ranger 21.00 Film: Corvo rosso non avrai il mio scalpo (vestern, '72, i. R. Redford) 23.10 Film: I si-gnori della truffa (triler, '92, i. R. Redford) LA7 6.30 7.55 Omnibus 7.30 13.30, 20.00, 0.00 Dnevnik 7.50 Vreme 9.45 Coffe Break 11.00 L'aria che tira 14.00 Kronika 14.20 Tagada 16.30 Serija: Ironside 18.10 Serija: L'ispettore Barnaby 20.35 0.15 Otto e mezzo 21.10 Piazzapulita LA7D 22.50Film: Blood and Chocolate - La cac-cia al licantropo è aperta (horor, '07) _RAI5_ 14.05 1000 giorni per il pianeta Terra 14.55 Inarrestabili forze della natura 16.00 Dok. film: Martha Argerich, mia madre 17.40 Ubiq - Codici 18.05 Ubiq - Collettività 18.35 Novice 18.40 La vita nascosta dei ca-polavori 19.40 I buongustai dell'arte 20.40 Passepartout 21.15 Gledališče: Otello RAI MOVIE 14.10 Film: Headhunters (krim., '11) 15.55 Film: Vento di primavera (dram., Fr., '10, r. R. Bosch, i. J. Reno) 18.00 1.00 Novice 18.05 Film: L'ombra della vendetta (triler, '09, i. L. Neeson) 19.40 Film: Goodnight for Justice - Il valore di un uomo (vestern, '12, i. L. Perry) 21.15 Film: Carabina Quigley (vestern, '90, i. T. Selleck) 23.15 Film: Killer Joe (triler, '11, i. M. McConaughey) 6.201 menu di Benedetta - Ricetta Sprint 6.30 The Dr. Oz Show 7.3019.00 Cuochi e fiamme 8.30 15.20 I menu di Benedetta 11.20 SOS Tata 13.30 Nad.: Grey's Anatomy 16.45 Cambio moglie 18.55 Dnevnik 21.10 Film: Miracolo sull'8a strada (zf, '87) 22.55 Film: Starman (zf, '84, i. J. Bridges) TELEQUATTRO 7.00 Sveglia Trieste! 13.00 Aktualno: Musa Tv 13.1517.55, 20.25 Oggi e 13.2017.40, 19.30, 20.30, 23.00 Dnevnik in vreme 13.45 23.45 Košarka: Pallacanestro Trieste - Basket Jesi 18.00 Trieste in diretta 19.05 Do-dici minuti con Cristina 19.20 Qua la zampa 20.05 Happy Hour 21.00 Il caffe dello sport 22.30 Pronto, dottore... CIELO 12.30 13.45 MasterChef Australia 13.30 Novice 14.15 Junior Masterchef Italia 16.15 Buying & Selling 17.15 Giardini da incubo 18.15 Fratelli in affari 19.15 Affari al buio 20.15 Affari di famiglia 21.15 Film: Tenta-zioni (ir)resistibili (dram., '12, i. M. Ruffa-lo, G. Paltrow) DMAX 12.30 20.20 Affari a tutti i costi 13.20 Affare fatto! 14.10 Gator Boys: gli acchiappalliga-tori 15.05 21.10 River Monsters 15.55 Incidenti di percorso 16.50 Affari a quattro ruote 18.35 Gli eroi dell'asfalto 19.30 Video del tubo 22.00 Mostri dagli abissi 22.55 A mari estremi SLOVENIJA1 23.05Serija: Na kraju zločina _KANAL A_ 7.00 ŠKL - Šport mladih 7.30 Volan 8.00 Top Gear 9.15 15.05 Serija: Šola za prvake 9.45 15.40 Serija: Goldbergovi 10.15 11.25, 12.35 Tv prodaja 10.3014.05 Serija: Puščica 11.40 Serija: Nezmotljivi čut 12.50 5.55 Utrip 6.10 Zrcalo tedna 6.55 Dobro jutro 10.15 Jedi za vsak dan z Rachel Allen 10.40 10 domačih 11.10 18.25 Kviz: Taksi 11.50 NaGlas! 