RIMORSKI DNEVNIK
^štnina plačana v gotovini
postale I gruppo
- Cena 70 lir
Leto XXVI. St. 53 (7547)
TRST, sreda, 4. marca 1970
MANDAT BREZ OMEJITEV
Predsednik republike Saragat je poveril Aldu Moru mandat za sestavo nove vlade
Pred dokončno odločitvijo bo Moro poročal predsedniku Saragatu - Danes pričetek posvetovanj
Preštevilne
»eznanke
(Qj
našega rimskega dopisnika)
bo moral Moro po kostanj
J^° je prišlo do njegovega 'i-"*w>yanja?
,u^klo noč se je vršila v vr-i KD velika bitka na ostro lo-;,^.fr'onti. Polovica stranke je bi-pj? Mora, druga polovica pa za (j ®*Va> ki pa je že prej naja-J“® n* pripravljen prevzeti J^fedstva in ki je menda v tem ta1 tudi telefoniral v Kvirinal. iajf ?.e ^11 23 Mora in kdo za innija? Ponovna uganka, saj niso bile med strujami, jjT^znotraj raznih struj in to ""»vi zapletene alkimije prija-
ll J’ fcteresov in vezi. Tako sta | ?Mora izjasnila Donat Cattin ^.^helli, ki sta oba predstavnice, istočasno pa tudi An-iiolj '■ ki dobiva v stranki vedno fiL™°Ro igralca »serije A*. Za Id,). ja sta Rumor in Piccoli,
. Bodrato, ki je član »forze <a j? bi torej struje Donat Catti-(l ^^edli smo samo nekaj imen, ItjT? Sp značilna za zmedeno no-w bitko v vrstah KD.
'ta, alternativa Moru in Fan-Hijju je bila kandidatura Tavia-W 2® katerega so se izrekli Fan-I) yJ( Cc°li in Rumor, ko ni bi-govora o Fanfanijevi kan-Vendar pa je šlo za kan-ki je nekako v sredini ^dopušča možnost, da se zdrk-)}; aventuro tambronijevega ti-do nepričakovane podlih okoliščinah je Moro mo-’ tow'2niti * * * * v kislo jabolko: 1. da ^rečil alternativo Taviani; 2. kta?? ga soglasno imenovali za ^bii-ta predstavniki obeh de-Vij/^janskih skupin KD in 3. ker demokristjani že prej kandi-p takoj za Rumorjem.
^ Vsej verjetnosti Moro ni preit jjavdušen za avanturo, saj se 'Mia v^eraJ govorilo o njegovi k K^^turi, kot o sredstvu, da se ta1®00 ošibi, tako da bo po-Vl . na vrsto Fanfani. Po j Piati pa lahko Moru tudi u-W{) v takem primeru se bo av-pojavil kot nekak »rejo jL domovine*, kar prav goto-Preveč všeč Fanfaniju, za ?a se dobro ve, na kaj cilja, ji® samo še neznanka, za-<Si * Saragat pozval Mora in za->j jjjj je dal širok mandat in to-Itd-.s®ični mandat za sestavo ’n to obratno, kot se je pri-Gre za mandat, ki je v V,u.s postopkom, ki ga je Sa-viv *e uporabil za Rumorja med j/ Jdnija 1968.
Vj govor je težaven, vendar naj-^najbolj veljajo protokolarni i,®> ko je predsednik republi-* edel predloge KD.
jSPnCno, po kaki poti bo šel ' Najbrž bo pričel s poganu J' Štirih, da se obnovi štiri-^ k-,® vlada. Vendar pa naj-Js v’*. sam tej možnosti preveč Sjj J®We. Bo poskusil rešitve v troje? Predvidevanja so razen da v sedanjih o-b ^ b®h taki poskusi nimajo množiti ,Pa zmage. Ne smemo poza-V,® trdo stališče, ki ga je KD jilt0 ® glede ločitve zakona in V,, si je predstavljati, da bo , glede tega popustil zlasti, sedaj povrh še zunanji mi-
l^jdčna rešitev enobarvna vlada? ^ Ijž® odgovor je problematičen, i^Prav mu to mandat KD do-
'fe.s^ratka za enačbo s prešte-Sj,!;, neznankami, da bi lahko p j. ' sli nesporno rešitev. Kri-tve> torej izredno daleč od re-
MARIO DEZM/ N
RIM, 3. — Predsednik republike Saragat je danes ob 17. uri sprejel v Kvirinalu posl. prof. Alda Mora, kateremu je poveril mandat, da izvede ustrezne stike za formiranje nove vlade in katerega je pozval, da mu žimprej poroča. Gre za isto formulo, kot jo je Saragat že uporabil, ko je poveril mandat za sestavo vlade Rumorju 10. junija 1968.
Moro je zapustil kabinet predsednika republike ob 17.45 in je
nato izjavil novinarjem, da ga je predsednik republike pozval, da razčisti politični in parlamentarni položaj v vidu sestave vlade. Moro se nato sklicuje na točne indikacije Krščanske demokracije in drugih strank levega centra, ki so jih včeraj potrdili.
Na vprašanje novinarjev je Moro odgovoril, da bo pričel z delom jutri, ne ve pa še kje bodo posvetovanja.
Kandidat za sestavo vlade je nato, kot to določa protokol, uradno obvestil najprej predsednika poslanske zbornice Pertinija o sprejetem mandatu. Tudi po tem razgovoru so ga vprašali novinarji, kdaj bo imel prve stike s političnimi predstavniki za rešitev krize, na kar je Moro odgovoril «menim, da bomo jutri zjutraj pričeli z delom*. Kasneje pa je kandidata za sestavo vlade sprejel še predsednik senata Fanfani, s katerim se je Moro zadržal v razgovoru 40 minut.
Glasilo PSI »Avanti* objavlja v jutrišnji številki uvodnik, v katerem ugotavlja, da je prejel Moro polni mandat za sestavo vlade in to ob podpori vse KD. Vendar pa istočasno tudi podčrtuje politični pomen njegove kandidature, saj so proti njemu postavili Taviani-ja, ki naj bi prejel mandat samo za sestavo enobarvne vlade. Socialistično glasilo govori o pomenu, da je kandidaturo za sestavo vlade sprejela tako pomembna osebnost KD, okoli katere se je razvijalo desetletje notranje življenje večinske stranke in katere ime je povezano z izkušnjami levega centra in ki se je boril za laični in avtonomni koncept katoliške stranke.
»Avanti* pa nato postavlja v o-spredje vprašanje ločitve zakona in ugotavlja, da bo rešitev krize zelo težavna, saj se je med reševanjem zapletla prav v vatikansko noto. Sedaj se je zaman spraševati, če bo Moru uspelo, kjer so drugi propadli, saj se bo to v kratkem videlo. V tej zvezi sociali-
jo za PSI pogoj za njih sodelovanje v vladi.
Danes zvečer se je sestal ožji odbor za nadzorstvo nad oddajo TV-7 «kodeks, M ga je treba obnoviti*, o kateri se je dvignilo toliko prahu. Po sestanku je sporočil predsednik, da je ožja komisija končala z delom in da se bo komisija za nadzorstvo nad televizijskimi oddajami sestala prihodnji teden v četrtek.
Stavka uslužbenca bolnišnic
RIM, 3. — Vsedržavne sindikalne organizacije uslužbencev bolnišnic CBL, CGIL in UIL so določile za 12. marca vsedržavno splošno stavko osebja, ki bo trajala 24 ur. Sindikati ugotavljajo, da so stavko proglasili, ker zahtevajo rešitev izredno perečega finančnega položaja bolnišnic in reformo zdravstvenega sistema.
Danes so se nadaljevala pogajanja za obnovitev delovne pogodbe uslužbencev elektriških podjetij in so obravnavali kompromisne predloge ministra za delo Donat Cat-tina. Pogajanja se bodo nadaljevala tudi jutri.
Po sestanku sta sindikalni organizaciji CGIL-FIDAE in UIL UIL-SP sklenili, da proglase novo serijo stavk in to štiri delovne ure od 5. do 8. marca ter nadaljnje štiri ure od 9. do 15. marca ter končno 24-umo splošno stavko v torek 10. marca. Sindikalna organizacija FLAEI-CISL pa je sklenila, da se bodo odločili potem, ko se bo jutri sestal generalni svet federacije.
Sodelovanje med SFRJ in Italijo za učbenike zgodovine in zemljepisa
LJUBLJANA, 3. — Italijanska nacionalna komisija za UNESCO je stično glasilo navaja vsa znana I sprejela pobudo jugoslovanske ko-osnovna vprašanja, ki predstavlja-1 misije za UNESCO o ustanovitvi
mešane jugoslovansko-italijanske komisije, ki bi preučevala pouk zgodovine in zemljepisa na jugoslovanskih oziroma italijanskih šolah. To je izjavila Marija Vilfan, predsednica jugoslovanske komisije za UNESCO po vrnitvi iz Rima, kjer je sodelovala na seminarju za šolnike italijanskih šol, ki sodelujejo z UNESCO. Pripravlja se dvostranska akcija, za izboljšanje učbenikov zgodovine za osnovne in srednje šole.
Zaradi boljšega mednarodnega razumevanja. Jugoslovanski in italijanski strokovnjaki bodo obdelali gradivo za učbenike in jih poslali v preučevanje strokovnjakom obeh držav. Jugoslovanski strokovnjaki bodo proučili gradivo italijanskih učbenikov, ki se panašajo na zgo-
dovino Jugoslavije, italijanski strokovnjaki ustrezno gradivo jugoslovanskih učbenikov. Zatem pa bo skupna komisija predložila potrebne spremembe. Pokrovitelj te akcije je UNESCO, ki je dal na razpolago tudi potrebna finančna sredstva.
Madžarski zunanji minister obišče Poljsko
VARŠAVA, 3. — Madžarski zunanji minister Janos Peter bo v ponedeljek 9. marca obiskal Poljsko. V ospredju razgovorov bo odnos z Zvezno republiko Nemčijo. Istega dne se bo v Varšavi pnčela druga vrsta razgovorov med predstavniki Zapadne Nemčije in Poljske.
SOVJETSKA DIPLOMATSKA DEJAVNOST V KAIRU
Sestanek Vinogradov-Naser Izraelsko-francoski odnosi
Obisk sovjetskega namestnika zunanjega ministra v Egiptu povezujejo s prihodnjim sestankom štirih velesil v New Yorku
KAIRO, 3. — Med svojim obiskom v ZAR se je sovjetski namestnik zunanjega ministra Vladimir Vinogradov danes tri ure raz-govarjal s predsednikom Naserjem. Z njim je bil tudi sovjetski veleposlanik v Kairu Sergej Vinogradov. Po sestanku ni bilo objavljeno nobeno uradno sporočilo. Sicer pa je bilo pred nekaj dnevi sporočeno, da je namestnik sovjetskega zunanjega ministra imel s seboj ob prihodu v ZAR poslanico sovjetskih voditeljev za Naserja.
Razgovori med sovjetskima diplomatoma in egiptovskim predsed-
nikom so se seveda nanašali na položaj na Bližnjem vzhodu. Namestnik zunanjega ministra Vinogradov, ki je prispel v soboto v Kairo, je imel včeraj drugi sestanek z egiptovskim zunanjim ministrom Riadom. Na obeh sestankih, kakor tudi na sestanku z Naserjem, ugotavljajo politični opazovalci v Kairu, je bil govor predvsem o šti-ristranskih razgovorih v New Yor-ku v zvezi z rešitvijo spora na
Bližnjem vzhodu. Vinogradov je poročal egiptovskim voditeljem potek zadnjega sestanka predstavnikov štirih velesil in je baje tudi razložil stališče, ki ga bo Sovjetska zveza zavzela na prihodnjem sestanku, zlasti v zvezi z napori U Tanta, da bi štiri velesile le našle rešitev, ki bi omogočila odposlancu glavnega tajnika OZN Jarringu, da se ponovno vrne na Bližnji vzhod in da skuša ustaviti spopad, ki se iz dneva v dan zaostruje.
RiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimtiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinmiiiiiiiiiiiiiitiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
Diplomatska ofenziva Zahodne Nemčije v Londonu, vzhodnem Berlinu in Moskvi
Brandtov nastop v britanskem parlamentu Nadaljevanje priprav vrha med Brandtom in Stophom - Novo srečanje Bahr-Gromiko
LONDON, 3. — Brandtova «diplomatska ofenziva« je potekala danes na treh frontah: sam zahodnonemški kancler nadaljuje obisk v Londonu, kjer si je v bistvu že zagotovil britansko podporo novi politiki bonske vlade do Vzhoda, njegov predstavnik Sahm je imel v vzhodnem Berlinu drugo srečanje za pripravo «vrha» Brandt - Stoph,
Egon Bahr pa je v Moskvi ponovno začel razgovore s sovjetskim zunanjim ministrom Gromikom. Tretji predstavnik bonske vlade, podtajnik Duckvvitz, se bo v kratkem spet razgovarjal s poljskimi oblastmi za normalizacijo odnosov med Bonnom in Varšavo, medtem ko je v pripravi sestanek med predstavniki velesil o berlinskem problemu.
Bradnt je imel danes drugi raz-
govor z britanskim premderom Wilsonam dn z britansko vladne delegacijo. Na sestanku, ki je trajal dve uri in pol, so med drugim obravnavali probleme tehnološkega in vojaškega sodelovanja med obema državama, problem razorožitve, vprašanje NATO in evropske obrambe, položaj na Srednjem vzhodu ter sodelovanje med Veliko Britanijo in ZRN na kulturnem področju.
Zvezni kancler je imel nato na Skupni seji obeh britanskih zbor-
iiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiniiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiininiiintiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiia
PO zrna SOCIALISTOV NA parlamentarnih volitvah
Jonas določil Bruna Kreiskyja za novega avstrijskega kanclerja
Klausova vlada odstopila ■ Dokončni rezultati volitev
DUNAJ, 3. — Predsednik avstrijske republike Jonas je sprejel danes voditelja socialistične stranke Bruna Kreiskyja in mu poveril nalogo, naj sestavi novo vlado in naj začne pogajanja z ljudsko (de-mokrščansko) stranko. Jonas je izrekel željo, da bi do sestave nove vlade prišlo v kratkem času in po možnosti pred 16. aprilom, ko se bodo na Dunaju začeli ameriško-sovjetski razgovori za omejitev strateškega oboroževanja.
Malo prej je predsednik Jonas sprejel kanclerja Klausa, ki mu je formalno sporočil odstop svoje vlade. Ta bo še izvrševala svoje funkcije, dokler ne bo nova vlada sestavljena.
Danes so medtem objavili dokončne rezultate volitev, ki so po preštetju glasov volivcev, ki niso glasovali na svojem volilnem sedežu, nekoliko različni od tistih, ki so jih prvotno sporočili. Potrjeno je bilo, da je socialistična stranka
dobila 81 sedežev, demokrščanska je dobila 79 mest v parlamentu, se pravi enega več, kot so javili včeraj, liberalci pa samo pet, torej enega manj.
Schiller v Beogradu
BEOGRAD, 3. — Nocoj je na vabilo zveznega izvršnega sveta prispel v Beograd zahodnonemški minister za gospodarstvo Schiller. Med tridnevnem bivanju v Beogradu se bo Schiller razgovarjal z zastopniki jugoslovanske vlade posebno s članom sveznega izvršnega sveta Tomom Granfilom o gospodarskih odnosih med obema državama. Skupno s Schillerjem je prispela v Beograd tudi skupina zahodnonemških gospodarstvenikov, ki bodo sodelovali v delu mešanega jugoslovan-sko-zahodnonemškega odbora za gospodarsko, industrijsko in tehnično sodelovanje, ki bo ustanovljen
iiiiutiiiiiiiiiiiiiimiiiiimmiiiiiiiiiiiiiiiiimiimifiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiimiiiiimiiiiiiiiiiiiiimitiiiiiiiiiiiiiiii
Pompidou zaključil svoj obisk v ZDA
Neokusna «šala» pred odhodom predsednikovega letala
NEW YORK, 3. — Po osemdnevnem obisku je francoski predsednik Pompidou danes zapustil ZDA In se vrnil v Pariz. Politični opazovalci menijo, da je Nlxan v zadnjem trenutku preprečil polom dolgo pričakovanega obiska Pom-pidouja v ZDA s svojo udeležbo na včerajšnji slovesni večerji v New Yorku. Kot Je znano, je bil Pompidou Izredno razočaran nad sprejemom, ki ga Je doživel zlasti v Chicagu, kjer so ameriški Židje uprizorili demonstracijo proti Franciji ln njepi politiki na Bližnjem vzhodu.
Pred odhodom francoskega predsednika Iz New Yorka Je nekdo po telefonu sporočil uradu francoske letalske družbe v New Yorku «Atr France«, da Je bila položena bomba v letalo, s katerim se bo odpeljal Pompidou. Druga neznana oseba Je skoraj ob Istem času telefonirala v hotel Astoria in povedala, da so v prtljago Pompidou ja akrili bombo. Zato je ameriška policija opravila natančen ogled letala in ptrljage francoskega predsednika ter njegovega spremstva preden je letalo zapustilo New York, a ni ni-, česar našla.
med obiskom Schillerja. Predvidevajo, da bo glavna tema razgovora Schiller-Granfil bdagovna izmenjava, industrijska kooperacija, deficit jugoslovanske trgovinske bilance, skupna vlaganja, sodelovanje na tretjih trgih in finančno kreditni aranžmaji.
Seja IB predsedstva ZKJ
Tito poročal o potovanju po Afriki
BEOGRAD, 3. — Predsednik republike maršal Tito je danes na seji izvršnega biroja predsedstva ZKJ seznanil člane biroja z rezultati obiska prijateljskim afriškim državam. Zatem je izvršni biro razpravljal o nekaterih družbenih in idejno-političnih vprašanjih reforme visokega šolstva in nalog komunistov v zvezi s tem. Izvršni biro je ocenil, da je reforma visokega šolstva na samoupravnih osnovah eno od najaktualnejših vprašanj jugoslovanskega gospodarskega, družbenega in kulturnega življenja.
Delegacija skupščine Beograda v ZDA
BEOGRAD, 3. - V nedeljo jo odpotovala na obisk v nekatera mesta ZDA delegacija mestne skupščine Beograda pod vodstvom predsednika Branka Pešiča. Delegacija glavnega mesta Jugoslavije bo med štirinajstdnevnim bivanjem v ZDA obiskala New York, Washing-ton, Filadelfijo, San Francisco in Los Angeles.
Med obiskom v New Yorku bo predsednik mestne skupščine Beograda izročil županu New Yorka, ki je pred tremi leti poslal Beogradu listino prijateljstva, zlato pla-teto Beograda.
nic v palači Westminster uradni gqvor, na katerem je med drugim dejal, da njegov obiSK v Londonu pomeni krono 25 let počasnih in včasih bolečih napredkov na poti k novim in boljšim odnosom med Veliko Britanijo in Zahodno Nemčijo, po 50 letih nezaupanja in katastrofalnih sporov. Brandt je po-
udaril potrebo po razširitvi evropske skupnosti z vstopom Velike Britanije v EGS, kar je v intere-
su Evrope In svetovnega miru. Nato je govoril o prizadevanjih svoje vlade za izboljšanje odnosov z
državami vzhodne Evrope ter se
v tej zvezi zahvalil Veliki Britaniji za razumevanje, ki ga Je pokazala do bonske politike tudi glede berlinskega problema.
Zvečer se je Brandt sestal s funkcionarjem bonske vlade Ulri-chom Sahmom, M vodi zahodno-nemško delegacijo na razgovorih s predstavniki NDR za pripravo vrha med vladnima predsednikoma obeh Nemčaj. Po današnjem drugem sestanku v vzhodnem Berlinu, ki je po poročilu banskega glasnika potekel v ugodnem ozračju, Je Sahm z letalom odpotoval v London, da bi poročal Brandtu. Vsekakor ni bil datum sestanka Brandt-Stoph še določen in se bo-do zato razgovori v vzhodnem Berlinu nadaljevali v četrtek
Po daljšem premoru se je Brand-
zunanjim
ministrom Gromikom. Namen teh razgovorov, kot je znano, je skleniti sporazum med ZRN dn SZ o prepovedi uporabe sile v medsebojnih odnosih. Sam Bahr je po sestanku aatfavll, da Je bil razgovor z Gromikom odprt in iskren.
Predsednik vzhodnonemškega državnega sveta Waiter Ulbrlcht je včeraj zvečer na nekem uradnem sprejemu v Leipzigu izjavil, da želi Nemška demokratična republika vzpostaviti odnose z Zvezno republiko Nemčijo na enakopravni ravni in na podlagi mednarodnega prava. Ml — je dejal Ulbricht — ne postavljamo Zahodni Nemčiji nobenih zahtev in nobenih pogojev. Želimo samo sodelovati brez
tov predstavnik Bahr danes ponov-■ diskriminacij na mednarodnopravni no sestal v Moskvi s sovjetskim | podlagi
Ldsti v Kadru obširno poročajo o obisku Vinogradova in poudarjajo predvsem politiko Sovjetske zveze do arabskih držav ter pomoč, ki jo Arabci dobivajo za boj proti Izraelu. «A1 Ahram« piše, da bo Sovjetska zveza brez nikakršnih pomislekov dala arabskim državam vso pomoč, ki jo potrebujejo, da «zavmejo izraelsko agresijo in odpravijo Izraelsko okupacijo«. Izrael — piše «A1 Ahram« — se moti, če misli, da mu bo novo ameriško orožje omogočilo nadaljevati agresivno in ekspanzionistično politiko brez ovir«.
Vzporedno z obiskom sovjetskega namestnika zunanjega ministra v Kairu, tudi sovjetski listi objavljajo članke, v katerih napadajo agresivno politiko Izraela in odobravajo podporo Sovjetske zveze arabskim državam. Toda osrednja tema glavnih sovjetskih listov, z!a-stt pa še «Pravde», je sovjetska politika in njeno stališče v okviru štiristranskih razgovorov v New Yorku. «Pravda» piše, da se Sovjetska zveza zavzema za rešitev spora na Bližnjem vzhodu in zahteva pri tem umik izraelskih čet iz vseh zasedenih arabskih področij, hkrati pa prekinitev ognja s strani Arabcev. V današnjem uvodniku »Pravda« tudi poudarja, da so arabski narodi pripravljeni odločno odgovoriti Izraelcem in njihovim imperialističnim pomagačem, ter odpraviti posledice agresije in nadaljevati z napredno socialno preobrazbo svojih držav.
Po vrnitvi s potovanja po nekaterih evropskih državah je izraelski zunanji minister Aba Eban imel danes v Jeruzalemu tiskovno konferenco, na kateri je izjavil, da bo Izrael zahteval od Nixona nova letala, potem ko bo francoski predsednik zapustil ZDA. Glede odnosov med Izraelom in Francijo je Aba Eban dejal, da ni mogoče za sedaj pričakovati nobenega izboljšanja zaradi francoske politike na Bližnjem vzhodu v korist Arabcev. Kljub temu pa je poudaril, da bi se le dalo najti rešitev za izboljšanje odnosov s Francijo, ne da bi Francija lahko bistveno spremenila svoje odnose z arabskim svetom.
Medtem pa se na Bližnjem vzhodu še vedno nadaljujejo vojaške o-peracije.
Poveljstvo v Kairu je sporočilo, da so egiptovska letala ponovno na-■ padla izraelske položaje na južnem I področju Sueškega prekopa.
VČERAJ SPREJET NA REPUBLIŠKI KONFERENCI
Programski dokument SZDL Slovenije
Program «SZDL danes» je obrazložil predsednik Janez Vipotnik
Harold Wilson (levo) in Willy Brandt
(Od našega dopisnika)
LJUBLJANA, 3. — Danes je bila v prostorih republiške skupščine v Ljubljani seja konference socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije. Seji so prisostvovali šte-
V ponedeljek zvečer sta se sestali predsedstvi SKGZ (Gorazd Vesel, dr. Angel Kukanja, inž. Miloš Kodrič, Dušan Košuta, Nadja Pahor, Izidor Predan, inž. Boris Race in inž. Stanislav Renko) in SPZ (dr. Robert Hlavaty, Sveto Grgič, Ivan Humar, Mirko Kapelj, Edmund Košuta, Nadja Kriščak, Ignacij Ota, Saverij Rožič, Edvin Š'">h in M«r
ko Waltrisch).
Skupna seja spada v okvir stikov med osrednjo Zvezo in članicami, med katerimi ima SPZ nedvomno zelo odgovorno nalogo in dejavnost. Tovariši SPZ so najprej podali pregled ljudskoprosvetne dejavnosti v krajih, kjer živijo Slovenci, ter pri tem opozorili na nedelavna področja, ki terjajo od celotne narodne -'•npnosti večje zanimanje.
V drugem delu razprave so govorili o široko zasnovanem praznovanju 25-letnice zmage NOB. Poleg vrste manjših proslav po raznih društvih bosta osrednji prireditvi ob 1. maju v Števerjanu (organizator P.D. Briški grič) in 14. junija na stadionu 1. maj v Trstu.
