Poitohta plačano v gotovini UR/ Š^dijeka knjižnica A?cv0 HBsipo »TNIK Leto III. V Novem mestu, dne 22. okiw». 1958 Štev. 17 VSEBINA Občinski ljudski odbori: 200. Odlok ObLO Črnomelj o razpisu nadomestnih volitev v občinski zbor v 13. volilni enoti 201. Odlok ObLO Metlika o razpisu volitev v občinski zbor v 1. volilni enoti 202. Odlok ObLO Metlika o razpisu nadomestnih volitev v zbor proizvajalcev v 1. in 4. volilni enoti 203. Odlok ObLO Semič o razpisu nadomestnih volitev v občinski zbor v 2. volilni enoti 204. Odlok ObLO Novo mesto o družbenem planu za leto 1958 205. Odlok ObLO Semič o družbenem planu za leto 1958 206. Odlok ObLO Žužemberk o vpeljavi občinskih taks in občinskega prometnega davka 207. Odlok ObLO Metlika o uvedbi občinske doklade 208. Odlok ObLO Metlika o stopnji občinskega prometnega davka 209. Odlok ObLO Trebnje o spremembi proračuna občine Trebnje za leto 1958 210. Odlok ObLO Videm-Krško o potrditvi sklepnega računa o izvršitvi proračuna občine Videm-Krško za leto 1957 211. Odlok ObLO Senovo o dpravi odloka o obvezni odbiri plemenjakov na območju občine Senovo 212. Odlok ObLO Šentjernej o podeljevanju socialnih podpor 213. Odlok ObLO Mokronog o podeljevanju socialnih podpor 214. Odredba ObLO Črnomelj o skupnem zatiranju rastlinskih bolezni in škodljivcev 215. Odredba ObLO Kostanjevica-Podbočje o skupnem zatiranju rastlinskih bolezni in škodljivcev 216. Odredba ObLO Senovo o skupnem zatiranju rastlinskih bolezni lin škodljivcev 217. Odlok ObLO Novo mesto o ustanovitvi srednje ekonomske šole v Novem mestu 218. Odlok ObLO Novo mesto o dpravi vajenske šole trgovske stroke v Novem mestu 219. Odlok ObLO Novo mesto o odpravi dopolnilne šole v Šmihelu pri Novem mestu OBČINSKI LJUDSKI ODBORI 200. Občinski ljudski odbor Črnomelj je na svoji seji dne 8. avgusta 1958 na podlagi 1. odstavka 137. člena zakona o volitvah in odpoklicu odbornikov ljud-skih odborov sprejel tale ODLOK o razpisu nadomestnih volitev Razpišejo se nadomestne volitve v občinski zbor °bčinskega ljudskega odbora Črnomelj in sicer: k V volilni enoti št. 13., ki obsega: Obrh, Zapudje Jn Breznik, ker je prenehal mandzt odborniku tega z 0ra Stajdoharju Antonu, ki je bil izvoljen v tej enoti; 2. V volilni enoti št. 15., ki obsega: Dolnje Ra-ence, Srednje Radence, Gornje Radence, Dečino, ot> Prelesje in Sodevce, ker je prenehal mandat od- borniku tega zbora Kobe Rudiju, ki je bil izvoljen v tej volilni enoti. Volitve bodo v nedeljo 5. oktobra. Štev. 01/1-3100/1 . Črnomelj, 8. avgusta 1958. Nadomestuje predsednika ObLO Podpredsednik: Alojz Hutar 1. r. 201. Občinski zbor občinskega ljudskega odbora Metlika je na svoji seji dne 1. sept. 1958 na podlagi 1. odstavka 137. člena zakona o volitvah in odpoklicu odbornikov ljudskih odborov sprejel tale ODLOK o razpisu nadomestnih volitev 'I i_ ! ’ ! M i - b Razpišejo se nadomestne volitve v občinski zbor občinskega ljudskega odbora Metlika v volilni eno- ti št. 1, ki obsega: Metliko, Križevsko vas, Zvirkov vrh, Berčiče in Primostek del, ker je prenehal mandat odborniku Guštin Slavi, ki je bila izvoljena v tej volilni enoti. Volitve bodo 26. oktobra 1958. Štev. 08-2692/1 Metlika, 1. septembra 1958. Predsednik ObLO: Mr. Jug Gojko 1. r. 202. Zbor proizvajalcev občinskega ljudskega odbora Metlika je na svoji seji dne 1. okt. 1958 na podlagi 1. odstavka 