RADIO
I T^T T T rt ]
Per 2015/2010
II
iiimim im milil ii<
10031705
■1
MISS!
7*
u
h
sl
COBTSS s
Ajdovščina • 15 januar 2010 • številka 92 • 8100 izvodov • cena 0,00 €
Noč dolgih nosov
Pravijo, da med mladino po Ajdovščini kroži kar precej opojnih substanc in posledično tudi drugih lumparij. Floskulam, kako da morajo več na tem področju narediti starši, šole, socialne ustanove, organi pregona in še kdo, očitno ne verjame več niti Marjan Poljšak. Ajdovski županje zato pred časom naplavil idejo, da bi uvedli v občini nekakšne mladinske vodnike, animatorje, vzgojitelje in športne 0rS4nizatorje v eni osebi, ki bi se ukvarjali z mla-v najbolj občutljivih časih njihove duhovne in fe/esne rasti, jih zaposlili s pozitivnimi vsebinami in jih na ta način odtegnili brezdelju in pogubnim vplivom ulice. Saj veste, zdrav duh v zdravem telesu ... Inovacijo je Poljšak pospremil z zanimivo mislijo, da bi te dušebrižnike mladih (ali kakorkoli bi se že imenovali) plačevala država, saj bi moralo biti tudi državi do tega, da ima zdrave državljane ... Nekoliko modificirano različico županovega predloga skušajo spraviti v življenje na ajdovski športni zvezi (glej pogovor s predsednikom zveze Milošem Popovičem na strani 4).
'Smeh je pol zdravja', pravi star pregovor. Marija Merljak, strokovnjakinja za zdravo prehrano (po rodu z Malega polja pri Colu), praktično vsako predavanje in tudi rubriko 'Iskrice zdravja' na Radiu Nova sklene s pozivom, da se ob vseh prizadevanjih za zdrav jedilnik še prešerno nasmejimo, čim-večkrat dnevno. Tudi strokovnjakinja Pečaverjeva je pred dnevi v reviji Ona, ko je govorila o razstrupljanju organizma po preobilnih prazničnih kulinaričnih radostih, ob večji telesni dejavnosti, izogibanju stresu, celo meditaciji, med pomembne dejavnike očiščevanja čisto resno uvrstila tudi zajetno porcijo smeha.
Po znameniti Gaussovi krivulji, ki ponazarja standardno normalno porazdelitev v statistični populaciji, bi moralo biti ob enem procentu zelo zadrtih prebivalcev prav tolikšen odstotek šaljivcev (na drugi strani zvonaste krivulje). Za ajdovsko občino to pomeni, da premore okrog 180 ljudi, ki so vedno dobre volje, ki so v vsakem trenutku prir-pavljeni uganjati razne fokseljne, da bi nasmejali svojo okolico. Številka je ravno pravšnja - samo ustrezno bi jih morali razporediti - po vseh krajevnih skupnostih, šolah, ustanovah, podjetjih, po enega še na občino in upravno enoto, najbrž pa še na konce blagajn v nakupovalnih središčih ... Seveda bi te šaljivce osvobodili siceršnjih delovnih obveznosti, da bi se lahko po novem povsem posvetili svojemu poslanstvu. Postali bi takorekoč profesionalni 'smehmakerji'. In kdo bi jih plačeval? Država, jasno, ministrstvo za zdravje, saj mora biti Miklavčiču do tega, da se zdravstvena blagajna ne prazni po neumnosti, samo zato, ker se ljudje premalo smejemo.
Bojim se, da bova oba s Poljšakom s svojima predlogoma ostala z dolgima (in ukrivljenima) nosovoma. Kot sva se morala oba obrisati pod nosom za muzejske zbirke v znamenitem ajdovskem stolpu s cinami in za letno gledališče v ajdovskem gradu (glej stran 2). On kot župan, jaz kot občan!
Edvard Pelicon
Decembra
povodenj.
januarja zimska idila.
Blagoslov in žegnanje.
—MUH
da bomo leta 2010 na konju.
dogodki
Vodenje Severnoprimorske mrežne regionalne razvojne agencije se iz
'Bataglioni speciali'
V’
Končno
moins ^
zadoščenje!
V Uradnem listu številka 72 z dne 18. 9. 2009 je objavijerici s memba 2. člena Zakona o žrtvah vojnega nasilja.
Ajdovščine seli v Idrijo
Razvojna agencija ROD je s koncem leta 2009 zaključila svoj dveletni mandat vodenja Severnoprimorske mrežne regionalne razvojne agencije. Ta od leta 2000 deluje kot mreža štirih, med seboj enakopravnih, razvojnih agencij. Vanjo so vključene: Razvojna agencija ROD iz Ajdovščine, RRA severne Primorske d.o.o. Nova Gorica s sedežem v Vrtojbi, Posoški razvojni center (PRC) iz Tolmina in Idrijsko - Cerkljanska razvojna agencija d.o.o. - ICRA iz Idrije.
evernoprimorska mrežna regi-kJonalna razvojna agencija je ena izmed 12 regionalnih razvojnih agencij v naši državi, njen 'mrežni' način delovanja pa je specifičen, saj agencije delujejo na principu projektnega sodelovanja in mrežnega vodenja, kar pomeni, da si status regionalne razvojne agencije izmenjujejo vsaki dve leti. Vsaka izmed agencij pa je stalno zadolžena za koordiniranje enega izmed področij izvajanja regionalnega razvojnega programa: podeželje - ROD, človeški viri - PRC, okolje, prostor in infrastruktura - ICRA, gospodarstvo in turizem pa RRA.
V vlogi regionalne razvojne agencije je Razvojna agencija ROD v obdobju 2008 - 2009 predstavljala strokovno in administrativno podporo Svetu regije
pri izvajanju regionalnega razvojnega programa in pri reševanju vseh ostalih perečih problematik, ki se tičejo celotne regije. Svet regije se je v letu 2009 sestal kar šestkrat, enkrat se je sestal tudi Regionalni razvojni svet severne Primorske. Veliko časa in energije je bilo vloženega v pripravo Izvedbenega načrta regionalnega razvojnega programa za triletno obdobje 2010 - 2012, katerega ključna vsebina so prioritetni regionalni projekti, ki se bodo prijavljali na javni poziv za pridobitev nepovratnih sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj iz vira Operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov - razvojne prioritete 'razvoj regij', prednostne naloge 'regionalni razvojni programi'. Leto 2009 je bilo
Razvoj podjetništva, podeželja in človeških virov.
Razvojna agencija ROD
GregorSičova 20, 5270 AjdovSčina, Slovenija T 38 53 800 E: ra ro«J@sfol.net, W: www.rs-rod.ai
■	Storitve podjetniškega cenita VEM Ajdovščina
»Vavčerski sistem svetovanja
•	Informacije o domačih in tujih javnih razpisih
■	Informacije o nacionalnih in evropskih razvojnih programih tar finančnih spodbudah
•	Status regionalne razvojna agencije Severne Primorske {Goriške statistične regije)
tudi v znamenju priprave projektov na razpise Programov Evropskega teritorialnega sodelovanja, tudi na čezmejni program s sosednjo Italijo. Svetu regije, ki ga sestavlja vseh 13 županov občin Goriške statistične regije, pa še ni uspelo najti soglasja glede regijskega sistema gospodarjenja z odpadki in to bo ena izmed ključnih nalog naše regije v tekočem letu.
Razvojna agencija ROD
Razvojna agencija ROD je eden izmed dvanajstih partnerjev v projektu CivPro - Regional Strategies for Disaster Prevention, ki je sofinanciran iz programa Interreg IVC. Projekt se bo začel izvajati v januarju 2010 in bo trajal tri leta. Projekt zasleduje drugo programsko prioriteto: Okolje in preprečevanje tveganj in znotraj nje tematiko: Naravna in tehnološka tveganja (vključno s podnebnimi spremembami). Projekt se vsebinsko nanaša na področje civilne zaščite, zlasti na izmenjavo izkušenj in znanj s področja razvoja regionalnih usmeritev in strateških pristopov ter modelov za preprečitev in zmanjšanje potencialnih groženj in škode za prebivalstvo, lastnino,
okolje in družbo kot celoto, ki jih lahko povzročijo naravne in druge nesreče ter katastrofe.
Goriška regija j e glede naravnih nesreč najbolj ogrožena regija v državi. Po besedah poveljnika Občinskega štaba Civilne zaščite g. Igorja Benka reševalci vseh služb v naši regiji opravijo bistveno več intervencij kot v drugi regijah, saj živimo na stičišču mediteranskega in celinskega podnebja, zato se na našem širšem območju pojavlja največ vremenskih ujm. Regija je tudi potresno zelo občutljiva, po-
leg tega pa se sooča z zemeljskimi plazovi' in velikimi požari v naravi, veliko je tudi gorskih, jamarskih in padalskih nesreč.
Vodilni partner v projektu je grško ministrstvo za notranje zadeve, sekretariat za civilno zaščito. Iz Grčije prihajata dva partnerja, ostali partnerji v projektu pa so iz Madžarske, Romunije, Poljske, Bolgarije, Španije, Belgije, Cipra, Slovaške, Slovenije in Portugalske.
INTERREG IVC
INNOVATION A 6NV>RONMgW V rebions or euftops shasimo Solutions
Vedoželjni Lokavčani
Ljudska univerza Ajdovščina izvaja v Lokavcu Usposabljanje za življenjsko uspešnost - Izzivi podeželja, v katerega je vključenih 38 Lokavčanov. 120 - urni program je razvil Andragoški center Slovenije, teme pa so sooblikovane skupaj z udeleženci programa. Vezane so na prepoznavanje in vrednotenje lastnih potencialov ter na boljše izkoriščanje različnih dejavnosti, ki jih ponuja podeželsko okolje.
T^\o sedaj so udeleženci opravili 35 _L/ur predavanj iz italijanščine in aranžiranja, pravkar pa poteka sklop predavanj iz računalništva. Ta bo marsikateremu udeležencu odprl okno v svet elektronskih novic, sporočil in mogoče tudi zabave.
Do junija se bo zvrstilo še nekaj zanimivih sklopov predavanj, kot so zdrava prehrana, urejanje okolice hiše na podeželju, bio vrtnarstvo in zeli-ščarstvo.
Vsi programi so brezplačni, saj je Ljudska univerza Ajdovščina pridobila možnosti črpanja Evropskih sredstev, v letih 2008 - 2010 pa je uspešno kandidirala tudi na javnem razpisu za Sofinanciranje programov za zviševanje ravni pismenosti.	LUA
to spremembo se tudi Primorce, k3ki so bili nasilno aretirani in poslani v posebne prisilne delovne čete italijanske vojske (bataglioni speciali), smatra za slovenske državljane ter se jim tako prizna pravico do statusa žrtve vojnega nasilja. Sprememba zakona se uporablja od 1. 1. 2010 dalje.
Na upravnih enotah so že na razpolago posebni obrazci, ki jih je potrebno izpolniti za pridobitev statusa in ugodnosti, ki jih ta status prinaša. Obrazec pa se lahko dobi tudi na e -portalu Upravnih enot. Prizadetim Primorcem, ki jim je bila vloga za določitev statusa že pred leti neupravičeno zavrnjena, se tako popravlja dolgoletna velika in nesmiselna krivica. Za mnoge je žal prišla prepozno!
Večinoma mladoletni Primorci, stari 16 in 17 let, so bili aretirani s strani italijanskih oblasti in internirani v posebne delovne čete italijanske vojske. V teh delovnih četah so morali opravljati najrazličnejša težka fizična dela za potrebe italijanske vojske. Po ocenah je bilo v delovnih bataljonih 30.000 Primorcev, seveda tudi veliko mladeničev iz Vipavske doline.
vec ici piizaucvdid __ 1J.,Flavo hke krivice. Podatke, ki so služil' obravnavo in sprejemanje sprem' be zakona je primorskim poslance ki so vlozih predlog za Spremem: zakona, zbral in predložil Član Z za Primorsko Branko Čermeir Šempetra pri Novi Gorici « - J dal predsednik ZZP Pavel V-^ ^°N
e-i, * 7
podatke o aretaciji, služenju in trplj
nju Primorcev v teh prisilnih ^
četah. Zbrani podatki so služili za nr pravo razstave fotografij s ko ^ eksponati m spremnim besedilom k je gostovala po celi Primorski tudi -Ajdovščini m povsod m poželi mno zanimanja. »Skupaj z j^ansk
speciali - kalvarija priLrZ i doletnikov. Prav izdaja
razstava sta pomagali ust vadi
vo j velik pritisk, ki je na koncu peljal do spremembe zakona,« d(
Stolp s cinami 'padel'
Občina Ajdovščina si je veliko obetala od razpisa Minist	i
kulturo za razvojne investicije v javno kulturno infrastrukf5^0 I katerem bi pridobili denar za novo vsebino zaščitnegaUr0/ k Ajdovščine, stolpa s cinami, ter grajskega vrta.	znaK
A se ni izšlo - komisija je ajdovski ZtLvlogi prisodila 55 točk, kar je bilo bistveno premalo, da bi prišli do denarja.
Nič ni pomagalo niti 'lobiranje' ajdovske občine ob obisku kulturne ministrice Majde Širca pred časom v Ajdovščini. Stolp s cinami naj bi po idejnih zasnovah dobil vsebino - sedanjo 'votlost' in popolno nefunkcionalnost (razen kot največkrat foto-
grafiranega motiva Ajdovščine'! »
zapolnili v več nadstropjih. Stolp g, * je višji od ostalih obrambnih stol V rimske castre, saj so ga v srea^ veku graščaki nadvišali, tako d fc’ v stolpu lahko etažno predstavili dovino ajdovske industrije in d V zapuščino večtisočletnega Jji ob Hublju, vključno s JO znamenitih Ajdovcev. Nla v V. I1 bila razgledna ploščad, prostorn » v stolpu našel še turistično infW cijski center. Grajski vrt naj bi ^ fH1 prizoriščni prostor z odrom i|°v5« spremljevalno infrastrukturo Za l prireditve vseh vrst, s kar 1600 sed# Za potrebe razpisne dokumentacije 5° pred časom opravili tudi arheologi izkopavanja, ki pa, poleg naplavj(,. niso razkrila prav veliko. Naložba ie ocenjena na 1,8 milijona evrov obč»' naje tudi že vložila vlogo za gradbe^ dovoljenje.
Načrti so, denarja ni. Čakali bodo 7 nove razpise. A kaj, ko se zaradi volil' nega leta mudi!
dogodki
Zadružni cunami
Vipava, 8. januarja - Na decembrski skupščini imenovan upravni odbor Kmetijske zadruge Vipava je na dopisni večerni seji (ne)pričkovano razrešil direktorja Branka Tomažiča. Zato je Tomažič naslednji dan dopoldne v domačem Vrhpolju sklical tiskovno konferenco in predstavil svoje poglede o stanju v Kmetijski zadrugi Vipava, družbi Agroind in Hranilno kreditni službi Vipava.
pogorišču Agroinda nekdo ustvaril svojo klet. Tomažič z imeni ni hotel postreči.
Na Tomažičevo tiskovko je s proti-tiskovko takoj odgovorilo novo vodstvo kmetijske zadruge Vipava. Po besedah njenega predsednika Janeza Valiča je imel Tomažič v skoraj osmih letih dovolj časa za ureditev razmer.
Sodu pa je izbilo dno dejstvo, da seje Tomažič še v četrtek v Ljubljani pogovarjal o prodaji lastniškega deleža zadruge v Agroindu, pa čeprav za to ni imel pooblastil. Tomažič odgovarja, daje bi bila pogodba s Koroškimi trgovinami koristna tako za zadrugo kot za Agroind, Valič pa ni bil povsem jasen, ali se bodo s Korošci še pogovarjali. Meni, da morajo najprej sami poskušati rešiti tako zadrugo kot Agroind. Valič je še dodal, da bodo v kratkem sklicali skupščino Agroinda
T)o Tomažičevem mnenju so nje-r govo razrešitev povzročile sile, ki delujejo iz ozadja in si prizadevajo spraviti v stečaj tako zadrugo kot Agroind. V stečajnem postopku naj bi se za majhne denarje dokopali do uspešno delujoče hranilnice in jo naprej mastno prodali ter s tem zapolnili svojo finančno luknjo. Podobno bi na
in izvolili nov nadzorni svet, ki bo potem izbral novo upravo. Dotlej pa bodo v Agroindu temeljito prevetrili stroške. Glede na obseg proizvodnje naj bi bilo v kleti in mlekarni 20 do 30 zaposlenih preveč. Zadrugo po razrešitvi Tomažiča začasno vodi Adrijana Lisjak iz Štanjela.