12.20 Dok.: Žuželke 13.00 15.00, 17.00, 18.55, 22.35 Poročila, vreme in šport 13.30 Sveto in svet 14.20 Osmi dan 15.10 Dober dan, Koroška 15.40 17.30, 18.15 Risanke 16.20 Točka preloma 17.55 Novice 18.00 eRTeVe 19.30 Slovenska kronika 20.00 Tednik 21.00 Studio City 22.00 Odmevi 23.05 Platforma 23.40 Zaključni večer slovenskega izbora za Evrovizijske mlade glasbenike 2016 SLOVENIJA2 7.00 18.50 Risanke in otroške oddaje 8.05 Zgodbe iz školjke 8.30 Točka 10.00 Dok.: Ženska 11.10 Duhovni utrip 11.30 Dobro jutro 14.00 Polnočni klub 15.30 Ljudje in zemlja 16.20 Avtomobilnost 17.00 Halo TV 17.55 Kviz: Vem! 18.25 To bo moj poklic 19.35 Kratki film: Ribica izpolni željo 20.00 Nad.: Zakon srca IRIS Ponedeljek, 11. aprila Iris, ob 21. uri VREDNO OGLEDA Corvo rosso non avrai il mio scalpo ZDA 1972 Režija: Sidney Pollack Igrajo: Robert Redford, Will Geer, Stefan Gierasch, Delle Bolton in Josh Albee. Eden najlepših Pollackovih filmov, wester zgodba, ki pa uspe seči veliko dlje. Protagonist je Jeremiah Johnson, že nekoliko utrujen možki, ki se odloči da se bo odtujil od sveta in ljudi, ki ga obkrožajo tako, da se izseli v hribe Colorada in s sabo vzame le puško. Na območju skalnatih gora sreča in spozna cel kup čudakov, tudi indijanskega vodjo, čigar hčerko naposled poroči. A sreča ga kmalu pusti na cedilu, ker mu indijansko pleme rdečih vran ubije ženo. Ta umor Jeremiaha tako pretrese, da se čez noč prelevi v neprizanesljivega ubijalca... 20.45Nan.: Skrivnosti Brokenwooda 22.15 Dok. film: Kultura ponarejanja 23.10 Spomini _KOPER_ 13.45 Dnevni program 14.00 23.50 Čezmejna Tv - Deželne vesti 14.20 Evronovi-ce 14.30 Vsedanes - Vzgoja in izobraževanje 15.00 Ciak Junior 15.20 Kogojevi dnevi 2009: zaključni koncert 16.05 Vesolje je... 16.35 Tednik 17.05 22.20 Drobtine in... 45 let TV Koper-Capodistria 17.15 Istra in... 18.00 23.20 Športel 18.35 Vremenska napoved 18.40 22.30 Primorska kronika 19.00 22.00 Vsedanes - Tv dnevnik 19.25 Športna cona 20.00 Sredozemlje 20.30 City Folk 21.00 Meridiani 22.15 Dok.: Mister Gadget 22.45 Sprehodi _POP TV_ 7.00 Risanke in otroške serije 8.10 9.20, 10.50, 12.05 Tv prodaja 8.2515.30 Nad.: Italijanska nevesta 9.50 16.55 Serija: Komisar Rex 11.05 14.30 Nad.: Nedolžna vsiljivka 12.2017.55 Moja mama kuha bolje! 13.25 Nan.: Trdoglavci 16.30 18.55, 22.30 Novice 20.00 Nad.: Usodno vino 21.00 Dan najlepših sanj 18.55 Serija: Kar bo, pa bo 16.15 Film: Tisoč besed (kom.) 18.0019.55 Svet 20.00 Big Brother 21.00 Big Brother Klub 22.00 V živo iz hiše Big Brother 22.30 Film: Umori ob reki (triler) PLANETTV 12.50 Nad.: Havaji 5.013.35 21.20, 22.35 Bilo je nekoč 14.45 Ellen 15.45 Nad.: Esperanza 17.05 Serija: Na kraju zločina - Med-mrežje 18.00 23.15 Da, dragi! Da, draga! 18.45 21.00 Danes 19.15 Vreme in šport 19.25 Glej, kdo kuha 20.00 Nad.: Ena žlahtna štorija 23.55 Serija: Lov na osumljenca RADIJSKI PROGRAM RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Koledar; 7.25 Prva izmena: Dobro jutro, pravljica, napovednik; 8.00, 10.00 Poročila; 8.10 Prva izmena: Začnimo skupaj; 9.00 Skupaj zmoremo - Športna oddaja; 10.10 Prva izmena: Komorno popotovanje; 11.00 Studio D; 11.15 Pogled skozi čas; 13.20, 17.10 Music box; 13.30 Kmetijski tednik; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Koroški obzornik; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.30 Odprta knjiga: Pomlad, sreča in njiva - proza Cirila Kosmača, sledi Music box; 18.00 Tatjana Rojc: Rebula je Rebula - 3. del; 18.40 Vera in naš čas; 19.20 Napovednik, sledi Slovenska lahka