137. člena zakona o voltivah in odpoklicu odbornikov ljudskih odborov sprejel tale ODLOK o razpisu nadomestnih volitev Razpišejo se nadomestne volitve v zbor proizvajalcev občinskega ljudskega odbora Metlika v proizvajalni skupini kmetijstva v volilni enoti 5t. 1 in 4, ki obsega območje kmetijske zadruge Metlika s priključeno kmetijsko zadrugo Radoviča, ker je prenehal mandat odborniku Guštinu Zvonku in Adleši-ču Matiji, ki sta bila izvoljena v tema volilnima enotama. Volitve bodo 26. oktobra 1958. Štev. 08-2692/2 Metlika, 1. septembra 1958. Predsednik ObLO: Mr. Jug Gojko 1. r. 203. Občinski zbor občinskega ljudskega odbora Semič je na svoji seji dne 8. septembra 1958 na podlagi prvega odstavka 137. člena zakona o volitvah in odpoklicu odbornikov sprejel tale ODLOK o razpisu nadomestnih volitev Razpišejo se nadomestne volitve v občinski zbor občinskega ljudskega odbora Semič v volilni enoti št. 2, ki obsega: Črmošnjice, Srednja vas, Brezovico, Komarno vas in Mašelj, ker je prenehal mandat odborniku tega zbora Voljču Branku, ki je bil izvoljen v tej volilni enoti. Volitve bodo 26. oktobra 1958. St. 01/1-1694/1 Semič, 10. septembra 1958. Predsednik ObLO: Franc Kapš 1. r. 204. Na podlagi 1. točke 10. člena statuta občine Novo mesto, je občinski ljudski odbor Novo mesto na 4. seji občinskega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 27. maja 1958 sprejel DRUŽBENI PLAN občine Novo mesto za leto 1958 I. DEL Pregled gospodarskega razvoja v letu 1957 in smernice za nadaljnji, razvoj v letu 1958 1. poglavje Družbeni proizvod in narodni dohodek Pregled razvoja gospodarstva v občini Novo mesto v letu 1957 nam pokaže v primerjavi s preteklimi leti stalno dviganje proizvodnje v vseh panogah gospodarstva, stalno dviganje delovne storilnosti po posameznih podjetjih ter iz leta v leto večji družbeni proizvod na prebivalca v občini. Tako nam pokaže primerjava z letom 1956, da se je dvignil obseg proizvodnje leta 1957 v industriji za 29 %, v kmetijstvu in gozdarstvu, kljub vremenskim nezgodam, za 1 %, v gradbeništvu za 77 %, v trgovini, gostinstvu za 10 % ter v obrti za 23 %. Skupno se je povečal obseg proizvodnje v letu 1957 za 24 %. Ob tej povečani gospodarski aktivnosti je bil povečan tudi družbeni proizvod v občini za nadaljnjih 23 % in narodni dohodek za 24 %. Tudi v letu 1958 predvidevamo, da se bo obseg proizvodnje dvignil ponovno za 34 %, družbeni proizvod za 25 %, a narodni dohodek za 24 %. Ta predvideni napredek temelji na nadaljnjem velikem povečanju industrijske in kmetijske proizvodnje, na dvigu gradbene dejavnosti ter na enakomernem razvoju ostalih gospodarskih panog. Po posameznih panogah gospodarstva nam poda primerjalno sliko predvidenega družbenega proizvoda v letu 1958 sledeča razpredelnica, ob primerjavi z leti 1956 in 1957. V tej razpredelnici je zajeta samo dejavnost gospodarskih oorganizacij v mejah naše občine, torej po teritorialnem načelu. 