Na koncu je bel sprejet sklep, da se bosta obe predsedstvi ponov-■ no srečali v začetku aprila.
vilni delegati družbeno - političnih organizacij in društev, predstavniki republiških konferenc Makedonije, Srbije, Bosne in Hercegovine in Hrvatske, navzoč pa je bil tudi predsednik zvezne konference socialistične zveze Veljko Milatovič. U-vodno besedo k obravnavi in sprejemu dokumenta »SZDL danes* je imel predsednik republiške konference Janez Vipotnik. Po uvodnih besedah se je razvila živahna razprava, v kateri je sodelovalo sedemnajst govornikov, med drugimi Beno Župančič, Stane Kavčič, Zoran Polič in Vida Tomšič. Ker je bilo v razpravi danih nekaj predlogov za spremembo oziroma dopolnitev tega dokumenta so izvolili redakcijsko komisijo, ki naj bi vnesla v dokument določene popravke.
Druga točka je vključila obravnavo in sprejem delovnega načrta republiške konference SZDL Slovenije in njenih organov do maja 1971. leta. Uvodno besedo k tej točki je imel sekretar republiške konference Vlado Beznik. Program sloni na analizi preteklega dela in upošteva tiste naloge iz dosedanjega programa, ki jih narekujejo socialistični zvezi že sprejeti sklepi. Program je zasnovan na oceni sedanjega pohtičnega trenutka in na tem slonečih prihodnjih nalogah. Programske naloge pa so v glavnem razprave in delo na srednjeročnih planih družbenega razvoja Slovenije in Jugoslavije ter na nadaljnjih naporih pri izgrajevanju in izpopolnjevanju jugoslovanskega družbeno - političnega sistema. Na tej osnovi bodo sprejeli določene operativne programe tako v Krajevnih organizacijah in občinah po potrebi pa tudi v pokrajinah in v republiki.
Konferenca SZDL Slovenije je izvolila tudi odbor za proslavo 25-obletnice Organizacije združenih narodov. Članov je 23, predseduje pa mu Vida Tomšič.
D. KOŠMRU

'ž'
- !iž~% *.


ZARADI <KRŠITVE» ZAKONA 0 TISKU
15 mesecev zapora časnikar ju Bellocchia
Razsodba milanskega porotnega sodišča je sprožila ogorčen protest prisotnega občinstva - Pogumna izjava obtoženca
MILAN, 3. — Davi se je pred milanskim porotnim sodiščem nadaljevala in zaključila obravnava proti levičarskemu publicistu Pier Giorgiu Bellocchiu, ki je bil pred časom odgovorni urednik tednika «La lotta continua*. Po večurnem posvetovanju so ljudski in poklicni sodniki obsodili obtoženca na 1 leto in dva meseca zapora ter na en mesec pripora.
Še preden je sodišče objavilo razsodbo, je eden od obtoženčevih zagovornikov prosil prisotno občinstvo, naj ne da duška svojemu razpoloženju, vse dokler ne bi bila razsodba prečitana in ne bi sodniki zapustili dvorano. Prisotni so spoštovali ta poziv, toda takoj nato, ko so sodniki zapustili dvorano, so ljudje dali duška svojemu razpoloženju. Slišati je bilo klice kot »fašisti* in podobno. Nekdo pa je na ves glas začel peti »Interna-cionalo».
Bellochiov primer spada v vrsto številnih kazenskih postopkov, ki so bili v zadnjem času naperjeni proti raznim predstavnikom levičarskega gibanja. Znano je, da se nekatere levičarske stranke potegujejo za amnestijo, ki bi zajela prekrške*, ki so bili bistveni sestavni del velikih delavskih bojev v prejšnji jeseni.
Belloccnio je bil odgovorni urednik tednika »La lotta continua*. Zaradi raznih člankov v listu so ga obtožili, da je ščuval vojake, naj ne spoštujejo zakonov. Obdolžili so ga nadalje, da je ščuval ljudi, naj kršijo zakone, in naj jih ne spoštujejo. Nadalje so ga obtožili tudi, da je s svojim listom posredoval lažne in tedenciozne vesti in celo, da je delal propagando za prevratniške in protinacionalne zamisli.
Davi je na procesu govoril obto-ženčev zagovornik odv. Malagugini.
Tik preden so ljudski sodniki odšli
v	posvetovalno dvorano, je predsednik porotnega sodišča vprašal obtoženca, če bi hotel kaj pripomniti. Bellocchio je izjavil dobesedno; »Ker sem se že odločil, da spregovorim, ne morem pozabiti, da tudi
vi	ljudski in poklicni sodniki spadate v zgodovino. Ne morem pozabiti, da se tudi vi, na tej ali na drugi strani bijete v razrednem boju, ki je glavna pogonska sila zgodovine. V vsakem trenutku svojega življenja se morate opredeljevati za izkoriščevalce ali za izkoriščance. Toda vi me sprašujete, če se smatram za nedolžnega, ali za krivega. N.e razumem pomena tega vprašanja.* »Jaz — je nadaljeval Bellocchio — verjamem v eno samo resnico. Če je zločin povedati resnico, potem sem kriv. Jaz verujem v obstoj družbenih razredov. Če pa se taka izjava smatra za
zločin in če se meni, da je zločin, da obstaja medsebojni boj med razredi in da ne bo noben tehnološki in znanstveni napredek, ali odkritje kakršnihkoli drugih vrednot utegnil preprečiti zmago delavskega razreda, pa naj se to zgodi danes, ali čez tisoč let, potem izjavljam da sem kriv.*
Bellocchio je nadalje izjavil, da smatra kapitalistično ureditev družbe za leglo vsega zla današnje družbe. Poudaril je še, da ga je zelo presunila solidarnost italijanskih delavcev, gradbenikov, tehnikov, učiteljev, komunistov, socialistov in katoličanov. Na kraju je pripomnil, da gre z zaupanjem v bodočnost, ker je vedno več mladih ljudi, ki se odpovedujejo lastnim dosežkom in uspehom v življenju na račun zatiranih in izkoriščanih ter se posvečajo edinemu idealu za katerega je treba živeti, se pravi boju ob rami z delavci, kmeti, brezposelnimi, izseljenci, z vsemi izkoriščanimi in teptanimi ljudmi.
Karantena bo veljala tudi za odpravo «Apol!o 18»
WASHINGTON, 3. - Trije kozmonavti odprave cApollo 13», ki bodo 13. aprila poleteli na Luno, bodo morali preživeti, tako kot njihovi predhodniki, tri tedne v karanteni po svoji vrnitvi z našega naravnega satelita. Kot je bilo že sporočeno, bodo odpravo «Apollc 13» sestavljali kozmonavti Jim Lo-vell, Fred Haise in Thomas Mat-tingly.
V zadnjih dneh je na splošno prevladovalo prepričanje, da člani nove odprave ne bodo več podvrženi tradicionalni karanteni. Včeraj pa sta dva visoka funkcionarja u-stanove NASA sporočila, da je večina ameriške znanstvene akademije sklenila, da tudi to pot ne bo prišlo do nobene izjeme. Znano je, da so se vsi člani prejšnjih odprav na Luno vrnili na Zemljo brez kakršne koli fiziološke poškodbe ali bolezni.
«Piiuia» za moške
BONN, 3. — Na simpoziju endokrinologije, ki je v teku v Ulmu, je skupina zdravnikov iz Jasena izjavila, da je pripravila kontracepcijsko sredstvo za moške. Ni še znano, če so to injekcije, ali pilule. Zdravniki trdijo, da traja učinek tega sredstva štiri mesece. Po pre teku tega roka pa moški postane spet zmožen oplajanja.
aiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiimimmiiimiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiimiitHuuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimimiiiiiiiiiiuiiiiiHiiiniii
PO PREDVČERAJŠNJIH HUDIH SPOPADIH
V Nanterru še vedno napeto
Razne organizacije obtožujejo vlado, da izkorišča dejavnost fašističnih in maoističnih skupinic, da bi paralizirala borbo študentov
Sklepi Evropskega združenja duhovnikov
PARIZ, 3. — V francoski prestolnici je bila seja tajništva «Evrop-skega združenja duhovnikov*. Gre za gibanje, ki ima v svoji sredi duhovnike oporečnike iz raznih evropskih držav. Prejšnje zborovanje je bilo lani v oktobru v Rimu. Po seji so predstavniki združenja izjavili, da obstajajo nekatere cerkvene strukture v raznih državah, kot na primer na Portugalskem, v Italiji, v Latinski Ameriki in v Španiji.
Po njihovem mnenju te strukture spominjajo na razdobje inkvizicije v Evropi in skušajo preprečiti premostitev prepada med izkoriščevalci in izkoriščani ter dopuščajo, da se duhovniki zapirajo zaradi svoje zvestobe evangeliju.
Tajništvo združenja je izjavilo, da je popolnoma solidarno s holandskimi škofi. V sporočilu je rečeno da je nastop holandskih škofov »jasen dokaz kako je avtonomija potrebna neki narodni ali krajevni cerkvi. Na kraju še pripominjajo, da neka narodna cerkev ne more molčati, kadar gre za razdelitev dobrin in če je potrebno se mora tudi postaviti po robu proti rimskem centralizmu.
PREPLAH V BOLIVIJSKI PRESTOLNICI
Eksplozija v arzenalu: 3 mrtvi, 5 pogrešanih
Oblasti izključujejo možnost sabotaže Steber dima v zelo razredčenem ozračju
LA PAZ, 3. — V prestolnici Bo-, je bilo slišati klice: »Revolucija!*,
livije vlada še vedno preplah po strahovitih eksplozijah do katerih je prišlo včeraj v vojaškem arzenalu, ki je sredi mesta. Nad mestom še vedno lebdijo moreči o-blaki dima, ki so jih povzi-očile eksplozije, povsod pa vladata panika in kaos. Vojaški oddelki so obkolili področje, kjer je prišlo do eksplozil ter dovolijo vstop samo osebam s posebnim dovoljenjem. Oblasti so sicer izključile, da je do eksplozije prišlo zaradi namernega atentata, toda javnost ni nič kaj prepričana o resničnosti te trditve.
Spočetka se je govorilo, da so eksplozije terjale mnogo mrtvih. Po zadnjem obračunu naj bi izgubili življenje trije vojaki, pet jih pogrešajo, 28 pa je ranjenih. Družine, ki živijo blizu arzenala so zapustile svoja bivališča, toda ne na lastno voljo, temveč zaradi u-kaza oblasti. Res pa je, da je velika večina trenutno zapustila stanovanja zaradi preplaha.
V vsem mestu je nastala velika zmeda, ko so se eksplozije začele slediti druga za drugo in se je zemlja začela tresti. Oblasti so takoj izdale odlok o izrednem stanju, ki pa je veljal le za vojaštvo.
Do prve eksplozije je prišlo včeraj popoldne. Ljudje so takoj pomislil na možnost izbruha nenadnega političnega upora. Po ulicah
nakar so trgovci takoj zaprli svoje trgovine. Istočasno je zmanjkal tudi električni tok, vsaj v nekaterih predelih mesta, kar je še povečalo zmedo. V tistem trenutku je bilo v številnih šolah prestolnice še mnogo otrok. Prestrašeni starši so brezglavo drveli proti šolam, da bi rešili svoje malčke.
Predsednik republike gen. Alfre-do Ovando Candia se je takoj pripeljal na kraj nesreče, ker se je hotel osebno prepričati o dejanskem stanju v arzenalu. Varnostne sile pa so ga zaustavile in mu niso dovolile vstopa. V tistem trenutku so vsepovsod naokoli deževali drobci granat in krogle, ki so jih eksplozije lučale brez prestanita v bližnjo okolico. Vsepovsod je bilo življenje vsakogar v smrtni nevarnosti.
Državni poglavar je nato sklenil, da bo osebno vodil vse pobude za reševanje ljudi, kakor tudi delo skupin, ki so se borile z eksplozijami. Odšel je na sedež visokega vojaškega poveljstva, kjer je bila kmalu zatem izredna seja ministrskega sveta. Pozno zvečer je prišlo na kraj nesreče mnogo ministrov. Državna radijska postaja je neprenehoma objavljala poročila o nesreči, vendar pa jih je bilo mogoče poslušati v največjem delu prestolnice samo s transistorski-rni sprejemniki, ker ni bilo električnega toka.
SAN ANTON (Texas), 3. - Danes je vojaški zdravnik vojaške bolnišnice v San Antoniu izjavil, da so prepeljali bivšega predsednika ZDA Johnsona v bolnišnico, ker je zbolel zaradi arterioskleroze na srčnem ožilju. Zdravnik je še povedal, da je trenutno zdravstveno stanje bivšega predsednika normalno in da bolezen ne vzbuja zaskrbljenosti.
Johnson je že svoj čas dvakrat zbolel zaradi napadov angine pecto-ris, in sicer 20. in 27. februarja. Še prej, t.j. leta 1955, je tudi prestal hudo krizo zaradi obolenja srca.
...............................nilil>iiiniiHiiiiiiiiiii>iiiiiillliiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiimiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiimililinlii>lilililiiiiiiiililiiiiniuiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiinit>i<>",,,l,,">"
VPRAŠANJA IN ODGOVORI
Kako in koliko se poviša pokojnina pri nadaljevanju delovnega razmerja
Število upokojencev, ki nadalju-1 dno nadaljevati z delovnim razmer-
jejo z delovnim razmerjem, je žeje veliko in zdi se, da se to število iz leta v leto veča. Zato postajajo večji tudi problemi in dobivajo vedno večjo važnost. O raznih problemih, ki zadevajo upokojence, ki nadaljujejo z delovnim razmerjem smo že pisali, -zdi se pa, da smo pozabili na enega izmed zelo važnih problemov, na katerega nas je opomnil čitatelj Josip L., s sledečim pismom:
Lansko jesen sem dopolnil 60. leto in zaprosil za pokojnino; še vedno pa nadaljujem z delovnim razmerjem, kajti sedanja pokojnina bi bila precej nizka, ker sem bil v življenju r-to neurejeno zaposlen in imam	27 let plačanih socialnih d	Ker bom še
nadalje plačev:! socialne dajatve, bi rad vedel, za koliko, kako in kdaj se mi bo povišala pokojnina. Po kakšnem sistemu se bodo računali poviški in ali bodo ti sorazmerni moji žrtvi, da moram še ve-
jem.
Ob stalnem menjavanju pokojninskega sistema se mnogi problemi sproti zapletajo, eni se dopolnjujejo, za druge pa se izgubi logična nit, ki jih prepleta. Zato gremo po vrsti, da ugotovimo, kako se naknadno izračuna pokojnina u-pokojencev, ki še nadaljujejo z delovnim razmerjem.
Zakon iz leta 1968, ki je prvič u-vedel novi pokojninski sistem, predvideva, da upokojenci, ki nadaljujejo z delovnim razmerjem, imajo pravico, da vsaki dve leti zaprosijo za dodatek h pokojnini. To je bilo predvideno za tiste, ki so šli v pokoj po novem in po starem pokojninskem sistemu. Pokojninski zakon iz lanskega leta je predvidel za vse upokojence, ki so šli v pokoj po starem pokojninskem sistemu in ki so nepretrgoma nadaljevali z delovnim razmerjem, da so zaprosili za ponoven obračun pokojnine po novem sistemu, seveda če se jim je to izplačalo. Rok za
prošnjo je zapadel že lansko je*en' novem zakonu ar*
vedno
Ker ni bilo
gih določil, so v veljavi še določila prejšnjega zakona, in SIC • po dveh letih delovne dobe naj pokojenec napravi prošnjo, v ka ri zaprosi za dodatek k	:u
na podlagi v dveh letih plačaj socialnih dajatev. To prošnjo novi vsaki dve leti dokler J® delovnem razmerju. V smrti lahko napravijo prošnjo kojenčevi sorodniki. Torej v te pogledu ni bilo nobene bistvene n vosti, temveč je ostalo vse po s rem.
Poglejmo sedaj za koliko se viša pokojnina. Mesečni pev'sjj| pokojnine se izračuna tako, da pomnožijo osnovne socialne o®]8 (contributi base) za 18,72. KaJP”. menijo te besede v praksi, i zorimo s spodnjo razpredel« ’ kjer so navedene osnovne $oci*ln' dajatve od 4. do 11. razreda. „
Izbrali smo te razrede, ker mo, da se v njih v glavnem griu jo mesečne plače naših čitatelj
Razred		mesečna plača			osnovne soc. dajatev		mesečni povišek pok. po 1 lehi
4	Od	43.200 lir	do	54.500	lir	56	1.048
5	Od	54.500 Ur	do	65.500	lir	66	1.236
6	Od	65.500 lir	do	76.300	lir.	78	1.4*0
7	Od	76.300 Ur	od	90.900	lir	92	1.7z2
8	Od	90.900 Ur	do	106.400	lir	108	2.022
9	Od	106.400 Ur	do	122.700	lir	126	2.359
10	Od	122.700 lir	do	138.200	lir	144	2.696
11	Od	138.200 Ur	do	153.600	Ur	160	2.995
Kot je razvidno	v razpredelnici,		letu dela.	Vsak upokojene, ki nada-		k pokojnini	vsaki dve leti ^
je od višine mesečne plače odvisen mesečni povišek pokojnine po enem			ljuje z delovnim razmerjem si lahko izračuna, koUko bo znašal dodatek			nega razmerja.	^	
dela'"
IZ TRŽAŠKE KRONIKE
ZIMA JE SPET POKAZALA SVOJE ZOBE
«GniI» sneg na tržaškem Krasu
Slabo vreme so spremljali južni vetrovi, ki so omilili posledice hudega sneženja na vsem tržaškem zaledju
NANTERRE, 3. - Kakor je poročal tisk, so bili včeraj na oddelku pariške univerze v Nanterru hudi spopadi med študenti in policijo, ki so bili najsrditejši po »vročem maju* 1968, ko so tu bile velike študentovske in delavske demonstracije Francoska vlada je odklonila zahtevo, naj bi univerzo zaprli. Danes stražijo pred vhodi filozofske in pravne fakultete policaji.
Po poročilih oblasti je bilo med včerajšnjimi spopadi ranjenih 28 policijskih agentov, dvajset študentov pa so aretirali. Tri študente so odpeljali v bolnišnico: ni znano število ranjenih ali potolčenih demonstrantov, ker se domneva, da se mnogi niso zdravili v bolnišnici, da se izognejo opravku z oblastmi.
Bitka je trajala šest ur. Nekateri očividci pravijo, da je število ranjenih veliko Med spopadi je policija zaposlila dva tisoč mož, ki so nenehno metali solzilne bombe v sedemnadstropno palačo filozofske fakultete, medtem ko se je okoli tisoč študentov branilo, s tem da so metali kamenje, stolice, kose razbitega pohištva skozi okna gornjih nadstropij. Agenti so to kamenje pobirali in ga nato metali proti mladim demonstrantom.
Bitka se je končala šele tedaj, ko je ravnatelj Verdier dobil od nekega policijskega komisarja zagotovilo. da bodo študenti lahko za-
licija straži na dvorišču, ki ga imenujejo »campus*. Toda po včerajšnjih spopadih je Ricoeur objavil izjavo, s katero ne odobrava »prenagljenega nastopa policije*, ki je sledil kratkemu ostremu spopadu med levičarskimi in desničarskimi študenti. Zvečer pa je ministrstvo za narodno vzgojo sporočilo, da ne bodo zaprli fakultet v Nanterru in da Ricoeur ne bo odstopil ter da bo policija ostala na »campusu* v pripravljenosti za nastop v primeru novih spopadov med skupinami študentov ter spopadov med študenti in policijo.
Hkrati je bilo javljeno, da ne bo nobenemu policaju dovoljen vstop v poslopje brez pisanega dovoljenja »z izjemo v primeru zločinov, požarov ali v primeru da bo potrebna pomoč*. Policijska prefektura trdi s svoje strani da »sile reda niso v nobenem trenutku prišle v notranjost palače*.
V	ostalih krajih je videti vse mirno. Vendar je v Bordeauxu včeraj večina študentov filozofske fakultete prekinila dejavnost, kakor poroča stavkovni odbor, v Clermont-Ferrandu pa so študenti filozofske fakultete, ki stavkajo že tri tedne, sklenili se znova udeležiti predavanj.
V	Nanterru je še vedno zelo napeto. Razne organizacije so ostro obsodile množičen nastop policije in poudarjajo, da je njen včerajš-
Včeraj je spet snežilo tudi na Tržaškem, po Krasu in Bregu do pobočij tržaškega predmestja. Takemu snegu, ki ni prišel z burjo in mrazom, pač pa z dežjem, pravimo, da je »gnil*. Dobro da je »gnil*, sicer bi nastale precejšnje težave v prometu, saj ga je po tržaškem Krasu zamelo od 15 do 20 cm, v mestu pa je deževalo skoraj ves dan. Promet je skraja nekoliko trpel, nekaj časa je bil zaprt promet po trbiški avto cesti, nato pa ni bilo težav, vendar so šoferjem zelo priporočali vožnjo z verigami. Upati je, da ne bo padla temperatura in da bo sneg, vsaj po cestah, kmalu skopnel.
V krajevnem prometu ni bilo zastojev, vlaki niso imeli zamud, pač pa so imeli velike zamude avtobusi iz Ljubljane in z Reke.
Naš dopisnik iz Kopra nam je včeraj popoldne poslal naslednje poročilo.
Primorsko so danes znova zajele močne snežne padavine, ki so povzročile ponekod dokajšnje zastoje v prometu, čeprav je bila zimska cestna služba že od sinoči v celoti mobilizirana in so nepretrgoma posipali ceste s soljo in peskom. Po vsej Primorski je zaprt promet za prikoličarje, medtem ko se promet za osebne avtomobile z večjimi in manjšimi zamudami normalno odvija. Do popoldanskih ur je zapadlo v Plani- Sinoči v Sloveneskem klubu
S v° Senožečah' in kES* i? cZ Odpadlo predavanje
Večje padavine so zabeležili na	er .z. l.
Goriškem. Tako je na Predelu 95 DrOl« fraflCCta AVCIM cm snega, na Vojskem 60 cm, v *
Črnem vrhu 55 cm, v Logu pod Sinoči bi v Slovenskem klubu mo-Mangartom 50 cm, v Trenti in v ral predavati univerzitetni prof. dr. Lokvah 45 cm, v Idriji in na Liv France Avčin o temi »Homo contra
..........................................................
OD 30. APRILA DO 5. MAJA
Komemorativno potovanje v Dathau, Mauthausen, Begunje
ku 30 cm ter v Bovcu 20 cm. Za ves promet so zaprte ceste Vršič -Trenta, Idrija - Vojsko, Col - Predmeja in cesta na Mangart. Cesta Most na Soči - Petrovo brdo je odprta le do 22. kilometra, naprej pa je neprevozna.
Kolikor bodo ponoči nastopile nove padavine, ali bi se pojavila burja, lahko pričakujemo nove motnje v prometu kljub intenzivnemu delu zimske cestne službe.
Sinoči nam je dopisnik iz Kopra sporočil nadalje, dg je kar naprej snežilo, tako da je bilo na Kozini 40 cm, od Senožeč do Postojne in pri Obrovem - Podgradu pa že 50 cm snega. Povsod so plužili in posipali sol, vendar so bile velike prometne težave zlasti na serpentinah med Postojno in Planino. Velika kolona avtomobilov, avtobusov in tovornjakov od Kalca do Planine je precej časa morala čakati, da so odprli pot proti Postojni. Bojijo se, da se bo pojavila burja in da bodo nastali zameti. Po Koprskem so bile vse ceste kopne, nekoliko je snežilo le v višjih krajih.
O snežnih padavinah poročajo tudi iz Beneške Slovenije, kjer je promet zelo otežkočen, iz Kanalske doline, kjer sneži nepretrgoma in piha veter. Na Matajurju je zapadlo 80 cm snega, Predel pa je zaprt za promet.
pustili poslopje, ne da bi proti njim j nji nastop pokazal, da vlada izko-izvaiali reDresaliie.	rj§ča dejavnost prevratnih skupin
izvajali represalije.
Pariški tisk posveča mnogo prostora bitki v Nanterru. Desničarski tisk seveda napada levičarske študente, »Humanitč* pa piše med drugim, da je bil nastop policije rezultat akcije, ki so jo že več tednov prej začeli vlada in »njeni pajdaši v univerzitetnih krogih*.
Ravnatelj filozofske fakultete Paul Ricoeur je izjavil, da so nekateri agenti vdrli v poslopje, čeprav je to zaprto za neuniverzitetno osebje z izjemo dvorišča, ki je že od četrtka odprto policiji.
V Nanterru je vrelo že več me secev. Najprej so se spoprijel) ta ko imenovani »kitajci* s komunisti Na drugi strani pa je desnica ved no pripravljena napasti levičarske študente. Napetost je prejšnji teden tako narastla, da je Ricoeur skup
za represijo, ki ni naperjena samo proti Nanterru in ne samo proti filozofskim fakultetam.