glasba; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (slovenski program) 7.00 Jutranjik; 7.30 Kotiček za jeziček; 8.00 Pregled tiska; 8.30, 10.30, 11.30, 14.30 Poročila; 9.00 Dopoldan in pol; 9.10, 16.15 Prireditev danes; 10.00 Pesem in pol; 10.40, 15.00, 18.55 Pesem tedna; 11.00 Dopoldan in pol; 12.30 Opoldnev-nik; 13.30 Zeleni planet; 14.00 Aktualno; 15.30 DiO; 16.30 Z vročega asfalta; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 19.00 Radijski dnevnik in kronika; 20.00 Sotočja; 21.00 Gremo plesat; 22.00 Zrcalo dneva; 0.00 Nočni program. RADIO KOPER (italijanski program) 6.00 Dobro jutro; 6.15, 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.00, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 7.15 Il giornale del mattino; 8.00 Calle degli Orti Grandi; 8.05 Horoskop; 8.40, 14.45 Pesem tedna; 9.35 Appuntamenti; 10.05 Rubrica Sissa; 10.15, 19.15 Sigla Single; 10.25 Programi; 10.35, 20.30 Glocal; 12.30, 15.30 I fatti del giorno; 13.00 Ballando con Casadei; 13.35 Ora musica; 14.00 Playlist; 14.35, 20.00, 22.30, 23.35 Glasba; 15.00 Souvenir d'Italy; 16.00 Po-meriggio ore quattro; 18.00 L'alveare; 19.30 Il giornale della sera; 23.00 Osservatorio; 0.00 Nottetempo. DROBCI IZ SPOREDA RADIA TRST A V Studiu D po 11.00 bo v sklopu tedenskega niza Pogled skozi čas na sporedu prva od treh oddaj iz niza Od Londona do Rapalla: v zakulisju tajnih pogajanj 1914 - 1920, v kateri bo zgodovinar Gorazd Bajc predstavil svojo študijo na to temo, pa tudi nekatere druge zanimive izsledke svojega raziskovanja. "Otrok za življenjsko srečo ne potrebuje ne podkupovanja ne denarnega nagrajevanja. Potrebuje pa ljubezen, odgovornost in spodbudo". To so besede dr. Viljema Ščuke, zdravnika, ki je svojo strokovno dejavnost usmeril v raziskovanje in razvoj zdravega načina življenja otrok in mladostnikov, se specializiral v šolski medicini, dispanzerski metodi dela in psihoterapiji. Viljem Ščuka bo gost v opoldanskih pogovorih iz goriškega studia, ki jih vodi novinarka Klavdija Figelj. APrimorski ~ dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: ALEKSANDER KOREN Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320, faks 0481 356329 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, faks 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320 faks 0481 356329 Cena: 1,20 € Celoletna naročnina za leto 2016 230,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,20 € Letna naročnina za Slovenijo za leto 2016 230,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasits@primorski.eu - oglasigo@primorski.eu Brezplačna tel.št. 800912775 Faks (TS) +39 040 7786339 Faks (GO) +39 0481 356329 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 22% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. 