1 Družbeni proizvod v 000 din Indeks Panoga Realizacija Realizacija Plan 1958 1958 1956 1957 1958 1956 195/ Industrija 930.835 1,272.099 1,600.826 172 126 Kmetijstvo 8.724 9.569 9.826 112 103 Gozdarstvo 76.420 75.840 94.580 123 124 Gradbeništvo 80.336 231.734 384.540 478 166 Promet 95.148 109.463 110.000 115 100 Trgovina 139.799 151.269 172.443 124 114 Gostinstvo 26.387 27.071 31.261 118 115 Obrt 92.897 114.862 133.728 144 117 Komunala 7.675 21.513 36.620 478 170 Projektivno podj. 16 522 17.916 18.600 113 104 Kmetij, zadruge 27.485 33.089 32.977 119 100 Družb, sektor 1,520.228 2,064.425 2,625.401 173 127 Kmetijstvo 703.787 657.838 769.464 107 117 Gostinstvo 11.276 11.374 11.317 100 100 Obrt 54.700 54.700 55.200 101 101 Privat. sektor 769.763 723.912 835.981 108 115 Gospodarstvo skupaj 2,271.991 2,788.337 3,461.382 152 124 V povprečju odpade družbenega proizvoda na enega prebivalca: Indeks V letu 1956 96.763 100 V letu 1957 117.463 121 V letu 1958 144.248 149 Tudi pregled narodnega dohodka po posameznih gospodarskih panogah, ki ga ilustrira za plansko leto 1958 in primerjalni leti 1956 in 1957 nižje navedena tabela, kaže stalen porast narodnega dohodka v celotnem gospodarstvu občine. 2 Narodni dohodek v 000 din - Realizacija Realizacija Plan 1958 1958 1956 1957 1958 1956 1957 Industrij a 869.304 1.182.256 1.484.386 170 125 Kmetijstvo 6.386 7.114 7.264 114 102 Gozdarstvo 69.114 68.534 86.712 125 126 Gradbeništvo 77.186 220.746 362.869 473 165 Promet 92.878 105.858 105.203 114 100 Trgovina 133.246 143.903 162.823 122 114 Gostinstvo 25.278 25.783 28.644 102 111 Obrt 88.684 109.628 127.547 144 116 Komunala 5.924 16.589 29.400 495 178 Projekt, pod j. 16.313 17.781 18.460 113 104 Kmetij, zadruge 26.528 31.834 31.566 119 100 Družb, sektor 1,410.823 1,930.026 2,444.874 173 127 Kmetijstvo 577.891 540.160 631.754 109 117 Gostinstvo 11.255 11.509 11.157 100 100 Obrt 53.009 53.152 53.824 102 101 Privat. sektor 642.155 604.821 696.735 108 115 Gospodarstvo skupaj 2,052.978 2,534.847 3,141.609 153 124 Na enega prebivalca odpade v povprečju narodnega dohodka: Indeks V letu 1956 87.435 100 V letu 1957 106.784 122 V letu 1958 130.835 149 2. poglavje Smernice za razvoj gospodarstva v letu 1958 V skladu z osnovnimi nalogami, zajetimi v zveznem, republiškem in okrajnem družbenem planu ter v skladu 'z realnimi možnostmi razvoja gospodarskih °rganizacij na območju občine Novo mesto so postavljene tudi naloge, ki jih morajo uvesti podjetja za-jeta z družbenim planom občine Novo mesto. Te naloge so v glavnem sledeče: 1. Dvigniti proizvodnjo v vseh panogah gospodarja in s tem doseči dvig narodnega dohodka za 24%. Vlasti je potrebno dvigniti proizvodnjo predmetov za !Zv°z (Novoles, Novoteks, Industrija perila, Industri- la obutve itd.) ob upoštevanju potreb notranjega tržišča; 2. dvigniti produktivnost dela v gospodarskih organizacijah, ker je porast osebne potrošnje in s tem življenjske ravni odvisna v prvi vrsti od produktivnosti dela. V ta namen morajo gospodarske organizacije posvetiti največjo pažnjo pravilni organizaciji dela v obratih, pravilnemu nagrajevanju dela po učinku, polnemu izkoriščanju vseh kapacitet, zlasti v pomožnih in stranskih obratih, uvajanju realnih norm na vseh delovnih mestih, kjer je to mogoče, uvajanju takih premijskih pravilnikov, ki bodo stimulirali delovne kolektive na vseh področjih varčevanja, zmanjševanju proizvodnih in režijskih stroškov — skratka, odpraviti še vse preostale rezerve v gospodarskih enotah; 3. z nadalnjim razvijanjem kooperacije med individualnimi kmetijskimi proizvajalci ter kmetijsko zadrugo kot nosilcem socialističnega preobraževanja vasi, se bo dvignila proizvodnja kmetijskih pridelkov, hkrati pa uvajala in razvijala socializacija