Vsedržavni sindikat za višje šolstvo zahteva takojšnji umik policije iz »campusa* in poziva učno osebje na hladnokrvnost.
Štirinajst profesorjev iz Nanterra je objavilo izjavo, v kateri pravijo, da so videli policaje, ki so metali kamenje v okna fakultete, so vdrli z orožjem v roki v notranjost pravne fakultete ter so metali solzilne bombe po hodnikih filozofske fakul tete.
Zveza komunističnih študentov poudarja, da včerajšnji dogodki dokazujejo, da hoče vlada z izkoriščanjem akcije fašističnih in maoističnih skupinic paralizirati univer zitetne borbe na sektorju, kjer sta
no z ravnateljem pravne fakultete borhenost in nezadovoljstvo prišla in z vodilnim svetom prekršil aka- zopet do primernega političnega in
tradicijo in dovolil, da po- sindikalnega izraza.
Ob 25. obletnici osvoboditve prireja Združenje bivših političnih deportirancev v nacističnih taboriščih ANED komemorativno potovanje v Dachau, Gusen, Mauthausen, Hartheim, Ebensee in Begunje.
V taborišču Gusen (2. maja in v Mauthausnu (3. maja) bo svečana komemoracija žrtev, katere se bodo udeležili preživeli interniranci, svojci umrlih in delegacije iz raznih evropskih držav. Ob povratku si bodo udeleženci našega izleta ogledali tudi zloglasne nacistične zapore v Begunjah, izlet pa se bo zaključil v Rižarni.
Spored potovanja:
Četrtek, 30. aprila: ob 6. uri od hod iz Trsta — Gorica — Videm — Gortina d‘Ampezzo — Dobbiaco (Toplach): kosilo, po kosilu odhod v Innsbruck — Garmisch Parten-kirchen — večerja in prenočišče.
Petek. 1. maja: Zajtrk, odhod v Miinchen — Dachau (ogled taborišča), pobratek v Miinchen: kosilo. Po kosilu odhod v Salzburg: večerja in prenočišče.
Sobota, 2. maja: Zajtrk, odhod v Linz — Gusen: komemoracija in ogled taborišča, kosilo, popoldne ogled gradu - taborišča Hartheim,
večerja in prenočišče v Linzu.
Nedelja, 3. maja: Zajtrk, odhod v Mauthausen — komemoracija in ogled taborišča — koeilo — popoldne odhod v Ebensee — ogled taborišča — Salzburg:	večerja	in
prenočišče.
Ponedeljek, 4. maja: Zajtrk — povratek čez Visoke Ture, Linz kosilo, Beljak — Bled: večerja in prenočišče.
Torek, 5. maja: Zajtrk, odhod v Begunje, ogled zaporov, kosilo na Bledu ali v Kranju, povratek čez Ljubljano — Trst
naturam — človek proti naravi*. Zadnji trenutek pa je prof. Avčin telefonsko sporočil, da zaradi zasnežene ceste ne more priti v Trst.
Odbor Slovenskega kluba prosi vse svoje zveste obiskovalce za razumevanje in obvešča, da bo predavanje uglednega profesorja iz Ljubljane naknadno sporočeno.
Monfalcon (PSIUP):
Silos naj se poruši!
Psiupovskl občinski svetovalec prof. Fausto Monfalcon Je naslovil tržaškemu županu Spaccdniju pismeno vprašanje, v katerem predlaga, naj se pogoreli Silos pri postaji poruši in tako pridobljeni prostor uredi tako, da bo ustrezal zahtevam o sodobni urbanistični ureditvi tistega dela mesta.
MOnfaicon med drugim ugotavlja, da Je bil Silos doslej nekako zaščiten, je pa bdi že tako zapuščen. da je prišlo celo do požara. Obnovitev Silosa bi stala kopico denarja in bi bdila nesmiselna, zato pa vpraSuje Monfalcon župana, kal namerava ukreniti, da bo zadeva čimprej in ugodno urejena.
Č«z dve leti pred sodiščem podzemeljsko parkirišče
V roku dveh let bo pod Trgom Ulplano, pred palačo tržaškega sodišča, urejen štirinadstropni podzemski parkirni prostor za skupno 730 avtomobilov. Dela je sprejela v zakup družba AGIP (kd pripada državnemu podjetju ENI). Ta bo tudi lastnica podzemskega parkirišča za trideset let, nakar bo koncesija zapadla in bo parkirišče pripadlo občini.
Parkirišče, ki bo pod Trgom Ul-pdano in delom Ul. Giustdndano, bo zahtevalo gradbena dela za poldrugo milijardo lir.
Konvencijo o tem so včeraj podpisali inž. Spacoini za občino in inž. Baclalld, predstavnik AGIP. podpisu listine sta prisostvovala občanski tajnik Vuousa in predstav, ni k AGIP v Trstu S lataper.
Počastitev spomina Sergia Cermeiija
Včeraj 2. marca je bila spominska svečanost Sergia Cermeiija v spominskem parku (»Parco della ri-membranza*).
Spomin padlega so počastili predstavnik mladinske organizacije KPI Cena za potovanje (hrana, pre- in Mojca šiškovič. voz, prenočevanje): 40 tisoč lir. Ob vpisu je treba plačati na račun 10 tisoč Ur.
Vpisovanja sprejemajo:
V	Trstu: Združenje bivših deportirancev ANED — Ul. Crispi 3/c, H. nadstropje.
V	Gorici: Združenje bivših deportirancev ANED — Corso Verdi 80, ob torkih od 10.30 do 11. ure, ali Ferdinando Cutrofello — Ul, Codel-U 4/n ob delavnikih.
V	Ronkah: Predsednik združenja Aldo Gregorin — Trg Oberdan 7.
V	Krminu: Predsednik združenja Giuseppe Biagi — Ul. S. Quirino 10, ali tajnik združenja Serino Ce-cot — županstvo.
Podrl Je pešca
Na ortopedskem oddelku so včeraj popoldne sprejeli 18-letnega Gio-vannija Cureta iz Ulice Ei in:o 175-2. Ponesrečil se je malo prej med prečkanjem cestišča na r ''rastem prehodu. S fiatom 600 ga je podrl na tla 52-letni Danilo Gregorl od Domja pri Dolini, ki je privozil iz centra in je bil namenjen proti Trgu Foraggi. Mladenič se je močno udaril v hrbet in si verjetno zlomil levi komolec. Z avtom Rdečega križa so ga odpeljali v splošno bolnišnico, kjer se bo moral adruvšU približno 10 dni.
CmApIm* .. J n : —	--Z	M.S _. 11 ffzi.
Na Opčinah .
iUjn-k°	^ kongres KPF bil
V,'	novoizvoljeni namest-
I Jpieralnega sekretarja, Geor-; ^chais, odgovoril na pismo, l,ie kongresu poslalo vodit	socialistične stran-
'n predložil Michelu sekretarju PSU, skupen
,seji -J-e T
■»j, določil delegacijo de-M elanov (na čelu z Marchai-«,1^,,razgovor e s predstavniki
NESOGLASJA MED FRANCOSKO LEVICO
ipopadMarchaisa z Mitterandom
*
leve strmtke stalno ponavljalo, kako si žele ^tovorov, se trenutno samo medsebojno obtožujejo
^govorov še ni določen. in° pa obračunavanja med
ŠUijZ;‘‘
> UCne stranke, čeprav da
J^alni ____________
vsemi levimi strankami, W<bilo januarja začelo vod-še kar naprej trajajo.
iU~lena levica predstavlja eno (3*avitnih priporočil zadnjega ^ J** francoskih komunistov. iin<fOSto pa 0 16,01 Sovori tudi avary, prvi sekretar Sociale? stranke. A socialisti so, jSj^nistih, druga leva sila v Spričo tega je od spora-^ J®6d tema dvema stranka-, sta konec lanskega leta J objavili skupno izjavo o so-tiln jU’ ^udi odvisno to, ali bo 60 skupnih akcij levice.
L^ova PSU, Mitterandova republikanskih institu-a.ureova (pravzaprav Ser-
I	j^riberjeva radikalna stran-
2a zdaj vendarle bile samo \ (o ^tadne stranke, ne glede 'koli rS0 nekatere od njih ce-^ J «leve» od KPF. Enotnost \d’ ki se o njej zadnji čas po-1»,“^?°6o govori, oi pa mora-W5v°iem okviru zajeti vse te e m skupine.
je pravzaprav nekako % K morda je najbolj zadr-\ ,a'n Savarv, ko pravi: »Že-^a* bi bil dialog ploden, no Pa prejudicirati rezultatov.*
Marchais je bil znatno i^‘eJsi (in tudi bolj oster), ko svojem govoru na nekem rtwT	socialistom,	da
^ pže sklepov svojega zad-tkongresa, ko so se javno ijJr"i slehernemu sodelovanju »fatalisti. Marchais je kot pristal »zavezništvo med sobi reakcionarji* ob pri lož-nedavnih občinskih volitev >u.
Roccardu in njegovi namestnik generalnega taj-• zelo zameri, da — vtem avljajo razgovore s ko-~~ nadaljujejo s stiki s ^ni skrajnjih levičarjev in
II	gj^jši pa je George Marchais
sekretarja Radikalne ^l’ bervana-Schreiberja, ki ga I y' sPorazumevanja z buržoa-)iie ®okazi!o mu navaja nekaj fo? . iz njegove preteklosti. nieB0V0 podporo kan-Hjif! Poherja na zadnjih predaj*1" volitvah.
. J3®111 tem, je od druge stra V,- komuniste odprl «ogenj» 1CS Mitterand, ki ga je KPF.
Konvencije republikanskih ^Uc^' povabila na sode-B. ta je «ogenj» na komuni-v svojem nedavnem in 'Er komunističnemu časopisu Hav Nouvelle*. Mitterand je nadvse sumničav do jF r°v Socialistične stranke in L *?®munistično partijo Fran &. Clt?er — kot pravijo po K3 njegove politike — ostaja j ^cepcijam, ki jih zagovar-m06 1. 1965. Kot glavne orgu-4j, ^Vojega skepticizma Mitte-razlike znotraj po-
mf1 skupin levice, vključno \i Ipešeni nesporazum med in socialisti glede tega, VJ„Se govori ali ne o »skup-J^°gramu*.
'* kp?;'!i je neposredno napa-k' zanjo trdi, da se AL0 ne menja. Nekateri ne-'z levice imajo prav — Sj, da si žele in upajo na [Sr1 Komunistične partije, kar S izvijalo enega kot prvi po-■^ii ^°sego enotnosti. V tem zaključuje Mitterand — \ greš v Nanterre ni dal no-^ Ugotovil.
° vse to sodi v »stil** fran-
0 RAZNIH ETNIČNIH SUBSTRATIH NA NAŠEM PREDALPSKEM PROSTORU
V okviru proslav ob 25-letaici osvoboditve je v veži Kulturnega doma raastava o koncentracijskih taboriščih. Na gornji sliki: otvoritev razstave, na spodnji: ljudje sl ogledujejo slike strahote.
cialisti bodo vložili dokajšnje napore, da bi vsaj v minimalnem obsegu nekje našli potreben skupni jezik, ker se tako ti kot oni zavedajo, da neenotni ne bodo mogli ničesar doseči. V to, verjetno, ne dvomijo tudi ostali, ki bi jim sodelovanje levice ne bilo v prid.
Vzporedno z doslej še prelimi narnimi razgovori se odvija tudi gibanje za združitev najvažnejših francoskih sindikatov. Akcijo je 26. februarja začela Generalna konfederacija dela s svojim proglasom za ustanovitev* skupne sindikalne fronte*, z vsemi konkretnimi zahtevami, ki bi se zanje ta fronta imela boriti. Med drugim tudi za minimalni mesečni zaslužek 1000 frankov, v trenutku, ko je vlada (26. februarja) zaradi dviga življenjskih stroškov minimalne mezde povečala za 2,75 odstotka, kar praktično pomeni na 535 ali največ 676 frankov mesečno, pač odvisno od dolžine delovnega tedna.
*■...........111111...IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIHHHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIUIIIIIIIIII.ini„„ll„„ll„„miHI„IMHH„M«iniH„HIIMnitHIIIHnillMHIHIInill„ltlllHI„II„
iiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiin
PONOVNO 0 ROMUNSKEM ZDRAVILU
Gerovital torej zagotovo pomaga?
Izkušnje v Beogradu pravijo, da je tako, pa čeprav izvedenci ne vedo, kako in zakaj
Pred nedavnim se je v našem mestu in tudi drugod po Italiji veliko govorilo o romunskem zdravilu — gerovitalu, ki da pomlaja. O gerovitalu smo pisali že pred leti, v zadnjem času pa
lečinam jemala, ji niso pomagali.
»Sicer — dodaja dr. Karolija — nismo nikoli imeli zadostnih količin gerovitala, da bi mogli podrobno proučiti njegovo delovanje v kliničnih primerih. Prav
..........................................I....I..............................................■MIHIH.................„„„„„„„111,1,1
Političnih dialogov, vendar % levice ne pušča kdo ve Jbj ()Mimističtiega vtisa. Zdaj, v3e razgovori že morali za-(L,Sakdo skuša na svoj način It«, svoja lastna stališča,
\ terih, se ' zdi, ne bo nihče ,**•] gjj«opil. Zaradi tega ostaja, Jjjtflikim izjavam in progla-X .. hinogo negotovosti glede E* bo sedanji poizkus pri-i* i]j 1 bistveno novega oziro-itahii 10 pomenil korak naprej ">t»LVi levice in kakšen bo V *• Tako komunisti kot so
K
ki vas bo odlično razpo-
^><1 21.4. do 20.5.) Ognite se ik i 3 neposrednemu posegu v Podjetje. Požvižgajte se .%tP°dla natolcevanja.
,^Ka (od 21.5. do 21.6.) Nov Jljihj ’ ki bo povsem razveljavil ,„^51 sklepe. Draga oseba vam jj. ®*ha za pomoč, ki ste ji jo
S^Jod 22.6. do 22.7.) Razširili taj6.ročje svojih poslov. Bodite L^Pržani in manj vsiljivi. "kh^.23-7- do 23.8.) Če se ima-s svojimi konkurenti, je
se o njem pri nas veliko govori | tako nismo napravili dovolj te-----j.- i— i— i- -i------------	meljite analize. Enostavno se gerovital v Jugoslavijo uvaža, pa čeprav tudi podjetje Galenika dela na tem. Zanimivo je tudi to, da temu preparatu nismo posvetili toliko pozornosti, pa čeprav so z njim v ZDA, na Angleškem, v Franciji in drugod dosegli pomembne rezultate*.
Dejansko to niti ni tako čudno. Da bi se uvozila določena količina zdravila, so potrebne klinične ugotovitve o učinkovitosti preparata. V Beogradu dr. Ka-rolija, kot smo videli, preparata ni hotel, dr. Aceto, šef ljubljanskega oddelka za gerontologijo, pa že dolgo uporablja to sredstvo. Prav tako ga uporabljajo na voj-nomedicinski akademiji v Beogradu. Kaže pa, da izkušnje v omenjenih dveh zavodih še ne zadoščajo in zato je hotel dr. Ka-rolija dobiti večjo količino gero vitala, da vso zadevo preveri. In dobil ga je. V primerih ko je tega zdravila zmanjkalo, so uporabljali svojo varianto prokaina. Kaže pa, da ta varianta ne u-streza romunskemu gerovitalu, oziroma njegovim lastnostim, saj so tudi Američani in Angleži skušali dobiti svojo izpeljanko tega zdravila, ki temelji na istem »receptu*, pa jim ni uspelo.
Dr. Petar Karolija pravi o do sedanjih jugoslovanskih izkušnjah tudi naslednje: »Žal, nismo nikoli mogli dajati pacientom zdravila več kot po dva meseca, ker ga nismo imeli. Romuni pa priporočajo tudi dve ali triletno zdravljenje in to izmenično v obliki pilul in injekcij z majhnimi vnesnimi premori.
To pojasnilo bo verjetno odgovorilo številnim ljudem, ki so brez zdravniškega nadzorstva *n tako rekoč «pod roko* dobivali zdravilo in ga jemali in ostali — razočarani. Zavoj gerovitala vsebuje 25 pilul. To zadošča za štirinajst dni. Seveda ni to niti od daleč dovolj. Mnogi ostanejo pri enem ali pri dveh zavojih in razočarano ugotovijo, da jim gerovi tal ni pomagal. Tem ljudem bo jasno, zakaj ni bilo nobenega haska. Z druge strani pa bi morali vedeti, da gerovitala ne bi smeli niti jemati brez zdravniškega nadzorstva. Posameznikom gero vital celo škoduje in se človek z njim ne sme šaliti.
Gornje opozorilo velja še pose bej ob dejstvu, da Romuni ne govore o uspehu gerovitala v se nilni dobi, pač pa ga priporočajo tako imenovani predstarostni
zaradi tega, ker je obmejnim carinskim organom uspelo večkrat zajeti ljudi, ki so prinašali čez mejo večje količine tega zdravila v Italijo, kjer so pristojni organi zdravilo ocenili kot neučinkovito in zato prepovedali njegovo razpečavanje. Z druge strani pa bomo mogli zaslediti v delu italijanskega tiska oglase, ki propagirajo gerovital.
Oglase o gerovitalu pa objavljajo v italijanskem tisku švicarska podjetja.
Kaj pa je pravzaprav s tem gerovitalom?
Nismo strokovnjaki, ne moremo zadeve preveriti, pač pa iz beograjskega tednika »Ilustrirana politika* povzemamo nekaj podatkov, misli in ugotovitev o tej zadevi in o izkušnjah z gerovitalom v Jugoslaviji.
Šef beograjskega zavoda za gerontologijo dr. Petar Karolija je bil proti temu zdravilu, sedaj pa je svoje mnenje popolnoma spremenil. Zakaj? Dr. Karolija pravi o tem, zakaj je bil proti gerovitalu naslednje:
»Po dajanju gerovitala smo vršili razne analize, ki niso pokazale nikakršnih sprememb v or ganizmu pacienta. Pričakovali smo na primer, da se bo količina holesterola v krvi zmanjšala, pa se to ni zgodilo. Nato smo poskušali s lipoproteini, (lipo beljakovine). Niti tu se ni zmanjšala koncentracija določene grupe teh beljakovin. Sledilo je še nekaj zelo zapletenih analiz — brez rezultatov. In to je bilo tisto, kar nas je največ motilo, kajti po dajanju kakršnega koli zdravila, se morajo v laboratorijskih analizah ugotoviti učinki, pa naj gre za pozitivne ali negativne učinke. Pri dajanju pacientu gerovitala pa — nič! In vendar gerovital deluje. Pacientom, ki ga jemljejo, se zdravstveno stanje izboljša*.
Bolniki in starčki, v glavnem senilni ljudje, po navadi ne ve do, kako se gerovital jemlje. Medicinska sestra jim daje pilule ali vbrizgava injekcije in pacient ne ve,	da	gre	za določeno kuro, da	gre	za	terapijo	z
gerovitalom. Iz tega sledi, da je izključena sleherna avtosugestija, ki bi se sicer morala jemati v poštev, saj se posebno o gerovitalu veliko	govori,	da je	to
nekakšno čudovito pomlajevalno sredstvo, celo čudovito zdravilo.
Kot vsak zdravnik, tudi dr. Karolija vztraja na tem, da medicina ne pozna čudežev. In vendar ne skriva dejstva, da neka njegova kolegica,	ki	boleha	za
sklepnim revmatizmom, redno jemlje gerovital in velike bolečine, ki jih povzroča sklepni revmatizem, takoj popustijo. Vsi ostali preparati, ki jih je proti tem bo-
dobi, to se pravi v življenjski do bi med 45. in 60. letom. Romuni pravijo, da gerovital pomaga tudi senilnim ljudem, toda vztrajajo na tem, da je treba senilnost pre hiteti, to se pravi, da je treba preprečiti, da bi človek postal star, senilen.
(od 21.3. do 20.4.) Preveri-neke trditve. Nenava-
zdaj za to najprimernejši trenutek. Ne klonite pred pesimizmom.
DEVICA (od 24.8. do 22.9.) Uspelo vam bo premagati neko vnaprejš nje namerno nasprotovanje. Ostra čustvena preizkušnja.
TEHTNICA (od 23.9. do 22.10.) Imeli boste priložnost uveljaviti neko svojo zamisel. Potrebno vam je več odkritosrčnosti.
ŠKORPIJON (od 23.10. do 22.11.) Skušajte spremeniti mnenje nekega predstojnika o vas. Čustva: nujno
je potrebna uskladitev idej.
STRELEC (od 23.11. do 21.12.) Svojo pozornost posvetite predvsem temu, kar je bistveno. Vesel večer med veselimi ljudmi.
KOZOROG (od 22.12. do 20.1.) Uspeh, ki ste ga dosegli, ne bo dolgotrajen. Pretrgajte neko nevarno razmerje.
VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Ne začnite ponovno razpravljati o za devi, ki je že bila rešena Zadova Ijiv konec nekega čustvenega od nosa.
RIBI (od 20.2 do 20.3.) Odkrili boste najprimernejši ukrep za premostitev nevarne poslovne krize. Prišlo bo pričakovano pismo.
VTISI Z RAZNIH MODNIH PRIREDITEV
Maxi-moda bo torej vendarle obveljala
K maxi-krilu so obvezne visoke pete, toda spadajo sem tudi maxi-torbica, maxi-pas in maxi-dežnik
BOLOGNA, 3. — Za sedanjo žensko modo pravijo, da je »v modi* vse in nič. In to bi tudi držalo, saj so v modi skrajna mini in skrajna maxi krila. In vendar so določena pravila, ki narekujejo določene izbire: ali dolgo ali kratko krilo in k tem ustrezne pritikline. Mari krilo ali hlače zahtevajo na primer visoko peto. Za prihodnjo pomlad napovedujejo modni diktatorji različno višino pet, toda za dolgo krilo in za hlače je obvezna visoka peta. Tudi do osem centimetrov.
To, kar zadeva visoke pete, je bilo povedano med pripravami na bližnjo mednarodno razstavo obutve, ki bo v Bologni od 7. do 12. t.m. Razstavljavci, ki bodo svoje izdelke prikazali občinstvu v enajstih paviljonih s skupno površino
48.000	kv.metrov in kjer bo 12 km »poti* ob razstavljenih novostih, pa na tej prireditvi ne bodo prikazali — svojih tajnosti. Svoje »tajnosti*, ki so plod dolgega proučevanja in »estetskih poskusov*, bodo prikazali le italijanskim in tujim kupcem. Ženska, ki bo obiskala razstavo in bo opravila vseh 12 km »poti*, bo torej opeharjena, kajti na tej ogromni razstavi ne bo videla tega, kar bo čez dva meseca videla v izložbi.
Zakaj? Razlogov za to je več, vendar kaže, da največ velja tako imenovani »razlog previdnosti*. Sleherni ustvarjalec novega modela ženskega čevlja se boja, da bi ga kdo ne posnemal. Nevarnost je res precejšnja. Hkrati pa gre za veliko serijsko proizvodnjo in operaterji računajo vedno tudi s presenečenjem. Zavedati se namreč moramo, da spada italijanska industrija čevljev med najboljše na svetu. In ko gre za milijonska naročila, previdnosti ni nikoli preveč.
In vendar bo bolonjska razstava nakazala vsaj smeri glede ženske obutve za prihodnjo pomlad in poletje. V splošnem pa se opaža, da se skuša moda obutve kar se da uskladiti z ostalimi pritiklinami.
tiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiifiiHiiiiiiim
Opera «ZIočin in kazen»
BUDIMPEŠTA, 3. — Pred dnevi so tu uprizorili novo opero Emila Petrovicsa, ki nosi naslov tZločin in kazen*. Gre za opero po znanem romanu Dostojevskega. Libreto po tem romanu je napisal Gyula Maor, glasbo pa, kot smo rekli, Emil Petrovics. Skladatelj je po poreklu Jugoslovan, čuti se pa Madžara. Skladatelj je 40 let star, je (lan parlamenta in poučuje na akademiji v BudimpeSti, hkrati pa je tudi glasbeni direktor gledališča «Pe-to/i». V svojih mlajših letih se je Petrovics imenoval Petrovič, va si je dal ime spremeniti v madžarsko grofijo. Petrovics je avtor številnih simfoničnih in ko momih skladb.
Vtem ko se govori o pripravah za razstavo ženske obutve v Bologni, so v Firencah že pokazali modne novosti, kar zadeva tako imenovane pritikline, to se pravi, kar zadeva torbice, pasove, dežnike itd.
In tako smo videli, da mari krilu pristaja mari dežnik. Pa tudi mari torbica in mari pas. Za mari torbico naj velja, da ne gre za nikakršno ogromno torbico, ki naj bi bila po obsegu v skladu z mari krilom, pač pa gre za pletene nekoliko večje torbice z zelo dolgimi resami, tako da so dejansko le na videz velike. Podobno je tudi z mari pasom, ki je dejansko sestavljen le iz več podolgovatih sklenjenih kovinskih obročkov, s katerih visijo dolgi usnjeni trakovi, ki pri nekaterih vzorcih segajo skoraj do tal, na vsak način pa tako daleč, da so do roba mari krila.