2 8 Nedelja, 10. aprila 2016 VREME, ZANIMIVOSTI Primorski ki Ji vremenska slika Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda Republike Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7. in 13. uri. 1020 Ciklonsko območje nad osrednjim Sredozemljem in Balkanom se bo postopno pomikalo proti vzhodu. Od vzhoda bo k nam še dotekal vlažen in nekoliko hladnejši zrak. J OSLO 2/5 O STOCKHOLM 2/10 O K0BENHAVN 1/11 o - BERLIN o 6/9 DUNAJ O 8/12 LJUBLJANA O 9/12 HELSINKI 2/10 O, 7/13 V SPLIT T0/19 BEOGRAD 12/23 O SOFIJA Sonce vzide ob 6.27 in zatone 2 Luna vzide ob J§ ob 19.45 s 8.40 in zatone □ Dolžina dneva 13.18 z ob 23.33 Po nižinah in na obali bo prevladovala zmerna oblačnost, v hribih bo več spremenljivosti. Na obali in vzhodnem pasu bo dopoldne še nekaj oblačnosti. Pihali bodo šibki krajevni vetrovi, spet bo nekoliko topleje. Danes se bo delno zjasnilo. Čez dan bo spremenljivo oblačno, nastane lahko kakšna kratkotrajna ploha. Najnižje jutranje temperature bodo od 4 do 9, na Primorskem okoli 11, najvišje dnevne od 15 do 20 stopinj C. TOLMEC 07/20 TRBIŽ O 5/17 CELOVEC 06/18 a VIDEMO 8/21 ČEDADo" 9/20 GORICA 10/21 O S. GRADEC O 5/15 KRANJSKA G. cf^ 01/17 X\ O TRŽIČ " 4/21 CELJE 6/18 O KRANJ O ^ LJUBLJANA " O 8/18 N. GORICA 06/21 POSTOJNA O 5/18 N. MESTO 8/17 O PORTOROŽ O 11/17 M KOČEVJE ČRNOMELJ v. _ O 1973 - Od Zgornjega Po-in§ sočja prek Karavank do Pohorja so ob 7. uri z zjutraj izmerili izjemno veliko, ponekod rekordi dno aprilsko dnevno (24-urno) višino padavin. < V Zgornji Radovni je padlo 174 mm, v Lepeni na Bovškem 167 mm, v Bohinjski Bistrici 152 mm. Nebo bo jasno do rahlo oblačno. Le v predalpskem pasu bo več spremenljivosti. Po nižinah bodo ponoči možne meglice ali ponekod megla v pasovih. Na obali bo pihal južni veter. Jutri bo sončno, zapihal bo veter zahodnih smeri. & TOLMEČ O 7/19 TRBIŽ O 4/16 CHOTK ¿J*. GRADEC 6/22 04/20 <0 VIDEMO 8/20 KRANJSKA G. < ,. > 01/17 s-"-! O TRŽIČ 4/21 CELJE 4/22 O ČEDADo 9/19 KRANJO LJUBLJANA O 6/21 GORICA 10/20 O N. GORICA O 6/21 POSTOJNA O 5/18 N. MESTO 6/21 O PORTOROŽ O 9/19 {¿JtiuMAG POREČ KOČEVJE v O . ČRNOMELJ PAZIN O REKA 10/20 jutri Danes: ob 5.21 najnižje -58 cm, ob 11.36 naj-g višje 32 cm, ob 17.03 najnižje -21 cm, g ob 23.10 najvišje 41 cm. 2 Jutri: ob 6.00 najnižje -49 cm, ob 12.24 naj-či višje 24 cm, ob 17.38 najnižje -11 cm, ob 23.37 najvišje 31 cm. Morje je skoraj mirno, temperatura morja 12,1 stopinje C. So 500 m ..........10 1000 m ...........7 1500 m ...........5 2000 m ...........3 2500 m ........... 0 2864 m..........-2 UV indeks bo ob jasnem vremenu sredi dneva po nižinah do 4,5 in v gorah 5,5. Kriza vanilijevega sladoleda NEW YORK - Cene sladoleda z okusom vanilije bi lahko pred poletjem strmo poskočile, saj so imeli na Madagaskarju, ki je glavni izvoznik te aromatične rastline iz družine orhidej, slabo letino. Cena za kilogram vanilije se je od leta 2011 do januarja letos podeseterila na 200 dolarjev, poročajo mediji. Pri-manjkovanje vanilije je hudo prizadelo proizvajalce sladoleda. Kljub temu da vanilija uspeva v celotnem tropskem pasu, izhaja pa iz Mehike, je najbolj cenjena tista iz Madagaskarja. Težava ob tem ni samo v cenah, zaradi visokih cen kmetje namreč stroke obirajo bolj zgodaj, ko se okus še ne razvije popolnoma, opozarjajo poznavalci. Tudi v primeru boljše letine se cene ne bodo prav hitro spustile, saj trg obvladuje nekaj velikih dobaviteljev. Finska najbolj zaščitniška država v EU s M rnüta1 Jv n rlc.L ItI-- -"- HELSINKI - Finska je v konkurenci clanic EU z najstrožjo zakonodajo glede