vasi; 4. s skupnim vlaganjem razpoložljivih sredstev več gospodarskih organizacij v razširitev obstoječih ali izgradnjo novih obratov, se bo hitreje dvigal gospodarski potencial občine in se hitreje prišlo do potrebnih novih obrtnih ali komunalnih obratov, zlasti uslužnostnega značaja; 5. z ureditvijo nekaterih trgovskih obratov, izgradnjo novih skladišč, nove tržnice v Novem mestu ter specializacije trgovin za posamezne stroke bo omogočeno kulturnejše zadovoljevanje pot,reb potrošnikov; 6. z ureditvijo gostinsko turistične mreže, zlasti po dograditvi avto ceste, ki poteka tudi preko dela naše občine, se bo lahko močneje razvijal tujski promet, ki ima vse predpogoje zaradi turističnih in zgodovinskih znamenitosti; 7. ker je cilj perspektivnega razvoja v povečanju življenjske ravni prebivalstva, zlasti v povečanju graditve objektov družbenega standarda, bodo sredstva za splošno družbene potrebe, s katerimi bo razpolagal občinski ljudski odbor, v večji meri na razpolago v te namene, dočim bo na drugih področjih, ker so ostala sredstva za splošno družbene potrebe na višini lanskega leta, potrebno čim večje varčevanje. 8. skladi, s katerimi razpolaga občinski ljudski odbor, bodo služili v prvi vrsti le za soudeležbo in pologe na natečajih, da se s tem sami ojačajo. Podrobnejše naloge, ki jih nalaga predloženi predlog družbenega plana posameznim gospodarskim panogam kot celoti ter gospodarskim organizacijam, kot neposrednim izvajalcem družbenega plana, so razložene v sledečih poglavjih, ločeno po panogah, ob primerjavi z uspehi zadnjih let. 3. poglavje Industrija V industriji, kot najmočnejši panogi gospodarstva v občini, se je dvignila proizvodnja v letu 1957 za 29 % proti realizaciji v letu 1956. V posameznih strokah industrije bi bili lahko še večji uspehi, vendar ni bilo pričakovanih rezultatov, bodisi zaradi mo- tenj v proizvodnji (pomanjkanje surovin, vremenske nezgode itd.), bodisi zaradi drugi činiteljev, ki so ovirali proizvodnjo. Tudi v letu 1958 predvidevamo nadaljnji razvoj industrijskih podjetij. Dvig industrijske proizvodnje se bo predvidoma dvignil za 46 %, dočim predvidevamo, da se bo dvignilo število zaposlenih v industriji na območju novomeške občine le za 27,8 %. Tako upoštevamo dvig delovne storilnosti kot močan činitelj za dvig industrijske proizvodnje. Tudi uvedba raznih novih artiklov v proizvodnjo (lahki dostavni vozovi v Motomontaži, azbestno cementne obložne ploščice v Keramiki, otroška obutev v Industriji obutve itd.) ter izraba novih kapacitet omogoča, da se plan industrije lahko dvigne na predvideno višino. V podjetju »Elektro« Novo mesto je bil prekoračen postavljeni družbeni plan v letu 1957 za 14 %, kljub zmanjšanju investicijam za elektrifikacijo podeželja. V preteklem letu je podjetje dogradilo 4,8 km daljnovodov, 58 km vodov nizke napetosti in 2 transformatorski postaji. V elektrarni Prečna je bilo proizvedenih 401.980 KWh električne energije, potrošniški mreži distribuirano 10,331.314 KWh ter izvršeno 22.803 efektivnih ur instalacijskih storitev. Skupno je podjetje ustvarilo 201,0000.000 družbenega bruto produkta in s tem 44 milijonov narodnega dohodka. Tudi v letu 1958 predvidevamo nadaljnji porast dejavnosti tega podjetja, zlasti v instalacijskih storitvah spričo različnih elektrotehničnih del na deloviščih avto ceste