Razvoj našega mesta ne bo zastal
Naše mesto slcer sestavlja pet občin, vendar v njem vrsto zadev urejamo enotno. Ne glede na to, kje stanujemo ali delamo, smo vsi Ljubljančani in s/ želimo, da bi se v našem mestu dobro počutili, pa tudl to, da bl se vsa njegova območja razvljala enako hltro. V želji, da bl naš tokratni novoletnl pogovor »mestno obvarvali«, smo zanj zaproslli predsednika izvršnega sveta skupščine mesta Ljubljane Hrvoja Draškovlča. LJubeznlvo se je odzval povabilu urednlštev IJubl/anskih občlnsklh glasll In v obširnem pogovoru z uredniki In novinarjl nanizal najbolj aktualne probleme našega mesta, orlsal delo Izvršnega sveta, spregovorll o usklajevanju potreb med obči-naml In še o marslčem drugem. Snovi za zapis Je bilo toliko, da Je bUo v njem mogoče zafetl le del vsega povedanega. S Hrvojem Draškovlčem smo se pogovarjali Janja Domitrovič, Slavko Gerllca, Nlko Isajevlč, Vlda Petrovčič In Darja Juvan, kl Je pogovor tudl prlpravlla za objavo.
Že pol leta ste predsednik izvršne-ga sveta skupščine mesta Ljubljane. Ta čas ste že utegnili spoznati mesto in njegovo problematiko. Kateri so po vašem mnenju tisti osnovni pro-blemi, ki tarejo LjubJjano?
Če skušamo izpostaviti nekaj najpo-membnejših problemov našega me-sta, je treba izhajati iz tega, kar smo zapisali v Ljubljani 2000 in v srednje-ročnem načrtu mesta. To je treba vze-ti za osnovo za to, ker sta skupščina mesta in izvršni svet zavezana, isto ve-lja seveda tudr za občine, da zapisano tudi uresničujeta. Iz teh dokumentov in iz tega, kar se je dogajalo letos, vi-dimo, da smo glavne probleme pravil-no ocenili, se jih ustrezno lotevali in tudi nakazali možnosti, kako iziti iz njih. Razumljivo pa je, da imamo v praksi težave, gospodarsko in družbe-no življenje je živ organizem in stvari se medsebojno prepletajo in povezu-jejo, kako vse tisto, kar smo se dogo-vorili, tudi uresničiti.
Ena najpomembnejših nalog: pospešiti razvoj ljubljanskega gospodarstva
Ena najpomembnejših nalog Ljub-ljane je kako se lotiti tako imenovane-ga prestrukturiranja proizvodnje, ka-ko ustvariti materialne možnosti za razvoj ozdov in s tem tudi našega me-sta, gre torej za to, kako ustvariti v gospodarstvu dohodek za družbene dejavnosti, stanovanjsko gradnjo, ko-munalne zadeve... Ves čas se pravza-prav vrtimo okoli vprašanja, koliko denarja nameniti za zdravstvo, šolstvo, kulturo, premalo pa se pogovarjamo kaj narediti, da bi ustvarili večji do-hodek.
Je torej pričakovati, da bo naš go-spodarski razvoj v prihodnjih letih smelejši? Katere naložbe načrtujemo v Ljubljani?
V  primerjavi s Slovenijo imamo v Ljubljani relativno še kar dosti investi-cijskih sredstev. Zadnji dve leti smo imeli več naložb kot poprej. Vendar pa so razni vzroki, mislim, pa da predv-sem tekoča ekonomska politika, če na-mreč nisi imel trajnih obratnih sred-stev, nisi smel investirati, pospešili proces, ki snio ga minula leta kritizira-li, to je razdrobljenost investicij. Tako imamo zdaj v Ljubljani le malo naložb, ki so predračunske vrednosti nad 500 milijonov dinarjev, nad milijardo di-narjev pa so vredne le naložbe v Lito-stroju, Velani, Avtomontaži in Unis TOS. To pa mislim, da ni dobro. Veči-na drugih programov iz dogovora o temeljih planov, z izjemo sozda Kemi-je, Leka in Litostroja, je še v fazi pred-projektov, tako da se je bati, da ne bodo uresničeni.
Brez strokovnjakov ne bo napredka
V izvršnem svetu smo prepričani, da v gospodarstvu napredka ne moremo zagotoviti le z boljšo organiziranostjo in učinkovitostjo dela. Potrebujemo investicije v opremo in v kadre. Cokla našega razvoja je velikokrat omenjena neugodna struktura kadrov, še tisti strokovnjaki pa, ki jih imamo, večino-ma niso v gospodarskih organizacijah. Prav zato nasprotujemo neselektivne-mu zmanjševanju sredstev za izobra-ževanje. Brez večjih vlaganj na tem področju, ne moremo priti do kadrov.