E. Pelicon
Žegnanje konj - enajstič!
Vipava, 26. decembra 2009 - Društva Doli iz Lokavca je v Vipavi pripravilo tradicionalno žegnanje konj, saj je vipavski patron sv. Stefan tudi zavetnik konj. Tudi letos se je v Vipavi zbralo 2000 obiskovalcev, vreme pa je bilo letos vsem zelo naklonjeno.
menzijo 26. decembra, na Štefanovo, leta 1990. Slovesnosti se je seveda udeležila tudi poslanka Eva Irgl, bližnja soseda cerkve sv. Štefana, medtem ko je bil mag. Ivan Princes na prireditvi v dvojni vlogi - kot župan in kot dežurni veterinar!
E. Pelicon, foto arhiv društva Doli
T)o besedah predsednika društva JT Doli Borisa Blažka so tudi letošnje žegnanjfe pripravili tako, kot veleva stara tradicija in so jo ponovno obudili pred enajstimi leti. Se pa je sprevoda po vipavskih ulicah do cerkve sv. Štefana udeležilo nekaj manj konj kot prejšnja leta. Običajno je v Vipavo prišlo okoli sto konj, tokrat pa 'le' 60. Blažko pojasnjuje, da so mnogi lastniki svoje konje pustili v domačih hlevih, ker niso še imeli urejenih vseh papirjev. Po novih predpisih morajo biti vsi kopitarji označeni in vpisani v Centralni register kopitarjev, kar zagotavlja sledljivost in izvajanje rejskih in zdravstvenih programov (Izdajatelj .
identifikacijskega dokumenta za vse konje lipicanske pasme je Kobilarna Lipica, za vse ostale kopitarje pa Veterinarska fakulteta).
Kljub vsemu so lahko obiskovalci pasli oči na ozaljšanih konjih in vpregah ter domiselno opravljenih konjenikih. Ob znanih domačih rejcih je v sprevodu sodelovala tudi vprega iz kobilarne Lipica, pa tudi voz iz zbirke Goriškega muzeja je bil na ogled.
Obred žegnanja je opravil koprski pomožni škof dr. Jurij Bizjak, slavnostne besede pa je zbranim namenil evropski poslanec dr. Milan Zver, ki je ob pomembnosti ohranjanja tradicij spomnil tudi na osamosvojitveno di-
Kraljica odložila diadem
Zemono, 8. januarja 2010 - Ob koncu kraljevanja vinskemu dvoru Slovenije za leto 2009 je Karolina Kobal pripravila na dvorcu Zemono poslovilno druženje.
T J sliki in besedi je izbrani vinski
V družbi predstavila njeno pestro delo vinske kraljice v lanskem letu -od kronanja, nastopov na sejmih, vinskih festivalih in drugih prireditvah doma in v tujini, ob boku visokim državnikom, pa na martinovanjih (tudi na štirih v enem dnevu) širom države in še posebej na dogodkih v domačem Vrhpolju.
Na izust je z njej lastno prisrčnostjo in neposrednostjo, pa tudi z retorično spretnostjo, posredovala pripoved uspešne vinske kraljice in večkrat na odprti sceni požela aplavze odobravanja nabito polnega zemonskega dvorca, z županom Ivanom Princesom na čelu. Ni kaj, Karolina je svojim naslednicam postavila visoke standarde in dokazala, da vloga slovenske vinske kraljice ni le sama sebi namen.
Od kod vrhpoljski vinski kraljici veščina sproščenega medijskega nastopanja, sta pokazala dva kratka filmčka, v katerih Karolina igra no-
silni vlogi in sta dodobra nasmejala že tako dobro razpoloženo zemonsko občinstvo. V društvu Teodozij so ju posneli, še preden je Karolina postala slovenska kraljica.
Kot priznanje njenemu poslanstvu jo je Evropski red vitezov vina sprejel za častno članico in na Zemonu je, ob prisotnosti viteza Jožka Ambrožiča, podpisala pristopno izjavo (na fotografiji). Za glasbeno kuliso srečanja so poskrbeli vrhpoljski godbeniki, Pihalni orkester Duka, ki ga je Karolina imenovala za kraljičino godbo. Za vinsko podporo so se trudili vrhpoljski vinarji, z vsemi vitezi in someljeji, in seveda vipavska klet, katere pinelo je Karolina že na začetku mandata izbrala za kraljičino vino. Seveda je bilo srečanje priložnost za besede zahvale in darila karolini, ki so jih poleg naštetih izrekli še vrhpoljski gasilci, krajevna skupnost, številni posamezniki ...
Edo Pelicon
Kraški korec_c Rodos korec
W' f f $ f*: I *
WmmmM IJ
*.
Soški korec	Korintos korec
Korec je primeren za različne arhitekturne stile, od družinske hiše do velikih poslovnih objektov. Ne potrebuje dodatnih premazov ali zaščite in ob pravilni vgradnji zagotavlja visoko trajno vrednost objektov.
Korec
Barvana kritina
Miloš Popovič, predsednik
A * I	N'
Športne zveze Ajdovščino
Šoortna zveza Ajdovščina (ŠZA) je osrednja društvena športna organizacija v občini Ajdovščina in sočasno krovna organizacija društveno organiziranega športa v občini. Deluje na principu prostovoljnosti in nepridobitnemu združevanju posameznikov, športnih društev in klubov.
O portne zveze šo sicer izgubile O funkcijo neposredne delitve denarja športnim društvom, vendar so še vedno v veliko pomoč lokalnim skupnostim pri urejanju področja športa. Predsednik Športne zveze Ajdovščina je od leta 2007 Miloš Popovič, predan tako nogometu kot tudi futsalu, saj je bil do lani trener mlajših selekcij pri Primorju, je pa tudi dolgoletni predsednik futsal kluba Kix iz Ajdovščine. Ob prevzemu odgovorne funkcije ga je čakala temeljita reforma zveze, v skladu z novonastalo zakonodajo. Dovolj razlogov za pogovor o trenutni 'kondiciji' ajdovske krovne športne organizacije.
Kakšen je torej pomen Športne zveze na lokalni ravni?
Skladno z reformo ŠZA, ki smo jo zastavili leta 2007, smo na skupščini leta 2008 sprejeli tudi plan dela in vizijo razvoja športa do leta 2011. Do sedaj smo opravili precej ključnih nalog, ki so uredile omenjeno področje. Prva naloga ob začetku mojega predsedovanja je bila ureditev internega delovanja ŠZA, takoj za tem pa sprememba pravilnika za dodelitev denarja športnim društvom. V pravilniku smo določili spremenljivke, katere določajo prednostne športne panoge v lokalni skupnosti. Decembra 2008 smo tudi oblikovali model in sistem delitve ur pri uporabi športnih površin in objektov.
Kako je zdaj urejeno financiranje športnih društev v občini Ajdovščina?
Občini kot financerju moramo argumentirati potrebe športnih društev. Tako smo na podlagi plana dela 2008 - 2011 ter odločitev predsedstva uspeli, v sodelovanju z občinsko upravo, v občinskem proračunu zvišati delež denarja za šport z 0,7 % na 1,2 %.
Kakšen je odnos med Zavodom za šport in Športno zvezo Ajdovščina?
Javni zavod za šport se ukvarja pretežno z upravljanjem športne infrastrukture. Zakonodaja predvideva tudi druge naloge javnih zavodov, med drugim opravljanje strokovnih in administrativnih nalog za športne zveze. Sodelovanje je dobro, Športna zveza zastopa interese športnih društev in z upravljalci športne infrastrukture skuša zagotoviti kar se da optimalne pogoje za izvedbo* programov športnih društev.
Kako še poteka pomoč športnim društvom?
Poleg tega in zavzemanja za denar iz občinskega proračuna poteka še veli-
ko dejavnosti. Razdelili smo jih v tri sklope - pomoč in obveščanje društev o javnih razpisih, organizacija izobraževanj in seminarjev ter organizacija promocijskih športnih prireditev za potrebe članic.
Oblikovali smo model obveščanja športnih društev o javnih razpisih, tako po elektronki pošti, SMS sporočilih ter s posebnim informatorjem, ki smo ga začeli izdajati v novembru lani.Politika, ki smo si jo zadali ob reformi, je črpanje denarja iz drugih virov - državnih kot evropskih. Kar pomeni oplemenititi sofinanciranje športnih društev in njihovih projektov iz ostalih virov. Po domače rečeno, občina financira semena in zemljo, traktor pa naj si društva pridobijo na javnih razpisih na državni in evropski ravni.
Kaj pa EU skladi ?
»Vprašanje na mestu,« bi odgovorili člani predsedstva. Tukaj se denar razporeja po državnih ter regijskih koordinatorjih nevladnega sektorja, dre za tako imenovano kohezivno politiko delitve denarja.
Kar pomeni...
... da je denar porazdeljen na posamezne regionalne ali nacionalne institucije nevladnega sektorja. Namenjen je promociji, predvsem pa izobraževanju nevladnih organizaciji kot so društva in zveze društev. ŠZA je včlanjena in zelo dobro sodeluje z Zvezo za šport otrok in mladine ter Fundacijo BIT Planota. Namen vsega tega je dvigniti raven znanja, da se lahko tudi nevladni sektor postavi v enakopraven položaj vladnim ustanovam in s tem izboljšuje stanje civilne sfere na lokalni in nacionalni ravni.
Kakšna izobraževanja organizirate?
Trudimo se, da bi člane čimbolj osveščali in seznanjali na vseh področjih - bodisi pri strokovni pripravi športnikov kot pri zakonodaji, ki ureja delovanje športnih društev.
Kakšen učinek imajo promocijske športne prireditve?
No, kot vsaka stvar imajo tudi prireditve rep in glavo in so del tako nacionalnega programa športa kot tudi pravilnika LPŠ na lokalni ravni. Skladno s tem smo oblikovali tudi merila in pravilnike za organizacijo teh prireditev.
Podelitev priznanj najboljšim našim športnikom je prireditev, ki je namenjena dodatni promociji rezultatov. Gre za pozornost in simbolno oddol-žitev domačim športnikov, odnos do njihovega truda, truda njihovih staršev, ki jih pri tem podpirajo, ter domi-
cilnim športnim društvom, v katerih se kalijo ali so se kalili.
Prireditve smo zasnovali tudi tako, da s popularizacijo določenih športov pomagamo klubom pri pridobivanju novih članov. V zadnjih letih smo se povezali z Olimpijskim komitejem Slovenije, s katerim organiziramo male olimpijske igre. V letu 2009 smo jih izpeljali v sodelovanju z OŠ Šturje. Računam seveda, da bo projekt dobil še večje razsežnosti.
Kakšne cilje imate za leto 2010? Ciljev je ogromno! Športna zveza je komaj ponovno zaživela in si pridobila svoj status. Poleg tekočega dela se zavzemamo za zaposlitev dveh profesionalnih trenerjev, za katera bi 80 % denarja zagotovilo Ministrstvo za šolstvo in šport, razliko pa bi pokrili z denarjem občinskega proračuna. Do konca mandata je še približno leto in pol do takrat moramo izpeljati zastavljene cilje.
Kakšen pomen ima zaposlovanje strokovnega kadra na področju športa?
V	kolikor se nam bodo stvari izšle, ima zaposlovanje oziroma profesionalno delo v športu velik vzgojno strokovni pomen. Gre za strokovne delavce v športu, ki se bodo ukvarjali izključno z delom mlajših selekciji, to pa so otroci in mladina. Torej v obdobju, ko mora biti delo strokovno kar se da najbolje zastavljeno. Brez kakovostne organiziranosti in dela mladinskega pogona ne moramo pričakovati rezultatov in trajnega razvoja športnikov oziroma njihovih prirojenih sposobnosti. Hkrati je šport najučinkovitejša preventiva pred družbeno deviantnimi pojavi.
V	informatorju je bilo opaziti zanimivo reklo - Višje zmoremo sku-
paj ...
Rek ni samemu sebi namen. Za konstruktivno delovanje združenja športih društev je nenazadnje potreben napor in sodelovanje vseh. Idealno bi bilo, da bi bila vsa športna društva iz občine včlanjena v zvezo in tudi dejansko prispevala k razvoju športa. Športna društva naj čim bolj učinkovito izrabljajo informacije, ki jim jih pošiljamo. Poleg tega smo odprti za vse predloge in izboljšave, v kolikor se jih seveda da izpeljati skladno z veljavno zakonodajo.
Kako pa naj se včlanim?
Članstvo je zelo preprosta zadeva. Potrebno je samo izpolniti obrazec, ki se nahaja na spletni strani in ga z vsemi zahtevanimi prilogami poslati na sedež zveze.
Primož Sulič
Nova jezikovna šola
Mojca Stopar, 27- letna Vipavka je diplomirana profesoriCQ	-
ne in zgodovine. Že ob študiju je prevajala, poučevala *'©čcijr,y Ljubljani in delala na sejmih v Moskvi, ta teden pa je začela učiti ^ svoji jezikovni šoli v tehnološkem parku v Solkanu. Sama uči ruš# no, ima pa še sedem prijateljic, ki poučujejo italijanščino, španščino, francoščino, nemščino, angleščino ter kitajščino in iaponščin0-
Mojca, misliš da boste imele dovolj dela?
Prav gotovo. Zanimanje za učenje jezikov je konstantno in ne upada. Odrasli, zaposleni ljudje, potrebujejo pri svojem delu znanje jezikov. Svet se namreč globalizira in angleščina postaja prevladujoč jezik, vendar ima prodajni referent, ki izvaža v Rusijo, z znanjem ruščine neprimerno več možnosti pri Rusih. Vsi ljudje smo čustveni in vsi radi vidimo, če znajo tujci naš jezik. To velja za vse narode sveta. Poleg tega je dosti ljudi, ki so se 'naučili' tujega jezika nekako spotoma, ob TV ekranu ali ob komuniciranju z npr. Italijani. Ko pridejo k nam, pa se čudijo, kakšne so jih pokali ... A te napake s pravilno skladnjo in dikcijo kmalu odpravimo. Zanimiva skupina so tudi starejši, upokojeni ljudje, ki se učijo jezikov za zabavo, za osebnostno rast in mentalno kondicijo.
Torej tvoja šola nima starostnih omejitev...
Nikakor. Dobrodošli so vsi, ki hočejo v desetih tednih spregovoriti v izbranem jeziku. Potrebujejo papir in svinčnik ter seveda dobro voljo.
In plačano vpisnino ...
No, tudi to. Ampak naše cene so vsekakor primerljive z ostalimi. Tako
lunkcioramc opravilni sposobnosti. Se pravi d obvladanju osnovne slovnice s mo predvsem na besednem zak tako da naš tečajnik poleg Znan zika pridobi tudi samozavest upi le - tega. In če sva že pri cenah' tečaj retorike je daleč naokoli cer najugodnejši.
Retorike?
Ja, te veščine komuniciranja
čimo tečajnika že za 175 g j tudi poseben paket za podieG za 1.000,00 € opravimo tečaj do 12 uslužbencev, lahko tudi štorih podjetja, tako rekoč na c Retorika sama pride prav vsem nim, vsem, ki imajo opraviti z T z delovno skupino. Biti preprič veščina, ko ti ljudje verjamejo. S]
Pomaga tudi govorcu - z izb samopodobo postane sarnozav in na koncu bolj uspešen, ker m pravim, ljudje verjamejo, kar g0
Mojca, ne vem, koliko tečajev rike si ti končala, a meni se zd' prepričljiva. Uspešno še naprg
No, Mitja, hvala!

»j**
'V

zavrtite jezike
Ježi komat!
zavrtite jezike
Prvo sodobno zasr
jezikovna šola na
ŠPANŠČINA, RUŠČINA KITAJŠČINA, JAPONŠČINA ANGLEŠČINA, ITALIJANŠČINA NEMŠČINA, FRANCOŠČINA TEČAJ RETORIKE
pričetek: januar trajanje: 1x tedensko po 3 šolske ure (skupn cena: 150€, lokacija: Nova Gorica
www.jezikomat.si
- -
razno
5
Podobe tradicije
Ajdovščina, 30. decembra 2009 - V Pilonovi galeriji so odprli razstavo fotografskih del, ki so nastale na 7. mednarodnem fotografskem srečanju castrumfoto 09. Prav pod okriljem Pilonove galerije je med 11 • in 14. junijem po Ajdovščini in okolici ustvarjalo devet povabljenih fotografinj in fotografov iz Italije/ Avstrije in Slovenije.