Ljubljana—Zagreb. Tako predvidevamo, da bo v planskem letu 1958 distribuiralo podjetje potrošniški mreži okrog 11 milijonov KWh ali za 6,3 % več kot lani, izvršilo okrog 25.000 efektivnih ur instalacijskih storitev ter praktično v glavnem dokončalo elektrifikacijo na območju občine Novo mesto, kjer bo predvidoma zgrajena 1 trafo postaja, 1,234 km vodov visoke ter 23 km vodov nizke napetosti. Podjetje »Kremen« je preseglo planirano proizvodnjo kremenčevega peska in ostalih nekovinskih rudnin za dobrih 2.100 ton ali za 2 %, dočim planirane proizvodnje marmorja ni doseglo le 247 ton namesto 840 ton). Tudi glede nadaljnje proizvodnje kremenčevega peska s primemo granulacijo, je zašlo podjetje v težak položaj, ker so do sedaj znana nahajališča v glavnem izčrpana ter so dela na raziskavi terena za odkritje novih nahajališč v velikem zaostanku za proizvodnjo. Podjetju je uspelo, da je plasiralo v preteklem letu na zunanji trg 47 m3 marmornih blokov, 1.220 ton kremenčevega peska ter 100 ton razgori j ive gline. Izčrpane zaloge kremenčevega peska (za sedaj odkritih le kakih 45.000 ton) silijo podjetje, da bo v planskem letu 1958 sistematično raziskovalo teren, tako glede novih nahajališč kremenčevega peska, kot tudi glede novih drugih nemetalnih rudnin (bentonit, roženec itd.), da bi se podjetje lahko preusmerilo v svoji proizvodnji. Iz sklopa svojih obratov je izločilo obrat za izkop marmorja v Gradacu, ker nahajališče ni dalo pričakovanih rezultatov ter je moral centralni obrat pokriti večmilijonsko izgubo tega obrata iz lastnih sredstev. V letu 1958 predvidevamo, da bo Kremen proizvedel 40.000 ton kremen- čevega peska ter okrog 4.000 ton ostalih nekovinskih rudnin. Keramika je v letu 1957 visoko prekoračila postavljeni plan proizvodnje (za 51 %) v glavnem zaradi nadpovprečne produkcije pečnic — 496 ton ter nezgorljive gline — 110 ton. V letu 1958 predvidevamo, da bo podjetje proizvedlo, poleg povprečne proizvodnje pečnic (350 ton) in nezgorljive gline (100 ton) še 60.000 kosov novega artikla — cementno-az-bestnih tlakovcev. Ozko grlo proizvodnje — peči — bo skušalo podjetje vsaj delno odpraviti ter tako povečati proizvodnjo, hkrati pa poceniti svoje izdelke. Tudi stroje, ki so precej zastareli (nekateri še iz,leta 1923), bo skušalo podjetje nadomestiti z novimi, tako da bi.lahko poleg standardnih proizvodov — gradbene keramike, samotnih izdelkov in tlakovcev — izdelovalo še električne montažne peči iz keramičnih ploščic, ,za kar ima že v teku potrebne predpriprave. V Motomontaži je bil prekoračen plan leta 1957 za 21 %. Izdelano je ‘bilo 165 ton lahkih dostavnih voz, 66,6 ton raznih delov za motorje, 13 ton raznega orodja, 53,7 ton karoserij ter izvršeno 60.700 efektivnih ur montaže. Skupno se je zvišal bruto produkt od leta 1956 na 239 milijonov ali za 82 %. V letu 1958 predvidevamo, da bo podjetje proizvedlo 700 lahkih dostavnih voz ter 2.500 kom. kompresorjev v skupni vrednosti 1 milijarde 380 milijonov. Proizvodne kapacitete za izgotavljanje karoserij (do 2 kom na dan), so zagotovljene z izgradnjo nove proizvodnje hale ter je vsled tega pričakovati, da bo postavljeni plan v celoti izvršen. »Krka« — tovarna zdravil je prekoračila svoje planske obveze iz leta 1957 za 41 % ter dosegla skupno 224 milijonov bruto produkta. Tako visoko proizvodnjo je omogočila razširitev