Iz tega, kar so prikazali na dosedanjih modnih razstavah, smemo sklepati, da se bo mari-moda vendarle uveljavila. Do pred nedavnim so modni eksperti zagotavljali, da se bo mari-moda spomladi morala umakniti bolj privlačni in praktični mini-modi, saj da si je nemogoče zamišljati mlado dekle ali žensko, da bi v vročih poletnih mesecih hodila okrog v dolgih oblekah. Toda kaj vse ne prenese ženska, da je po modi. In če so se nekateri modna diktatorji odločili za mari, bo to obveljalo tudi za ženske, ki hočejo biti po modi. Da tak način oblačenja ne bo praktičen ali niti privlačen, bo to držalo, vendar pa le malo časa, saj se oko na novost kaj kmalu privadi in zavrže tisto, za kar se je do včeraj ogrevalo...
Narodopisci vzhodnih Alp sodelujejo v delovni skupini pod imenom »Alpes Orientales* že deset let. Srečali so se in prebrali svoje referate narodopisci iz Slovenije, Zagreba, Furlanije, južne Nemčije in Švice ter kak posameznik tudi iz drugih sosednih evropskih regij. Peto srečanje so imeli leta 1967 v Slovenjem Gradcu. Številne referate so izdali v zborniku Slovenske akademije znanosti in umetnosti, Razred za filološke in literarne vede. Zbornik je izšel ravno te dni in ga je uredil dr. Milko Matičetov v družbi z dr. Nikom Kuretom.
Urednik dr. Matičetov v uvodnih besedah pravi, da so za srečanje v Slovenjem Gradcu narodopisci vzhodnih Alp izbrali za temo raziskovanje najzgodnejših plasti vzhodnoalpske ljudske kulture. Ker je ta tema zgodovinskega značaja, so povabili k sodelovanju še zgodovinarje, arheologe, umetnostne zgodovinarje in jezikoslovce.
V krajšem poročilu je dr. Matičetov dal nekaj misli o etničnem »substratu*, to je seštevanje vseh, ki so živeli pred sedanjim prebivalstvom na določenem ozemlju v vzhodnih Alpah v treh pokrajinah: v Kamiji, na Kranjskem in na Koroškem. Poleg sedanje faze A je še nekaj substratnih plasti. Pri Kamiji je sedanja faza A roman-ča (furlanska), substrat a — 1 kelt-ščina, a — 2 veneti (?), a — 3 (X), a — 4 (Y). Pri Kranjski je sedanja faza A slovenska, a — 1 rimska, a — 2 keltska, a — 3 ilirska (?), a — 4 (X). Pri Koroški je A sedanja faza nemška, a — 1 slovenska, a — 2 rimska, a — 3 keltska, a — 4 ilirska (?), a — 5 (Y).
Vrst narodnih prehodov iz enega v drugi je nešteto, najredkejši je popolno uničenje z ognjem in mečem. Ob zatonu naroda ne ostane nikoli za njim absolutna praznota. Neslednik dobi zmerom neko dediščino. Nekaj sprejme, nekaj pa ne, ali izkoristi in prilagodi. Ko pride čas odhoda za dediča, tedaj se spet ponovi proces sprejemanja sili rešetanja. Gre za verigo, ki držimo mi njen prvi člen, vsi prejšnji členi so substrat, ki jih maramo šele preiskati. Ponesrečeno je prikazal substrat na Koroškem Georg Gra-ber v svoji knjigi «Volksleben in Kamten*, ki je izšla leta 1934, kjer je kar preskočil nekaj členov verige. Takole je opravil Graber:
»V 4. stoletju pred Kristusom so prodrla keltska plemena v ponovnih valovih in postopoma zavzela vse vzhodne Alpe. Že pri začetku njihovega nastopa v zgodovini so bila močno prekvašena z germansko krvjo ter so kulturno in rasno prekrila bivše prebivalstvo in popolnoma vsrkala ne samo prejšnje prebivalce, ampak tudi latinske prišleke rimske dobe in še prebavila Germane, ki so od dragega stoletja naprej čedalje bolj številčno napredovali.*
Graber je kar preskočil vse substrate, vse plasti raznih ljudstev in narodov, ki so^ si sledili na Koroškem. Še zelo malo so znanstveniki proučevali z etnografskega vidika razne pojave, ki spremljajo prehod iz enega etnično-jezikovne-ga narodnega okolja in stanja v drugo. Toda še sedaj imamo mož nosti proučevati te pojave, psihične reakcije ljudstev, razne aspekte dvojezičnosti in drage stvari. Mnoge stvari iz preteklosti se nam sicer zde nerazumljive, toda jih lahko proučujemo in pojasnjujemo s primeri iz kantona Graubiinden v Švici, iz dolomitskih dolin in v Furlaniji. Na razmeroma ozkem prostoru naletimo lahko na najrazličnejše faze asimilacijskega procesa: v dolini Rakolane, ki se je pred dvema stoletjema pofurlani-la, ozemlje Nemškega Ruta, kjer je nemščina ugasnila na Tolminskem v prvi polovici prejšnjega
stoletja, nekateri predeli Koroške, kjer se je slovenščina izgubila v prejšnjem stoletju. Zamenjava jezika je sicer n&jotipljivejši pojav pri prehajanju iz ene narodnosti v drugo. Toda zanimivo je dognati, kaj so od svojega duhovnega življenja člani zahajajoče narodnosti reševali in česa bi se radi znebili.
Za tem sledi referat dr. Franca Bezlaja o predslovenskem substratu v slovenščini. Slovenci se niso naselili na ozemlju brez prebivalcev. Samo na zahodu slovenskega ozemlja je nekaj romanskih osnov, medtem ko je večina geografskih imen predromanskega porekla. Slovenščina je pokrila razne izumrle jezikovne plasti, ne le Kelte, Ilire, Venete, Noričane, Osete in Avare, ampak tudi vulgarno latinščino in nekatere že svojstveno zelo razvite romanske govore, ki so eksistirali verjetno še nekaj stoletij po naselitvi Slovencev, tako istrska romanščina in v Julijskih Alpah lokalna alpska romanščina. Živi sta še ladinščina in furlanščina, ki pa zanju še nimamo historične
iiiiiimuiiiimiiiiiiiiiiiiiiiimiiiimiiiiiiiiiumiiiiiiii
IZ UMETNOSTNIH GALERIJ
Gastone Breddo v «Lantemi»
Slikarski izvedenec, ki stopi na razstavo v galeriji *La Lantema», se koj zave dovršenosti prikazanih olj, ki mu povedo tudi, da slikar ni več mlad. Je to pet-inpetdesetletni Gastone Breddo, ravnatelj akademije v Firencah, po rodu pa iz Padove. Odličen poznavalec evropske likovne u-metnosti, sledi v teh oljih njenim velikim tradicijam modernega slikarstva. Posrečeno pa jih prilagaja lastnemu živahnemu značaju, ko z izredno hitro, na videz brezskrbno lagodnostjo sprošča svojo točno nadzorovano igro odločnih potez, ponekod skoro risarskega čopiča, ustvarjajoč tista tihožitja, po kateri slovi namreč omotane cvetlične šopke Toda stožčasti papirnati omot je tu le za okrepitev abstraktizacije cvetov, ki so le skupki barv. Ne zaide pa nikjer v šablonsko ponavljanje enačic, ki prevladujejo med redkimi olji drugih predmetov poleg edine pokrajine otoka s cerkvijo sv. Jurija v Benetkah, kjer je slikar nekaj let živel.
Breddo je kljub krepki sili ponekod že nadvižnega nizanja barv, prefinjen slikar. To opažamo zlasti v ozadjih slik. Te so za končni umetniški dosežek zanj enako važne kakor sam predmet njegove slikarske pozornosti. Sicer ploskovno razdrapana ozadja ume zračno povezati s posebne vrste peščenimi obrizgi ter s progastimi in pegastimi namazi barv. Je pač to mojster, ki je bil povabljen na dolgo vrsto beneških bienalov, kjer je bil pred-stavljem z lastno dvorano in prejel državno nagrado za slikarstvo. Večkrat, tudi s celo steno slik, je bil prikazan na Rimskem kvadrienalu. Mnoge so njegove osebne razstave doma in drugod po svetu, kjer je razstavljal v dvajsetih državah na raznih celinah. Bil je tudi v Jugoslaviji in na Poljskem.
Čeprav se Gastone Breddo uveljavlja kot umetnostni kritik v raznih revijah, v katalogu ne razpravlja o sebi. Predstavljajo nam ga trije najveljavnejši kritiki sodobne italijanske likovnosti: Marchiori, Venturi in i'alsec-chi a to le v izvlečku ocen izpred dvanajstih let.
MILKO BAMBIČ
Vanessa v filmu «(iaribaldb
PARIZ, 3. - Vanessa Redgm ve je odklonila glavno vlogo * filmu *Nikolaj in Aleksandra* Zdi se, da vloga zadnje ruske carice Vanesse ne zanima, ker se je raje odločila za vlogo r filmu «Garibaldi». Film o Gar: baldiju bodo začeli snemati v kratkem in Vanessi je bila pom jena glavna ženska vloga. Gari baldija bo igral italijanski umel nik Franco Nero Producent fil ma *Nikolaj in Aleksandra» je se daj v zagati in išče umetnico, ki bi bila primarna za upodobitev 'adnje ri^ke carice.
TRST A
7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila: 7.30 Jutranja glasba: 11.40 Šola; 12.00 Trobentač Armstrong; 12.20 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Tambu-raški ansambel; 17.20 Program za mladino; 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30 Šola; 18.50 Trio »Ars nova*; 19.10 Higiena in zdravje; 19.20 Iz potne torbe M. Mati-četovega; 20.00 Šport; 20.35 Simf. koncert; 21.25 Nove knjige; 22.10 Zabavna glasba.
TRST
12.10 Plošče; 14.45 Tretja stran; 15.10 Istrske legende; 15.35 Simf. koncert.
KOPER
6.30, 6.45, 7.30, 10.00, 12.30, 14.00, 14.30, 16.00, 17.00, 19.15, 20.30 Poročila; 6.40 Glasba za dobro jutro; 7.40 Vesela glasba; 8.45 Stare pesmi; 9.00 Malo besed — veliko glasbe; 9.45 Otroški kotiček; 10.15 Prisluhnimo jim; 10.45 Poje Al Bano; 11.00 Mali umotvori; 11.30 Melodije; 11.45 Znani pevci; 12.00, 12.45 Glasba po željah; 14.05 Tretja stran; 14.15 Lahka glasba; 15.30 Od Triglava do Jadrana; 16.20 Iz priljubljenih oper; 17.10 Nove plošče; 17.30 Otroški kotiček; 18.00 In 19.30 Prenos RL; 19.00 Saksofonist Sax; 22.10 Jazz; 22.35 Komorna glasba.
NACIONALNI PROGRAM
7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 20.00 Poročila; 8.30 Jutranje pesmi; 9.00 Vi in jaz; 12.10 Kontrapunkt; 12.38 Iz dneva v dan; 13.15 Radio na vašem domu; 14.16 Program m prijetno popoldne; 16.00 Spored n
SREDA, 4. MARCA 1970
najmlajše; 16.20 Spored za mladino; 18.00 Filmske novosti; 19.05 Glasbene novosti; 19.30 Luna park;
20.15	Bertolazzi: »Egoist*; 22.05 Violinistka W. Luzzato in pianist A. Beltrami; 22.40 Orkester Or-toiani.
II.	PROGRAM
7.30, 8.30, 13.30, 19.30 Poročila; 8.40 Pianist Michelangeli; 10.00 Radijska priredba; 10.15 Poje Au-ra d’Angelo; 10.35 Telefonski pogovori; 12.35 Potovanje po ZDA;
13.00	Program s C. Caselli; 14.00 in 16.50 Zakaj in kako?; 15.03 Poljudna enciklopedija; 16.00 Pesmi Sanrema; 17.35 Enotni razred;
17.55	Glasba za aperitiv; 19.05 Program s Silvano Pampanini;
19.55	Nogomet Celtic-Fiorentina;
22.15	Glasbeno-govorni spored; 22.45 Radijska priredba.
III.	PROGRAM
10.00	Koncert za začetek; 10.45 Malipiero, Simfonija štev. 4; 11.10 Komorni koncert; 12.20 Schoenber-gove skladbe; 14.30 Zandonai: I cavalieri di Ekebu; 15.30 Spohro-ve skladbe; 16.15 Peter Weiss: Notte con gli ospiti; 18.15, Gospo darska rubrika; 18.45 Kulturne novosti; 19.15 Koncert; 20.15 Filo zofi v Nemčiji; 21.30 Berlioz.
FILODIFUZIJA
8.00	Koncert za začetek; 9.50 Ital. kantate; 10.10 Busonijeve romance; 10.20 Verdijeva operna glasba; 12.20 Berliozove skladbe; 12.30 Plošče resne glasbe; 13.30 Simf. koncert.
SLOVENIJA
6.60, 7.60, 10.00, 1100, 11.00,
15.00, 19.30 Poročila; 6.50 Rekreacija; 7.15 Inform. oddaja; 8.04 Glasbena matineja; 9.05 Nenavadni pogovori; 9.25 Iz glasbenih šol;
9.45	Ansambel M. Sepeta; 10.15 Pri vas doma; 12.10 Iz Rozinovega »Ekvinokcija*; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Slov. narodne; 13.30 Priporočajo vam...; 14.05 Koncert za oddih; 15.40 Odskočna deska
16.00	Vsak dan za vas; 17.06 Mia dina sebi in vam; 18.00 Aktual nosti; 18.15 Rad imam glasbo; 18.40 Naš razgovor; 19.00 Lahko noč, otroci!; 19.15 Glasbene razglednice; 20.00 »Ti in opera*: Jo žica Pečnik; 22.15 Japonski jazz 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za bavni zvoki; 23.40 Orkester J. Last,
ITAL. TELEVIZIJA 9.30 šola; 12.30 Atom in tvarina;
13.00	Smučanje; 13.30 Dnevnik;
14.30	Šola; 17.00 Dežela Giocagio;
17.30	Dnevnik; 17.45 Program za mladino; 18.45 Avtomatična pralnica; 19.15 Italijanske maske:
19.45	Šport in kronike; 20.30 Dnevnik; 21.00 človek in morje; 22.06 športna sreda; 23.00 Dnevnik.
II. KANAL
19.00 Angleščina; 21.00 Dnevnik: 21.15 Film »Falstaff* z Orsonom VVellsom; 23.40 Ital. kronike.
JUG. TELEVIZIJA
20.00, 22.55 Dnevnik; 9.35 TV v šoli; 11.00 Splošna izobrazba; 17.30 Obzornik; 17.35 Obrežje — oddaja za italijansko narodnostno skupi no; 18.00 Nogomet Dinamo Schal ke 04; 20.35 Svetovno prvenstvo v umetnostnem drsanju; 22.30 Teddv Wilson trio na mednarodnem jazz festivalu v Ljubljani.
gramatike.
Ko so se Slovenci naseljevali, je obstajala vulgarna latinščina in so skoraj gotovo še živeli ostanki star rejših jezikovnih plasti. Dr. Bezlaj našteva številne primere, ki jih glasoslovno ni mogla dati latinščina. Najdemo sledove stoletnega sožitja med Slovani in staroselci. Problem substrata se ne neha v slovenščini z vulgarno latinščino, ampak še računamo z dvema izumrlima zgodnjeromanskima dialektoma, z alpsko-romanskim in z istr-sko-romanskim. V slovenščini so izpričane vse oblike, ki so jih vul-gamo-latinska narečja prevzela iz ilirovenetščine. Predslovanski relikti so zlasti v toponomastiki gostejši v smeri od vzhoda proti zahodu.
Slovenščina je tudi s slavističnega stališča zelo arhaična in za dolgo vrsto besed, ki jih drugi slovanski jeziki ne poznajo, lahko dokažemo, da so se po praslovanski fonetiki razvile iz indoevropskih osnov. Besede iz pastirske terminologije kažejo, da so v vzhodnih Alpah novodošli Slovani naleteli na enake kulturne razmere kakor v goratih predelih južnih Karpatov in centralnega Balkana.
Primeri, ki jih navaja dr. Bezlaj v svojem etimološkem raziskovanju zlasti krajevnih imen, nam potrjujejo prepričanje, koliko grešijo naši domači amaterji, ki že iz navadnih glasoslovnih in pomenskih podobnosti postavljajo razne_ teorije, ki so pogosto zavajale našo slovensko javnost, odkar smo se narodno osvestili. Še večjo škodo pa smo imeli tudi od tega, da naši sosedje Italijani niso imeli nikdar — razen redkih izjem — posebnih glo-tologov in so obstajali zanje skoro samo latinski substrati, s katerimi so mimo razlagali vse predrimske substrate in adstrate, sploh vse, kar jim je bilo nerazumljivo. Le v novejšem času opažamo objektivno priznavanje predrimskih substratov.
Padovski profesor Giambattista Pellegrini v svojem referatu »O predrimskih ljudstvih v vzhodnih Alpah* trdi, da so jezikoslovci in zgodovinarji preširoko uporabljali pojma »ilirski* in »retijski* pri ra ziskovanju rimske lingvistike. Povsod so pri tolmačenju predrimskih imen našli ilirski izvir. «Ilirski» in »retijski* sta bolj administrativnega pomena. Namesto »ilirski* zdaj raziskovalci uporabljajo «sta-roevropski* ali pa za nekatere de le vzhodnih Alp »venetski*. Pelle grini razlikuje med »protoveneteko* dobo venetskih plemen iz prvih stoletij prvega tisočletja pred n.št.. raztresenih v srednjeevropskem, alpskem in balkanskem prostoru, ki so bila na predetnični stopnji in so se selila od severovzhoda na Jadran in na Balkanski polotok Drago obdobje »venetščine* pa je obdobje zgodovinskih Venetov. Po Pellegriniju so v stoletjih pred rimsko zasedbo (IV. — I. stoletje; predvsem najbolj izpričane kerfške etnične skupine.
Znani narodopisec Gaetano Peru-sini ugotavlja prazgodovinske pre iivetke v ljudskem izročilu v Fur laniji.
Dr. Valens Vodušek iz Ljubljani, zelo na široko razpravlja o izviru slovenskih pesmi v posebnem ritmu in ugotavlja pripadnost 231 različnih melodij v tem ritmu enotni me lodični družini. Posebej opozar., t na nedavno odkriti močan centu tega ritma v Reziji in na arhaično melodiko v rezijanskih melodija)' Ta ritem, ki je razširjen tudi na Francoskem, kaže na skupni sta rejši substrat.
Dr. Matičetov na kratko povze ma, da obstoje predslovanske pru ne v slovenskem ljudskem pripo vedništvu in navaja nekaj prim rov G. Kreka in L Grafenauer, j ter svoje lastne primere.
Našteli smo zaradi pomanjkanj i prostora samo tiste referate, m zahodne Slovence najbolj zanimaj , ker razpravljajo največ o predrit-i skem etničnem substratu v vzhod nih Alpah, o predrimskih ljudstv . sploh in o prazgodovinskih pre, vetkih pri nas in pri sosednih n -rodih. Prav je, da naši ljudje v-do, kaj nas veže v naših imeni , besedišču in v ustnem izročilu ■ > razne predslovenske substrate, rim ske in predrimske ter celo kasm še, skratka, kako daleč segajo v prazgodovino najrazličnejša naš < izročila. Prav bi bilo, da bi nat,, kulturne ustanove in posamezni i', telektualci to izdajo Slovenske aku demije o »Alpes Orientales* naba vili kot priročnik, da bi našli i njem odgovor na razna vprašanj; , ki jih porajajo razne psevdozna, stvene teorije o predrimskih su i stratih na našem nacionalnem pru štoru.
Referati v knjigi so pri slovet: skih poročevalcih vsi v tujih jez; kih, v italijanščini, nemščini u, francoščini, referati tujih referei tov pa v njihovih jezikih, kar p, novno dokazuje pozornost slovei i skih gostiteljev do gostov. Povze) ki pa so vsi v slovenščini in dovo : obširni, da so vsa izvajanja ra zumljiva.
A. R.
ZDRAVSTVENI VESTNIK. Glasilu slovenskega zdravništva. Februar 1970.
Dušan Moravec: PODOBA JOŽETA TIRANA. Knjižnica Mestnega gle dališča ljubljanskega. Ljubljana 1970.
j RIjECKA REVIJA. 1970, broj 1-2 Riječko književno i na učno dru štvo, Rijeka.
; GIORNALE DELLA LIBRER1A. Oi
j gano ufficiale deM’Associaziom itahana editori, Gentiaio 1970.
REVUE. Mensuelle yougosiave 11.
i 1970.
Vreme včeraj: Najvišja temperatura 7, najnižja 3,2, ob 19. uri 7 stop., zračni tlak 991,5 stanoviten, vlaga 83 odst., veter 16 km/h jugovzhodnik, nebo pooblačeno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 7,5 stopnje, dežja je padlo 29,7 mm.
Tržaški dnevnik
Danes, SREDA, 4. marca
KAZIMIR
Sonce vzide ob 6.39 in zatone 17.55 — Dolžina dneva l'-16 /"'.335 na vzide ob 5.00 in zatone od
Jutri, ČETRTEK, 5. marca
BOGO
NA VČERAJŠNJI SKUPŠČINI VISOKOŠOLCEV
Odbornika Giust in De Carli orisala študentom stališče deželne uprave
Župan Spaccini se je opravičil ■ Polemična posega deželnih svetovalcev KPI in PSIUP - Izglasovani resoluciji o stikih z delavci m odgovor na poziv dekana akademskega zbora * V četrtek skupna seja s senatom?
Predsedstvo
študentske skupščine v »auli magmi« med razpravo. Od desne proti levi: deželna odbornika De Carli in Giust ter predsednik skupščine Aldo Colleoni
Predsednik Berzanti gost konzularnega zbora
Deželni predsednik Berzanti se je udeležil mesečnega družabnega sestanka tržaškega konzularnega zbora. Generalni konzul SFRJ inž. Marjan Tepina, ki je začasni dekan zbora, ga je toplo pozdravil in poudaril prisrčno vzdušje, ki vlada v odnosih med zastopniki drugih držav v Trstu in deželnimi uradi, ter stalno sodelovanje, ki jim ga nudijo deželne oblasti. To so dejavniki, ki so med drugim tudi prispevali k politiki dobrega sosedstva med Italijo in Jugoslavijo* Dr. Berzanti se je najprej zahvalil konzularnemu zboru za dobrodošlo vabilo in izrazil zadovoljstvo nad dobrimi odnosi s sosedno Jugoslavijo. Poudaril je tudi važno mednarodno vlogo Trsta, glavnega mesta dežele.
Telefonske zveze z obmejnimi kraji
Zastopniki zainteresiranih PTT služb Slovenije in Italije so se včeraj v Novi Gorici dogovorili, da se čimprej vzpostavijo neposredne telefonske zveze med Novo Gorico in Gorico ter med Koprom in Trstom. Pričakuje se, da bodo te linije vzpostavljene prihodnje leto. To bo velikega pomena za telefonske naročnike obeh mejnih področij, ki morajo sedaj medsebojne razgovore opravljati preko telefonskih central v Zagrebu in Beogradu oziroma v Miianu.
GLASBENA MATICA — TRST
V	PETEK, 6. MARCA OB 21. URI
V	MALI DVORANI KULTURNEGA DOMA
KONCERT ORKESTRA GLASBENE MATICE
Solist: JOŽE FALOUT - rog
DIRIGENT OSKAR KJUDER
Na sporedu so skladbe:
Tartini prir. Bonelli: Andante in presto
iz kvarteta v
d-duru št. 125
Mozart: Koncet za rog in orkester v es-duru Osterc: Religioso iz suite za godala Sorkočevič: Simfonija št. 7 v g-duru
Pianist Gulda v gledališču Rossetti
Kakšen je odnos »političnih oblasti* do študentskega nastopa, ki je zadnje dni pretresel tržaško u-niverzo in javno mnenje, sta na včerajšnji splošni skupščini v zasedeni »auli magni* povedala predstavnika deželne uprave, odbornika za urbanistiko De Carli in za javno šolstvo Giust, medtem ko je tržaški župan Spaccini v daljšem pismu opravičil svojo odsotnost.
«Aula magna* je bila, kot že običajno, prepolna študentov, ki so z živahno razpravo opozorili nase predstavnike oblasti in od njih zahtevali jasnih izbir. Pri tem ni manjkalo priznanj, kakor tudi ne polemičnih in kritičnih posegov študentov in nekaterih demokatičnih profesorjev, prisotnih na študentski skupščini. Obnašanje deželne uprave spričo študentskih zahtev sta kritizirala med drugimi tudi deželna svetovalca Bosari (KPI) in Rizzi (PSIUP).