Teokrat so se mojstrice in mojstri -L fotoaparata podali k mojstrom obrtnikom različnih profilov, od gostincev do strugarjev, pač tistim, ki v Ajdovščini negujejo tradicijo in dajejo mestu določeno prepoznavnost. In ki so seveda odprli svoja vrata ter svoja delovna okolja in sebe ponudili objektivu. Fotografi so v njihovih vsakdanjih delovnih opravilih odri(va)li svojstvene predstave. Ali kot je zapi-
sala likovna kritičarka Tanja Cigoj: »Delavnica kot poseben, svojevrsten in določen, konkreten milje namreč ponuja vrsto pristopov h koncipiranju, idejnih zasnov in zamišljenih izvedb ...«
Razstavo je namreč pospremil dvojezični katalog (v slovenščini in angleščini), s spremnim besedilom Tanje Cigoj in ob oblikovalski zasnovi Primoža Breclja, vodje sreča-
nja in hkrati samega udeleženca. Ob njem so ustvarjali še Ajdovec Damjan Vidic, pa Andrej Perko, ki v Vipavskem Križu vse bolj poganja korenine, Leo Caharija, ki ga poznamo kot fotoreporterja Primorskih novic, ženski trio Sara Occhipinti, Špela Volčič, Martina Kofol, ter še Enzo Tedeschi in Branko Lenart.
ep,
foto Matjaž Slejko
/Vaznični plesni miks
Dobravlje, 23. decembra 2009 - Da je ples eden izmed najprijetnejših in najprivlačnejših oblik re-i kreacije in kako povezovalen učinek ima, so dokazali tudi plesalci domačega plesnega centra ADC. Ob božičnih praznikih in prihodu novega leta so namreč pripravili praznično plesno prireditev, v okviru katere so predstavili vse svoje plesno znanje. Nabito polna dvorana (kar dvakrat) je utripala v ritmu spretnih plesalcev! Pripravili so čaroben uvod v praznični konec leta.
e
)
i0
0'
t«
t
t
l
■e'
tl«

Telesni center ADC iz Ajdovščine je 1 ob praznikih prav vsakemu izmed nas, želel pokloniti nekaj posebnega - to jim je tudi uspelo - pripravili so izjemno uspešen plesno prireditev, na
kateri so predstavili svoje plesne veščine.
Plesna produkcija, ki se je odvila predzadnjo sredo v letu 2009, je vabila kar dvakrat; predstavo so pripravili
m FM »1 ROMING
I ,
Najem avtodomov brez ^^•?S§g^Pj§F nepotrebnih komplikacij

Standardni razred -Sezona* 90€
- Izven sezone** 60€
* od 01.05 do 31.09 ** od 01.10 do 31.04
041 / 249-077 Branko 031 / 376 - 420 Romeo
www.avtodomi-roming.si
Višji razred
-	Sezona* 110€
-	Izven sezone** 80€
VARŠČINE NI
ob 17.00 in 19.00 in obakrat popolnoma napolnili športno dvorano OŠ Dobravlje.
Rdeča nit celovečerne plesne zgodbice je bil Božiček, ki so ga plesalci iskali in privabljali vse do zadnje veličastne skupne plesne točke. Božiček je bil nad večerom celo tako navdušen, da je z njimi zaplesal in jim seveda razdelil darilca.
Na prireditvi sta svoje varovance in obiskovalce pozdravili tudi ustanoviteljici - duši plesnega centra ADC -Aliče in Elena, ki jima sicer pri izvedbi plesnih tečajev pomagajo še izučeni pomočniki - vaditeljice in vaditelji, ki svoje bogato plesno znanje prenašajo na svoje učence.
Plesni mentorji so se med nizom prisrčnih točk tudi predstavili in sicer s svojo posebno plesno točko.
Plesni tečaji so sicer skrbno prilagojeni različnim starostnim skupinam in zahtevnosti, saj v ADC - ju plešejo prav vse generacije; od najmlajših skupinic (otrok, ki so šele vstopili med šolske klopi), do dam tretjega življenjskega obdobja, ki so sploh posebnost domače plesne šole in na nastopih ■vedno močno pritegnejo s svojo spretnostjo.
Z novim šolskim letom (septembra 2009) je plesni center dobil tudi nekaj novih programov; med drugim sta zaživeli novi skupina Hip - hop mamic, ki sta s svojo točko, ki so seje plesalke naučile v le slabih treh mesecih, popolnoma očarale.
Plesni center je torej zaključil še eno uspešno leto (ponašajo se lahko z izjemnimi uspehi v mednarodnem in svetovnem merilu) in vsem obiskovalcem poklonil nekaj posebnega!
Polona Krušeč
Nižje cene frizerskih storitev
Zaradi vse težjega položaja nekaterih obrtnikov in izumiranja določenih obrtnih delavnic se je državni zbor v letu 2009 odločil, da tem dejavnostim pomaga z znižanjem stopnje DDV-ja.
Petra Pahor, lastnica salona FRIZERSTVO NA PLAČU, frizerskega salona z najdaljšo - že 85 letno - tradicijo na
celotnem Goriškem.
O L januarjem 2010 je stopila v O veljavo uredba o novi nižji stopnji obdavčitve nekaterih obrtniških uslug, kot so frizerske, čevljarske ipd. S to odredbo seje stopnja DDV za določene usluge zmanjšala s prejšnje 20 odstotne stopnje na stopnjo 8,5 %. To pomeni, da bodo obrtniki, ki so tudi davčni zavezanci za DDV, zaračunavali manjšo stopnjo DDV - ja za večino storitev.
V lokalu FRIZERSTVO NA PLAČU, lastnice Petre Pahor, so se kot eni redkih odločili, da bodo vso
davčno razliko prenesli v nižje cene za stranke.
Hkrati so se odločili za skupno akcijo z bližnjimi gostinskimi lokali, katere namen je tudi poživitev in ohranitev starega mestnega jedra Ajdovščina.
Tako boste v naslednjem obdobju ob vsakem uživanju toplih napitkov v teh lokalih prejeli bon za dodatnih •15 % popusta za frizerske usluge v FRIZERSTVU NA PLAČU, kije frizerski salon z najdaljšo tradicijo na Goriškem.
rl
^^Frizerstvo Na placu
Petra Pahor s.p.
05 368 04 20 | 041 447 260
urnik :	torek - sreda - 7 - 16 ure
četrtek - petek - 9 - 18 ure sobota - 7 - 15 ure nedelja in ponedeljek zaprto
KONČNO SPET PRAVA
"V
na Žagi v Budanj ah
*	srečanja kolektivov
*	poroke
*	obletnice
GOSTILNA
»PRI MILANU«
birme, obhajila.
u
jrl
OB VIKENDIH IN PRAZNIKIH ŽIVA GLASBA Urnik: pon., torek, sreda od 8. do 22. ure
petek, sobota, nedelja od 8. do 24. ure 'A torek zaprto


mnema
Dragica Čuk Novak
O letu, v katerem je bilo vsega preveč in vsega
premalo
Tnventura - starejši se še spominjajmo obvestil na vratih trgovin prvega delovnega dne po novoletnih praznikih in preštevanja, merjenja in tehtanja materiala in blaga, vpisovanja vrednosti v popisne liste, ugotavljanja takšnih in drugačnih popisnih razlik še ves mesec januar in pisanja poročil. Inventure so še danes, le da precej posodobljene.
O malo drugačni inventuri nameravam pisati, o inventuri uspehov in neuspehov, radosti in stisk, poti in stranpoti, namenov in naklepov, sreče in nesreče, dobrote in lakomnosti, sovraštev in odpuščanj - o inventuri leta, kije za nami.
Ko si v mislih sestavljam moj popi-, sni list in na njem primerjam stvarnost z resnicami, v katere verjamemo in jim kimamo posamezniki s spominom (ki seže le minuto nazaj, ko je amnezija tako pogosta, da je že kronična), lahko le ugotavljam, da se zgodovina ponavlja. Na vse nas računajo tisti, ki čudne resnice ustvarjajo z namenom ščititi sebe in svoje interese. Dodatno podporo jim dajemo Vsi, ki nam je lažje molčati in kimati, kot vsaj malo razmisliti, bog ne daj šc kaj reči.
Obračam strani, ustavljam se na vrednostih razlikah, ki najbolj izstopajo, pa so mi podatki tako strašno znani,
že videni in prebrani nekje drugje. V mislih brskam po arhivu mojega spomina najprej za leto, potem dve, nato še za pet in deset let in še kakšno leto nazaj. Ne morem verjeti - na istih postavkah, če uporabim besedo iz bolj strokovnega žargona, so presežki ali primanjkljaji, na vsebinsko enakih stvareh, le da jih najdem pod drugimi imeni, pod drugo blagovno znamko. So kot pralni praški, ki nam jih v reklamah ponujajo pod vedno novimi imeni, a so še vedno samo pralni praški in nič drugega. Kako dobro operejo umazano perilo, je odvisno od madežev, ki so lahko sveži ali že zasušeni, stari nekaj minut, ur, dni ali celo nekaj let. Med praški ne vidim velike razlike, najdem jo med madeži. Oprostite, malo me je zaneslo - pojasnjujem popisne razlike, vendar brez ugotavljanja pravih vzrokov ni kvalitetnega letnega popisa.
O presežkih v stvareh, ki jih je vedno preveč - nikdar ne bom razumela, kako z lahkoto dopuščamo prazno govoričenje, podtikanja in samovoljo, zaletave odločitve ... In mirno
gledamo, kako se nekateri imajo za zelo strokovne na vseh področjih, si dovolijo o vsem sprejemati odločitve, tudi o stvareh, na katere se ne spoznajo, in to v našem imenu! Ko pa se te izkažejo kot popolna polomija, odgovornost kaj hitro pripišejo nekomu izmed nas, ki se ne zna, noče, ali ne more braniti...
Presežek molka - z namenom ščitenja posameznikov, ki so naši sorodniki, prijatelji, znanci, sosedje - in primanjkljaj podpore tistim, ki so se opogumili in spregovorili, je rdeča nit vseh teh mojih inventurnih poro-
čil. Preveč nas je nedotakljivih! Kje so junaki, ki si upajo povedati, da vse kar počnemo, ni vedno prav, in imajo pogum, voljo in upornega duha, da ustavijo norost našega pohlepa! Da bo poštenje spet vrednota, ne pa obračanje po vetru, kaj šele po naši pravi burji - že vsaka najmanjša sapica je dovolj za zasuk v levo ali desno, samo da ohranimo svoj družbeni status in pridobljeno premoženje.
Zaradi inventurnih presežkov ni še nobene komisije, niti odgovornega delavca, bolela glava. Pri primanjkljajih je bilo seveda vedno drugače. Česa vsega je bilo premalo v letu, ki se je izteklo in v vseh letih doslej? Premalo odkrite besede, poštenja, zdravega uporništva, ki ga zmoremo samo takrat, ko smo postavljeni pred zid, ko nimamo več ničesar zgubiti ... Premalo dostojanstva za vse, ki od zore do mraka trdo in pošteno delajo, z rokami ali z glavo, premalo prave pomoči vsem, ki so jo potrebni, ne le tiste, s katero si ob koncu leta operemo vest in polepšamo praznike, premalo tolerance in strpnosti do vseh, ki so drugačni, ki drugače mislijo, ki gledajo na stvari z nekega drugega zornega kota, premalo vseh drobnih iskrenih in toplih stvari.
December, nori so ga poimenovali, je za nami, v mirnejših januarskih dneh, ko ne tekamo in hitimo narediti vsega, za kar si med letom nismo vzeli časa, bomo lažje razmislili - česa je v naših življenjih preveč in česa premalo. In skušali tudi kaj spremeniti, da bo ob naslednji inventuri manj tako krutih presežkov, pa tudi manj primanjkljajev. In da nas bo zaradi obojih manj bolela glava.
Marijan Božič
Zdrav volivec v zdravem telesu
T)a smo zopet v volilnem letu. Na J7 nek način je vsako leto volilno. Če ne pri nas, pa na npr. Hrvaškem, kar pa naj bi zopet nekako vplivalo na naše razmere. In kaj pa volivec pravzaprav dela? Izbira svoje poslance v neko politično telo. Torej je volivec v bistvu izbiralec. Toda pustimo to raje ob strani, ker me tista učiteljičina podarjena dvojka iz slovnice v zadnjem razredu osnovne šole nagovarja k iz-razoslovni ponižnosti in ne bi rad postal kakšen začetniški črkoklep.
Redno hodim na volitve, čeprav se
mi vedno bolj zdi, da beseda volivec izhaja iz besede vol. Vol pa je v bistvu dejansko kastriran bik. Tako se vsaj včasih počutim, ko grem na volišče. Nekaj bo že res na tem, kajti večkrat se govori, da nekateri molzejo državo po dolgem in počez in da je za nekatere država samo molzna krava. Tudi to morda ni tako daleč od resnice, kajti vedno več mladih bikcev videvam tamkaj v ljubljanski politični areni in ko se bodo še malce poredili si bodo dodali še naziv 'plemeniti' in si s tem še utrdili svoj položaj v politični šta-li. Beseda 'plemeniti' najbrž izhaja iz besede pleme. Cigani so pa vedno živeli v plemenih. Za politike se večkrat reče, da so nas ociganili. Torej so med politiki tudi 'plemeniti' cigani.
Par dni po novem letu težko urejam misli, zato bom v novem odstavku še enkrat poskušal razložiti, kako si predstavljam vso to politično živinorejo. Država je v resnici kot nekakšna
molzna krava. Kjer pa je krava, je pa kaj kmalu okoli nje dovolj dvore-čih bikcev in obeti njihovega početja so znani. Kdor se le malo razume na kmetijo, ve, da se večino bikov kmalu, ko jih krava povrže, kastrira. S tem dejanjem postanejo ubogljivi volički, vprežno živinče, delovni stroji, ki vdano prenašajo bič na svojem hrbtu po poti iz brazde v brazdo. Tako včasih razmišljam, ko grem na volišče. In tako se tudi počutim. »Volite vašo prihodnost!« kričijo plakati. In pa tudi tisti, ki nikakor ne zmorejo izstopiti iz preteklosti. Če gledaš nazaj, ko hodiš naprej, se mnogokrat spotakneš in tako hodimo z razbitim nosom že vrsto let. Na volišča. Voli.
Edvard Krapež*
Žalostna dejstva
najeti kredit - ne pa sedaj za stadlC,: in podobne predvolilne bonbonih Zakaj ne pade šola v predvolilne racije?!
racije?!
Kakorkoli že - stranka socialu demokratov je trenutno v opoz' nimamo moči kreirati rebalansov!
računa. Staršem pa obljubljamoP bn izpradnia nove.	v
1
A /f alo pred novim letom smo pre-IVijeli na stranko SOCIALNIH DEMOKRATOV Ajdovščina pismo Sveta staršev OŠ Danila Lokarja, s katerim nas pozivajo k podpori za zagotavljanje osnovne varnosti otrok oz. k čimprejšnji izgradnji nadomestne šole za stavbo 3 v Ajdovščini. Štirideset let stara šola je dotrajana, ob zadnji burji je ponovno odkrilo streho. Starši opozarjajo, daje Občina s težavami seznanjena, še več, na Občini je že dalj časa uradno poročilo Zavoda za raziskavo materialov in konstrukcij, po katerem je šola za primer potresa neprimerna.
Otroško varstvo in osnovno šolstvo sta temeljni pristojnosti lokalne skupnosti. Da ima Ajdovščina tako šolo, je odgovoren župan in občinska politika. V tem primeru sta pokazala . izrazito nesposobnost, še več - sredstva so odhajala v' ne tako nujne, a za politične točke verjetno ugodne projekte - nogometni stadion, obrtne cone, asfaltacije in razsvetljevanje zadnjih poti do zadnjih hiš po vaseh so pomembni projekti - a niti najmanj toliko kot je pomembna varnost naših otrok. Nepošteno je do otrok, da se na njihovih prikrajšanih pravicah delajo politične kariere in navadni populizmi. Temu je treba narediti konec! In če ni bilo vsa ta leta denarja - za varno osnovno šolo bi bilo treba že pred leti
vabljeni - sedanja občinska garnira (vključno s podžupanom) / Pač sa' mozadostna! In župan, kakor nam. )s enkrat pisal v dopisu (sedežnr red), sc I s strankami niti ne pogovarjal AtV
bi.se moral. Sole se tako hitreje z/
dijo. Tudi grajska obzidja in kult#-domovi ...
*Edvard Krapež je podpredse/ °0 SD Ajdovi l
PARTNERSTVA
Odpiranje sistemov izobraževanja in usposabljanja v širše okolje
Projekt Partnerstva odpira nove možnosti.