Delež Ijubljanskega gospodarstva v slovenskem izvozu je precejšen. Vendar smo letos izvozili za 4 odstot-ker tnanj kot lani.
V Ljubljani smo za izvoz doslej veli-ko napravili, vendar ne lani in ne letos plana nismo uspeli uresničiti. Zaveda-mo se, da smo ga postavili preveč am-biciozno, čeprav so bila opozorila iz združenega dela. Poglejte: v petih letih smo v Ljubljani podvojili konvertibil-ni izvoz iz 200 milijonov dolarjev na 400 milijonov. Če pogledamo letošnje podatke vidimo, da je industrija na konvertibilni trg izvozila več kot lani, prav tako trgovina, da zastoja pa je prišlo v kmetijstvu, transportu, grad-beništvu in poslovno tehničnih stori-tvah. Tudi takih poslov, kot je bil na primer od Slovenija ceste Tehnika v Iraku, ni več. Mi pa še vedno primerja-mo naš izvoz na to nerealno osnovo.
Kakšne pa so izgube v ljubljan-skem gospodarstvu?
V  Ljubljani izgub, če odštejemo ti--ste, ki so sezonskega značaja v turizmu in prometu, in tiste, ki so posledica tekoče ekonomske politike, kot na pri-mer v Žitu, ^korajda ni. Mislim, da je to dejstvo celo slabo. Če ima delovna organizacija večjo izgubo, se v njej sa-mi, občini in mestu, stvari poskušajo reševati. Tako pa imamo v Ljubljani v devetih mesecih tega leta 86 ozdov, v katerih je zaposlenih okoli 19.000 de-lavcev, ki so imeli povprečno mesečno izplačilo pod 90.000 dinaijev. Med ryi-mi so kolektivi, ki niso najemali poso-jil, so izvozno uspešni, večina od njih nikoli ni imela nikakršnih privilegijev, kot na primer Rašica, Pletenina, Maxi-market, Angora, Modna hiša, Dekora-tivna in drugi. Zaenkrat se v občinah še ne pogovaijamo o tem, kaj narediti, da bi te delovne organizacije prigospo-darile večje osebne dohodke.
Drugi, poleg prestrukturiranja go-spodarstva in kadrov, večji problem Ijubljane, pa je celotna infrastruktura mesta. To tudi najbolj žuli občane, saj imajo tu življenjske interese.
Problem Ljubljane tudi infrastruktura
V zvezi s tem Ljubljančane ta čas živo zanima, kako se bomo lotili pro-blemov, ki smo jih hoteli reševati s samoprispevkom?
Računali smo, da bomo približno četrtino denarja za ta program dobili s samoprispevkom. Zdaj bomo morali napraviti rebalanse planov vseh sisov, vendar sredstev, ki so izpadla z neiz-glasovanjem samoprispevka, ne bo mogoče nadomestiti. Izvršni svet bo trdno stal na stališču, da tega denaija ne bomo nadomeščali s poviševanjem prispevnih stopenj. Posebna delovna skupina bo naredila oceno, kakšne so naše zdajšnje materialne možnosti, nato pa bomo pripravili strokovni predlog za spremembo planskih do-kumentov. V njemu bomo predlagali prioritetni vrstni red in tudi kaj naj izpade. Če sem konkreten, v izvršnem svetu smo se odločili, da bomo reše-vali najprej nekatere ekološke ob-jekte.
Prednost bo imela deponija na Bar-ju, smo pa pred dilemo, kaj s central-no čistilno napravo v Zalogu in s či-stilno napravo na Toplarni. Obe čistil-ni napravi sta izredno dragi, projekta sta že v končnih fazah, verjetno bo treba glede na razpoložljivi denar, teh-nične in strokovne možnosti, narediti selekcijo. Če bo konec prihodnjega le-ta elektrogospodarstvo pričelo s pre-novo kotlov v Toplarni Moste, mora-mo hkrati pričeti tudi z ekološko sa-nacijo Toplarne. Če pa pogledamo z denarnega   vidika,   vidimo,   da   ima
vsak sis svoj denar, vsak svoj pred-nostni vrstni red, mi pa se zdaj trudi-mo, kako za ta infrastrukturni ekolo-ški program pripeljati denar v en ža-kelj. V izvršnem svetu bomo storili vse, da bo o tem strokovnem predlo-gu potekala najširša javna razprava, ki naj bi se predvidoma pričela marca drugo leto.