V	glavnem je bil predmet razprave načrt o preureditvi vseučilišča in novih gradnjah v Sesljanu in na Katinari, ki predstavljajo neustrezen odgovor študentom in novim pojmovanjem o povezanosti posameznih znanstvenih centrov.
K mizi predsedstva se je prvi javil deželni odbornik za javno šolstvo demokristjan Giust, ki je med drugim izrekel mnenje, da dežela ni pristojna za reševanje vseh postavljenih vprašanj, da pa se strinja z zamislijo o skupnem posvetu o razvoju vseučilišča ob sodelovanju drugih krajevnih ustanov.
Takoj za njim je spregovoril komunistični deželni svetovalec Otello Bosari, ki je odbornika Giusta opozoril, da pristojnosti za reševanje omenjenih vprašanj daje deželi 9. člen statuta, na katerega se bo sklicevala komunistična svetovalska skupina, ki bo v kratkem zahtevala od ostalih svetovalcev, naj odobrijo solidarnostno resolucijo s študenti.
Socialistični odbornik za urbanistiko De Carli se je nekoliko oddaljil od Giustovih izjav in krivil za neuspešnost deželnih posegov akademske oblasti, ker se — po njegovem — niso odzvale marsikateremu pozivu k sodelovanju z deželo.
Prof. Quadrifoglio, za njim pa še prof. Costa sta odločno odklonila nekritično naštevanje zaslug deželne uprave in sta zahtevala predvsem razpravo o načinu uporabe dodeljenih podpor. Pridružili so se jima študentje Giorgetti, Ric-ci, Scarpa, Venza in drugi.
Na predlog študenta Zaninija (pripadnika KD) je bila izglasovana zahteva, naj akademski organi objavijo proračun vseučilišča in zapisnika svojih sej. Prav tako je skupščina sprejela resolucijo študentov Maierja, v kateri se ugotavlja nujnost povezave študentskega boja s skupnimi težnjami po splošni družbeni preosnovi v državi in napredovanju k novi družbeni ureditvi, zaradi česar bodo navezani stiki z drugimi aktivnimi družbenimi silami in sloji (delavci).
V	zaključnem delu resolucije pa je skupščina sprejela poziv dekana akademskega zbora in ravnateljev fakultet, naj se skrbno pripravi skupna seja visokošolcev in akademskega senata. Resolucija pravi, da študentje poziv sprejemajo in menijo, da je edina oblika dialoga možna na skupnem zboru vseh vse-učiliških komponent (rektor, ravnatelji, akademski zbor, asistenti in poverjeni profesorji) na študentski skupščini, ki jo sklicujejo v četrtek ob 10. uri v »auli magni*.
Rektorat je namreč izdal s tem v zvezi omenjen poziv, vendar pa ni bilo jasno, ali je bil pri tem mišljen javen zbor ali pa sestanek med dvema predstavništvoma. Študentje so se pač odločili za javno konferenco, na kateri lahko pride do najširšega in najdemokratičnej-šega primerjanja mnenj. Objavo zapisnikov pa zahtevajo, ker jim je pred razpravo nujna vsa potret* na dokumentacija.
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiniiiiiiiiil
SEJA DEŽELNEGA SVETA
Zavrnjeni resoluciji KPI-PSIUP in MF proti odprtju veleblagovnice Coin v Vidmu
Proti podelitvi licence temu podjetju so se izrekle vse opozicijske stranke, zanjo pa večina
Včerajšnjo sejo deželnega sveta tem ne gre za pravno, marveč za so posvetili samo vprašanjem, in- j politično vprašanje, to je da ni
terpelacijam in resolucijam, kljun temu pa se je končala šele ob 14. uri zaradi dolge razprave v zvezi s trgoivsiko licenco, ki jo je dala deželna uprava podjetju Coin. da odpre v Vidmu svojo veleblagovnico. Ta razprava je večkrat zavzela zelo oster, da ne rečemo celo žaljiv ton, k čemur so pripomogli predvsem svetovalci Furlanskega gibanja, ki skoraj vedno zagovarjajo ozka krajevna stališča.
V zvezi z omenjeno licenco sta predložili resoluciji komunistična in sooialproletarska svetovalska skupina in skupina Furlanskega gibanja. V obeh resolucijah se zahteva, da predsednik deželnega odbora. Berzanti prekliče že dano trgovinsko licenco omenjenemu podjetju. Komunisti in psiupovci v svo.jd resoluciji tudi poudarjajo, da so se proti tej licenci, to je odprtju omenjene veleblagovnice, izrekli videmski občinski svet. odbor videmske trgovinske zbornice, združenje trgovcev zadružniško gibanje in sindikalne organizacije. V resoluciji tudi pravijo, da so v Vidmu že tri trgovine te vrste in da bi nov «supermarket,) povzročil velike težave stotinam malim trgovcem in zmedo v razpečevalni mreži.
Resolucijo Furlanskega gibanja je orisal svetovalec Di Caporiacco, ki je kritiziral zlasti predsednika
moč voditi hkrati dveh različnih vrst politike. Vprašanje razdelje-vailne mreže se ne reši z ustanavljanjem novih «supermarketov», marveč z združevanjem manjših 'trgovcev.
PP utemeljitvi obeh resolucij se je začela razprava, v katero so posegli po en svetovalec za vsako skupino. Liberalec Bertoli je rekel, da se pač trgovci sami zavedajo, da je treba racionalizirati trgovino. Toda to je treba delati načrtno. Poleg tega bi morala dežela tudi več pomagati malim trgovcem. Bertoli je napovedal, da bo njegova skupina glasovala za resoluciji.
Pozitivno stališče do resolucij je zavzel tudi misovec Morelli. čeprav so se kasneje misovcd pri glasovanju o levičarski resoluciji vzdržali, toda le zato, ker je kasneje komunist Baracetti v polemiki z demokristjani dejal, da oni ne potrebujejo «misovskih bergel». Med drugim je Morelli dejal, da nameravajo tudi v Trstu odpreti še eno veleblagovnico, čeprav je sedaj v našem mestu toliko trgovin, ki bi lahko zadostovale za en milijon prebivalcev. Omenil je tudi znatne nakupe Tržačanov v Jugoslaviji.
vsem zato, ker so očitali sociali, stom nekakšne vezi s podjetjem, ki je dobilo licenco. Odločno je zavrgel te očitke in dejal, naj navedejo konkretne primere.
Svetovalcem je zatem odgovoril odbornik za industrijo in trgovino Dulci, ki je dejal, da se je deželni odbor zavedal morebitnih neugodnih posledic ob odprtju nove veleblagovnice, da pa ni mogel ravnati drugače. Poleg tega težijo Povsod po odpiranju takih veleblagovnic, in sicer tudi v sosedinih državah. Ce ne ba sledili temu toku, bi pomenilo, da trgovinski ustroj zastari. Tudi po ustavi ni moč zavirati dajanja novih licenc, kajti državni svet je v neki razsodbi de jal, da je treba predvsem upoštevati zaščito potrošnikov ip ne le trgovcev. Pri tem je še omenil, da je mnogo prošenj za odprtje takih veleblagovnic, in sicer v vsej de želi skupno 67. Na koncu se je še en/krat skliceval na odločitev državnega sveta.
Schiavl (MF) pa je dejal, da nakupi v Jugoslaviji oškodujejo tudi trgovce v Vidmu. Zatem pa je rekel, da je Videm imel z ustano-
Dulci.ju sta zatem odgovorila za Furlansko gibanje Di Caporiacco. za KPI-PSIUP pa Baracetti. Sledilo je glasovanje pri čemer je sre-dinskoleva večina zavrnila resoluciji, medtem ko je vsa opozicija glasovala zanju, le da so se misov-ci pri resoluciji KPI-PSIUP vzdržali, ker so bili užaljeni.
deželnega odbora Berzantija in sta	rt£rirteTrnr fconn, w
tem zagovarjal znana zapečkarska
v deželnem odboru, ki zagovarjajo ravno nasprotno stališče kot njihovi strankarski kolegi, to je svetovalci KD v videmskem občinskem svetu. Pri tem ie tudi žalil demokristjanske svetovalce, ki so odločno protestirali.
Zatem Je orisal resolucijo KPI-PSIUP svetovalec Moschioni, ki je tudi rekel, da se stališči demokristjanov v deželnem svetu in v videmskem občinskem svetu razhajata. kar je dokaz nedoslednosti tn do neke mere tudi demagogije. Pri tem ne gre samo za interese trgovcev, marveč tudi za interese mesta kot celote. Trgovci sami vedo, da je treba razpečevalno mrežo obnoviti, ker ne ustreza več sedanjim potrebam, toda to bi morali izvesti predvsem na zadružni podlagi, ne pa z dajanjem licenc monopolističnim skupinam. Ko je Moschioni še enkrat poudaril protislovja v demokristlanski stranki, mu je Berzanti vpadel v besedo in dejal, da je pri tem šlo le za izvajanje zakona ter da deželni odbor ne more odreči licence, če ni za to -izrecno upravičenih razlogov.
stališča. Pri tem je prišlo tudi do ponovnega besednega spopada z de. mojcristjani. BettoH (PSIUP) .je analiziral pojav širjenja veleblagovnic in dejal, da je treba to pripisali pronicanju finančnega kapitala, oziroma monopola v trgovski kapital. S tem se trgovina vedno bolj monopolizira, medtem ko bi morali ovrednotiti zadružništvo.
GinaJdil (KD) je zagovarjal stališče odbora in rekel, da ravna le po zakonu in da se deželni svet seveda ne more zakonu upirati, t,j. svet ne more opravljati funkcij, ki mu ne pripadajo. Pripomnil je. da ostaja prizadetim še vedno možnost priziva na državni svet. Tudi s politične plati ne more deželni sivet zahtevati, da se prekliče omenjena licenca. Kar se obmejne trgovine tiče. pa je v zvezi z omenjeno pripombo misovca Morelltia dejal, da je res, da kupujejo Italijani mnogo v Jugoslaviji, po drugi strani kupujejo pa tudi Jugoslovani mnogo pri nas.
Zadnji je spregovoril svetovalec Fittani, ki je polemiziral s sveto-
na izv-/ uaoviiv/ upicvvivviiui	na jv (A/ivuunuai o
Moschioni pa je poudaril, da pri valoi Furlanskega gibanja pred-
liiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiliiiniiiiliiliiliiliiiiiiiiilitiiiiiiuiiiMimimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
PO PODATKIH OBMEJNE POLICIJE
Tudi v februarju večji promet na meji
S potnim Ustom je prestopilo mejo 1,847.000, s pro-pustnico pa 1,844.000 ljudi - Škofije zopet na prvem mestu
Ostale vesli iz Iriaške kronike berile na 2. slrani
# Tržaška finančna uprava sporoča da so obrazci za prijave dohodkov 1969 leta (Vanorfi) na razpolago v pritličju palače finančnih uradov na Trgu Panfili 2.
Tudi v letošnjem februarju je o-sebni promet na italijansko - jugoslovanski meji znatno prekosil promet iz ustreznega meseca 1969. Statistični podatki, ki jih je pravkar objavila mejna policija namreč izkazujejo, da je v letošnjem februarju prekoračilo mejo na Tržaškem s potnim listom 1,846.782 ljudi, od tega 1,166.657 italijanskih in 680.125 tujih državljanov, medtem ko je znašala ustrezna postavka r lanskem letu 1,442.687 prehodov. Zanimivo je, da je letos narastlo zlasti gibanje tujcev, čeprav kaže tudi podatek o številu prehodov pri italijanskih državljanih znaten napredek v primeri z lanskim februarjem. Kar se tiče tujcev pa je velika večina prehodov odpadla na Jugoslovane, saj so samo pri teh obmejni organi našteli kar 632.301 prehode. Neprimerno manjše je bi-
lo število potnikov druge narodnosti: tako so v februarju našteli 5.358 Nemcev, 4.198 Avstrijcev, 2.786 Angležev, 3.702 Francoza, 4.576 Grkov, 2.887 Švicarjev, 3.595 Američanov
Maloobmejni promet pa je v februarju dosegel 1,844.331 prehodov, od tega pa je odpadlo na italijan ske državljane 1,289.357 prehodov, na jugoslovanske pa preostalih 554.974. V lanskem februarju sn našteli 1,280.582 prehodov, od tega 907.586 italijanskih in 372.996 jugo slovanskih državljanov. Kar 7' jeva posamezne mejne prehode pa naj na koncu navedemo naslednje po datke (število prehodov s propust nico): - Škofije 678.192, Fernetiči 536.051, Oreh 191.346, Šentjernej 112.986, Pesek 107.824, Lipica 66.053 Prečnik 53.469 in openska železn' ška postaja 6.793 prehodov.
V ponedeljek zvečer je bilo gledališče Rosseti skoraj do kraja zasedeno in tak polnoštevilen obisk je povzročilo že samo ime nastopajočega koncertista — za tržaško Koncertno društvo je nastopil dunajski pianist Friedrich Gulda, ki je ljubiteljem glasbe zelo dobro znan. Čeprav mu je šele štirideset let, je že dolgo let med velikimi pianisti našega časa. Poleg tega je znan tudi tistim, ki se toliko ne zanimajo za klasično glasbo — Gulda se je namreč dolgo let bavil tudi z jazz-glasbo in zgodilo se je. da je na kakem celovečernem .klasičnem’ koncertu dodajal dela iz jazzovske literature; nastopal pa je tudi s svojim jazzovskim kvartetom. Spored ponedeljkovega koncerta pa je bil kar najbolj ,klasičen’ in je moral zadovoljiti še tako zahtevnega glasbenega sladokusca.
Prvi del sporeda je bil posvečen delom velikega Johanna Seba-stiana Bacha, drugi del pa je obsegal Beethovnove Variacije »Ero-ica» op. 35 in Schubertovo «Sonato v a-molu op. 42». Že ob koncu prvega dela se je razlilo po dvorani navdušeno in dolgotrajno ploskanje — Bachova vsebinska poglobljenost, izrazit kontrapunkt tesno povezan z akordično podlago in melodično razgibanostjo, je v izvedbi Friede-richa Gulde dosegla težko ponovljivo umetniško interpretacijo,uokvirjeno v izredno lahkotno in prozorno čisto tehniko ter do potankosti preštudiranem dinamičnem niansi-ranju, a tako v pianissimih kot v foriissimih je Giddov zvok bil vedno polnozveneč in odločen. Vse to je prišlo do izraza že v prvih taktih Bachove Angleške suite v g-mo-lu, stopnjevalo se je v treh Preludijih in fugah iz drugega dela «Das IVohltemperiertq klaviert (v g-duru, g-molu in e-durtl),'ier doseglo višek v čudoviti «Kromatični fantaziji in fugh. Pral' tako je bila na izrednem kakovostnem nivoju izvedba Beethovnove in Schubeiiove zahtevne kompozicije, s katerima je Gulda popolnoma polariziral pozornost občinstva, kar se zgodi le na koncertih resničnih umetnikov.
Čeprav ni bil spored koncerta «popularen», saj je zahteval tudi od občinstva določeno pripravljenost in intenzivno poglobljenost, je val navdušenega in nenehnega ploskanja, s katerim pa je občinstvo izsililo samo en dodatek, dokazal, da tudi najbolj zahteven program v izvedbi umetnika takega formata kot je Friederich Gulda, postane lahko dostopen vsakomur. — dn —
»iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiniiiniimmiiiuimimiiinmiiiHiiiiiniiiiHiiiiiimiiiiiiiniiiniiiiiiiiMiininniHi
V OBČINSKEM SVETU
Slovensko gledališče v Trstu
KULTURNI DOM
V nedeljo. 8. marca ob 16.30 Fran Šaleški Finžgar
NASA KRI
igra v štirih dejanjih Zadnjič v Kulturnem domu!
Zaradi posebnega uspeha Finž-garjevega dela pri občinstvu in številnih prošenj, naj ga ponovimo, se je Slovensko gledališče v Trstu odločilo za še eno, zadnjo predstavo Naše kr v i v Kulturnem domu. Ce torej igre še niste videli, jo to pot ne zamudite.
Prodaja vstopnic ob delavnikih od 12. do 14. ure pri blagajni Kulturnega dama, v nedeljo eno uro pred začetkom predstave, rezervacije po tel. 734265.
SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA
priredi danes, 4. marca 1970 ob 20. uri v mali dvorani Kulturnega doma predavanje
POLOŽAJ ŽENE V MODERNI DRUŽBI
Večer bodo počastile s svojo prisotnostjo Mara Osolnik, samostojna svetovalka skupščine SRS, Dolfka Boštjančič, članica republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije. Ivanka Vrhovčak, novinarka Delavske enotnosti.
Večer je namenjen predvsem našim ženam. Vodstva prosvetnih društev prosimo, da opozorijo na predavanje vse svoje članice, še posebno tiste, ki so se udeležile v NOB.
PRIHODNJI TEDEN RAZPRAVA O UNIVERZI
Sklep je »prejela komiiija načelnikov svetovalskih skupin Vprašanje svetovalca PSIUP in izjava šolske komisije PSI
Tržaški občinski svet bo v krat- listične stranke PSI, ki je — med
kem, verjetno naslednji teden, razpravljal na eni izmed svojih sej o položaju na tržaški univerzi, ki je po nedavnem in še trajajočem študentskem nastopu še posebno oster.
Sklep v tem smislu je sprejela na včerajšnji seji komisija načelnikov svetovalskih skupin, ki se je sestala pod predsedstvom župana Spacdnija. Ta je načelnikom skupin najprej poročal o dogovoru z deželnim odbornikom Giustom, ki je sklenil sklicati v kratkem konferenco akademskih oblasti, krajevnih ustanov in vseh ostalih slojev vseučiliškega življenja. Glede razprave same pa je župan bil mnenja, da bi morala potekati takoj po seji o vprašanju gradenj ljudskih stanovanj v našem mestu.
Soglasno je komisija sprejela načelo, da bi se moral upravni svet tržaške univerze sestati po napovedani konferenci, in ne prej, kot je bilo začetka napovedano (jutri ali pojutrišnjem). Razlog za to je kaj enostaven: nujna je namreč čimveč-ja koordinacija pobud raznih oblastvenih organov, ki edina lahko razjasni ozračje do take mere, da bo prišlo do dogovora tudi s študenti.
Naj omenimo, mimogrede, da je občinski svetovalec PSIUP prof. Fausto Monfalcon naslovil županu pismeno vprašanje o tem, kako namerava občinska uprava izreči solidarnost študentom na univerzi in zasedenih fakultetah.
Svetovalec PSIUP utemeljuje svojo zahtevo s trditvijo, da postavljajo študentje zahteve, katere so zaradi utemeljenosti in povezanosti s splošnimi razvojnimi prespektiva-mi tržaškega in deželnega družbenogospodarskega položaja, prerasle okvire univerze in morajo nujno postati last vse skupnosti.
Kot bistven prispevek k težnjam vseh, ki se zavzemajo za kratizacijo načina vodenja in upravljanja univerze, je študentski nastop ocenila šohka komisija socia-
drugim — ostro napadla v svojem posebnem tiskovnem poročilu upravni svet tržaškega vseučilišča in še posebej tiste člane sveta, ki so hkrati tudi politični predstavniki, ker niso pravočasno opozorili na vprašanja gradbene preosnove univerze javnega mnenja.
Novo združenje staršev
V ponedeljek zvečer je bil v pro štorih svetoivanske osnovne šole ustanovni občni zbor »Združenja staršev otrok osnovne šole in otroškega vrtca pri Sv. Ivanu v Trstu*. Ob asistenci ravnatelja in učenga osebja so prisotni starši, ki so se zbrali v velikem številu, dokončno odobrili pravilnik združenja. Za svoj cilj je združenje y pravilih postavilo: pospeševanje dialoga med starši in učnim osebjem v korist učencev, šole in njenega napredka; pomoč pri reševanju šolskih problemov tudi s posredovanjem pri pristojnih oblasteh, posebno glede uveljavljanja vseh tistih pogojev, ki jih mora uživati slovenska šola kot šola pripadnikov etnične skupine, ter končno podpora pri kulturni, športni in rekreativni dejavnosti učencev. Izvoljen je bil tudi devetčlanski odbor, ki ga sestavljajo: dr. Mljač, inž. Bak, ga. učiteljica Kandut, Niko Škamperle, sestra Dolores, dr. Gruden, Anton Koršič, ravnatelj Ferluga in ga. Milica
Čok.	-----------
• Na pobudo tržaške federacije KPI bo danes. 4. t. m. ob 20. uri v dvorani ljudskega doma v Ul.
Prosvetno društvo »Ivan Cankar*
Sv. Jakob — Trst
priredi s sodelovanjem SPDT v petek, 6. t.m. ob 20.30 predavanje dr. Sonje Mašerove
ŠPORT in ZDRAVJE
Na sporedu je tudi predvajanje filmov o smučarskih tečajih SPDT.
Vljudno vabljeni člani
ln prijatelji!
Bibliografska razstava o filozofu Antoniju
V petek, 6. t.m. ob 18 uri bo v dvoranici bibliografske razstave Ljudske knjižnice odprta bio-biblio-grafska razstava, posvečena tržaškemu filozofu Carlu Antoniju. Poleg knjig bodo razstavljeni tudi članki, ki jih je ugledni pisatelj napisal za razne italijanske in inozemske revije ter izbor pisem, katera so Antoniju pisale najuglednejše osebnosti evropske filozofije v tem stoletju kot so bili Croce, Jaspers, Mainecke, Loisy, Blondel in Bertrand Russel.
Madonnina 19 javna razprava o temi . «Naitečaj za zgodovinsko središče Trsta«, na kateri bosta posegla v razpravo redni profesor univerzitetnega inštituta za arhitekturo
______ v Benetkah prof. arh. Caric Aymo-
j' nino ter poverjetni profesor iml-
UtllK/' ttoivzilf AbnAPK) lini&fitiiifa r/n ai>Vii4aWn
verzrtetnaga inštituta za arhitekturo v Benetkah prof. arh. Guido Canelia. Oba sta člana razsodiščne komisije omenjenega natečaja.
Razna obvestila
Konzorcij pridelovalcev vin tržaške občine obvešča vinogradnike tr-žaSke občine, kil bi radi razstavljali na letošnji vinski razstavi v Križu (27., 28. ln 29. Junija tj.), da spo ročijo svojo prijavo do 31. marca Pr'Ja ve sprejema Kmečka zveza, Ul. Geppa 9, Trst.
Včeraj-danes
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
Dne 3 marca 1970 se Je v Trstu rodilo 12 otrok, umrlo pa Je 13 oseb.
UMRLI SO: 64-letna Rosa Bassa-nese vd. Stelco, 64-letna Francesca Vogrich por. Musimi, 65-letna Anna Laska, 63-lelmi Alojz Mihalič, 73-let-nl Antonio Polilo, 76-letna Dina Par-culli vd. Metta. 56-letnt Giovanni Bersan, 81.letna Govanna Paulovlc vd. Silani, 79-letna Glusepplna Zl-vlc vd. Oleva, 70-letna Irma Lachal-ner por. Brumat, 75-letna Antonia Franco vd. Festa, 66-letnl Salvatore Zugna, 11 mesecev stara Patrizia Bresaz.
PROSVETNO DRUŠTVO »SLAVKO ŠKAMPERLE* Sv. Ivan — Trst
priredi
v četrtek, 5. marca ob 20. uri v društvenih prostorih
PREŠERNOVO
PROSLAVO
Z RECITACIJAMI PREŠERNOVIH PESMI BODO SODELOVALI UČENCI SLOVENSKE OSNOVNE ŠOLE PRI SV. IVANU.
Nastopa svetoivanski mešani pevski zbor pod vodstvom Nade Žerjal.
VLJUDNO VABLJENI ČLANI IN PRIJATELJI DRUŠTVA.
Zaradi nastopa šolskih otrok prosimo za točno udeležbo.
PROSVETNO DRUŠTVO «RDEČA ZVEZDA* SALEZ- ZGONIK
priredi jutri, 5. t. m. ob 20. uri v Zgoniku
Prešernovo proslavo
Na sporedu je govor ta recitacije v Izvedbi članov Slovenskega gledališča Staneta Raztresena in Livija Bogatca ter domače mladine. Sodeloval bo domači mešani pevski zbor.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure)
Croce Azzurra, Ulica Commerclale 26. Rossettl-EmUl, Ulica Combl 19 Al Samaritano, Trg Ospedale 8. Ta-maro & Nerl, Ulica Dante 7.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (Od 16.36 do 1.36)
Godina, Trg S. Glacomo 1. Grlgo ion. Trg Virgllio Giotti l. Al duc Mori, Trg Uniti d'Italia 4. Al s Lorenzo, Ul. Soncinl 179 (Skedenj)
V VHODNI VEŽI KULTURNEGA DOMA
je odprta
vsak dan od 9. do 20. ure
RAZSTAVA 0 TABORIŠČIH
ki sta jo ob 25-letnicl osvoboditve pripravili
SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA ta
ZDRUŽENJE BIVŠIH POLITIČNIH DEPORTIRANCEV — ANED
Ljudska prosveta
Prosvetno društvo France Prešeren v. Boljuncu priredi v četrtek, 5. t.m. ob 20.30 v srenjskl hiši predavanje Srečka Orla o cvetličarstvu. Vabljeni vsi ljubitelji cvetja.