Nihče se ne rodi učen. Zakaj ne bi znanja delili? www.cvzu-vita.si
Nosilec konzorcija je Ljudska univerza Ajdovščina v sodelovanju z Idrii i-Cerkljansko razvojno agencijo in Centrom za razvoj podeželja TRG Vma ° Projekt sofinancirata Evropski socialni sklad in Ministrstvo za šolstvo in š ^
a:
zvonovi
Ta čarobni božični čas
Božični casje za marsikoga izmed nas najlepši čas v letu. Sploh, če je tako doživet in poln, kot je bil pri družini Blazetič iz Vipave. Mlada družina namreč vsako leto - že tradicionalno - postavi velike jaslice, ki zaradi svoje veličastnosti privabijo tudi mnogo obiskovalcev. Tudi mi smo se odpravili na r kjer so nas izjemno prijazno in toplo sprejeli in začutili smo, kako bogato in posebno je lahko ,! tažično vzdusje.Kako so jaslice zaživele, koliko truda je za tak projekt potrebo in kdo vse je poma-r 9al pri postavitvi te svetopismemske dežele, ki Božiču daje posebno noto, nam je zaupala Ksenija.
Ksenija, kako vi doživljate, kaj 'am pomeni Božič?
To je zame čudovit, zelo pomem-°en čas - najlepši v letu. Predstavlja ®i veliko duhovno vrednoto, saj so to Bazniki, ki izpostavljajo in poudarja-0 pomembnost druženja med ljudmi, še posebej pa med člani družine, saj 'mamo žal med letom za svoje naj-^velikokrat premalo časa. ^osepri vas doma pripravite w/fiWaznike?
W;ias si, tako kot po ostalih domo-Božiča ne znamo predstavljati jaslic in okrašenega dreveščka "ju zato prav vsako leto postavljamo ^upaj s še preostalimi člani družine. ':T°jekt priprave jaslic je pri nas kar zahteven, saj se naše jaslice razpro-. sl'rajo čez polovico dnevne sobe. Vsi Blazetičevi smo za jaslice potrebovali vdiko časa, truda, medsebojnega sodelovanja in nenazadnje tudi smisla za urejanje in kombiniranje, tudi po tehnični plati postavitev tako velikih laslic ni majhen zalogaj. Za končni iz-
delek je potrebnih nekaj dni intenzivnega dela, pri katerem sta mi najbolj pomagala mož in sin.
Poseben pomen pri vaših jaslicah ima drevesce ...
Ja, res je - naše drevesce je tako posebno, ker so na njem okraski, ki so se ohranili še iz mojega otroštva, nekateri pa so se prenašali iz roda v rod in imajo zame še toliko večjo vrednost. Vse skupaj dopolni še skoraj 400 lučk-v pisanih barvah!
Ksenija, lahko našim bralcem malo predstavite jaslice v besedi?
Da! Jaslice so izjemno razgibane, saj predstavljajo različne detajle; pod pravim zvezdnatim nebom, ki smo ga pričarali na steni z lučkami pod modrim blagom, lahko najprej izpostavim premikajočo se figurico pastirja, ki striže ovčke, zraven njega je vodnjak s pravo tekočo vodo, ki izvira pod skalami in se po strugi vije proti jezeru. Tam je tudi osrednji del - hlevček s sveto družino. Hlevček dopolnjuje še podoba angela, ki oznanja veselo novico, nad
njim pa je tudi svetleča zvezda repatica. Za hlevčkom je še del vasi, ki predstavlja utrip takratnega življenja. Tako velikih jaslic, kot jih imamo letos, še nismo imeli; nekoliko smo jih razširili po prostoru, dodali nekaj figuric in drugih motivov.
Kot ste že omenili, ste pri izdelavi teh res lepih jaslic imeli tudi pomoč
Da, resje! V veliko pomoč mi je bil mož Darko, ki mi je zelo pomagal po tehnični plati, tudi sinje precej pomagal pri izdelavi, njegovo je recimo tudi ročno narejeno obzidje na jaslicah. Rada bi se zahvalila tudi našim sosedom, še posebej družini Žgavec, za pomoč pri nabavi materiala za jaslice.
Jaslice pri vas si je ogledalo ogromno ljudi in prav vsakega, poznanega ali ne, sprejmete z odprtimi rokami...
Ja, na ogled jaslic je res prišlo veliko ljudi, predvsem seveda družin. In prav vsakega so se dotaknile'na poseben način, to pa je tudi bila moja osnovna želja, glavni namen. Še vse do svečnice, ko bodo jaslice v našem domu stale, pričakujem še kar nekaj obiskovalcev in se tega zelo veselim.
Ksenija, ko tako opazujete svoj izjemen končni izdelek, kaj občutite?
Zame je to zelo posebno doživetje, saj mi prinaša zadovoljstvo in mir v dušo. Še posebej sem vesela, ko vidim, ko se taki občutki pojavijo tudi pri ostalih, ki so videli naše jaslice. Neskončno sem vesela, da je projekt uspel. Želim si, da bi to tradicijo, vsaj v taki velikosti, ohranili tudi v prihodnje.
Dovolite mi še, da zdaj, ko Smo že v Novem letu, vsem Vašim bralcem zaželim miru, zdravja, sreče in veselja! Hvala tudi ekipi Latnika, da nas je obiskala in poročala o nas.
Polona Krušeč
Seminar življenja v Duhu
Prenova v Duhu je poseben duhovni tok v pokoncilski Cerkvi, je najprej in predvsem Božji dar. Ne gre za kakšno izrazito specifično duhovnost, kot se ponavadi ta oblika duhovnosti označuje, temveč le za resno razumljeno, mišljeno in živeto katoliško krščanstvo, katerega bistveni del je tudi dar Svetega Duha.
O podbujamo k nenehnemu spre-O obračanju k Jezusu Kristusu našemu Odrešeniku, odpiramo se za delovanje in moč Svetega Duha, za sprejemanje darov (karizem) Svetega Duha v vsej Cerkvi, za evangelizaci-jo z močjo Svetega Duha nevernih, za novo evangelizacijo kristjanov, kulture in vse družbe, za nenehno rast k svetosti in vključevanje karizem v življenje Cerkve.
Člani teh molitvenih občestev se tedensko zbiramo na srečanjih, kjer veselo slavimo Gospoda z vsem svojim bitjem in pričujemo zanj.
Na seminarjih življenja v Duhu se s predavanji in poglobljeno osebno molitvijo pripravljamo na izročitev svojega življenja Jezusu Kristusu. Molitev za 'krst v Svetem Duhu ali izlitje Svetega Duha' je velik dar, je milost, je srečanje z živim Bogom. To sicer ni nov zakrament, je pa v nas prebuditev Svetega Duha, ki smo ga prejeli pri krstu in birmi.
Molitveno občestvo Prenove v Duhu vipavske dekanije, ki se tedensko zbira v Škofijski gimnaziji Vipava, pripravlja tak seminar začetkom v po-
nedeljek, 25. januarja, in bo trajal do 21. marca. Vabljeni vsi, ki bi se želeli srečali s to obliko duhovnega toka in svoje življenje predati ter ga živeti v Kristusu.
Program seminarja bo naslednji:
25. januar - Uvodna predstavitev seminarja in pričevanje - p. Mio Kekič;
1. februar - Jezus živi - g. Niko Rupnik;
8. februar - Jezus je Odrešenik - g. Dani Siter;
15. februar - Notranje ozdravljenje -g. Ciril Čuš;
1. marec - Obhajanje spreobrnjenja -g. Igor Lovišček;
8. marec - Darovi in karizme - krst v Svetem Duhu - g. Zoran Kodela;
15. marec - Rast v Duhu - g. Janez Cerkovnik;
22. marec - Odgovori na vprašanja -g. Igor Lovišček, g. Bogdan Saksida, g. Pavel Kodelja.
Srečanja bodo ob ponedeljkih ob 19,30 uri v avditoriju Škofijske gimnazije Vipava. Lepo vabljeni!
Niko Ličen
Sestre usmiljenke v Draču niso ostale same
Po Otmarjevih stopinjah
'odraga, 9. januarja 2010 - Drugo soboto v mesecu januarju se je odvil že tradicionalni pohod po marjevi poti. Kljub slabšemu vremenu je bila udeležba zelo dobra.
D omarsko obarvan pohod, ki se mu j tvnabere skoraj 30 kilometrov hoje, ^ako leto organizira Planinsko društvo iz Vipave v sodelovanju z župnijo 5 Podraga, kjer je Otmar kot duhovnik služboval velik del svojega življenja in se s svojo veliko osebnostjo vtisnil v spomine mnogih ljudi.
Idejo za pot, ki se vije po svetu med
zgornjo Vipavsko dolino in Krasom (ločnica je dolina Raše) in ki nosi ime Vrhe, vodi mimo desetih cerkva in jo je predlagal Otmar Črnilogar - duhovnik, profesor latinščine in grščine ter filozofije, prevajalec Svetega pisma in nenazadnje tudi ljubitelj narave in navdušen planinec, v letih 1967 - 1972 pa tudi predsednik Planinskega dru-
štva Vipava.
Tura ni.mačji kašelj, saj gre za razgibano področje s številnimi vzponi in spusti (nenazadnje traja pohod približno 11 ur), kljub temu pa vsako leto privabi veliko število ljudi.
Romarski dan se začne že pred svitom, ko se pohodniki od blizu in daleč zberejo pri cerkvici sv. Urbana pred Podrago, nakar se podajo v cerkev sv. Mohorja in Fortunata v Podragi. Tam je letos mašo v spomin Otmarju Črnilogarju daroval koprski pomožni škof dr. Jurij Bizjak.
Po mašnem obredu je sledila še okrepčilna pogostitev za naporno pot, zbrane pa je nagovoril tudi predsednik KS Podraga Ivo Krušeč, ki je poudaril, kako močno je Otmar Črnilogar zaznamoval, ne samo svoje farane, marveč je sledi pustil daleč naokrog. Podražani so mu zato pred štirimi leti postavili spomenik, v zahvalo za vse dobro, kar je naredil in v spomin na njegovo veliko osebnost. Predsednik KS Podraga še slikovito doda, da se s pohodom Otmarju pravzaprav poklanja živi spomenik. Polona Krušeč
'Solze veselja iz Albanije'
V novembru smo lahko v medijih zasledili skopo poročilo o poplavah v Albaniji. Kaj kmalu je prišlo na več naslovov e - pismo sestre Mirjam Praprotnik, zdravnice iz Drača, v katerem vsa žalostna sporoča, da je tudi njih prizadela poplava.
. . Vse, kar smo imele v našem skla-// dišču pripravljeno za pomoč družinam iz barakarskega naselja na robu smetišča, je uničila voda, ali bolje, gnojnica,« je zapisala. V isti sapi je prosila pomoč in nas opravičevala, češ, daje tudi pri nas kriza in moramo skrbeti za pomoči potrebne.
»Vse je res«, sem si dopovedovala, vendar, ko se te enkrat dotakne beda smetišča, ki sem jo imela priložnost videti, vsako dopovedovanje nima smisla. Kaj kmalu se je pokazalo, da to ni bilo le moje mnenje, temveč smo se dali skupaj številni ljudje, prijatelji in znanci s. Mirjam, Karitas na vseh nivojih in uspelo je ...
Ni bilo lahko, pomoč smo zbirali v Centru karitas v Ajdovščini, vsak dan je kdo pripeljal pomoč in to prav v času, ko je pri nas divjala burja z več kot 180 km / h. Sodelavke karitas in
naš brat Gregor smo svoje poslanstvo opravili v dobrem tednu, zlagali in preštevali pakete in v petek, 18. decembra je z dvorišča odpeljal zabojnik z več kot desetimi tonami pomoči. Hrana, higienski in sanitetni material, sladkarije, obleke, obutev, šolske potrebščine, igrače, posteljnina. V Drač je prišel kontejner še pred Božičem in takoj so začeli z razdeljevanjem pomoči.
S. Mirjam sporoča: »Neizmerna ja bila sreča in veselje revnih poplavljenih družin s številnimi otroki, ko so za božične praznike in pred Novim letom prejemali pakete z živili, oblekami, posteljnino in obutvijo. Ob sladkarijah so se svetile marsikatere otroške oči. Pošiljam Vam vse solze veselja, vse besede zahvale in našo molitev za vse vas.«
Jožica Ličen
8
krajevne skupnosti
Novoletna proslava na Colu
Iztok Mlakar v
Vrtovi n u
Tudi letošnje božično - novoletne praznike so na Colu nad Ajdovščino popestrili s tradicionalno za- Vrtovin, 4. januarja 2010 - iztok Miakar je splošni scenski 'f
na) in boju malega človeka za pravičnost.
zdavnaj prerasel lokalne okvire.
in tako so se lahko gledalci zabavali ob-avdicij ah za lovski pevski zbor oziroma za novo lokalno policijsko postajo, kjer naj bi imela glavno besedo dekleta.
V show programu je zasedba Trofenfeld jazz band predstavila nekaj novih imitatorjev, po vzroru nekdanje ameriške zasedbe, pa so se predstavniki značilni lokalnih poklicev sestavili skupino Colske face.
Tradicionalna novoletna nagrada eolska gartroža je šla tokrat v roke mepz Duri, ki se je uvrstil v finalne tekmovaanja zborov, kije potekalo v okviru oddaje Spet doma.
Februarja naj bi na Colu obudili tudi bogato dramsko tradicijo in na oder postavili domačo komedijo.
Sandi Škvarč, foto Meta Škvarč
/^Vb glasbi in humorju, ki sta temelj-ni vodili novoletnih prireditev na Colu prinaša več kot dvajsetletna tradicija s seboj sicer nekoliko zastarel naslov proslava. Ampak v vseh teh letih je postala novoletna proslava na Colu že prava blagovna znamka pod katero se podpisujejo člani domačega društva Trillek.
Na šaljiv način so se letos lotili avdicij, izborov oziroma resničnostih šovov in jih vpletli v lokalno okolje. Proslavo so ponovno popestrili z vnaprej posnetimi prizori in tudi na ta način zaokrožili prijetno nedeljsko popoldne.
Seveda pa so najlepši sprejem doživele zgodbe, odigrane v živo na odru
T)rijel pa se je zelo zanimiv in izvi-JT ren običaj, da se nazdravi z vinom, ki se ga je lansko leto zakopalo, na njegovo mesto pa se k zorenju zopet položi novo vino, ki čaka novega sre-
čanja. Ker vsak 'klasični' udeleženec zakoplje in odkoplje v svoje skrivališče svojo buteljko, imajo obiskovalci priložnost podegustirati zelo pester izbor vin.
TJ repeva v mešanici primorskih na-Jl rečij, iz katerih izbira najbolj značilne, sočne izraze, njegova glasba pa pride še bolj do izraza prav na živih nastopih. V naši vasi, v Vrtovinu, je Iztok Mlakar zato zelo priljubljen -že pred leti je svoje songe - od Ode, Furlanke, Pokore, Očenaša, Flaše — preizkusil pri nas, v pristnem stiku z ljudmi, v posebnem občutenju.
Tudi tokrat je njegov nastop potekal v manjši družbi v hramu Pr' Bomkovih (gospodarje Franjo Lozar, gospodinja pa Milojka Lozar), saj Iztok ne želi prepevati na velikih koncertih, pred množicami. Tak stil nastopa se lepo
sklada z mdosom nje Ob dobn hram in vinu se ie P
prijetno domače vzdušie d! UStA
činstvo vključilo v precedi *- ^
N.k„iJe,z,ok„lapkar0;a^
zakaj ne nastopa v Ljubljani odv »Ma kaj boste tam z mailo d dajte, tam ni ne burje ne vi/v' Iztok poje o preprostem slovervsVo človeku, ki kljubuje Svetomm
nam, težnjam velikih narodov m
gim nesrečam. V hramu ob vinu s
odpre duša in na dan
bije misli in življenjskir^mce^
Neven
'V •
Že na začetku leta 'na konju'
Pred četrt stoletja sta si dva prijatelja na Konju, sedlu pod Sembijsko turo, lepšala vzdušje ob kozarčku rujnega. Z leti so se člani Planinskega društva Podnanos na prvo januarsko nedeljo začeli spontano zbirati na tej točki, da si voščijo in nazdravijo novemu letu.
Pred desetimi leti smo pohod poimenovali 'Odkopljimo zaklad', tega zaklada pa ne predstavlja samo vino, ampak tudi naše prijateljstvo, ki ga vedno znova negujemo. Takrat smo začeli pohod tudi bolje oglaševati in iz nekdanjih trideset do štirideset udeležencev je pohod prerasel v lepem vremenu tudi v preko na 130 glavo množico. Leta 2000 se je na dan pohoda pripravilo tudi kulturni program ter odprlo skrinjico z vpisno knjigo in žigom.