alkohola, hrane, pijač, elektronskih cigaret in tobaka zasedla prvo mesto, ugotavlja poročilo o zaščitniških državah (Nanny State 1 ndex), objavljeno v torek. Skandinavski državi sledijo Švedi, Britanci in Irci. Dežela tisočerih jezer sije to oceno prislužila zaradi stroge zakonodaje, ki ureja življenje prebivalcev. Finci tako poznajo poseben davek na gazirane pijače, sladkarije, čokolado in na sladoled, poleg tega je v državi prepovedana prodaja elektronskih cigaret. Na drugem mestu je Švedska, to pa predvsem zato, ker ima precej omejevalno politiko do alkohola. japonska - Zaradi preobremenjenosti lani umrlo 1400 delavcev Preobilica dela ubija Med razlogi prevelika tekmovalnost, čut pripadnosti podjetju in prekomerno izkoriščanje TOKIO - Japonska vlada je ta teden objavila statistične podatke, ki kažejo, da je število smrti na delovnem mestu, do katerih naj bi prišlo zaradi preobremenjenosti, skokovito naraslo. V finančnem letu, ki se je končalo marca lani, je umrlo dobrih 1400 delavcev. Toliko delavcev je iz teh razlogov umrlo v celotnem obdobju 2004-2008. Nemški Deutsche Welle piše o pozabljenem primeru 26-letnega dekleta Mina Mori, ki je svoje življenje predčasno končala junija pred osmimi leti. Šele lani je bil njen nekdanji delodajalec, podjetje Watami, pripravljen staršem plačati odškodnino, in sicer v višini dobrega milijona evrov. Preden je storila samomor, je pustila sporočilo, kjer je potožila nad bolečinami, ki so prizadele celotno njeno telo, počutila se je izgorelo in čustveno izpraznjeno. Ni se bila več zmožna premikati tako hitro, kakor bi si želela. To so bile posledice 10-urnega delovnika, ki ga je redno prisilno še podaljševala, kajti z delom je zaključevala, ko je že odpeljal zad- nji vlak proti domu. To je Mino prisililo v to, da je prenočevala v baru. Poleg tega je na mesec povprečno oddelala še več kot 140 neplačanih nadur. Stanje v japonskem gospodarstvu, kjer se določene panoge spopadajo s kroničnim pomanjkanjem delovne sile, postaja nevzdržno, pravijo analitiki. Težava je pomanjkanje delavcev v zdravstvu, gradbeništvu, poleg tega pa vrzel občutijo tudi v socialnih službah. Hiroshi Kawahito, prvi partner tokijske odvetniške pisarne Kawahito, izpostavlja, da je razlogov za skokovito naraščanje smrti, povezanih s preobremenjenostjo, več. A glavnega vidi v preveliki tekmovalnosti. Tekmovalnost se odraža v veliki pripadnosti, ki jo delavci čutijo do podjetij. Ko se mladi zaposlijo, podjetja priredijo zabave, na katerih mlade zaposlene nagovorijo najpomembnejši predstavniki podjetja, ki jih pozivajo, naj podjetje razumejo kot svojo drugo družino. Kawahito razlog vidi tudi v zadnjih spremembah v japonskem gospodarstvu. Ko je pred četrt stoletja država zdrsnila v deflacijsko krizo, so podjetja začela zaposlovati več začasnih delavcev, tisti, ki pa so stalno zaposlitev obdržali, so pristali na slabšanje delovnih pogojev. To se je odražalo zlasti v ukinjanju raznih bonitet, krajšanju dopusta, neplačevanju nadur in dalj-šanju delovnega časa. Vse naštete izgube delavskih pravic so postale nekaj normalnega, za kar gre po mnenju Kawahita krivdo pripisati zelo prožni delovni