Kmetijska zadruga v Trstu organizira 19. marca izlet v Verono ob priliki mednarodnega kmetijskega sejma. Prijave sprejema urad v Ulici Foscolo 1.
Darovi in prispevki
Namesto cvetja na grob pok. Zdravku Pregarcu daruje Justa B. 1000 lir za Dijaško matico.
V	počastitev spomina pok. Zdrav ka Pregarca daruje Stojan Udovič 5000 lir za Dijaško matico.
V	spomin na pok. Zdravka Pregarca poklanjata Vanja in Vlado Turna 2000 lir za Dijaško matico.
V počastitev spomina pok. Zdravka Pregarca daruje Mario Šušteršič 5000 lir za športno združenje Bor
Gledališča
VERDI
V petek ob 20.30 bo _zadnJ’,^
a
s
stava Mozartove opere Don J , A red C za parter in lože ter M za galerije.	, -	^
V soboto pa bo prva P1****, * j; šier Verdijeve opere «Ernani» M, o » za parter in lože ter za re0 ^ galerije. Za obe predstavi so dajl vstopnice pri gledališki nr.
POLITEAMA ROSSETTI
Fevdeaujeva komed'ja «L* chez Maxime» v izvedbi skup ^ leria Maricami, Tino Carraro, ^ Montagnand in Adriana Innoo®« ^ f sporedu še danes, v četrt** j}, petek vedno z začetkom ob ■jJ]
Za soboto Je potrjen pu™ ,038!'
Mien in Gorgia Gaberja (® po-Iri hr» na tmanedu tudi V neu J
ki bo na sporedu tudi v poldne in zvečer.
Razstave
iiivrio
ff1
‘fskei
%a](
ikanl(
S
A«ai
if
umetnostni galeriji
te
na« razstavljajo ugledni Mascherini, Mušič, Spacal »4« Razstava bo odprta do 14.	- «*
delavnikih od 10.30 do l2-3® ^ p,
to
Jola
*U>;
'bil
16.30 do 19.30, ob nedeljah Pa do 13. ure.	' ■ ji
V	umetnostni galeriji »H JF gos-
je razstava risb slikarja ,aV4i. gnana. Urnik galerije je	1 '6
k h od 11. do 13. ter od H*'	£'.**
ure, ob praznikih pa od 11. ao
V	umetnostni galeriji *HUSS<?(anir
stavlja od 1. do 10. maro*
Blason.
J*1
i*
V »La Cappella« — CenJ*“e(*»t<‘
ziskave In avdiovizivne	s*
p
4»
is*

te, je do 14. marca razstava - ^ slovom «Ustvarjalna fotogr*rJ ■ % daj je v teku kolektivna "^olt 7. marca ob 18.30 pa javno in debata.	,
V občinski umetnostni avorLiir' ,'^o Palači Costanzi je razstava ^ po-žavnega natečaja osnutkov jjo-drobnostnl regulacijski načrt dovinski del mesta Trsta.
bus» j,
Nazionale 16.00 «La morte 0 volte«. Anita Ekberg. D-Celi. Technicolor.	^ K
Eden 16.00 «Bob in Čaral 1« (n Aliče«. N. Wood, R. Ciu^ej# Gould. Technicolor. Prekv mladini pod 18. letom.	m
uri
Fenice 15.30 «Indaglne su dino al dl sopra di ogni s G M. Volonte, F. Bolkah; color. Prepovedano mila®1*
letom.

Grattacielo 16.00 »SeaCCO na«. R. Schiaffino, H.
V o.l 1 i TprhruIrmlfV —" J,rw/V
Valil. Technicolor.
mladini pod 18. letom. n0flii*ri »l' Excelslor 16.00 «11 giovane Tedf Ni Q L. Capolicchlo, J. AeFS P5*1 color. Prepovedano mla®'

st
letom.
Ritz 16.00 «La bambola - . ...
Prepovedano mladim P°“	'(0*,
Filodrammatico 16.30 *^oll7anC> ni in Siciilia«. Lando Prepovedano mladini P°° tejie,2 Alabarda 16.30 «Les s*WLlr. r Sabine Sun, Claude BeaU„ V#:, p . povedano mladini poč	Jfc.
Aurora 16,30 «La caduta “ r> F j,^ Režiral Viscontl. Technic1’1 povedano mladini poč '	.
Zadnji dan.	Hitč1^
Cristallo 16.00 «Topaz».
Technicolor.
Capitol 16.00- «Realt4 rom Technicolor.	r	HeS;,ii
Moderno 14.30 «Ben Huni.' p®
J. Mawk'ns. Technlcoio*-dan.	, t
Impero 16.30 «L'tsola u0l«o ,.
Vittorio Veneto 16.00 «Cn ^ 8‘, marciapiede«. G. Veight. p()V#
mnn Tpphnimlrir	*
11
Ideale 16.00 «Stanlio e '^:edijo se delle meravigiie«. sle
man. Technicolor. mladim pod 18. ’etomQ]|0
iti"
Abbazia 16,00 «11 prlgi<>n1^ miniera«. Susan Haytv ^gcl1 Copper, R. Vidmark, C- . Technicolor.	u P*
Astra 15.00 «Per il re, Per e per Susanna«.	,
>1
Sn
raz
£
$
‘Mol
: Posl
j
Si
Ssl
Ut VI
N;
Si
Jh
Vri

4'

&
¥
Š?;
r
S
v
s
Sporočamo žalostno vest. da je po dolgi ta mučni za vedno zatisnila oči naša draga mama in nona
poie^
JOSIPINA BAJC roj. SREBOT
Pogreb drage pokojnice bo v četrtek, 5. t. m. ob
iz kapele glavne bolnišnice na pokopališče pri Sv.
Družini Bajec In Ambros«1
Vip»v°
sorodniki iz Višenj nad
Trst, 4. marca 1970.
2. marca 1970 nas je zapustil naš oče in mož
ALOJZ MIHALIČ
15 ^
Pogreb dragega pokojnika bo danes, 4. marca ob 1	^
iz mrtvašnice bolnišnice pri S. M. Magdaleni na d kopališče v Boljuncu.
Žalujoča žena, sinova, snaha, vnuki in drugo so» Boljunec, 4. marca 1970.

2. t. m. nas je za vedno zapustila naša draga
ANICA DOLHAR
Pogreb nepozabne pokojnice bo danes ob 15. uri 12 cerkve pri Sv. Ivanu na pokopališče pri Sv. Ani.
Žalujoči sestra, svakinji 11 In drugi sorodnih
Trst, Gorica, Trbiž, Kranj, 4. marca 1970.
I
PISMO UREDNIŠTVU
Še o krivičnih omejitvah v poslovanju slovenskega zavoda Tržaška kreditna banka
^štovani g. urednik!
_LSed«n slovenski veletrgovec, ki J* v našem mestu, je pred krat-J Wvno nastopal proti naravnost tj*%nemu dejstvu, da naši Tr-.kreditni banki, po desetih le-J^tega obstoja in s tem pove-t®1 vzornem delovanju, niso še pravice do popolne bančne ***«. s katero bi šele ta zavod C* polnovreden. V tem vzornem ki je bil objavljen v Pri-dnevniku, so tudi omenje-*se zapreke, na katere so nale-tiste osebe, ki so si pošteno pri-j*fale, da bi to zapostavitev na-J1*** končno odstranile. Ves na-odposlancev pa je imel za J™* Pri pristojnih dejavnikih si-i^Kbeznive, a le brezobvezne ob-
t'*rienom, da bi dopolnil navedek, bi rad še enkrat pono-kar je bilo že neštetokrat pjjPo in zabeleženo.
Irstu je v prvi predvojni dobi, JfPravi do 1914. leta (in tu ne Pozabiti, da je bilo naše me-jMvno pristanišče bogatega im-delovalo, če se ne motim,
it
|U i '*tlvVCuU, UC Ov Ilc IIlUUIUj
tistem obdobju je pred-
iv
^ <Banca Commerciale Trie-
# i P* ! tip
■J«
(!■
Pri- f
*
s«'
* M ?i>erati''T1i kapital te banke izključno tržaškega izvora, ^ sta sledili še dve drugi trža-tojki. Naposled sta imeli tu sodeča tudi podružnica Du-N*e banke in neke češke banke, ■načelno zaposlovala samo slo-j*** Uradnike. Slovenci smo raz-ij™1 z dvema uglednima ban-
^riaiti si moramo, da je Trst «m času doživljal vsestranski ij/"0 Podvig in s tem tesno pori1 finančni napredek.
je bil ta vsestransko važen jtr? drugim razvidno tudi iz dveh nujnih ugotovitev: da je naše me-^fcpolagalo z največjimd ladje-na vsem Sredozemlju in da je bil Trst v tistem ča-UjSjvečje pristanišče za kavo v iPropil
j kjkalne potrebe je v tistem ča-I TOlovalo v Trstu približno šest (fJn, (hranilnic in posojilnic). Tu-iC.le bila na čelu ena tržaška je*3, kateri so sledile neke dru-(ftke in tri vzorno urejene 4j ^ke ustanove. V tistem času t obstajale bančne podružnice, Rujema je bila tu Banca Com-Trdestina, ki je razpolagala j Podružnico na Borznem trgu. tj. k° je Trst slovel kot glavno velikega imperija, je de-(t,1® njegovem področju 6-7 ve-1^‘ ki približno 6 različnih bla-'t 'hranilnice in posojilnice) ter ticj ln Piši — ena edina podruž-
11 Siiir smemo pozabiti, da ob v;
H	““icuiu	ml , ua vrk/ vou*
■Sj ',‘ki navajamo, kako smo ,y_
L,d°bi s svojo marljivostjo in
;tjo ustanovili dve banki z 1 atonalnimi razsežnostmi in tri \ katerih resnost in solid
bili vsestransko priznani. Si *e vzornosti je dejstvo, da ko (k /Cistično zakonodajstvo (mi-se je to pripetilo leta 1940) %ri Pogoltnilo, so imele do konca li., bilanco.
^ua država, ki bd v še tako Er* meri spoštovala zakonitost ustave, ne bi mogla tako raz-SjL 1,1 uničiti naše gospodarske kakor je to izvedel faši-režim na naši zemlji.
(j, *ju. 1945 je bila proglašena no L^bjanska ustava, ki sloni na i zasnovanih demokratičnih na-^ ' podlagi te listine je bilo ^Ugotovljeno, da se bodo pra-'itj. Poravnale krivice, ki jih je fašizem in nadalje, da bo
med drugim zagotovljeno manjšinam, ki žive v okviru italijanske republike, tudi samostojno gospodarsko delovanje!
Trst leži danes na skrajnem robu italijanske države in zaradi tega ni preveč mikaven za naselitve zasebnega podjetništva, ki obratno, navzlic temu geografskemu položaju, izseljuje lastna ravnateljstva v notranjost države, kjer je zagotovljena boljša povezanost s poslovnimi krogi in zato tudi večji dobiček in varnost.
Upoštevajoč takšne okoliščine (Trst je edino mesto v Italiji, ki po letu 1945 ni demografsko napredovalo), razpolaga danes Trst s 15 bančnimi zavodi in reci in piši s 34 bančnimi agencijami, ki obratujejo na isti ravni kakor matična banka. Drastični zaključek te ugotovitve je, da je napram 34 bančnim zavodom edina Tržaška kreditna banka, ki po 25 letih svečano proglašene demokratične italijanske republike in preko deset let svojega obstoja deluje okrnjena in zapostavljena v svoji poslovni pristojnosti.
Očitno je, da v ozadju vztraja načrtna volja, katere naloga je izvajati dosledno zapostavljanje naše gospodarske zmogljivosti. Saj vsakdo, kdor ima opravka z Rimom, se prej ali slej zave, da v Italiji razpolaga z večjo oblastjo visoka birokracija kakor sami ministri. Ministri so v bistvu le začasen pojav.
Visoka birokracija pa vztraja in gospoduje ne glede na politično sestavo ministrskih svetov, ki od časa
iimiiiiiiiiimiiiiiiiiimiiiMiiimiiiiiiimiiiuiiiiiiiiiiiimliiinmimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiMHMiuii
IZPRED OKROŽNEGA SODIŠČA
Sodnik oprostil avtomobilista sodni stroški v breme tožnika
do časa prevzemajo vodstvo vlade. Ta birokracija očitno nam ni naklonjena. Po danih zakonitih načelih pa imamo Slovenci vse pravice, da se nam prizna polnovreden bančni zavod. Žal nas pristojen organ, ki razpolaga z oblastjo za končno podelitev tega priznanja, za sedaj še ni vzel v poštev.
Na tem mestu pa moramo podčrtati, kako so po desetletnem vzornem delovanju Tržaške kreditne banke prav iste oblasti podelile tri do štiri dovoljenja za ustanovitev popolnih bančnih podružnic. V preteklih mesecih pa sta bili zadnji dve tržaški banki končno utelešeni v bolj mogočne italijanske zavode in tako pridobili vse pravice, s katerimi razpolaga matični sedež.
Paradoks se predstavlja sedaj takole: v našem mestu oziroma na tržaškem ozemlju deluje 15 bank in približno 34 bančnih agencij, ki so usposobljene izvesti kjerkoli katerokoli bančno operacijo, saj je vsaka podružnica tesno povezana z glavnim sedežem in ima preko njega najširše pristojnosti. Edino izjemo v tem primeru predstavlja e-dini redni slovenski denarni zavod kratkoročnih operacij, to je Tržaška kreditna banka. Samo slovenskemu denarnemu zavodu se torej odreka pravica, ki jo oblasti priznavajo drugim podobnim zavodom. Zakaj tako? Lepo in demokratično bi bilo, če bi pristojna oblast dala temu vprašanju ustrezen odgovor.
u. m.
Gorlško-beneški dnevnik
NA SEJI DEŽELNEGA ODBORA
Določitev novega predsednika in odbornikov trgovinske zbornite
Za predsednika bo imenovan geometer Delio Lupieri
Na včerajšnji seji deželnega od-. mesecih, ter je znak, da so lju-bora, ki se je sestal pod predsed- dje v zadnjih mesecih prejšnjega stvam dr. Berzantija, so na pred-1 leta manj kupovali na obroke. S
log odbornika za industrijo in trgovino Dulcija določili novega predsednika in člane odbora Zbornice za trgovino, industrijo, obrt in kmetijstvo v Gorici.
Za predsednika so določili geom. Delda Lupderija, v odboru pa so naslednji člani: dr. Matteo Marza-no za kmetijstvo, Ivano Blason za kmetovalce, Nilo Forcessini za trgovce, Remo Castelgrandi za Industrijo, dr. Antonio Scarano za zunanjo trgovino, Eldo Zulianl za delavce, Giovanni Grassdlli za pomorstvo, Giovanni Marchesan za turizem, Luciano Sacchetti za obrt, Ezio Bianconi za kredit in Bruno Tacchino za prevoze. Včerajšnjemu sklepu bodo sledili odloki predsednika Berzantija o imenovanju predsednika in članov odbora.
Deželni odbor je pohvalil delovanje dr. Carla Garre v dobi, ko je vodil goriško trgovinsko zbornico kot izredni komisar.
Z avtom je podrl žal, vendar ga je
otroka, ki pa je po nesreči zbe-dohitei in pospremil v bolnišnico
Pred okrožnim sodnikom dr. Esti- ] drich, natanko opisal dinamiko ne-jem se je včeraj moral zagovarjati sreče. Povedal je, da je tisti dan
dei I okoli 18. ure privozil s svojim avtom iz Trga della Borsa v Kor-zo Italia. Nenadoma pa je v bežnem trenutku opazil omenjenega Maura, ki je, ne da bi se prepričal, če je cesta prosta, stopil s pločnika in ga seveda z desnim bočnim delom vozila podrl na tla. Nemudoma je ustavil vozilo, da bi mu nudil prvo pomoč, deček pa se je pognal v dir in šele po kakih desetih minutah ga je Mioch dohitel na Ponterošu ter ga pospremil v bolnišnico.
Govoril je tudi branilec osebne stranke odv. Carlini, ki je zahteval denarno odškodnino v korist malega Maura oziroma njegovega očeta.
Pretor je menil, da Mioch ni za krivil pripisanega mu dejanja in ga oprostil, tožnika pa je obsodil na poravnavo sodnih stroškov.
34-letni Claudio Mioch iz Ul.
Leo 7.
Miochija so obtožili, da je 16, februarja lani zaradi malomarnosti in nepazljivosti pri vožnji, podrl s svojim «fiat 1100» 12-letnega Maura Serdija iz Ul. Valdirivo 16.
Do prometne nesreče je prišlo v poznih popoldanskih urah, ko je 58-letni Giordano Cappelletti iz Ul. delTAgro 6/3, lastnik bara «Tori-nese» na vogalu Ul. Korzo Italia z UL- Rpnia telefonsko obvestil a-gente letečega 'oddelka', ’ d j je* neznan avtomobilist podrl dečka:
Ko pa so agenti prihiteli do o-menjenega uličnega Vogala, o avtomobilistu in o dečku ni bilo ne duha ne sluha. Cappelletti jim je sicer opisal samo nesrečo in dejal, da je deček takoj po nesreči zbežal, avtomobilist pa za njim.
Končno so agenti v glavni bolnišnici le izsledili dečka, bil je Serdi, ob njegovi postelji pa je stal Mioch, ki je bil dovolj vesten, da je takoj po nesreči nemudoma poiskal malega Maura in ga pospremil v bolnišnico. kjer so ga zaradi lažjega pretresa možganov in poškodb na
čelu in po nosu sprejeli na nevro- „-------------- .
kirurškem oddelku s prognozo okt e- znih večernih ur obravnavah pn-
mer strahovite eskplozue v sredi-
Izpred prizivnega sodišča
Znižana kazen krivcem videmske eksplozije
Prizivni sodniki so včeraj ves dopoldan ta še ves popoldan do po-
vanja v 8 dneh.
Kljub vsemu pa je Maurov oče.
šču Vidma, ki je nastala 15. novembra 1967 in pri kateri so Izgu Gianfranco Serdi, prijavi) avtomo- bile življenje 4 osebe, nad 100 liu-bilista sodnim oblastem.	di pa te bilo ranjenih
»■	tSSJ Sl™ £
ki ga je branil odv. Getter won , como perotu 32-ietnd Antonio Bor-
I tolusso, 22-letna Lucia Leata ter 48-
'ZJEMNA priložnost
ZA LJUBITELJE
LEPE SLOVENSKE KNJIGE
KNJIŽNI TCDCN
OD 2. DO 7. MARCA
POPUSTI 10 50%
PA ŠE
PRAV IZREDNA ZNIŽANJA CEN PRI NEKATERIH KNJIGAH (razen pri Šolskih)
Vabimo zlasti šolsko mladino ^a neobvezen ogled naših knjig
toi&iltt% kniigaiMi
TRST - UL. SV. FRANČIŠKA 20 • TELEF. 61792
letni Franco Del Dan, ki tih ie videmsko kazensko sodišče 8. junija predlanskim obsodilo na skupno 7 let in 5 mesecev zapora ter na skoraj 3 milijone lir denamp kazni.
Vsi zgoraj navedeni so bili obtoženi nenamernega umora, nenamernih telesnih poškodb, nedovoljenega skladiščenja razstreliva, krivde zaradi zrušenja zgradb in drugih nenamernih nesreč in nenamerne povzročitve škode.
Javni tožilec dr. Franzot le zahteval za vse potrditev prvostopne obsodbe videmskega sodišča, medtem ko so posamezni branilci zahtevali oprostitev ali nainiž-jo možno kazen.
Ob 19.10 so se sodniki umaknili na posvet in ob 20.05 izrekli obsodbo. Francescu Perottiju so bistveno znižali prvotno kazen od 5 let in 7 mesecev zapora ter sko-ra| 2 milijona lir denarne kazni na 3 leta ta 0 mesecev zapora ter 7 mesecev pripora in 90 tisoč lir globe, Bortolussa ln Leltalevo so obsodili vsakega pogojno na 10 mesecev in 10 dni zapora, Ledtaievo pa še posebei na 1 mesec in 10 dni orinora ter 40 tisoč lir denarne kazni. Del Dana so oprostili številnih obtožb in ga obsodili le za neki nepomembni prekršek na 180 I tisoč lir denarne kazni. Giacoma I Perottija na so popolnoma oprostili 1 vsake krivde.
Srečanje bivših deportirancev v Tolminu
Goriška sekcija državne zveze bivših deportirancev v nacističnih taboriščih pripravlja za 22. marca letos v Tolminu srečanje s tamkajšnjimi deportiranci. Predvideno je, da bi se srečanje začelo v Tolminu ob 10. uri. Prevoz bo z lastnimi sredstvi in zato naproša vodstvo zveze vse tiste člane, ki imajo svoja vozila, naj sporočijo če >n koliko razpoložljivih prostorov^ imajo v svojem avtu za druge člane, ki niso motorizirani, pa bi se radi udeležili tega srečanja.
V nedeljo 8. t.m. pa bo z začetkom od 10. uri na sedežu sekcije v Gorici, Verdijev korzo 80/1, redni občni zbor članov. Dnevni red predvideva poročilo predsednika sekcije, debato o delu in obračunu za lansko leto ter odobritev ter razno. Dovoljena je tudi udeležba s poverilnicami.
Menični protesti na Goriškem
V januarju so na Goriškem protestirali 1100 menic. To število ri veliko v primerjavi s številkami, ki smo jih zabeležili v prejšnjih
tem v zvezi pa beležimo nekoliko večje število protestiranih menic pri nekaterih trgovcih, ki niso mogli vnovčiti blaga, ki so ga naročili in imeli v skladiščih.
Po posameznih občinah so pro-testirane menice takole razdeljene: Kopriva 11, Krmin 29, Doberdob 21, Fara 8, Fogliano 8, Gorica 494, Gradiška 35, Gradež 71, Mariano 1, Trbiž 241, Moraro 1, Moša 5, Romans 7, Ronke 76, Zagraj 16, San Canzian 36, Steverjan 4, Šlo-vrenc 4, San Pier 3, Sovodnje 2, Starancan 20, Turriaco 5, Villesse 5, Medea 1.
Kot vidimo je v manjših krajih manj protestiranih menic. To je znak, da ljudje na vasi bolj pazijo na neprevidne nakupe kot pa oni, ki živijo v mestih. Precej višje od običajnega pa je tokrat število protestiranih menic v treh slovenskih občinah. V Doberdobu so v januar-
ju protestirali kar 21 menic, tudi za velike vsote. Ena oseba ima protestiranih kar šest menic v skupni vrednosti 219.200 lir, druga pa štiri v skupni vrednosti 238.000 lir. Je še nekdo, ki ima eno menico za
100.000	Mr, ostale pa so manjše vrednosti. V Sovodnjah je ena menica za 200.000 lir, druga pa za
80.000	lir. V števerjanski občini pa zadevata dve eno osebo (skupno 24.000 lir), drugi dve pa spet eno samo osebo (skupna vrednost
800.000	lir). Običajno nismo v seznamih protestiranih po slovenskih vaseh zabeležili tako visokih vsot.
V ostalem pa so zneski menic običajni. Večina se nanaša na majhne vsote, ki so verjetno vezane na obroke za nakupljeno gospodinjsko blago. Imamo pa tudi nekatere izjeme. Na neki banki so eni osebi protestirali kar dve menici za 3.100.000 lir, druga oseba ima dve protestiram menici po milijon lir vsaka, tretja pa eno menico za milijon lir.
OBČINSKI ODBOR V GORICI
V kratkem bo pripravljen občinski proračun 1970
Nadaljevanje razprave o organiku občinskih uslužbencev
Med eno in drugo sejo občinskega sveta je te dni zasedal tudi občinski upravni odbor v Gorici, ki mu je predsedoval župan Martina. Obravnavali so računovodski del občinskega proračuna za 1970, ki so ga tudi odobrili. Ostaja izpopolniti še upravno poročilo, potem pa bodo proračun predložili v obravnavo občinskemu svetu. Ob tej priliki so sklenili, da bodo imeli občinsko sejo poleg sinočnje tudi v četrtek 5. t.m. da bi tako končno zaključili z odobritvijo dokončnega organika občinskih uslužbencev.
Na začetku seje je župan v imenu odbornikov izrekel voščila za naglo okrevanje podžupana Cadus-sija, ki je sedaj na zdravljenju v bolnišnici; personalni oddelek, ki ga je vodil na županstvp, je začasno prevzel odbornik Rovis, ki je podal zadevno, poročilo.