Tudi letošnjo prvo nedeljo ni bilo bistveno drugače, lep dan je na piano zvabil preko sto hribovcev, ki so zopet imeli kaj okušati. Da vino le ne bi imelo premočnega učinka na varnost hoje je ponovno poskrbela zabeljena 'frtalca alla Rina', pa tudi ostale dobrote iz skupnega pogrinjka. Mogoče je bilo zaradi novozapadlega snega komu sicer težje najti svoj vinski brlog, ampak zimska idila je prispevala k pravljičnemu vzdušju in na koncu smo si bili edini - lepo je biti že na začetku leta 'na konju'!
Marko Nabergoj
Siuci počastili prv
sneg
rT'udi letos smo v Selu na Vipavskem _L prav na poseben način pozdravili prvi sneg. Prišlo je v navado, da se ob mraku zbere najprej peščica posameznikov, ki vztrajno spodbuja ostale vaščane, da se pridružijo kepanju in pohodu po vasi. Kepanje ne poneha.
vse dokler izbrani gostit že s kapljico rujnega in t veča in veča in vije od Lahko bi rekli, da smo S
Pb,fol0‘
9
šport, farna
Nanos Podnanos rekordno v letu 2009
V športnem društvu Nanos iz Podnanosa, ki združuje celo vrsto odličnih tekačev iz Podnanosa in drugih krajev, so že potegnili črto pod lansko sezono, ki je prinesla polno bero imenitnih, toda težko prigaranih dosežkov. Zelo uspešni so bili v vseh panogah dolgih tekov.
T ^Primorskem pokalu, kije najbolj V množično amatersko tekmovanje v teku, sta obe zmagi v absolutni konkurenci pripadli članoma šem-bijskega kluba.V ženski konkurenci je slavila Aleksandra Fortin, pri moških pa Kristijan Ipavec. Medalje po kategorijah pa je osvojilo še osem članov, od teh jih je kar pet stalo na naj višji stopnički. Tudi mladina seje v Primorskem pokalu odlično odrezala, saj so v skupnem točkovanju dosegli 3. mesto. Med posamezniki sta dva slavila v svoji kategoriji, medalje pa je prejelo 6 otrok.
Člani društva so sodelovali tudi na več državnih prvenstvih in velikih tekaških prireditvah v domovini in tujini. Tako so se marca na državnem prvenstvu v krosu v Domžalah
z naslovom državnih prvakov okronali Aleksandra Fortin pri članicah, Tine Torkar pri starejših mladincin in Sebastjan Vidmar v kategoriji starejših pionirjev. Anej Likar je bil v isti kategoriji peti, Aljaž Furlan pa med pionirji 10.
Tine Torkar je aprila postal državni prvak še na DP v Novem mestu v teku na 10 km, Aleksandra Fortin je bila v članski konkurenci srebrna, enakega leska medaljo je osvojil še Sebastjan Vidmar v teku na 5 km, kjer je uspeh dopolnil Anej Likar s 7. mestom, pionir Aljaž Furlan pa je bil na 3 km dolgi progi osmi.
Paradna disciplina društva so bili lani gorski teki, z izjemnimi dosežki tako na državnem prvenstvu kot tudi v pokalnem tekmovanju, ženska kon-
kurenca je minila povsem v domeni šembijskega kluba. Lucija Krkoč je pobrala vse, kar se je osvojiti dalo, saj je suvereno zmagala v vseh treh disciplinah ( 'gor', 'gor - dol', gorski tek), Mateja Kosovelj ji je na stopničkah delala družbo z dvema drugima in enim tretjim mestom. Mladinka Kaja Obidič je dvakrat stopila prav na vrh, enkrat pa tik pod njega, povsem enak izkupiček je iztržil pionir Sebastijan Vidmar, dva brona pa je domov odnesel še Anej Likar. Z dobrimi nastopi sta se v teh tekih izkazala še Uroš Vodopivec in veteranka še Mihaela Tušar.
Na mednarodnih gorskih tekmah za grand - prix se je po sedmih nastopih najbolj izkazala Mateja Kosovelj s 3. mestom, Lucija Krkoč pa je zasedla še vedno odlično 5. mesto. V tekmi za grand - prix na Šmarno goro pa se je z izjemnim tekom izkazal Uroš Vodopivec, saj je med svetovno smetano pritekel v cilj kot osmi.
Takšni rezultati so seveda tekačicam in tekačem Nanosa iz Podnanosa odprli vrata v državno reprezentanco Slovenije, kar osem nastopov so opravili na evropskem in svetovnem prvenstvu v gorskem teku in krosu. Najbolj odmevna sta bila dosežka Mateja Kosovelj in Lucije Krkoč na svetovnem prvenstvu v gorskem teku, ko sta osvojili 9. in 16. mesto. Odlično je na EP tekla še mladinka Kaja Obidič in vknjižila 10. mesto.
Tekači iz Podnanosa pa se zelo radi udeležujejo tudi maratonov in polma-
ratonov, raznih štafet in seveda teka trojk v Ljubljani. Tako je na lanskem ljubljanskem maratonu kar nastopilo 18 tekačev društva in tudi rezultati so bili imenitni. Lucija Krkoč je na 21 km pometla s konkurenco, uspeh pa je s 4. mestom dopolnila še mladinka Kaja Obidič. V moški konkurenci je s 3. mestom razveselil Tomaž Ferjančič, 10. mesto pa je pripadlo Davidu Curku, med več tisoč nastopajočih. Velja še omeniti 1. mesto na teku trojk v Ljubljani, ki so ga v članski kategoriji dosegli David Curk, Tomaž Ferjančič in Tine Torkar v konkurenci 450 trojk.
Lanskega leta se bo društvo spominjalo tudi po neverjetnem uspehu v Trstu - prvič se udeležilo zanimive štafete, kjer 24 tekačev iz ekipe na
krožni progi teče eno uro, na koncu pa se kilometri seštevajo. Člani ŠD Nanos Podnanos so konkurenco povsem ponižali, saj so drugouvrščeno ekipo pustili za seboj,za več kot 20 km.
Zanimivih dosežkov šembijskih tekačev s tem še ni konec in bi jih lahko še veliko našteli, toda tekači so že usmerjeni v novo sezono, k novim dosežkom. In kje je ključ uspeha društva iz Podnanosa, ki je po tekmovalnih dosežkih že zdavnaj preraslo velikost kraja? Predsednik Klavdij Torkar je kratek in jedrnat: »Atleti so vestni, delovni, in vedo, da brez velikih odrekanj in trdega dela ni želenih rezultatov!« Najbrž pa za dobro delo rabijo tudi urejene razmere v klubu, ki jih tudi v teh težkih časih uspeva zagotavljati vodstvo kluba.
ep, foto arhiv ŠD Nanos
FAMA PRIPOROČA
cene veljajo do 3T. 1. 2010
030*030
ijjj,11 *11
ŠTRUCA PRIMORSKA 900g
PERESNIKI JAJČNI 500g
ROGLJIČI GUSPARO 6kos
v sodelovanju ^naravo
DA ZELENO JABOLKO 1,5L	JAGODA PIJAČA 1,5 L
VINO SAUVIGNON BOX 5L
RIO MARE 80 g 3+1 GRATIS
potopis
Sutrio - vas jaslic
Praviio da največje primorsko smučišče ni niti Kanin ali morda Črni vrh nad Cerknim, pač pa Zoncolan. In res, občevalni jezik na smučišču, posebno za časa počitnic, je primorščina, še posebej obalna. Tudi Ajdovcev boste našli kar precej, saj je od mesta burje do smučišča (oziroma Ravascletta, kjer vas na smuko popelje gondola), vsega 150 kilometrov. Dnevni smučarji se na Zoncolan zapeljejo kar z avtomobili, pri tem pa vozijo skozi vas z imenom Sutrio, ob vzhodnem vznožju tega hriba.
Te že tako, da si smučarji zjutraj že-J lijo čim prej na sneg, popoldne ali zvečer pa so preveč utrujeni, da bi si omislili še ogled vasi. Škoda! Videli bi nekaj posebnosti, morda tudi doživeli kakšen zanimiv dogodek, posebno okrog božiča.
Sutrio je vas s približno 1400 dušami v hišah, ki se z dna doline počasi nizajo od vznožju hriba navzgor. Barvno in arhitektonsko se sklada z značilno podobo Karnijskih Alp. Izseljevanje je ni toliko prizadelo, kot druge, bolj odročne kraje na tem območju, saj ima dokaj ugodne prometne povezave, najprej s Tolmezzom, pa tudi z Lienzem v Avstriji, Sappado ali Gortino na drugi strani. Seveda so si mnogi domačini, predvsem mladi, poiskali delo izven tradicionalnega kmetijstva in gozdarstva in sčasoma se je izpraznilo nekaj desetin hiš, ki so počasi propadale in seveda kazile podobo karnijske vasi. Resnici na ljubo sojo še bolj skazili 'betonski' posegi, s katerimi so domačini 'popravljali' svoje domove.
Slika, za katero ni treba v Karnijo! Najdemo jo praktično v vsaki vipavski vasi. Zakaj potem v Sutrio? Najmanj dva vzroka sta. Decembra se vas spremeni v eno samo razstavo jaslic. Najdete jih po vseh glavnih gasah v kraju, na še tako nenavadnih mestih. Različnih oblik in velikosti so, iz še tako nenavadnih materialov. Seveda jih je največ iz lesa, kot nadaljevanje bogate tradicije gozdarstva in posledično lesarske obrti in rezbarstva, sčasoma pa so ustvarjalci jaslic posegali po vse bolj drznejših materialih in oblikah in dali domišljiji prosto pot - od kvačkanih podobic, do papirnih, celo iz semen ali česa drugega. Kreativnost vzpodbujajo z nagradami, ki ji vsako leto podelijo najbolj domiselnim jaslicam, poskrbeli pa so tudi za mednarodno dimenzijo, saj so razstavljeni tudi primerki jaslic iz
drugih držav, celo iz Romunije.
Prebivalci Sutria in okoliških zaselkov so bili, prav zaradi težkih razmer, še toliko bolj verni. Iz župnijske kronike se da razbrati, da toliko procesij in različnih shodov, niso imeli skoraj nikjer drugod. Vsaj dvakrat mesečno, pa tudi bolj pogosto, so verniki romali od cerkve do cerkve, kapelice, znamenja. Še danes je nekaj tega ostalo, pri čemer so se procesije nekako modernizirale, niso zgolj religioznega značaja, saj vanje vpletajo tudi posvetne vložke, s prikazi etnološke dediščine in glasbenimi skupinami. Posebno ob nedeljskih popoldnevih boste lahko
naleteli na katero od takšnih 'procesij'.
Župna cerkev stoji seveda na dominantni legi sredi vasi, posvečena je sv. Ulriku, bavarskemu škofu iz 9. stoletja. Domačini vam ne bodo znali povedati, zakaj prav njemu, kajti prvotno je bila posvečena sv. Silvestru. Zakaj in kdaj so jo preimenovali, ne vedo niti župne kronike. Cerkev so dogradili leta 1791 po zamislih arhitekta Schiavija. Cerkev je skromno opremljena, le stropne freske naj bi imele večjo vrednost. Še ena mogočna cerkev leži nedaleč stran, na holmu, kjer je pokopališče. Posvečenaje vsem svetim, zraven so obeležja padlim v I. svetovni vojni. Prav na tem kraju je bila že najprej rimljanska naselbina, kasneje pa še langobardska utrdba.
Druga zanimivost Sutria je zanimiva turistična inovacija - model 'razpršenega hotela' (albergo diffuso). Za kaj gre? Več kot 20 hiš, razpršenih po vasi, so preobrazili v majhne penzione. Nič posebnega, bi rekli, če ne bi ti mini hotelčki imeli samo ene, skupne recepcije. Turist se tam prijavi, nakar si izbere hišo in se vanjo vseli. Hrano mu, po želji, pripeljejo iz restavracije (catering), ali pa se dogovori za obroke v kateri od vaških gostiln. Le tako
namreč lahko majhne posamezne enote postanejo ekonomsko upravičene. Turistični objekti so sicer stari, toda zelo tenkočutno prenovljeni in opremljeni, tako da izžarevajo pravi duh podeželske karnijske vasi in imajo veliko zgodovinsko in arhitekturno vrednost.
Projekt razpršenega hotela je nastajal skozi več kot desetletje, podprt s strani dežele Frulanije - Julijske krajine ter evropskega programa Interreg. Vas Sutrio - kot hotel, upravlja družba (zadruga) 'Borgo Soandri', ustanovljena leta 2002. Vseh članov je 25, poleg lastnikov bivališč (sob, apartmajev) združuje tudi 6 delavcev (receptorjev, čistilk ...). Poleg zasebnih družbenikov je član zadruge tudi občina Sutrio, kot javni predstavnik.
Razpršen hotel je več kot zgolj hotel. Je sistem podeželskega managementa, pri katerem se je več poslovnih dejavnosti (od pošte, trgovine, zdravnika, gostiln, barov, taksija) povezalo v enovito turistično storitev.
Danes zadruga razpolaga s 94 posteljami. Kljub dobri promociji, ki jim jo je navrgla ta inovativna oblika hotelirstva, pa še vedno niso zadovoljni z zasedenostjo zmogljivosti. Več gostov seveda pride v zimski (smučarski) sezoni ter avgusta, prevladujejo pa
Italijani. Postelje so v povprečju zasedene 80 dni na leto, kar je po njihovih besedah, na spodnjem pragu rentabilnosti. Zato skušajo v Sutriu turiste privabiti tudi s prireditvami, kot sta
božična tržnica in razstava jaslic, julijski praznik košnje, pa septembrska kolonija ustvarjanja v lesu, kulinarični tedni...
Karnijska hrana je dobra, cene sprejemljive, temelji na podobnih jedeh kot recimo na Bovškem, značilna je polenta na vse načine, frika, razni toči, domači siri, pancete ...
Do Sutria je dobro uro vožnje - avtocesto zapustimo v Tolmezzu in sledimo smerokazom za Zoncolan.
Edo Pelicon
'Spoznajmo
soseda'
V nedeljo 3. januarja, so štiri krajevne skupnosti: Cesta,
križ, Dobravlje in Skrilje prvič organizirale novoletni pohod.
Organizacija tokratnega pohoda je bila v skrbi KS Cesta.
nezahtevni hoji čakal še topel obrok pijača, evidentiranje pohodnikov k: družabni klepet. Organizator ie K' nad številčno udeležbo presenečen in deležen številnih pohvalnih beseti pohodnikov. Z optimizmom že 'c načrte za naslednje leto in tudi za rebitno razširitev povezovalnih m°< sosednjimi krajevnimi skupnostmi Želja je, da pohod postane tradicionalen prav na prvo nedeljo po n , letu. S tem želijo pobudniki noh^s uresničiti misli, zapisane na evide nem kartončku 'Dober sosed je hop'
TJohod pod geslom 'Spoznajmo _L sosedaje imel namen povezati krajevne skupnosti. Začetek poti je bil na Cesti, pri križu ob železniški postaji. Pot je vodila po poljski poti ob avtocesti v smeri Nemškarce do potoka Jevšček proti Plačam, h kapelici Lurške Matere Božje, kjer je bil krajši postanek z blagoslovom pohodnikov. Nadaljevala se je med vinogradi skozi Bitnjo v Male Žablje, nato proti Dobravljam, do spomenika, nakar je sledila pot preko Vrčonov do Skrilj in se končala na Cesti. Vsaka vas je poskrbela za prijazen sprejem s pogostitvijo in predstavitvijo vasi. Na Cesti pa je pohodnike po peturni
kod oddaljen prijatelj' in 'Najboljše p* je, ce je tvoj sosed tudi tvoj nriiatHi
Vabljeni naslednje leto!	J'
Alojz Lemut



V AJDOVŠČINI
TRGOVINA Z GOSPODINJSKIMI APARATI NA AVTOBUSNI POSTAJI V C3
V	____V v
ZUPANČIČEVA 8
SALON KUHINJ V KROMBERKU NA CESTI 25. JUNIJA 13
A
Župančičeva id 5270 Ajdovščina
e-mail: info@avtomark.com www.avtomark!corn
A/TOAAARK





-	prodaja kovčkov THULE in ostale opreme
-	izposoja kovčkov THULE
-	mehanizmi elek. pomika stekel za vsa vozila
-	vse vrste olja za osebna in tovorna vozila:

OMV, CASTROL, ARAL, ELE, TOTAL, MOTUL
-	akumulatorji: TOPLA, VESNA
-	sklopke, filtri, črpalke, tesnila, karoserijski deli zavorni diski, zavorne ploščice, zglobi, .