zakonodaji. Za razliko od evropskih držav, kjer se dolžina delovnika, ki ga določa zakonodaja, večinoma upošteva, to na Japonskem ne velja. Četudi so v drugem največjem azijskem gospodarstvu v teoriji omejitve delovnega časa enake kot na stari celini, jih delodajalci navadno zaobidejo prek dogovorov s sindikati in delavci. Zaposleni se bojijo za delovna mesta, zato si ne upajo dvigniti glasu zaradi kršitev. Vlada se trudi zajeziti karošije, kakor se na Japonskem imenujejo smrti zaradi preobremenjenosti na delu. Leta 2014 je bil sprejet zakon, po katerem oblasti podjetja nadzorujejo in preverjajo primere smrti ali bolezni, ki nastanejo kot posledica prevelikih delovnih obremenitev. Lani so tako obravnavali 2362 tovrstnih primerov, nepravilnosti pa so odkrili v le 60 primerih. Slab položaj mladih delavcev ima negativne učinke tudi na že tako slabo japonsko demografsko sliko. Mladi namreč na delovnem mestu preživijo toliko časa, da zaradi obveznosti nimajo možnosti ustvariti družin ali pa se za otroke odločajo razmeroma pozno, kar vodi v vedno manjše število rojstev. Nizka rodnost skrbi tudi vlado, ki pa po Kawahitovih besedah ne stori dovolj, da bi mlade razbremenila in jim tako omogočila, da si ustvarijo družine. Težava je resna, saj Japonska zaradi vedno starejšega prebivalstva vse težje računa na hitrejšo gospodarsko rast. avstrija - V kraju Braunau am Inn Država želi zaseči Hitlerjevo rojstno hišo Hitlerjeva rojstna hiša v kraju Braunau am Inn ansa DUNAJ - Avstrijsko notranje ministrstvo je včeraj sporočilo, da preučujejo zakonske možnosti, da bi lastniku rojstne hiše nacističnega diktatorja Adolfa Hitlerja odvzeli lastniške pravice in nepremičnino prenesli v državno last. Tako bi preprečili, da bi hiša postala zbirališče Hitlerjevih privržencev ali neonacističnih skupin. Kot je pojasnil predstavnik avstrijskega notranjega ministrstva KarlHeinz Grundbock, so v zadnjih letih prišli do zaključka, da je razlastitev edina možnost za preprečitev uporabe zgradbe v namene različnih neonacističnih skupin. Načrt o razlastitvi vključuje tudi plačilo odškodnine lastniku hiše, s katerim je država od leta 2011 sicer v pravnem sporu. Ta je tudi eden od razlogov, zakaj želijo zadevo čim prej rešiti. Notranje ministrstvo ima veliko hišo z bledo rumeno fasado v najemu od leta 1972, med drugim pa jo je od- dajalo tehničnemu inštitutu in humanitarni organizaciji. Od leta 2011 je hiša, ki ima 800 kvadratnih metrov, prazna in najemnina v višini 4600 evrov je za ministrstvo postala breme. V Avstriji poteka razprava o usodi hiše, saj se mnogi bojijo, da bi postala zbirališče skrajnih skupin. Da bi to preprečili, so v najemno pogodbo vnesli določilo, da mora biti hiša namenjena socialnim ali izobraževalnim dejavnostim, ne sme pa postati muzej. Lastnik ima še vedno zadnjo besedo, kdo lahko najame hišo, in je pred dvema letoma zavrnil predlog, da bi jo oddali izobraževalnemu centru za odrasle ali kakšni drugi nevladni organizaciji. Adolf Hitler se je na naslovu Vorstadt 15 v kraju Braunau am Inn na meji z Nemčijo rodil 20. aprila 1889, v hiši pa je živel le nekaj let, nato se je njegova družina preselila.