Na predlog odbornika Agatija so odobrili stroške za upravljanje šolskega avtobusa. S tem so omogočili šolskemu patronatu, da bo lahko zahteval pri ministrstvu za šolstvo državni prispevek za nakup potrebnega vozila in s tem bodo omogočili prevoz učencev osnovne šole
niiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiumdiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiim
V NEDELJO ZBOROVANJE VINOGRADNIKOV
V Krminu bodo razpravljali o realizaciji zadružne kleti
Država bo zanjo prispevala 400 milijonov - Poskrbeti bo treba, da bo začela obratovati že letos in da bo njeno delovanje v resnici demokratično
V nedelo 8. t.m. bo občni zbor zadruge «Za vinsko klet v Brdih in Posočju*. To zborovanje bo še posebno važno, ker se bodo morali tokrat izreči člani o važnih argumentih, ki se tičejo realizacije zadružne vinske kleti, o kateri se že dolgo razpravlja. Kmetijeko ministrstvo je namreč že dovolilo prispevek 400 milijonov lir za gradnjo kleti in potrebnih naprav na osnovi zakona št. 614 za pasivna področja.
Dosega tega prispevka pomeni važno zmago zadružnega - in krneč? kega gibanja, ker bodo s tem problemi predelave grozdja in prodaje vinskega pridelka zavzeli protišpe-kulativno pot ter omogočili malim vinogradnikom bolj pravično ceno in dohodek.
Zato se bodo morali člani za-
iiiiiiiiiiimtfiMiiiiiiiiiiHiiiiifiitiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiufiimiiiiiiiiifiiiiiMimuiiiiiiimiiiiiiiiiimmiiimiiiimiii
KONČNO SE JE ZGANILO
Priprave za gradnjo mostička v Stražicah
Stroški bodo znašali 45 milijonov - Gradili ga bodo leto dni
druge na nedeljskem sestanku pogovoriti o tem, kako naj v tem sklopu deluje ustanova ERSA in drugi prizadeti organizmi, da bi lahko izvedli dograditev kleti še tekom leta 1970, vkljub vsem birokratskim in drugim oviram, ki se stavijo na pot. Nujnost izvedbe te gradnje je razvidna tudi iz poročila, ki ga je odobril upravni svet ERSA. V njem je rečeno, da se izvaja predelava grozdja z neustreznimi pripomočki in postopki, .zlasti pri manjših vinogradnikih-Statitstika navaja, da se skoro 40 od sto vinske proizvodnje na Goriškem pripravi v malih obratih s proizvodnjo pod 50 hi.
Po podatkih iz osmih goriških občin, med katerimi sta tudi Šte-verjan in Krmin, se porabi 12°o vinskega pridelka doma, 74% ga prodajo proizvajalci v odprtem stanju (v sodih itd;) ter samo 14% v steklenicah pod 2 litra. Od tega gre samo 7% v večja mesta in v inozemstvo. Te številke zavračajo trditev veleposestnikov in trgovcev z vinom na debelo, ki trdijo, da
Končno je prišla vest, ki so io tako dolgo zaman pričakovali pre bivalci iz Podgore in Stražic, ki že nekaj let zahtevajo popravilo mo stička med obema bregovoma Soče
liiiliiumiiiinillilillliiiiiiiiiliiliiiiiiiliiiliiiiiiliiiinl
Pobude v korist kokošereje in čebelarstva
				2			s		=1	
										
Z\ SPOMLADANSKO SEZONO
novi spomladanski modeli plaščev, kostimov klasični in športni moški suknjiči
V KOZJEM IN SVINJSKEM VELURJU, NAPA TER LAK USNJU
M OKRASNE B0V1CE iz KUNE in NERCA v različnih barvah
OBOGATITE SVOJO GARDEROBO
Pokrajinsko Kmetijsko nadzorni-štvo v Trstu obvešča kmecovalce, da bo s sredstvi, ki .jih bosta dali na razpolago Deželno kmetijsko odbomlstvo ta Zbornica za trgo-vtastvo, obrtništvo ta kmetijstvo podprla pobude na področju koko-Sereje ta čebelarstva.
Prispevki za nakup enodnevnih pUčet
Kmetijsko nadzomištvo želi podpreti uvajanje čistorasnih oziroma križancev, ki so posebno primerni za proizvodnjo jajc ta bo v ta namen dajalo prispevke do največ 30% Stroškov. Za to je treba vložiti prošnjo in fakturo.
Rok za predložitev prošenj traja do 30. maja letos. Število pdščet ne sme biti manjše od 50 oziroma večje od 500 na hektar kmetijske površine.
Prispevki za nakup kokošerejske opreme
Kmetovalci, Id si nameravajo na baviti sodobno kakošerejsko opremo, lahko vložijo prošnjo za na kup opreme ter predložijo zadevno fakturo. Kmetijsko nadzomi-štvo bo naknadno pregledalo opremo ln izplačalo prispevke do največ 35% faturiranih stroškov. Prispevek za gradnjo čebelnjakov
Glede na potrebo, da bi čebelarji Imeli vse panje v enem samem čebelnjaku, bo kmetijsko nadzomi-štvo dajalo prispevke za postavitev lesenih ali zidanih čebelnjakov. Skupaj s prošnjo je treba predložiti tudi predračun.
Naknadno bo kmetijsko nadsor-nlštvo opravilo pregled nad Izvršenimi deli ta izplačalo prispevek, ki ne bo smel preseči 50% dopustnih stroškov.
Prispevek za nakup čebelarske opreme
Z namenom, da bi uvedli sodobne načine čebelarstva, bo kmetijsko nadaomdštvo sprejemalo prošnje za nakup čebelarske opreme. Po pregledu nabavljene opreme bo izplačajo prispevke do največ 35% fakturiranih stroškov.
Kmetijsko nadzomlštvo sprejema prežale za navedene pobude vsak dan razen v soboto v dopoldanskih urah na sedežu v Uliol Ghega M. 4.
na tem predelu in vzpostavitev rednega prometa na njem. Ta teden so začeli s prvimi pripravami za popravilo mostička. Na soški breg v Stražicah so poslali ba ger, ki pripravlja prostor za dovoz potrebnega gradbenega materiala in dohod do njega. V prihodnjih dneh pa bodo, po za-I gotovilu podjetja, ki je prevzelo gradnjo, pripeljali na delovno me sto še druge stroje in gradbeni material, ki je potreben za izvedbo tega dela, ki bo po proračunu stalo 45 milijonov lir z deželnim prispevkom.
Kot znano je sedanji mostiček čez Sočo že večkrat pokvarila narasla Soča, ker ni bil zgrajen tako, da bi kljuboval narasli vodi ob sezonskih nalivih. Zato bodo postavili sedaj most na novih te meljih, ki naj bi nudili večjo odpornost.
Naše čitatelje bo seveda zanima
10,	kdaj bodo zaključili z deli in bodo lahko končno ponovno odprli prehod preko Soče na tem delu, ki je nujno potreben zlasti za delavce z obeh bregov in za Podgorce na splošno, saj jim bo precej skrajšal pot v mesto in obratno. Prevzemniki dela pravijo, da bi utegnili ob ugodnih vremenskih pogojih zaključiti z deli v 6 lo 8 mesecih: pri manj ugodnem vre menu in ob narasli vodi pa se bodo dela zavlekla tudi preko enega leta. Načrt za delo je pripravil glavni inženir občinske uprave v Gorici Pontello, kateremu je poverjeno tudi nadzorstvo nad de
11,	ki jih je prevzelo neko podjetje iz Milana, ki je za to specializi
je dobro vpeljana prodaja vina tudi v inozemstvo in da je zadružna vinska klet nepotrebna. Imajo pač svoje, bolj ali manj špekulativne načrte pri tem.
Čimprejšnja izgradnja in modema oprema zadružne kleti za Brda in Posočje bo učinkovito pripomogla k pravilni ureditvi kmetijskih problemov, k visoko specializiranemu vinogradništvu in kletarstvu, k spremenitvi in večji specializaciji goriškega vinogradništva z deželnimi prispevki, Taka ureditev vinogradništva bo skupaj z gradnjo ustreznih zadružnih hlevov za govejo živino, iyer bodo imeli odločilno besedo zadružniki sami, povezani z drugimi sindikalnimi in zadružnimi organizmi ter krajevnimi organi za izvedbo dejanske demokratizacije in modernizacije našega kmetijstva.
Pri tem so vključeni in prizadeti tudi naši briški vinogradniki v goriški, števerjanski, krminski in občini Dolenje, ki že vsa leta bodno spremljajo razvoj vinogradništva in kletarstva
iz Šentmavra in dijakov na šole v Gorici.
Na seji je bil govor tudi o imenovanju dveh goriških križišč pa Alcidu De Gasperiju in po Tržačanu Uubortu Sabi.
K temu poročilu naj dodamo, da je goriški rojak prof. Antonio Mo-rassi iz Milana daroval mestu u-metniško sliko flamskega slikarja Cornelia van Waela z naslovam «Bitka»; slika ima precejšnjo u-metniško vrednost ter so jo postavili v raprezentančno dvorano na županstvu.
V Doberdobu BO novih krvodajalcev
Prejšnji petek so se zbrali v «osmici» pri «Rošotevih» v Doberdobu domači krvodajalci, ki so razpravljali o nujnosti povečanja števila vpisanih oseb. Shodu sta prisostvovala dr. Buoraro predsednik A.D.V.S. (Assocdazione Donato-ri Voiontari di Sangue) iz Tržiča in dr. Rossi, ki je imel glavni govor. Več kot 50 udeležencem, je dr. Rossi prikazal delovanje in važnost vsakega krvodajalca za rešitev življenja bolnikom v smrtni nevarnosti. S posebnim poudarkom je bodril mladino, naj v večji meri zaupa tej dobrodelni ustanovil
Med prisotnimi smo opazili do* berdobskega župana Andreja Jarca in več občinskih svetovalcev^ ki so s svojo navzočnostjo poudarili važnost take krvodajalske skupine v naši vasi. Do sedaj je bile v Doberdobu zelo malo vpisanih, ali rednih krvodajalcev, po sestanku pa se je prijavilo kakih 30 mladeničev in starejših ljudi, ki so izrazili željo, da bi se tudi oni radi vpisali in bili aktivno prisotni za vsako potrebo. Rečeno je bilo tudi, da če je kdo, ki bi se rad pozneje vpisal za krvodajalca, naj se zglasi pri Franku Gergoletu (Rošotevemu), ki je bil do sedaj eden od najbolj vnetih krvodajalcev iz naše vasi.	J,
Proslava praznika žena
V PROSVETNI DVORANI V GORICI Verdijev korzo 13
v nedeljo, 8. marca ob 16. uri
Program:
1. GOVOR O POMENU PRAZNIKA 8. MARCA.
2 KULTURNO . ZABAVNI PROGRAM, nastopajo:
a)	uienc! osnovne šole lz Solkana s pestrim sporedom;
b)	mošld pevski zbor «Jezero» iz Doberdoba.
3. PROSTA ZABAVA pri pogrnjenih mizah.
K obilni udeležbi vabi odbor.
imuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiuiiiia
IZ GORIŠKE BOLNIŠNICE
rano.
Občni zbor «Juventine» v Štandrcžu
Odbor športnega društva «Juven-tLnav> lz Standreža sklicuje letni občni zfbor članov, ki bo jutri, 5. marca ob 20.30 v prostorih prosvetnega društva «0. Župančič« v Standrežu.
Na dnevnem redu Je poročilo odbornikov o delu v lanskem letu, volitve novega odbora ta razno. Ker •e bodo ob tej priUkt pogovorili tudi o bodočem delu društva, vabimo vse člane naj se zbora ude-
Pri trčenju na križišču podrl mestnega stražnika
Mopedist ranjen na Travniku
Včeraj opoldne se je pripetila na križišču Korza Italija in Ul. Man-zano v Gorici prometna nesreča, kjer je bil pri trčenju dveh avtov lažje poškodovan prometni stražnik 28-letni Antonio Visintin, ki je na tistem križišču opravljal službo.
Od postaje je privozil v smeri proti centru mesta avto renault 4 25-letni Ivan Zavadlav iz Štandre ža, Ul. Piemonte reale 4. Avto je last Janeza Korena iz Nove Gorice, Gradnikova ulica 5. Iz Ulice Manzano je privozil ford 15 M 66-letni Giuseppe Buglian iz Tržiča, Ul. Vecellio 16, ki je hotel preko Korza v Ul. Aquileio. Ker ni dal prednosti, je trčil v renault, ta pa je zaplesal na cesti ter podrl že omenjenega službujočega mestnega stražnika. Visiptina so odpeljali v splošno bolnišnico, kjer so mu nudili prvo pomoč. Okreval bo v treh dneh.
Nekaj pred 9. uro pa je na Travniku trčil avto fiat 600, ki ga je vozila 34-letna Giovanna Tagliariol iz Godce, Ul. Tommaseo 22, v moped, ki ga je vozil 18-letni Martino Rizzante iz Gorice, Trg Municipio 10. Avto je prihajal iz Ul. Car-ducd ter hotel zaviti proti galeriji Bombi. Pri tem pa j« prise-
kal pot mopedistu, ki je prihajal iz Ulice Roma proti Ul. Carducci. Pri trčenju je mopedist padel ter dobil hujše poškodbe. Odpeljali so ga v splošno bolnišnico, kjer so mu ugotovili zlom desnega zapestja in poškodbo na levem očesu ter so ga pridržali za 40 dni na zdravljenju. Tudi moped je utrpel precejšnjo škodo.
lz goriškega matičnega urada
Dne 2. In 3. marca se je v goriški občdni rodilo 12 otrok ta umrlo je 9 ljudi.
Rojstva: Marto ArcangeU, Marco Freducol, Mauro Vit, Mario Vit, Stefania Roccla, Elisabetta Culot, Mara Sambo, Luisa Stacchetti, Lu-ca Panozzo. Fabio Fermo, Massi-mo Valle ta Antonella Munafb.
Umrli: 1 dan stara Gabriela Simoni; gospodinja 68-letna Anna De Sergio por. Caiazzo; upokojenka 77-letna Marta Breagar; eno uro Star Marto Aroangelt; 75-letna ELi-sabebta Stabile; gospodinja 63-let-na Anna Dolhar; invalid 80-letnl Egidio Spazz&pan; gostilničarka 60-letna GabrieUa Comellt vd. Mar-vta ta eno uro star otrok Mario Vit.
Nagrade ladjedelnice za zmanjšanje nesreč na delu
Vodstvo ladjedelnice v Tržiču je s posebnim lepakom razpisalo nagrade za tiste oddelke in delavce, kjer bo v prihodnjih mesecih naj-manje število nesreč na delu. Za tržiško ladjedelnico je za obdobje od 1. marca do 31. avgusta določenih v ta namen nekaj nad 9 milijonov lir.
Delavstvo kritizira ta ukrep vodstva ladjedelnice, ki naj raje sprejme ustrezne ukrepe za večje varstvo na delu.
Razna obvestila
Vodstvo Muba «Sbnon Gregorčič« se opravičuje prijaiteilijem in obiskovalcem svojih prireditev za sinočnje odpadlo predavanje dr. Franceta Bernika. Predavatelj je bdi nenadno zadržan. Predavanje bo kasneje.
CORSO. 17.00-22.00; «La cattum«, D. Mc Cailum ta N. Machiavelli; italijanski fikn v barvah.
VERDI. 17.15: «Ore 10J.0 attents* to«, G. Man.tgomery. Barvni film.
MODERNISSIMO. 17.00—22.00: «La vendetta del gobbo di Porigi«, J, Fiat ta M. Alari; francoski ktae-maskopski film v barvah.
VITTORIA. 17.15—21.30: «Jet gene-raition«, D. Moeiler in R. Fifa; kiinemaskiopski film v barvah, mladini pod 18. letom preporo-dan.
CENTRALE. 17.00—21.30:	«Giooo
d’azzardo», R. Šmit ta G. Bald-win; ameriški film v barvah.
Tržič
AZZURRO. 17.30:	«Un uorno da
marciapiede«, D. Hoffman ta G. Vedght. Kinamaskop v barvah.
EXCELSIOR. 16.00: «Metti un for-maggtao a cena«.
PRINCIPE. 17.30: «Poor Cow», C. White in T. Stamp. Barvni film.
l\ovu tiorira
SOČA (Nova Gorica): «James Bond 007 Casinb«, angleški barvni film — ob 18. in 20. uri.
DESKLE:	«Samomorilsld koman-
dos«, ameriški barvni film — ob 20. uri.
SEMPAS: «Davitelj lz Bostona«, a-meriški barvna film — ob 20. uri.
KANAL: Prosto.
SVOBODA: «Planet opic«, ameriški barvni film — ob 18. in 20. uri,
PRVACINA: Prosto.
DEŽURNI LEKARNI GORICA
V	Gorici Je danes ves dan in ponoči dežurna lekarna Toranzo, Verdijev korzo 57. telefon 2879.
TRŽIČ
V	Tržiču je danes ves dan ta ponoči odprta lekarna dr. Rismondo, Ul. Toti 52, telefon 72701.
Darovi in prispevki
Za krvno banko v Gorici so darovali: Luigla Vecchi 5000 Idr; družina Cdaglia, Grosse, Trevisaa 10
tisoč lir.
5 marci
SP V UMETNOSTNEM DRSANJU
Včeraj v Ljubljani svečana otvoritev
Po prvih obveznih likih vodi Cehoslovak Nepala
LJUBLJANA, 3. — Danes se je pričelo v veliki športni dvorani Tivoli svetovno prvenstvo v umetnostnem drsanju na ledu. Po prvih obveznih likih vodi evropski prvak Andrej Nepala (Češkoslovaška), pred svetovnim prvakom Amerikancem Timom Woodom. Nepala je v prvem liku dosegel prednost petih točk pred svetovnim prvakom, ki je v tretjem liku zmanjšal razlika na 1,6 točke in s tem resno ogrožal Nepalo. Glede na to da je Wood znan po izvrstnem prostem drsanju je precej verjetno, da bo obdržal naslov svetovnega prvaka. Na tretjem mestu je Gunther Zo-eller (V. Nem.), četrti je Patrick Pera (Francija). Edini Jugoslovan, Zoran Mataš, je zadnji t. j. 22. s 350,9 točkami.
Svetovno prvenstvo je v imenu pokrovitelja predsednika republike Tita nocoj ob 19. uri pred 3000 ljubitelji športa slovesno odprl predsednik skupščine Slovenije Sergej Kraigher. Zatem pa se je prvenstvo nadaljevalo z nastopom v obveznih likih plesnih parov.
1.	Andrej Nepala (ČSSR) 526,3 točke
2.	Tim Wood (ZDA) 524,7
3.	Gunter Zoeller (V. Nem.) 504,2
4.	Patrick Pera (Fr.) 499,9
5.	John - Misha Petkevich (ZDA) 488,6
6.	Sergej Chetverukhin (SZ) 468,7 7 Kenneth Shellew (ZDA) 441,8
8.	Sergej Volkov (SZ) 448,4
9.	Gunter Anderl (Av.) 433,7 10. Haig Oundjian (VB) 431,8
DANAŠNJI SPORED
08.00	— 3 obvezni liki: moški
15.00	— plesni pari: 2 obvezna lika
19.00	— pari: prosto drsanje
NOGOMET
V A skupini C lige
Danes Triestina
proti Derthoni
V italijanskem nogometnem prvenstvu C lige bodo v skupini A
odigrali danes naslednji srečanji: Derthona — Triestina Rovereto — Lecco.
Obe srečanji bodo odigrali v popoldanskih urah.
KOŠARKA
Drevi se bosta v Bologni srečali košarkarski reprezentanci Italije in Češkoslovaške. To bo že 18. srečanje med obema reprezentancama in sodi v okvir priprav za nastop na letošnjem svetovnem prvenstvu v
Ljubljani. Doslej so Čehoslovaki zmagali 11-krat, Italijani pa 6-krat. Razmerje točk govori v prid Čeho-slovakom s 1059 968.
NOGOMET
Mednarodna nogometna zveza je suspendirala svoji članici Gano in Srednjeafriško republiko. Suspendirala ju je, ker do te mednarodne zveze nista izpolnili svojih denarnih obveznosti.
ATLETIKA
14. in 15. marca bo na Dunaju evropsko atletsko prvenstvo «indoor». Nastopilo bo 24 državnih reprezentanc. Med temi bosta tudi Jugoslavija in Italija. Skupno je pripravljenih nad 400 atletov.
ŠPORTNA TV
Četrtfinalno nogometno srečanje tekmovanja za pokal evropskih prvakov v kateri bo Fiorentina danes nastopila v Glasgovvu proti Cel-ticu, bodo prenašali drevi tudi po italijanski televiziji. Začetek preno-
Letošnje 4. zimske športne igre zamejskih Slovencev v Trbižu so zabeležile velik uspeli
Vr
Skupno se je 4. ZSI udeležilo 136 tekmovalcev Nujštevilneje so bili tustopuni naraščajniki
Obetajoči mladi smučarji - Tudi sankanje ima mnogo pri-Prisrčen nastop v postavljanju sneženega moža
vrzencev
Po treh letih je sonce končno le posijalo na zimske športne igre, ki jih vsako leto organizira SPDT. To je bil letos tudi eden glavnih razlogov, da je ta prireditev tako dobro uspela. Najbolj prisrčni del tekmovanja se je odvijal pri Sv. Antonu, kjer so — poleg začetnikov — nastopili tudi naraščajniki. Ti so vzeli svoj nastop zelo resno, saj je n. pr. v sankanju od 32 prijavljenih nastopilo kar 31 mladih sankačev. Pri tem je zanimivo, da se je večina otrok udeležila tekmovanja celo prvič. Med «novinci» je bilo tudi društvo Primorec iz Trebč, ki je letos prvič nastopilo na ZŠI in je s tem dokazalo, da ne posveča vseh svojih naporov le nogometu, ampak da z razumevanjem usmerja v šport tudi najmlajše, ki so telesne vzgoje še zlasti potrebni.
Največ zanimanja pri naraščajnikih je vladalo seveda za veleslalom. Med 53 tekmovalci je bilo več kot pol takih, ki so lani decembra prvič stopili na smuči. Res so po progi še nekoliko plužili, to-
sa ob 19.55.
............im........................................
V 3. AMATERSKI NOGOMETNI LIGI
Primorje-COOP 5:1 (3:1)
STRELCI, p.p. 18.’ Buzzin, 39.' | den) je dobro začel, nato pa se
Verginella, 41.’ Lippot, .43.’ Mervich js fantu poznalo pomanjkanje kon-iCood) do. 33.’ Zužič, 45.’ Verginel- dicije (kar pomeni pomanjkanje tre-
“	~	1 •   \ \T	~ „ ^1,, nn prvin tri Aoli
KOTI: 5:5
SODNIK: Colucci (Trst)
Gledalcev približno 120.
V prvem povratnem kolu je Primorje na nabrežinskem pravokotniku z visokim izidom 5:1 premagalo tržaško moštvo COOP. Rezultat gotovo ne bi predstavljal nič posebnega, če bi Primorje igralo v standardni postavi, medtem ko za okrnjeno postavo, s katero je pilo Primorje prisiljeno igrati, predstavlja lep uspeh.
če so bih' z rezultatom navijači zadovoljni, pa s prikazano igro «rde-čerumenih» gotovo ne. Na sredmi igrišča so bile velike praznine, katere je Zužič sam zaman skušal «pokriti*, zužič pa ni našel tovariša, ki bi mu pomagal pri tem delu in tako je tudi on taval po igrišču ter iskal dober položaj, kar sicer ni njegova navada. Tudi obramba je precej šepala in je bila negotova. Bukavec (do sedaj precej soli-
Erika Košuta je pogumno pritisnila na robnike in šinila skozi vrata
ninga). V napadu pa smo videli lep napredek Prašlja. Fant ima talent in lep pregled nad igro in te lastnostih postopoma prihajajo na dan. Zato ne bomo dosti zgrešili, če rečeno, da je bil Prašelj najboljši v - vrstah Primorja. Poglavje zase pa je bil tokrat Verginella. Kljub temu, da je bil v nedeljo precej nervozen (zato mu tudi ni šlo vse v redu), je dosegel dva gola. Za srednjega napadalca je to pozitivno opravljena vloga. O ostalih lahko rečemo, da so vsi zaigrali
p^, ,?ypte.msobnostjo-
Pripomniti je vsekakor treba, da se igra vedno ravna po nasprotniku. Tokrat je našlo Primorje na svoji poti šibko moštvo. O temu priča tudi položaj v lestvici, ki ga imajo predstavniki COOP.
KRONIKA:
Prvi udarci in že je razvidna slaba igra Primorja. V 18. minuti prvi zadetek. Lippot predloži v sredino Verginelli, strel slednjega se odbije od vratnice do Buzzina, ki brez težkoče potisne usnje v mrežo. 1:0. Samo minuto kasneje imajo gostje priliko za izenačenje, ko jim sodnik dosodi s preveč lahko roko enajstmetrovko v nihovo korist katero pa zastreljajo. V 39. minuti po lepem predložku Prašlja, Ver-ginella z glavo drugič premaga vratarja COOP. Dve minuti kasneje Lippot z osebno akcijo poviša stanje na 3:0. V 43. minuti branilec Mervich izkoristi zmedo v obrambi Primorja in doseže gol za svoje barve.