Akcija do konca meseca januarja
Pri nakupu nad 50 € prejmete bon za 5 C, ki je vnovčljiv v hotelu Gold club
tel: 05 368 14 50
razno
11
Cas novoletnega pričakovanja
v Domu starejših občanov
»Veseli december, veseli december,« je odmevalo povsod. Občutiti je bilo boljše razpoloženje med ljudmi, vsi so želeli pozabiti vsaj za trenutek na vsakdanje skrbi.
T)ri nas se vedno kaj dogaja. Prijazno J7 osebje vedno skrbi za nas, tudi v decembru, lepih besed in vzpodbude jim nikoli ne manjka in tako se mladost in starost vedno dopolnjujeta. Pred božičem smo izdelali jaslice, zelo lepe. Jaslice in lepo okrašene smrekice so krasile tudi naše sobe. Veliko izdelkov je naša ročna izdela-va' In ker tudi same kvačkamo, so še vedno nad jaslicami v našem Domu prave zvezdice, zvončki in angelčki.
V Domu starejših občanov Ajdovščina smo pravzaprav doživljali prijetna presenečenja čez cel praznični mesec. Že v začetku se je v naše sobe pritihotapil sv. Miklavž s svojim darilom. Nato so nas obiskali člani Karitasa, krajevnih skupnosti in tudi posamezni sorodniki in prijatelji s svojimi sporočili in toplimi željami. Naše drage voditeljice Skupin starih ljudi za samopomoč v Domu, ki prostovoljno delujejo v društvu Štirje letni časi, nas leto za letom popeljejo s petjem in recitacijo v čarobno doživljanje praznikov. In poleg tega njihovega nastopa je bilo veselo tudi po vseh skupinah, kjer se srečujemo vsak
teden, ob prijetnem pogovoru in obveznem pitju kave. Ob vseh za nas skrbi tudi duhovni vodja g. Tone Štrancar, za kar smo mu izredno hvaležni.
Zadnje dni starega leta pa nam je lepo zaigrala in zapela še glasbena
skupina Martina Groznika s prijatelji (Vsakič drugače, op. ur.). Vsem iskrene čestitke, posebne pohvale pa sta vredna enajstletni violinist Matija in mlada pevka Nina.
Zdaj vam povemo pa še, kako smo silvestrovali v našem Domu. Bilo je prijetno, za sprostitev in zabavo. Večer so nam polepšali naši dragi skavti iz Ajdovščine in sicer z violo in dvema harmonikama, mladi plesalci iz Podnanosa pa so nam pokazali nov ples hip - hop. Zapeli so nam tudi naš Vipavski vrabčki, pod vodstvom gospe Nives, naša direktorica Tanja pa nam je voščila z izbranimi besedami ter nagradila pridne, delavne stanovalce. Čestitala (in poklonila šopek cvetja) je naši dragi stanovalki gospe Ivanki Fabjan za njen 103. rojstni dan. Ob dobri večerji in živahni glasbi smo občutili toplo, družinsko vzdušje, izkazali pa so se tudi naši plesalci.
Bilo je veselo, dodali bi le: »Stopimo v novo leto 2010 korajžno, z novim upanjem in dobro voljo.«
Stanovalki Alojzija Stibilj in Silva Žgavc s Ksenijo Blazetič
Vedno več nas je, ki nam ni vseeno
Ajdovščina, 8. januarja 2010 - Božično - novoletni prazniki so za nami. Čeprav je bila uporaba pirotehničnih sredstev omejena in se soočamo z gospodarsko krizo, je vseeno vsepovsod pokalo, tako kot prejšnja leta.
Na fotografiji: Predsednik Društva invalidov Ajdovščina - Vipava Benjamin Valič (desno) in sodelavka OZ RK Ajdovščina Irena Fajdiga z Jankom pred njegovim
domom.
T Zsakokrat, ko sem zaslišala pok V ali videla svetlobne rakete, sem pomislila, da bi bilo veliko bolje, če bi ljudje porabljeni denar raje namenili za našo humanitarno akcijo ali plačilo položnic tistim, ki so se, ne po svoji krivdi, znašli v socialni in finančni stiski. Izgubili so zaposlitev in s tem sredstva za preživetje.
Žc prve dni po novoletnih praznikih pa ugotavljam, da le ni vse tako črno. Med nami je mnogo takih, ki jim ni vseeno za sočloveka v stiski. Humanitarna akcija za reševanje stanovanjske stiske Janka in Tomaža ter njegove družine, ki smo jo organizirali v Območnem združenju Rdečega križa Ajdovščina, zelo lepo napreduje. Do prvih januarskih dni smo zbrali
OBMOČNO ZDRUŽENJE Ajdovščina
29.000 evrov. Iskrena hvala vsem, ki ste se odzvali na naš klic dobrote in prispevali v ta namen.
Darovali so številni posamezniki in posameznice, pomagal nam je Rdeči križ Slovenije, velikodušno so se odzvala podjetja, banke, organizacije in druge ustanove. Skupno se je v našo akcijo vključilo kar 81 darovalcev, med njimi pred kratkim tudi podjetje Enoop d.o.o. iz Vipave z zneskom v višini 4.000 evrov in Petrič d.o.o. iz Ajdovščine z 2.000 evri. Seznam vseh podjetij in institucij bomo objavili ob koncu akcije.
Prav tako so našo odločitev, da pri reševanju stanovanjske stiske pomagamo invalidoma, z veseljem podprla društva invalidov. Medobčinsko društvo invalidov Goriške Tomažu nudi brezplačen prevoz na zdravljenje v Ljubljano in pomoč pri vračanju in odhajanju iz stanovanja, Društvo invalidov Ajdovščina - Vipava in Zveza delovnih invalidov Slovenije pa sta za našo humanitarno akcijo skupaj namenila 3.400 evrov.
Vse, ki bi v prihodnje tudi radi pomagali in darovali, vabimo, da izpolnite položnice, ki so na voljo na vseh poštah in bankah v občinah Ajdovščina in Vipava, oziroma sredstva nakažete na ločen transakcijski račun, številka SI 56 0475 1000 1619 417, ki smo ga posebej za namen akcije odprli pri Nova KBM d.d., poslovalnica Ajdovščina. Ko izpolnjujete položnico kot prejemnika navedite OZ RK Ajdovščina, Stritarjeva la, 5270 Ajdovščina, in pripišite, da sredstva nakazujete za namen humanitarne akcije.
Ne postavljamo si ciljev, koliko moramo zbrati, želimo pa si, da bi obema lahko čimbolj pomagali. Vsem, ki so se odzvali na naš klic dobrote, se za njihov dar najlepše zahvaljujemo.
Vera Kodrič, predsednica OZ RK Ajdovščina
Še Kobo v družbi Abrahama
Saj ni, da bi pisali o vseh, ki dopolnijo svojo petdeseto letnico rojstva in se, kot pravijo, srečajo z Abrahamom. Je pa to vsekakor dovolj velik razlog za pravi, velik 'žur', na katerega povabimo praktično vso 'žlahto', prijatelje, skratka vse, ki nam nekaj pomenijo.
Tudi to je statistika
rT~'okrat bomo naredili izjemo - 27.
X decembra je ob petdesetletnici imel na Preserjah svoj 'žur' najboljši taksist in lahko rečemo tudi veseli Štajerec, ki seje priženil na Primorsko, Bojan Kotnik. Skoraj osemdeset povabljenih se je skupaj z Bojanom veselilo, ob dobri hrani in vinski kapljici, pripravili pa so mu tudi bogat kulturni program, v katerem so se predstavili recitatorji, govorniki, mlada harfistka in pevci okteta Castrum, ki so se mu na ta način zahvalili za veliko število varno prevoženih kilometrov na razne nastope in gostovanja. Popoldanska veselica se je kaj hitro zavlekla v večer in pozno v noč. Veselili smo se vsi, še najbolj pa seveda slavljenec, ki mu energije kar ni in ni zmanjkalo. Prav to, še veliko energije, veselih uric, varno prevoženih kilometrov in veliko zdravih let mu želimo.
MaK
Na območju krajevnih skupnosti Ajdovščina in Žapuže živi 6858 prebivalcev v 1980 družinah z 2258 gospodinjstvi.
O tarejših od 80 let je 245, letos pa O bo to starost doseglo še 40 občanov. Starejših od 90 let je 10 žensk in 6 moških. Letos pa bo starost 90 let doseglo še 10 žensk in trije moški. Na tem območju je 369 vdov - najstarejša vdova in hkrati najstarejša občanka ima 103 leta - in 68 vdovcev - najstarejši vdovec in hkrati občan ima 97 let.
Samskih žensk nad 40 let je 158 (najstarejša ima 91 let), samskih moških nad 40 let pa je 134 (najstarejši ima 88 let). Poročenih parov brez otrok je 41.
Tu živi tudi 75 lovcev (najstarejši ima 84 let).
Najštevilčnejši letnik na tem območju je letnik 1940, ki šteje 96 oseb.
V Ajdovščini je 21 trgovin s prehrano, 16 frizerskih in kozmetičnih salonov, 9 cvetličarn, 7 prodajaln čevljev, 25 trgovin s tekstilom, 7 odvetniških pisarn plus notarka, 7 bank in pošta ter 34 gostinskih lokalov.
Ajdovščina ima 38 ulic, tri trge in naselje Grivče. KS Žapuže pa sestavljata naselji Žapuže in Kožmani. V občini Ajdovščina je 43 naselij, v občini Vipava pa 22 naselij.
Podatke zbral Danijel Polizzi
12
šolska
V naravo z glavo - Rakov Škocjan
Šola v naravi sedmošolcev
OŠ Dobravlje
Slikovita dolina na Notranjskem skriva v zavetju gozdov množico kraških posebnosti, zlasti Mali in Veliki naravni most in Zelške jame, iz katerih priteče reka Rak.
r-T-!0 območje, zavarovano kot kra-JL jinski park Rakov Škocjan, smo dodobra spoznali v tednu od 14. do 18. decembra. 2009. Tudi narava nam je bila naklonjena, saj smo ves teden uživali v snegu, sicer mrzlem, a suhem vremenu.
V Domu Rak, ki je v sklopu CŠOD (Center šolskih in obšolskih dejavnosti), so nam pripravili zelo pester in še kar naporen program. Že v ponedeljek, takoj po prihodu, smo se odpravili na pohod do Cerkniškega jezera. V torek smo obiskali Zelške jame, popoldan pa smo spoznavali osnove orientacije in kljub zimskim razmeram na terenu odkrivali bogastvo gozda. V sredo smo se odpravili do Unške koli-ševke, do katere smo prišli skozi rove, ki so jih zgradili Italijani ob rapalski
meji. Zanimivo. Popoldan je bilo na programu lokostrelstvo. Za mnoge je bil najboljši četrtek s pravim adrenalinskim programom -dopoldan plezanje in spuščanje po vrvi, popoldan pa veslanje po reki Rak. Tudi zadnji dan nismo počivali. Razgibali smo se na orientacijskem teku in pohodu 'od Kotla do Tkalca'.
Imeli pa smo tudi večerne animacije. Najbolj zanimiv, sprva strah vzbujajoč, je bil nočni sprehod brez luči. Na koncu navdušenje in želja, da se nočni sprehod ponovi, zlasti za tiste, ki jih je zadela amorjeva puščica. Da, tudi to seje dogajalo.
Vendar, treba se je bilo raziti. Verjetno bomo še dolgo zbirali vtise in se radi spominjali na Rakov Škocjan, ko smo šli' naravo z glavo'.
Branka Marušič
Dopoldan s starši in starimi starši
Šmarje, 17. decembra 2009 - V podružnični šoli smo se na decembrski četrtek naužili vzdušja veselega decembra, saj smo v šoli imeli obiskovalce - na obisk smo povabili mame in stare mame, ki so z nami uživale na kratki kulturni prireditvi in potem z nami ustvarjale.
skl praznik.
Ker smo bili zelo veseli, smo jih najprej postregli z vročim čajem in piškoti. Po krajšem klepetu je sledila dramska igrica Božična želja, ki sojo pripravile dijakinje in dijaki Srednje vzgojiteljske šole. Največji aplavz so dosegli, ko so se začeli obmetavati s snežnimi kepami. Tu seje videlo otroško radost in veselje nad snegom, kije odrasli nimamo skorajda več. Nato so še otroci podružnične šole uprizorili kratko dramsko igrico Mačja šola in odpeli dve angleški pesmici.
Sledil je ustvarjalni del dneva, ko smo začeli z barvanjem stiropornih jelenčkov Rudolfov. Ker so bile babice navdušene nad delom, smo izdelali še nekaj voščilnic in nekaj gozdnih škratov iz borovih storžev in blaga.
Bilo je tako lepo, da smo se odločili spomladi prirediti nekaj podobnega, ko bodo mame in babice praznovale svoje praznike.
Mateja Kompara
T27' er so se bližali lepi, božični, pra- prišle babice in dve mami. Otroci so J^zniki, smo se z učenci odločili, bili posebej zadovoljni z obiskom, saj da v goste povabimo tudi naše naj- je december znan kot družinski me-dražje. Na naš "dan odprtih vrat" so sec, božič pa seveda največji družin-
Praznično dogajanje na šoli v Podnanosu
Ob koncu novembra 2009 smo zaposleni Osnovne šole Draga Bajca Vipava, podružnične šole Podnanos, v šolo povabili učence, njihove starše in stare starše, da skupaj preživimo dva večera Želeli smo obuditi spomine na večere v preteklosti, ko so ljudie združili moči in naredili kaj dobrega skupaj.
/'■'lilj tokratnih večerov je bil izde-V_y lava adventnih venčkov in novoletnih dekoracij. Vse izdelane unikatne umetnije smo potem prodali na tradicionalnem Miklavževem sejmu. Del sredstev od prodaje smo kot vsako leto namenili v dobrodelne namene (tokrat smo pomagali dvema invalidoma do strehe nad glavo), del sredstev pa vsako leto namenimo nakupu pripomočkov ali sofinanciranju kakšne dejavnosti za učence.
V decembru so se na šoli dogajale tudi druge zanimivosti. Vsi učenci in učiteljice smo okrasili šolo s papirnatimi balončki, panoje pa so krasile pravljične dekoracije otrok. Učenci posameznih razredov so s pomočjo učiteljic pripravili tudi krajše ali daljše nastope za vse ostale učence. Ogledali smo si dramatizacije oz. lutkovne predstave Butalskega policaja in Cefizlja, Sapramišjo srečo, Marsovčke, Grdega račka.
Zelo smo veseli dobrega sodelovanja z vzgojiteljicami in malčki iz našega vrtca. V 5. razredu smo zanje pripravili glasbeno uro, kjer so se naučili pesmico o snežaku. Spoznali so tudi nekaj glasbenih inštrumentov, na katere so zaigrali učenci (na fotografiji). Tik pred prazniki so nam vzgojiteljice iz vrtca zaigrale igrico, kasneje pa so prišli vsi malčki še na pevsko druženje
ob klavirju, kjer smo peli zimske, pn znične in božične pesmi slovenskih ' tujih avtorjev. Taka prijetna družen! se vrstijo že nekaj let in postajajo nt pogrešljiv biser predprazničnih dni!
Lansko šolsko leto smo imeli' Podnanosu kaligrafski tečaj, ki <m • obiskovalo mnogo učencev’ in nek' učiteljev. Vodila ga je gospa Ingric Boben. Tako smo zakorakali v ču doviti svet kaligrafije. Prav zato im; posebno mesto v decembrskih dneh obisk gospe Loredane Zega, mojstrice kaligrafije, ki se je prijazno odzvala našemu vabilu. Izjemna umetmca y svet črk priljudno približala učencem
seznanila nas je z različnimi vrstan
pisav m pripomočki za pisanje V p( sebno čast si tudi štejemo, da nam podarila svojo unikatno svetilko s m svetilom: Vsak dan je bogastvo! P'
Učenci so v decembru tekmov; tudi v izdelavi okraskov za novolet,
lelkn fna fntnrrra-fiii --
znanju iz logike.
Za tako pestro dogajanje gr( hvala učiteljicam, učencem in šem, vzgojiteljicam in malčke Podnanosu ter podpori vodstv-v Vipavi. V novem letu naj Vse in vodi misel Loredane Zes»a- ^ DAN JE BOGASTVO! '
Izkoristimo ga! Vida Trošt
13
mladt ks
Dedek mraz prišel med
nas
Otroški program veselega decembra 2009 v MC Hiša mladih se je prijetno zaključil. Dvorano prve slovenske vlade smo v nedeljo, 27. decembra, napolnili z glasbo in smehom, obiskal pa nas je seveda tudi Dedek mraz.