Ali bo neuspel IV. samoprispevek vplival na boljše delo komunalnih služb. Je tu pričakovati kakšne kon-kretne ukrepe?
Vsi se strinjamo, da je treba nado-mestilo za izpadla sredstva iz samo-prispevka najprej iskati v učinkovitej-ši porabi denaija, ki je na voljo. V skupščini in na izvršnem svetu smo razpravljali, da je treba zaostriti nad-zor nad porabo denaija v komunalni
skupnosti in drugih sisih. Usposobili naj bi komunalno skupnost, da bi sa-ma spremljala izvajanje planov, bolj pa bo treba kontrolirati njeno delo, to je odvoz smeti, izvedbo investicij, skratka, popraviti stvari, ki jih občani upravičeno /kritizirajo.
Pripravlja se povišanje cen komu-nalnim storitvam. Je to v kakšni zve-zi z neuspelim referendumom?
Ne glede na izid referenduma bi v začetku prihodnjega leta prišlo do po-dražitev komunalnih storitev. To ni-kakor ni reakcija na neuspeli referen-dum, marveč smo preprosto v položa-ju, da to moramo storiti.
Promet, preskrba, stanovanja
Promet v Ljubljani, tako v strogem središču kot v predmestju, sodi tned najbolj pereča vprašanja kvalitete življenja Ljubljančanov. Ali lahko pričakujemo odločnejše premike v tej smeri?
Vemo, kakšen je prometni položaj v Ljubljani. Ceste so slabe, poseben pro-blem je parkiranje. O tem smo se po-govaijali na seji skupščine 4. decem-bra. Predvideno je, da bi iz sredstev nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča in s pomočjo izvajaJcev del izpeljali program gradrye parkirnih hiš v ožjem središču mesta. Drugače problema ni mogoče rešiti. Poleg tega pa mislimo odločno vztrajati pri izva-janju vseh predpisov. Novi stanovanj-ski in poslovni objekti bodo morali imeti tudi primerno število parkirnih mest. Je pa razreševanje komunalnih
zadev in s tem tudi prometa usodno povezano z plačevanjem prave cene za uporabo mestnega zemljišča. Če tega ne bomo uveljavili, se bomo material-no onemogočili za urejanje teh najbolj vitalnih problemov našega mesta.
Ljubljana je bila doslej tned najbo-lje oskrbljenimi mesti v Jugoslaviji. Kaj lahko pričakujemo v prihodnje?
Preskrba Ljubljane bo tudi v pri-hodnje najmanj taka kot je bila doslej, to je dobra. Ta trenutek in tudi v per-spektivi v preskrbi z energetskimi viri ni pričakovati težav. Rjavega premoga sicer ni, so pa na razpolago druge vr-ste. Tudi mesa je, razen svinine morda, dovolj. Prek sisa za preskrbo, s kratko-ročnimi krediti nekaterim proizvajal-cem, z vlaganjem v družbene farme, želimo denar, ki ga v Ljubljani združu-
jemo za ta namen, najbolj smotrno po-rabiti za zagotovitev dolgoročne oskr-be mesta.
V Jugoslaviji se pripravlja akcija gradnje 30.000 stanovanj - Kako se bomo mi vključili v to?
Stališče o tem je IS povedal samo prek mojega ekspozeja na zadnji seji skupščine. Dejstvo je, da v Ijubljani^ glede na prejšnja obdobja gradimo ze-' lo malo stanovary. Na osnovi proiz-vodnega principa pripravljamo grad-njo tisoč stanovanj v Župančičevi ja-mi. To bo edina večja soseska, ki bo zrasla v tem srednjeročnem obdobju. Od 30.000 stanovanj pa naj bi jih v Ljubljani zgradili 1100. Na skupščini sem povedal, da gradnji za trg ne na-sprotujemo, vendar naj se za to zagoto-vyo boljši pogoji.
Da bi si bolj zaupali
Ker je to novoletni pogovor, kaj bi zaželeli Ljubljančanom v prihod-njem letu?
Predvsem bi želel, da bi s skupnimi močmi uspešneje reševali vse to, kar nas tare, pri tem pa upoštevali čas in prostor, v katerem živimo. Tudi veliko majhnih premikov na številnih točkah bistveno pripomore k boljšemu počut-ju v našem mestu. Predvsem moramo utrditi medsebojno zaupanje. Želim tudi, da bi javnost s konstruktivnimi predlogi, ne samo s kritikami, oprav-ljala pritisk na upravne organe in na vse tiste službe, ki so odgovorne za naše mesto. Prepričan sem, da kljub težkim časom, zastoja v razvoju Ljub-ljane ne bo.