V	33. minuti d. p. Lippot iz kota poda v sredino Zužiču, ki z glavo usmeri žogo v mrežo. 4:1.
V	zadnjih udarcih lepa podaja Prašlja v sredino, glava Verginel-le je «najvišja» od vseh in rezultat je tako zapečaten pri 5:1 za Primorje.
Sodnik (razen v nekaj primerih) je zadovoljil.
B. R.
da če primerjamo njihove čase z onimi, ki so jih dosegli že bolj izkušeni tekmovalci, pa vidimo, da rastejo našim boljšim tekmovalcem že kar dobre rezerve.
Med ekipami se je letos najbolje odrezal Prosek - Kontovel, ki se je prireditve udeležil res množično. Letos pa je precej slabše kot lani nastopal openski Polet.
Posameznike težko ocenimo, vsi so se pa zelo potrudili. Prišlo pa je tudi do presenečenj. Tako si je na primer Igor Piščanc s padcem zapravil prvo mesto. Najboljši čas v absolutnem merilu je dosegel A-drijan Obersnel, z dobrimi časi pa
Točke za pokal najuspešnejšega društva v mladinskih kategorijah in panogah:
točk
PD Prosek-Kontovel 78
PD Cankar ŠD Primorec ŠD Polet PD Škamperle ŠD Breg
RMV (taborniki) Sokol in SPD Gorica bene točke.
48
30
27
24
23
10
no-
PD Prosek - Kontovel je osvojil prehodni mladinski pokal.
sta se odlikovala tudi Stojan Kuret in Davor Pečenko. Med ostalimi moramo pohvaliti še Tanjo Gulli, Tatjano Štefančič, Nevo Berdon, Ingrid Vigini, Elia Škarpo, Andreja Dona in morda še koga
Zaradi sočasnosti urnikov, teka na 2 km dolgi progi organizatorji niso mogli izpeljati. Ta tek bodo organizirali kasneje, vendar bo veljal le za naslov prvaka za leto 1970, ne pa za točke ZŠI.
Najprisrčnejše tekmovanje je bilo postavljanje sneženega moža, kjer so s svojim umotvorom po polurnem delu zmagali trije dečki s Proseka.
Pa še to: na 4. ZŠI je nastopilo 87 naraščajnikov pod 14. letom starosti. Če to številko primerjamo z udeleženci enake starosti na letošnjem tržaškem prvenstvu (Trofeja Tommasini), katerih je bilo 118, potem vidimo, da je bilo na 4. ZŠI le 35 manj naraščajnikov, kar je za SPDT res izreden uspeh.
V članskem tekmovanju, v veleslalomu in slalomu v Trbižu, ni bilo presenečenj. Pri moških je v obeh disciplinah zmagal Miran Dolhar pred Jožkom Moreljem. V slalomu je bil na tretjem mestu Marko Kranner (Olimpija), v veleslalomu pa Gorazd Vesel (SPDG) in sta torej obe bronasti kolajni odšli v Gorico. Prav tako ni bilo nobenega presenečenja med dekleti, kjer je z lahkoto zmagala Nadja Košuta. Pokal za najboljša posameznika sta tako osvojila Dolhar in Košutova, za ekipe pa SAK Jadran iz Trsta. Organizacija je bila letos sicer nekoliko pomanjkljiva, kljub temu pa se je tekmovanje dobro izteklo.
še nekaj: med člani se je prijavilo 48 tekmovalcev, startalo pa jih je le 26. Pri mladincih je bilo to prav nasprotno in še celo pred startom so se prijavljali zadnji. Upajmo, da rase, kar se nastopanja tiče, torej resnejša generacija od
»starejše*. Skupno pa je letos nastopilo 136 tekmovalcev in torej to število vsako leto narašča. To pa pomeni, da zavzema ta manifestacija v slovenskem zamejskem športu vsako leto večji pomen. Rezultati:
Sankanje naraščajniki
1963 — in mlajši
Deklice:
1.	Štefančič Tatjana (Breg) l’59”i>4
2.	Berdon Neva (Cankar) 2’32”
1960 — 1961
Deklice:
1.	Prašelj Beti (PD Pros. - Kont.) 1’23”09
2.	Križmančič Ticjana (Primorec) 1’27”05
Dečki:
1.	Malalan David (Primorec) 44”09
2.	Malalan Egon (Polet) 52”03
3.	Kralj Marko (Primorec) 55”03
4.	Škerlavaj Franko (Primorec) 1’05”
1958 — 1959
Deklice:
1.	Kapun Arijana (Pros.-Kont.) 42”01
2.	Perossi Elza (Pros.-Kont.) 2’43" Dečki:
1.	Milkovič Angel (Primorec) 42”01
2.	Malalan Igor (Polet) 43”03
3 Malalan Valter (Primorec) 44”02 4. Castellani Igor (Polet) 45”
5 Kralj Mauro (Primorec) 47”02
6.	Kuret Igor (Breg) 1’01”
7.	Cupin Robert (RMV) 1’01”06
8.	Verša Marjan (Prosek) 1’31”05
1956 — 1957
Deklice:
1.	Semec Majla (Pros.-Kont.) 1’21”02
2.	Verša Rosana (Pros.-Kont.) 2’25”09
1 odstopila Dečki:
1.	Ferfolja Valter (Pros.-Kont.) 36”
2.	Kapun Andrej (Pros.-Kont.) 38”07
3.	Sosič Pavel (Polet) 41”08
4.	Starc Igor (Prosek) 43”08
5.	Blaž na Marjan (Pros.-Kont.) 45”08
6.	Cesari Mauro (Pros.-Kont.) 49”08
7 Pečenko Davor (RMV) ,59”01
8.	Obersnel Adrijan (RMV) 1’06”03
9.	Pahor Adrijan (RMV) 1’07”01 1 odstopil
Veleslalom naraščajniki
1962 - 1963
Deklice:
1 Štefančič Tatjana (Breg) 1’51”06
2.	Berdon Neva (Cankar) 2’13”08
3.	Vigini Ingrid (Cankar) 2’32"07
4.	Margon Adrijana (Breg) 2’46”09 5 Malalan Keti (Pros.-Kont.) 2’56” C. Maver Laura (Cankar) 3’07”06
7.	Kuret Tanja (Breg) 3’09”06
8,	Vekjet Tanja (Breg) 4’57” Dečki:
1.	Škarpa Elij (Cankar) 1’10”02
2.	Don Andrej 1’46”02
3 Škerlj Igor (Cankar) 2’36”03 1 diskvalificiran
1959 - 1961
Deklice:
1.	Jazbec Sonja (Polet) 1’09”07
2.	Udovič Saša (Škamp.) 1’12”
3.	Košuta Erika (Cankar) 1’32”01 1 diskvalificirana
Dečki:
1.	Udovič Andrej (Škamperle) 1’04”05
2.	Piščanc Igor (Cankar) 1’05”04
3.	Gorup Robi (Polet) 1’13”03
4.	Race Rado (Cankar) 1’15”08
5.	Tomažič Bojan (Škamperle) 1’26”08
G. Ban Marko (Pros.-Kont.) r30”04
7.	Majovski Sergij (Pros.-Kont.) 1’35”01
8.	Rožič Livij (SPD Gorica) 1’35”08
9.	Orel Valter (Pros.-Kont.) 1’42”
10.	Prašelj Andrej (Pros.-Kont.) 1’50”09
11.	Starc Ivo (Pros.-Kont.) 1’55”09
12.	Majovski Kazimir (Pros.-Kont.) 2’01”07
3 tekmovalci diskvalificirani 1956 - 1958
Deklice *
1.	Gulli Tanja (Prosek) 1’09”09
2.	Pavletič Tjaša (Škamp.) 1’13”
3.	Kante Sonja (Pros.-Kont.) 1’28”01
4.	Starc Ester (Pros.-Kont.) 1’41”08
5.	Ban Jana (Pros.-Kont.) 1’48”
1 diskv.
Dečki:
1.	Obersnel Adrijan (RMV) 59”
2.	Kuret Stojan (Breg) 1’04”06
Lestvica za najboljšega posameznika
MOŠKI
točk
1.	Dolhar Miran 12
2.	Morelj Jožko 10
3.	Vesel Gorazd, Kranner Marko in Mermolja Franc 4
6.	Križnič Andrej 3
7.	Brešan Niko in Baucon Al-do 2
9. Cesar Sergij 1 točko
ŽENSKE
1.	Košuta Nadja 12
2.	Križnič Alenka in Baldas-si Tamara 5
4. Baldassi Barbara 4 točke
3.	Pečenko Davor (RMV) 1’07”04
4.	Harej Sandro (Pros.-Kont.) 1’08”03
5	Novel Robert (Breg) 1’09”01
6	Harej Lucjan (Pros.-Kont.) 1’12”04
7	Kuret Igor (Breg) 1’13”08
8.	Sosič Paride (Polet) 1’19”08
9.	Hrvatin Zvonko (Polet) 1’22”04
10.	Vattovani Savino (Polet) 1’23”04
11.	Mervič Vladi (Sokol) 1’28 ”07
12.	Castellani Igor (Polet) 1’29”01
13.	Timeus AIex (Pros.-Kont.) 1’33”
14.	Sosič Ivan (Polet) 1’38”06
15.	Pahor Adrijan (RMV) 1’39"06
1	diskvalificiran
Veleslalom začetnice
1955 in starejše
1.	Grgič Magda (Škamperle) 1’11”04
2.	Lupine Nadja (Sokol) 1’16”02
3.	Štrekelj Učka (Cankar) 1’19”06
4.	Žerjal Marija (Breg) 1’22”01
5.	Sosič Rada (Polet) 1’35”01
G. Terčon Tatjana (Sokol) 1’42”08 7. Korošec Dinora (Sokol) 2’06”04 3. Cupin Tamara (Sokol) 2’54”02
2	diskvalificirani tekm.
Tale snežak je tudi osvojil prvo mesto, čeprav ni imel^ ^
nih zaslug (zato pa so jih imeli več mladi Prosečani)
Veleslalom začetniki
1955 in starejši 1. Vekjet Žarko (Breg) 56”08 2 Lovriha Boris (Breg) 59”09
3.	Sancin Livij (Breg) 1’02”03
4.	Škabar Lojze (-) 1’03”06
5.	Kocjančič Vojko (Breg) 1’14”07
6.	Sancin Savino (Breg) 117”
7.	Škrk Bruno (Sokol) 1’24”09 8 Škrk Boris (Sokol) 1’41”09
5 diskvalificiranih tekm.
Ekipno tekmovanje v postavljanju sneženega moža
1.	Prosek - Kontovel A
(Ban M., Prašelj A., Milič A.)
2.	Prosek - Kontovel B in Cankar B (Malalan K., Orel V..Majovski S.) (Tomšič A., Tomšič K., Škerlj I., Berdon N.)
4. Breg in Cankar A
(Vekjet T., Margon A., Štefančič T., Kuret T.)
(Škarpa E., Maver H., Maver L., Junc E., Vigini I.)
Veleslalom člani Dolžina proge: 1.450 m Viš. razi. 450 m Število vrat: 47
2’10”6
7 Bandelj Vojko (Polet) 2H?
8.	Cesar Sergij (Cankar) 218 *
9.	Peršolja Boris (01. Gor.) «
10.	Brešan Niko (SPD Ganca!
2’32”5	_.i
11.	Križmančič Pavel (Škampa
12.	Legiša Evgen (Sokol) 2 42 f
13.	Terčon Antek (Sokol) 2 5
Lestvica za prehodni pokal za najuspešnejše društvo v članski kategoriji
1.	SAK Jadran 22 točk
2.	ŠD Breg 21
3.	Polet 21
4.	SPD Gorica in PD Vesna 12
6. PD Škamperle in ŠD Sokol 6
8. ŠD Olimpija GO in PD Cankar 4 točke
Pokal je osvojil SAK Jadran
1.	Dolhar Miran (Jadran) 1’49”
2.	Morelj Jožko (Jadran) 1’49”8
3.	Vesel Gorazd (SPD Gorica) 1’53”2
4.	Križnič Andrej (Polet) 1’57”9 5 Baucon Aldo (SPD Gorica)
2’02”9
6. Mermolja Franc (SPD Gorica)
Trebenci so tokrat prav množično
kaška
prihiteli na ZŠI: ekipa
to je njihova san-
14. Prašelj Stojan (Breg)
2’53”0
15 Žerjal Berto (Breg) 3’22 S
16.	Kocjančič Marjo (Breg)L*
17.	Suhadolc Peter (Polet) 4»
18 Majovski Niko CPros.-Konw
5’01”7
Vpisanih: 36 Startalo: 21 Diskvalificirani: 4
Veleslalom članic*
1. Košuta Nadja (Vesna)
•les*
2.	Baldassi Tamara (Pole«
3.	Baldassi Barbara (Polet) •>*" Vpisanih: 11 Startalo: 5 Diskvalificirani: 2
Slalom člani
(2 spusta)
Dolžina proge: 250 m Število vrat: 30
1.	Dolhar Miran (Jadran)
(31”8 - 31”) 1’02” 8
2.	Morelj Jožko (Jadran)
(36”5 - 33”9) 1’10”4
3.	Kranner Marko (Olim. * (37”2 - 35”9) 1’13”1 r.ric8)
4.	Mermolja Franc (SPD
(38” - 36”) 1’14”	. v
5.	Brešan Niko (SPD Gorica) (38”9 - 36’’9) 1’15”8
6.	Cesar Sergij (Cankar)
((38” - 39”5) 1’17"5	. ,
7.	Baucon Aldo (SPD Goric«) (42"7 - 37”9) 1’20”6
8.	Legiša Eugen (Sokol)
(43”3 - 40”3) 1’23”6
§. Terčon Antek (Sokol)
(43”4 - 40”8) 1’24"2	,
10.	Peršolja Boris (01. Gori (47”8 - 38”6) 1’26”4
11.	Jazbec Branko (Polet)
(46 ”6 - 43”) 1’29”6	^
12 Majovski Riko (Pros.-(50”9 - 41”2) 1’32”1
13.	Suhadolc Peter (Pdlet) (53”7 - 41”4) 1’35”1
14.	Prašelj Stojan (Breg)
(56”6 - 55”) 1’51”6	,
15.	Križmančič Pavel (ŠkaWP
(1’21”7 - 38’’2) 1’59”9	.
16.	Starc Andrej (Pros.-Konw (53”2 - 1’34”1) 2’27”3 Vpisanih: 31
Startalo 20 tekmovalce* Diskvalificirani: 4
Slalom članice
1.	Košuta Nadja (Vesna) (41”6 - 53”1) 1’34"7
2.	Križnič Alenka (Polet) (1’06”8 - 1’40”8) 2’H”6 Vpisanih: 10 Startale: 3 Diskvalificirana: 1
SPDT se zahvaljuje Odu lanu, Marjanu Šušteršiču* možu Možini, Pinu Ru“®, W lenki Kravosovi, Aleksu1 . ^ žinovi, Dani Sosičevi •<* j« ci Vitezovi za pomoč, ®i *: 4. nudili v Trbižu ob pi’*,uu ZŠI 1970.	v
Pošt
Abb,
‘vet(
•*et<
iti t,
Pr
'Prej
Pred
Hi,
'Prej
tiald
trteij
iz
laklj
?»gc
*tr Jutrij socia 6 ni: tevilj Vse
Priče Cet>ri la č Kol Prej slov ž< voru
f?
Kališ k n.
»»im,
te
'tnj
te
te«
ter
Ni

N
N
S
Sv
* k
VI
s
'št.
tl v V
N N JI
V
te
ra
V2C
trn
N
te
<
v°je
te
h
s
tel
tel
$
s
VOJNI ROMAN SLOVENSKEGA NARODA
Doberdob
Imel bi tovariša, 6e bi oni šel z njim... Toda hitro se je predramil in rešil te abotnosti. Dervodel — ta? — Ta bo rajši pustil svoje kosti tukaj, škoda ga je, saj je dober fant, škoda je tudi drugih, ker so vsi ljudje. Toda kaj — ali naj še čaka na tovariše, da bodo zazoreld toliko kakor on? Saj čaka že skoraj leto dni, saj je sam na svojo lastno zazoritev moral čakati skoraj dve leti... Ne — dovolj je vsega, čakati ne more, on noče umreti za Avstrijo.
Sklonjen, z glavo nizko pri zemlji, tipaje z nogami in z rokami, se je spustil proti italijanskim jarkom. Varovala ga je temna noč.
Eden izmed milijonov, ki so to noč stali v jarkih, se je predramil, prisluhnil svojemu srcu, prisluhnil svojim možganom, nato pa preskočil ograjo, ker ni hotel biti več suženj...
Lebring
Jeseni 1917. leta se Je v baraki št. 6 zbiralnega oddelka centralnega vojaškega taborišča v Lebringu pri Gradcu začela
tako imenovana «težika ura«. Tako se je namreč imenoval čas, ki se je pričel nekako ob osmih zjutraj in se končal proti deveti uri; tedaj se je v taborišču vsak dan razdeljeval kruh. Okrog štiristo vojakov, stlačenih na osmih dolgih, golih pogradih, jo je pričakovalo s stisnjenimi zobmi in trepetajočimi srci.
Koj po osmih so se odprla vrata barake in med podboji se je prikazala krušna kolona; najprej je vstopil komandant barake, četovodja Zugast, takoj za njim dva vojaka z nas> jenima bajonetoma in Šele za njima so nosili štirje vojaki nekaj čez šestdeset hlebov kruha v veliki plahti. En sam pogled proti vhodu uprtih oči je zadostoval, da je štiristo prej trepetajočih src na mah otrpnilo...
«Hab acht!» je zavpil četovodja Zugast s tenkim, a moč nim glasom, ki je planil tja do zadnjega konca barake. To je pomenilo, da mora vsak prebivalec ostati na mestu, kjer je. Zugastov obraz je bil sicer namazan z raznimi olji, toda vsa previdnost kljub temu ni mogla zabrisati nekaj globokih potez, katerih pred tremi leti na tem obrazu še ni bilo opaziti. Sicer je bil pa mož videti zdrav, ravno prav rejen in uniforma Je bila naravnost uMta na obliknjeno telo. Na prsih sta mu bingljali velika srebrna in bronasta hrabrostna kolajna.
Potem se Je pričela delitev kruha.
«Danes dobi vsakih šest oseb po en komis!
S temi besedami je Zugast stopil k nosačem kruha in začel deliti;
«Ena, dve, tri, štiri, pet, šest — bumf! Ena, dve, tiri, štiri, pet, šest — bumf!»
Vsakokrat je zletel	na deske po	en	hleb.	Drugega glasu
ni	bilo slišati. Včeraj	je prišel po	en	hleb	na vsakih pet
oseb, predvčerajšnjim na vsakih osem, danes spet na vsakih šest...
Mir, ki Je med razdeljevanjem kruha vladal po prostoru, je	Po odhodu krušne	kolone postal	še	strasnejši; — zdelo
se	je, da Je bil mnogo težji kakor	pa	mir,	tal je zavladal
v kaverni na Doberdobu, kadar je pred njo, za njo ali pa nad njo razneslo granato najtežjega kalibra.
Na spodnjem pogradu je čepelo šest vojakov okrog čmo-rjavega, nalomljeni zidni opeki podobnega komisa. Bili so Slovenca G run Janez in Fajdiga Franc, Bosanca Davtovič Joso in Turina Milan, Dunajčan Kalivoda in Nemec Barfuss. Sredi kroga je na deskah ležala čmo-rjava in negibna stvar, podobna ubiti, neznani živali, v katero so bile uprte oči šesterice. Ta strahopetni, prezirljivi, samogoltni in sovražni, a obenem tudi božajoči, proseči in obtožujoči pogled je zadostoval za spoznanje, da je kruh nenavadno majhen, da se drobi in da mu skorja sproti odpada. Iz režečih se razpok je gledal vanje koruzni zdrob.
Ko so se oči najedle oblegane podobe, so se obrnile v stran in oblegovalci so se delali, kot bi jih med nje vržena kost nič ne brigala. Grum in Fajdiga sta strmela v deske gornjega pograda, medtem ko sta se Davtovič in Turina zagledala tja na sosedni pograd onkraj hodnika, kjer je na deskah ležala podobna čmo-rjava pošast. Barfuss in Kalivoda pa sta se zagledala vsak v svoj par čevljev na nogah.
Vsaka sekunda navidezno hladnokrvnega, ravnodušnega in mrzlega ponašanja jih je veljala vsakega kapljo krvi, ki se Je izcejala iz njihovih žil tako boleče, da jih je zeblo pri srcu. Kajti vsi brez izjeme so bili tako lačni, da bi se bil vsak izmed njih z nenasitljdvo krvoločnostjo najrajši vrgel na izzivajočo negiibnost sredi pograda, jo z enim samim zamahom raztrgal In z enim samim goltom stlačil v želodčno brezdno. Tlačil bi, dokler bi ne občutil sitosti.
Tope, samo gol tne bolečine so postajale z vsakim trenutkom bolj neznosne. Kljub temu so jim bili trenutki čakanja ljubši kakor to, kar jih Je neposredno čakalo. Najprej Je omagal Kalivoda. Bil je že skoraj dva meseca na zbiralnem oddelku ln zato najbolj Jzgladovan od vseh. Zdravniška komisija se namreč nd mogla odločiti, ali naj ga pošlje domov ali pa naj
ga dodeli kadru, ali naj mu da A ali pa C izvid. Z»w pustila čakati.	.,,0 H
«Kdo bo delil?« je hotel reči, toda to, kar je P,-#
__ri_______U_____________....	ih	1«
njegovih, na desno lice potisnjenih, čudno zveriženih ^ ki niso mogle skriti majhne okrogle luknjice sredi bilo bolj podobno telečjemu glasu, kadar se žival & 0 na verigi, kakor pa človeškemu glasu. Rana, ki j° * 0? stražno noč dobil na hribu Svetega Mihaela, mu Je dovala jezik ter desno čeljust. Leto dni je ležal P° bolnišnicah, dokler se v službi samopašnega, imperi^te ji*1 mrcvarjenja stoječi zdravniški znanosti ni s p rotezanU,^ posrečilo napraviti iz kepe mesa in škrbin ustom luknjo. Kalivoda je spet imel svoja usta, čeprav dva . metra bolj na desno od prvotnih.	,
«Deld ti!» je prvi odgovoril Fajdiga, ki je s Kalivo^ podlegal skominam kričečega želodca. Fajdiga je Prey pr meseci zbolel nekje na južnotirolski fronti in Je ! • kratkim priromal v Lebring.	0
Bosanec Davtovič, ki se je rešil fronte s pomo*« " na nogi in je v Lebringu ozdravljen čakal na vlW kadru, je predložil:	00
<>Naj Grum razdeli!« Grumu Je namreč zaupal ko sta se prvič srečala v življenju.	.
Toda Grum se je takoj uprl;	,0 *
«Naj deli, kdor hoče, Jaz ne bom!« S temi bese, -0 Je obrnil v stran, kot bi hotel pokazati, kako mu J deveta briga.
Tedaj se je oglasil Milan Turina iz Bosne, trensk ^ ki mu ni bilo še dvajset let, čeprav je bil v vojsk1 dneva prve mobilizacije.
«Naj razdeli Barfuss! Najstarejši je!« je rekel * ^0 nim glasom, čeprav se je tudi on obračal stran °°
Na en mah so pritrdili vsi:
«Res, naj Barfuss razdeli...!«	,0
(Nadallevan1» 0
0.

UREDNIŠTVU: TRST - UL. MONTKCCH1 6, U.. TELEFON 93-808 In 94-838 - Poštni predal 659 - PODRUŽNICA: GORICA: Ulica 34 MagglO 1/1, Telefon 33-82 - UPRAVA: TRST - UL. SV. FRANČIŠKA št. 20 * Telefon 37-338, 95-823 - NAROČNINA: mesečno 950 lit - *n9S«Ti>l’iT letna 2 700 tli polletna 5 200 lir, celoletna 9.600 Ur, letna naročnina za Inozemstvo 15.500Jh\J3FRJ posamezna številka v tednu	60 .Ef1?	^ 0-000 etarih dinarjev), letno 100 din (10.000 starih dinarjev) - Poštni tekoči račun;
trtaskega tiska Trst U-5374 * Ža SFRJ: ADIT, DZS, Ljubljana, Start trg 3/L, telefon 33-207, tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani - 601-3-270/1 - OGLASI: Cena oglasov: Za vwk mm v širini enega stolpca: trgovski 150, linančno-upravnl 250, osmrtnice 160 tu si 50 lil heseda — Oglasi za tržaško in goriško pokrajino as naročalo get upravi. — Iz vseh drugih pokrajin Italije prt »Sodetk Pubblldtš Itallana«. - Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO - Izdaja tn tiska Založništvo tržaškega tiska, Trst.
8*
fr
<2
n
S
n
S
s
■4
3:
.»n
Nil
S
S
t
b
Vl
te
k
%
H
f
te
te