Tse skupaj seje začelo z delavni-V cami za otroke, kjer smo v otroškem kotičku, skupaj z MDPM - jem iz Ajdovščine, izdelovali praznično razpoložene mačke Murije. Program seje začel z zelo izvirnima nastopoma
hip hop plesalcev Ubijalske čebele in Čarovniki, pod vodstvom mentorice Mateje Terčon, in nadaljeval z izvrstnim koncertom Nece Falk in njenega mačka Murija. Poskrbljeno je bilo za pravo mačjo zabavo, v kateri je nedvo-
mno uživala tudi tista malo starejša publika. Sledila je poskočna in vragolij polna predstava palčkov akrobatov iz teatra Bufeto, ki so s seboj pripeljali tudi pravega Dedka mraza. Le - ta se je tudi sam izkazal v akrobatskih spretnostih in na povsem svojstven način pozdravil otroke.
Skupaj z Dedkom mrazom se voščilu pridružuje tudi MC Hiša mladih, ki vsem otrokom in njihovim staršem želi polno radoživih dni v letu 2010.
Da se je tudi ta dogodek iztekel v pravem mačje prazničnem vzdušju, se MC Hiša Mladih zahvaljuje Občini Ajdovščina, Nike Škofič iz MDPM - ja za pomoč pri izvedbi delavnic, prostovoljkam, Gregorju Humarju za vso tehnično podporo, mladi umetnici Niki Božič za izvirno scensko postavitev, SŠ Veno Pilon in seveda vsem otrokom in njihovim staršem, ki so nas obiskali in z nami preživeli posebno mačje prazničen nedeljski dan.
MC Hiša Mladih
Mobitelova snežinka upanja
U kdo si ne želi preživeti počitnic v družbi prijateljev? Se z njimi smejati, plesati, kepati ter istočasno izvedeti tudi kaj zanimivega in poučnega?
Tjrav takšne počitnice je letos otro-r kom omogočila družba Mobitel, v sodelovanju z Zvezo prijateljev mla-
dine, ko jih je popeljala na Novoletni eko - tabor v Zgornje Gorje pri Bledu. Sedemdeset otrok iz Ajdovščine,
Nove Gorice, Kopra, Novega mesta, Krškega in Metlike je skupaj preživelo letošnje petdnevne novoletne počitnice v počitniškem domu. Tu so se na počitniško primeren način poučili o tem, kako moramo varovati ter skrbeti za naše okolje, spoznali so kako moramo ravnati z odpadki ter obnovljivimi vire energije. S pomočjo novo pridobljenega znanja smo na eko način okrasili jedilnico ter ostale skupne prostore počitniškega doma. Skupaj smo raziskali okolico, ob jasni noči odšli na sprehod do Blejskega jezera, se preizkusili v spretnosti nordijske hoje ... Otroci so se med seboj pomerili v raznih igrah z žogo ter v igrah brez meja. Ko smo se že bolje spoznali in so se med nami spletla že prava prijateljstva ter med nekaterimi tudi prave male romance, smo odšli na izlet v Kranjsko Goro, kjer smo si ogledali tekmovalno progo smučarjev, skozi okna avtobusa opazovali Zelence ter odšli na kepanje pod planiško velikanko.
Večere smo običajno zaključili z plesom ter priljubljenimi zmenkarijami.
Kljub natrpanem in utrudljivem urnikom pa se je še vedno, tu pa tam, našel čas za otroško razposajeno ugajanje norčij.
Urška Repič
V baru Baza
naslednji
koncerti:
16.1.2010-
22.1.2010-
13.2.2010-
ARGETTI (Italija) REAL LIFE VERSION HAPPY (Kanada) NONMIPIACEILCIRCO (Italija) GONZALES (Italija) THE HOMEBREAKERS (Italija)
'Kej smo nardili v lejti 2009?'
Leto je naokrog in čas je za inventure. V Kamnjah smo že tretje leto zapored pregled opravljenega dela v naši KS in društvu združili z zabavo ob koncu leta. Zbrali smo se v nedeljo, 27. decembra ob 18.00 uri, v dvorani KS v Kamnjah. Nabito polna dvorana je bila dokaz, da je podobnih prireditev pri nas premalo in vzpodbuda za naprej. Prireditev je vodil Tadej Lozar.
. .Kej ste pršli n proslavo? Duosti 77vs je, sam najbrž n bo neč, kr so nastopajoči mende zbolejli ...« S temi besedami seje začela letošnja prireditev. Nadaljevala seje s skečem. Janez, Peter, Joško, Ivan, Anton, Stojan, Žiga in Boris so predstavili svoje poklice in pa dejavnosti v prostem času. Brez besed, a smo jih vseeno razumeli. Sledil je nastop dekliškega pevskega zbora župnije Kamnje (na fotografiji). Zapele so Zdravljico. Predsednik krajevne skupnosti Peter Vodopivec je predstavil opravljeno delo in načrte za naprej, Anton Kreševec pa je kot predsednik planinske sekcije pozdravil prisotne in jim voščil ob novem letu. Sledil je nastop domače glasbene skupine 'Lačni želodčki'. Ob spremljavi harmonikarja Matjaža Petrovčiča in Jureta Rijavca, kije igral na 'špago', so zapeli pesem Čebelar. Za skupino je bil to prvi javni nastop, bučen aplavz pa gotovo pohvala za dober nastop. V ozadju je Bernard prikazal del čebelarjevih opravil. Da je ustanovitev društva v Kamnjah poživila vas, nam je razložil predsednik društva Boris
Vodopivec. Naštel je, kaj se je letos v vasi dogajalo - od organizacije dveh tekaških prireditev, velikonočnega pohoda na Malo goro, raznih ustvarjalnih delavnic, izleta, do turnirja v namiznem tenisu in namiznem nogometu ter šagre s spremljevalnim programom.
Jure Rijavec je recitiral pesem Pod Čavnom visokim prebivam. Martina Vodopivec je predstavila delo kulturne sekcije oziroma pohvalila dobitnice raznih nagrad s področja kulture. Posebej je bila pohvaljena Anita Rijavec, ki je dobila državno nagrado za Naj prostovoljko v letu 2009.
Največ uspehov pa smo kot vsako leto tudi letos zabeležili v športu. Kolesarji, tekači, športni plezalci, odbojkarji, igralci namiznega tenisa ... težko je izbrati naj športnika. Pa smo ga. Tudi letos. Drugič zapored je ta prestižni naslov v naši KS dobil Uroš Vodopivec. Tekač. Državni reprezentant, udeleženec svetovnega prvenstva (na fotografiji prejema priznanje).
Dekliški pevski zbor nam je zapel še dve pesmi.
Za konec nam je zapel še kamenjski septet 'Pod hrastom'. Vodopivčeve Žabe. Enkratna izvedba, izredni glasovi, odličen play back. Veliko smeha.
Pred začetkom prireditve so vsi obiskovalci dobili brezplačne vstopnice. Na končuje bilo žrebanje teh vstopnic. Nagrada je bila ogromna salama, ki jo je podarila Mesnica Rovtar. Salamo je dobil Jure, ki pa je ni odnesel domov, pač pa zrezal in razdelil. Prireditvi je namreč sledila zabava. Ob hrani, pijači in dobri glasbi smo se malo pogovorili in poveselili ter si voščili vse dobro v prihajajočem letu.
Marčela Čermelj
r

LjPod * platano
# ALl)NOd.o.o.
Cesta IV, prrkomorske 61, ^270 AJdovlfln«, IrUr 040 2J8 682
NOVO
GLAVNI TRG B
Čevapčiči
*	mciano svinjsko in goveje meso v lepinji, i prilogo
•	goveje meso v lepinji, t prilogo
Pleskavice
•	meiano svinjsko in goveje meso v lepinji, i prilogo
•	goveje meso v lepinji, i prilogo
Ražniči
• meiano svinjsko in pittanije meso v lepinji, z prilogo
Klobase
• pečenice v lepinji, i prilogo
Zrezek
•	Svinjsko meso v lepinji, « prilogo
•	Goveje meso v lepinji, i prilogo
•	Piičančje meso v lepinji, i prilogo
Priloga kisle kumarice, ajvar, čebula in simi nanuu
Pomfrit
• pražen krompirček z prilogo
kultura
Inventura pihalnega orkestra Duka iz Vrhpolja
Želia do godbi v Vrhpolju je začela zoreti takoj po 2. svetovni vojni. Zaradi povojnih težav je vrhpolj-ska nodba ugledala luč sveta šele jeseni 1951. Nastala je na pobudo gasilskega društva m vaščana Franca Božiča, ki je v Vrhpolje pripeljal kapelnika Jožka Petroviča iz Opatjega Sela Taje s seboj orinesel tudi polovico potrebnih inštrumentov, drugo polovico pa si \e godba sposodila od različnih gasilskih društev . Fantom je kapelnik nudil osnovno poznavanje not in jih za silo naučil igrati. Po dobrih treh mesecih je godba prvič zaigrala na gasilskem balu v vasi.
TV" asneje je godba nastopala v raz--I^Jičnih vaseh Vipavske doline, v nastajajoči Novi Gorici in Mostu na Soči. Naj večji dogodek je bilo tridnevno igranje na Okroglici leta .1953, ob znamenitem obisku maršala Tita.
Žal je godba zaradi odhoda godbenikov na služenje vojaškega roka kmalu razpadla. A želja po oživitvi godbeništva v vasi ni nikoli zamrla. Bolj po naključju kot ne je leta 2002 ponovno zaživela ideja o ustanovitvi pihalne godbe. Ker je bila občina Vipava ideji naklonjena, v vasi pa se je takoj našlo nekaj zanesenjakov, ki so začeli s predpripravami, ni trajalo prav dolgo, da so bili mladi povabljeni na prvo avdicijo. In tako, kot davnega leta 1951, so z odsluženimi inštrumenti tudi tokrat priskočila na pomoč gasilska društva, predvsem pa mnoge pihalne godbe širom Slovenije.
Na srečo so Vrhpoljci znani po pridelavi odlične vinske kapljice in prav ta je bila v začetku edino plačilno sredstvo za glasbila. Korist je bila obojestranska. Godbe so se znebile starih inštrumentov in si zagotovile tekoče sladkosti vrhpoljskih vinarjev za družabno življenje, Vrhpoljci pa so prišli do prvih osnovnih sredstev. Tovrstna blagovna menjava je trajala še dolgo po ustanovitvi godbe in je bila tako uspešna, daje bilo včasih inštrumentov še preveč.
Avdicija za godbenike je bila nad vsemi pričakovanji. Udeležilo se je je
več kot petdeset mladih iz Vrhpolja, nekaj tudi iz Vipave in Budanj. A nihče, razen petih domačinov, ni imel glasbenega predznanja. Kljub temu je bil kapelnik Leander Pegan nad odzivom mladine naravnost navdušen. Brez odlašanja in z veliko mero izkušenj pri ustanavljanju godb je razdelil inštrumente in že 29. junija 2002 začel s poučevanjem. Cela vas je bila navdušena in jasno je bilo, da je projekt 'godba' končno zaživel. Že čez nekaj tednov je godba imela prvo skupno vajo in to na prostem, pred osnovno šolo. Ker si nihče ni mogel in znal predstavljati, kako je to v tako kratkem času sploh možno, seje pred šolo zbralo pol vasi. Toda vsega vešči kapelnik Pegan je že s prvimi zamahi dirigentske paličice vsem zbranim nakazal, da ima godba svetlo prihodnost. Ganjenosti seveda ni manjkalo in ideja, da bi prvič javno nastopili na bližajoči se Vipavski trgatvi, je nenadoma postala stvarna in uresničljiva. In tako je tudi bilo, pa čeprav je godba do septembra znala le tri koračnice. So pa godbeniki te tri koračnice na isti prireditvi večkrat zaigrali. In aplavz je bil kljub ponavljanju več kot navdušujoč.
In potem se je začelo vse dogajati z bliskovito naglico. Otroci so morali nujno v glasbeno šolo, ki pa kadrovsko in prostorsko ni bila pripravljena na več kot štirideset novih gojencev. A s pomočjo pogodbenih učiteljev in


prostorov osnovne šole v Vrhpolju je pouk stekel v vasi. Vsi starši, strici, tete in sorodniki so dojeli, da je treba otroke opremiti s kakovostnejšimi inštrumenti. Skoraj vsak teden so se na vajah pojavljali godbeniki z novimi, svetlečimi glasbili. In napredek godbe je kmalu postal očiten in začela so prihajati vabila za nastope doma in v tujini. Godba je sodelovala na prireditvah Imago Sloveniae, na dveh osrednjih državnih proslavah v Ljubljani in na Nanosu, na različnih koncertih v okviru Zveze primorskih pihalnih godb, na tekmovanju pihalnih orkestrov v Schladmingu in na gostovanju pri zamejcih v Trebčah, sodelovala je tudi v oddaji Na zdravje pri Jasni in Boštjanu. Igrali so na vseh večjih prireditvah v občini Vipava in Ajdovščina. Dvakrat so se udeležili tekmovanja pihalnih godb v IV. težavnostni stopnji, nazadnje v Žalcu leta 2007, kjer so v hudi konkurenci osvojili srebrno plaketo.
Še posebej vneto pa se godba vsako leta pripravlja na tradicionalni božično -novoletni koncert, ki ga podari prebivalcem te doline in mnogim obiskovalcem od drugod. Koncerti so vedno izjemno obiskani, zadovoljstvo obiskovalcev pa godbo spodbuja k bolj in bolj zavzetemu delu in muziciranju.
Že od leta 2003 godba vsako jutro na dan 1. maja prebuja prebivalce doline z ritmi znanih koračnic in tako ohranja tradicijo praznovanj ob prazniku dela.
Po osmih letih delovanja godbe so nekdanji otroci sedaj že mladeniči in mladenke in pihalna godba ni več zgolj le godba, temveč postaja vse bolj tudi prijetna družba mladih nadebudnih ljudi, ki jih družita glasba in veselo razpoloženje. Pridružujejo se ji vedno novi člani z glasbenim znanjem, nekateri žal tudi odhajajo. A najpomembnejše je, da je prihodnost godbe usmerjena predvsem v zviševanje kakovostne ravni pri izvajanju zelo različnih vrst skladb.
Zaradi želje po hitrejšem strokovnem napredku, seje godba leta 2008 razšla s prvim kapelnikom godbe Leandrom Peganom in na razpisu izbrala novega dirigenta, mladega, akademsko izobraženega Janeza Žnidaršiča, profesorja tube in akademskega glasbenika - tubista, ki delo v godbi nadaljuje tam, kjer gaje Leander Pegan končal.
Janez Žnidaršič vodi godbo z izredno natančnostjo in strokovnostjo. Izpopolnjevanje ob njem je godbenikom v užitek in rezultat tega je, da članstvo še nikoli ni bilo tako veliko, kot ravno sedaj.
Istočasno z novim dirigentom je godba uspela pridobiti tudi glavnega sponzorja, pohištveno podjetje DUKA iz Vipave. V interesu sponzorja in godbe, seje godba lani preimenovala v PIHALNI ORKESTER DUKA in s tem začela novo poglavje v svoji zgodovini. Društvo, v okviru katerega deluje orkester, je le nekaj dni pred podpisom sponzorske pogodbe dobilo novo vodstvo, devetčlanski upravni odbor, v katerem godbeniki predstavljajo večino.
V	preteklem letuje imel orkester številne nastope. Poleti seje s koncertom poklonil spominu na prvo vrhpoljsko godbo. V goste je povabil še živeče godbenike in predstavil zgodovino prve godbe, ki jo je pripravila gospa Sonja Groznik.
V	juliju je orkester odšel na petdnevno gostovanje v Luksemburg, kjer je izvedel kar tri samostojne koncerte - v Luksemburgu, Remischu in Esternachu. Godbeniki so bili tudi gostje evropskega poslanca Lojzeta Peterleta v parlamentu v Strassbourgu. Gostovanja se je udeležila tudi vinska kraljica, Karolina Kobal. Gostovanje je vsem godbenikom ostalo v prelepem spominu, domov pa so se vrnili polni pričakovanj in načrtov za nova gostovanja v tujini.
Orkester je leto zaključil s tradicionalnim božično - novoletnim koncertom v športni dvorani Škofijske gimnazije v Vipavi. Z izbranimi skladbami tujih in domačih avtorjev je navdušil številne poslušalce. K
sodelovanju je letos povabil MP; pevski zbor DURI s Cola in obetavno violinistko Beti Brati V leto 2010 orkester stopa z izzivi. Spomladi se bo udeležil tek vanja slovenskih pihalnih godb težavnostni stopnji, 1. maja bo ko vrsto let prebujal prebivalce te d s nrvomaisko budnim
do, Kot vselej doslej, usmerjen kvalitete izvajanja skladb j novih godbenikov in v zagota materialnih pogojev za delova kestra. Pri tem računajo na p<
Hrtngfrvrifvi;’ ir>
cine m krajevne skupnosti,bis rih kljub sponzorskim sredstvo mogli delovati.
kr, foto Marje
Kar 200 fotografov
na natečaju
Ajdovsko fotografsko društvo Veno Pilon je izpeljalo vsakol t^ fotografski natečaj, tokrat z mednarodno udeležbo. Pod olT T tako nacionalne zveze (FZS) kot tudi mednarodne fotoa 't k* zveze (FIAP) so razpisali dve temi - prva je bila letenje (7 V pokrovitelj natečaja je namreč podjetje Pipistrel iz Ajdov^'-3«! druga tema pa je bila prosta.
bodo lahko postavili Te’ 150 d i tf la bodo 'zapekli' na CD - je ^ odprtju razstave razdelili obisWr cem. Tudi sam ceremonial odnrtia1' petek, 22. januarja) bo v dveh delil1 nagrade bodo podelili v Pilonovi lenji, fotografije pa bodo na veliJ-platnu odvrteli na velikem Piat p ’ kinodvorani.	^ n
Fotografsko društvo Veno p-, i; Ajdovščine je bilo ustanovljeno^ sedmimi leti. Članstvo se je V sedah predsednika Jadrana ustalilo pri 40 ljubiteljih fotografih' naših krajev, od tega jih je 30 Zel J tf javnih, 20 med njimi pa jih tudi re#1' razstavlja, nekateri so tudi Zelo u/
T 7"Ajdovščino je prispelo nič manj V kot 1215 fotografij, ki jih je posnelo 195 fotografov iz kar 31 držav. Petčlanska žirija v sestavi Bogdan Vrčon, Samo Rovan, Anamarija Stibilj Šajn, Jon Hatfull in Vinko Skale je odbrala 234 fotografij, ki so prišle v ožji izbor (87 na temo letenja in 147 v poljubni temi). Ker tolikšnega števila fotografij ni mogoče razstaviti na enem mestu, bila pa bi škoda, če jih javnost ne bi videla, so se v društvu odločili za dve razstavni lokaciji - v Pilonovi galeriji in v avli Dvorane L slovenske vlade. Pa še v tem primeru
rrav jjamjan Vidic m < sta tudi na letošnjem, n natečaju društva osvoji nagradi. Poleg organiza ki seveda zahteva ogron reja društvo tečaje za lj grafije, strokovna preda\ nekajkrat letno delavnic nja na terenu, vsak mesei niče obdelovanja fotogn računalniških programe
z
15
glasba
'obratimi prvič
Nov moški sestav Pobratimi je pod umetniškim vodstvom Ane Kodelja pretekli teden izvedel svoj Ipremierni nastop.
Koncert božičnih
pesmi
V ajdovski cerkvi sv. Janeza Krstnika smo v petek lahko prisluhnili koncertu božičnih pesmi.
T^antje in možje, bivši in sedanji t- učenci Jerice Rudolf ter nekateri itugi pevci, vešči petja v tovrstnih pevskih sestavih, so s svojimi šolani-m' k'a$,ovj in vokalno barvo prepričali "'tevihte obiskovalce.
Četudi se na vajah družijo šele do-^re tn mesece - od oktobra pretekle-I teta, so na božičnem koncertu v
cerkvi sv. Mohorja in Fortunata v Podragi predstavil širok repertoar božičnih in sakralnih skladb. Na koncertu so se jim pridružila tudi dekleta dekliškega pevskega zbora Plejade, pod vodstvom Karmen Ferjančič, na predpremieri koncerta v Podkraju pa so z njimi zapele žene in dekleta pevskega sestava Marjetice, pod vod-
stvom Aljane Trošt Rupnik. •
Oktet Pobratimi svoj repertoar že širi z ljudskimi, prosvetnimi umetnimi in modernimi skladbami, ter pesmimi tujih avtorjev. V svoji pevski zagnanosti pa je prepričan, da bo v prihodnjem letu še stopal po pevskih odrih.
Mateja Česen
Tz bogate slovenske zakladnice bo-Ažičnih pesmi sta nam mešani pevski zbor Primorje in oktet Castrum prepričljivo in lepo zapela vsak po šest pesmi, skupaj pa je na koncu zazvenela še legendarna Sveta noč (na fotografiji). To je bil že drugi skupni božični koncert obeh sestavov, ki jih
vodi Nadja Bratina. Prvega so izvedli lani v lokavski cerkvi. Na koncu pa gre še zahvala Martini Vrčon, ki je poskrbela za orgelsko spremljavo in pa seveda ajdovskemu župniku Alojzu Milharčiču, ki je omogočil izvedbo koncerta in dal na razpolago svoje prostore za upevanje. MaK

NEPREMAGLJIVA PONUDBA
------EUR "
na mesec
0 % GOM na 84 mesecev**
Novi KIA cee d 2010
klima, ABS, 6xairbag, el. paket...
■1; . mm
http://ng.kia.si
(kTa) KIA MOTORS
Official Partner
Sportage
Sportage, 7 let garancija*, najvišji kakovostni standardi, zmogljivi ’ motorji, prilagodljiva notranjost - do 1.8861 prtljažnega prostora...
1_WI \	i	U	|_IICVU>Z_U	I UlUg (--l/u UM ^ l___1,1 _/
EUR, obrok 79,19 EUR; preostanek vrednosti vozila po končanem finančnem leasingu za poplačilo 2.419,00 EUR; število obrokov; 84- mesečno plačevanje. V Skladu z zakonom o potrošniških kreditih znaša EOM 0%. Finančni leasine za Kia Sportage 2.0 CASIX Cool 4x2: Predračunska vrednost predmeta leasinga 19.325,00 EUR (Izračun: 21.990 EUR + Stroški prevoza 185 EUR + Kovinska barva 400 EUR-Joker ..Vozilo iz zaloge" 2600 EUR-
KIA NOVA GORICA, UL Vinka Vodopivca 8 Kromberk, ©05/333-0303
Joker .Staro za novo" 650 'EUR); Polog 25% ali 4.831,25 EUR, obrok 149.30 EUR; preostanek vrednosti vozila po končanem finančnem leasingu za poplačilo 3.865,00 EUR; število obrokov: 84- mesečno plačevanje. V Skladu z zakonom o potrošniških kreditih znaša EOM 2,9389%. Navedena EOM je izračunana na podlagi zneska in trajanja kredita, stroškov odobritve in upravljanja pogodbe, zavarovanja terjatev in obrestne mere, ki velja na dan 13 januar 2010. EOM ne vsebuje morebitnih stroškov predfinanciranja in delnega obroka, stroškov zavarovanja in registracije ter stroškov, ki nastanejo z neizpolnjevanjem pogodbe. EOM se lahko spremeni, če se spremeni višina kredita oz obroka, trajanje kredita, obrestni indeks oz. če se spremenijo roki plačila. V skladu z veljavno zakonodajo ponudba velja za finančni leasmg.
CHRVSLER SEBRING
Popolnoma opremljen - Neverjetna cena!
Ere KMAG Nova Gorica
UL Vinka Vodopica, Kromberk, 05 333 0303
www.chrysler.si
om®i®na
količina
križanka
KOLEDAR PRIREDITEV DO KONCA MESECA JANUARJA
Potek, IS. je
Ajdovščina-Pilonova galerija Ajdovščina, 19.00	- predstavitev
knjige Draga Sedmaka - Goriška med obema vojnama - Slovenci in fašizem na Goriškem 1920-1926. Zgodovinar Drago Sedmak v delu prikaže odnos med Slovenci in fašizmom na Goriškem.
Sobota, 16. ja
Ajdovščina - Trg 1. slovenske vlade Ajdovščina - 110. Bolšja tržnica. Dobrodošli prodajalci, nakupovalci, slučajno mimoidoči.
Ajdovščina - sedež MDPM Ajdovščina, (Šturski park), Goriška 17,	10.00 - Ustvarjalna delavnica
z MDPM Ajdovščina - Skrivnost simbolov. Ob dnevu religij pripravljajo brezplačno ustvarjalno delavnico -Skrivnost simbolov.
Ajdovščina - Dvorana prve slovenske vlade Ajdovščina, 10.30
-	Škratkov abonma - Poklic coprnice Mice. Spoznali boste malo čarovnico Mico, ki naredi čarovniško akademijo in
se zaposli v pravljici Janko in Metka.
Vipava - Kulturni dom Vipava, 1 8.00 - Revija odraslih pevskih zborov Vipavske doline - Naši zbori pojo; domači pevski sestavi se predstavijo.
Ajdovščina - Dvorana OŠ Šturje, 19.00 - Košarkarska tekma KK Marc Ajdovščina : KK Radovljica.
Ajdovščina - Dvorana prve slovenske vlade Ajdovščina, 20.00
-	Gledališka predstava - Ni res ... pa le verjamem. Dogajanje je postavljeno v pisarno commendatora Gervasia, kjer vse teče v skladu z njegovo pretirano vraževernostjo, s katero se nekateri uslužbenci strinjajo, drugi jo sprejemajo po sili razmer pa dobijo odpoved ...
Kamnje-Potoče - Kamnje
pri Ajdovščini, 11.00 - Pokalni krosi Primorskih novic 2009/10 - Kamenjski kros. Teki bodo potekali v več kategorijah; prijave na dan prireditve od 9.00 dalje. Najboljšim podelijo tudi nagradel
Planina - Cerkev sv. Kancijana na Planini, 17.00 - Slovenski oktet na Planini; ena najboljših slovenskih vokalnih zasedb, ki je v skoraj 60. letih nastopila na tako-rekoč vseh pomembnih svetovnih odrih, bo nastopila tudi na Planini. Peli bodo božične in narodne pesmi. Vstop je prost!
Budanje - Dvorana KS Budanje, 18.00 - Revija odraslih pevskih zborov Vipavske doline - Naši zbori pojo. Nastopajo domači pevski sestavi.
Ajdovščina - Dvorana prve slovenske vlade Ajdovščina, 20.00 -Gledališki abonma in izven - Božični večer. Božični večer- je komična kriminalka s prilivom melodrame, ker se v ozadju skrivajo travme in globoko medsebojno sovraštvo, in prva izbira, kako razrešiti težavne odnose. Predprodaja vstopnic TIC Ajdovščina in Vipava.
Vrtovin - OŠ Vrtovin, 19.00
-	Predstavitev literarnega zbornika
-	Besedni most. Članice literarnega krožka bodo z mentorico prof. Ivano Slamič predstavile literarni zbornik z naslovom BESEDNI MOST.
Sobota, 23. januar:
Ajdovščina - Dvorana prve slovenske vlade Ajdovščina, 19.00 -Projekcija filma Majhna knjiga z veliko dušo. Dokumentarni film o miniaturni knjigi domačinke Polone Kunaver Ličen, ki je bil premierno predstavljen v okviru Štrudlfesta 2009, vas vabi k ogledu.
Vipava - Kulturni dom Vipava, 20.00 - Plesni večer v Vipavi. Plesno društvo Vipava vas vabi na ples. Večer bo navdušil ljubitelje plesa, pa tudi tiste, ki bi se želeli naučiti kakšnega novega plesnega koraka
Nedelja, 24. je
Ponedeljek, 19. januar:
Ajdovščina - Lavričeva knjižnica Ajdovščina, 18.30 Predavanje: Ptice kmetijske kulturne krajine - danes in nikoli več? Problematiko izginjanja ptic kmetijske kulturne krajine bo predstavila biologinja Irena Kodele Krašna.
Petek, 29. januar:
Petek, 22. je
Sobota, 30. januar:
Ajdovščina - avla Dvorane prve slovenske vlade Ajdovščina, 18.00	- Odprtje razstave 1.
mednarodnega natečaja Med nebom in zemljo 2009. Vabljeni na odprtje razstave, podelitev priznanj fotografom nagrajenih fotografij in projekcijo vseh sprejetih fotografij.
Rešitve križank pošljite do 10. 2 2010 na naslov Nova Nova d.o.o., cesta 64, 5270 Ajdovščina.
Med izžrebance bomo izžrebali tri flaškone vina iz vipavske k)ej;
Pospešeno
izvažajo
Goriške opekarne d.d, ki jih že več kot desetletje vodi cfc |)(! Jožef Stibilj iz Ajdovščine, so v lanskem letu, navkljub gradbeništvu, beležile dobre poslovne rezultate.
n^SO - imi zaposlenimi so ustvarili ZL/nekaj več kot 8 milijonov evrov prihodkov od prodaje. Za kar milijon evrov so znižali stroške, predvsem na račun skrajšanega delovnega časa in subvencij države, ki so jih prejeli na ta račun. »Lani smo program kritin še bolj obogatili in tržišču ponudili še več vrst korcev, tako da kritina predstavlja skoraj polovico prodaje. To nam pride prav v današnjih pogojih, ko je novogradenj za 25 % manj (v promet gre zato manj zidakov), obnova streh pa ne beleži takega padca. Na italijansko tržišče smo lani prodali za 70 % več izdelkov kot leto poprej, tako da poslujemo solidno,« pravi Stibilj. Goriške opekarne zavzemajo
27 % domačega tržnega del^j.,/ dakih in 11 % pri kritinah. da sta zidak in korec nare,^,/ ne, gradnja iz naravnih materj/' bo vedno bolj cenjena. Prav z/ Goriških opekarnah pripravili projekt s podjetjem SVEA ^ L/ dustrija Litija in sicer izobražeV(l tesarje in krovce - kar 250 .
tnikom in obrtnikom bodo Dre/
novosti pri vgradnji lesenjl / in glinenih korcev. Nekateri / da se pod tako streho ljudje bf/
čutimo. Vsi, ki smo kdajkoli rj zidaki, pa vemo, da tisti iz I(j/ ' poči ravno tam, kjer ga kot mora
foto
Planinsko društvo Ajdovščina pripravlja pohod - Lipa - Trstelj, (643 m) - Cerje. Prijave, vplačila in info v trgovini Mana Ajdovščina (bivši Štekar).
Novoletno vzdušje na OŠ Col

0
Kot vsako leto se je tudi letos zadnji dan pred novoletnirni p^|
Ajdovščina - Dvorana prve slovenske vlade Ajdovščina, 20.00 -Glasbeni abonma in izven - Koncert komornega zbora - Ljubljanski madrigalisti.
cami na Osnovni šoli Col odvijala tradicionalna prireditev i/ vana Pokaži, kaj znaš.	'
'V Ta njej se je zvrstilo veliko iz-_L N virnih točk, ki so jih pripravili
Otlica-Kovk - Dvorana na Otlici - Rock VVtlca - predstavitev domačih glasbenih skupin.
Ajdovščina - Dvorana OŠ Šturje, 19.00 - Košarkarska tekma KK Marc Ajdovščina : Tolmin. Vabljeni, da z glasnim navijanjem prispevate k novim zmagam domačega kluba!
posamezni razredi, od najmlajših, pa do nas, devetakov, ki smo prireditev osnovali, kar je že ustaljen običaj. Videli smo predstave vseh vrst: najprej se nam je predstavil 1. razred v prisrčnih kostumih živali, nato pa je sledilo še nekaj plesnih, glasbenih in humorno obarvanih točk 4., 5., 7. in 8. razreda. Manjkala ni niti razglasitev učitelja leta (nagrado sije prislužil učitelj zgodovine), imeli pa smo tudi skritega gosta, za katerega se je izkazalo, da 'slaven', saj je 'nastopal' v fil-
Latnik • Zgornjevipavski časnik izdaja: NOVA NOVA d.o.o., Goriška cesta 64. 5270 Ajdovščina • Direktor izdajatelja: Mitja Tripkovič • Glavni in odgovorni urednik: Edvard Pelicon
mu Trstje naš. Na koncu smo/ ci 9. razreda zbrali in zapeli za^ B pesem, četudi malo brez	’
pa smo besedo prepustili §e p/ lju, g. Ivanu Irglu. Vseskozi spremljala smeh in prijetno vzdušje, kar je navsezadnje ^ stvo te prireditve. In čeprav / na začetku vsi malo skeptični/ prireditev uspela, je na koncu^ še bolje, kot smo pričakovali. ^ je ves vloženi trud obrestovali#, smo prijetno Zaključili preteki"1 ter polni energije vstopili v n</ Eva Škvarč, 9. razred/

Tisk: Styria • Tel. uredništva: 05 36 71 503 • e-mail: latnik@infoburja.si