kapacitet v podjetju z dograditvijo novih poslovnih prostorov ter osvojitev proizvodnje novih medikamentov, ki jih do-sedaj podjetje ni izdelovalo. Tudi v letu 1958 predvideva ponoven dvig proizvodnje za nadaljnjih 33 % ali v skupni vrednosti 300 milijonov din. V kooperaciji z neko švicarsko firmo bo podjetje proizvajalo štiri nove preparate, ki se jih dosedaj v Jugoslaviji ne proizvaja. V drugi polovici leta bo pričel obratovati nov injekcijski in sirupni oddelek ter je upati, da bo postavljeni plan v celoti izpolnjen. Opekarna Prečna je izdelala v lanskem letu 1,778.000 kosov zidne opeke ter tako za malenkost prekoračila proizvodnjo iz leta 1956. Resna ovira za večji proizvodni učinek v opekami je zelo izrabljen stroj za izdelavo opeke ter zastarelost ostale strojne opreme in sušilnih naprav. Zaradi velikega povpraševanja po zidni opeki, bo podjetje maksimalno izkoristilo svoje kapacitete tudi v letu 1958 ter predvidoma doseglo proizvodnjo dveh milijonov kosov opeke. »Novoles«, ki ima svojo glavno dejavnost izven naše občine, je presegel svoj lanski količinski plan za 3 %, a realizacijo iz leta 1956 za 10 %. Izdelano je bilo 16.200 m3 žaganega lesa, 1.223 m3 parketov ter za 173 milijonov razne lesne galanterije. Izvoz galanterije iz rezanega lesa je dosegel lani višino 381.000 ameriških dolarjev. V letu 1958 bo podjetje kot celota nekoliko povečalo fizični obseg proizvodnje proti letu 1957 (za 20 %), v glavnem na račun izdelave novega asortimenta — furnirja. V dejavnosti, ki jo opravlja na našem območju, v obratu za lesno galanterijo, bo podjetje preusmerilo proizvodnjo gotovih artiklov zaradi zmanjšanja koeficienta p,ri izvozu ter opustilo proizvodnjo nerentabilnih artiklov na račun rentabilnejših. Ta preusmeritev proizvodnje skupno z uvedbo novih artiklov bo omogočila podjetju kot celoti in obratu za lesno galanterijo izpolnitev postavljenega plana. Skupno računamo, da bo podjetje izdelalo ,za 180 milijonov razne lesne galanterije in tako prekoračilo realizacijo iz lanskega leta za 1,5 %. »Novoteks« je v letu 1957 prekoračil plan proizvodnje volnenih tkanin za 3,5% ter izdelal 560.000 m2 tega proizvoda. Volnenega prediva je izdelal 232 ton ali 1 % nad planom. Skupno je bil fizični obseg proizvodnje presežen za 3 % in izdelano za 9 % več artiklov kot v letu 1956. V letp 1958 bo podjetje vključilo v svoj sestav novo zgrajeno predilnico česane volnene preje v Metliki in skupno prekoračilo fizični obseg proizvodnje za nadaljnjih 50 % proti lanskemu letu. V Metliki bo proizvedel v drugi polovici leta 1958, ko bo pričel z obratovanjem, 167 ton česane preje, a v matičnih obratih v Novem mestu 512.000 m2 volnenih tkanin in 230 ton volnenega prediva. V proizvodnji volnenih tkanin bo podjetje začelo izdelovati boljše in zato dražje kamgarne, za katere je na tržišču veliko povpraševanje. Industrija perila je dosegla lani velik proizvodni uspeh in napredek. Prekoračila je predvideni plan za 40 % in dosegla proizvodnjo konfekcije moškega perila v višini 842.000 m2. Del te dvignjene proizvodnje (15 %) gre na račun zajetja razpoložljivih kapacitet šivilj na podeželju, dočim gre glavni del na račun boljše organizacije dela v podjetju ter razširitve Poslovnih prostorov. Za leto 1958 predvidevamo, da bo podjetje dvignilo svojo proizvodnjo na 1 milijon nv ali za 19 % iznad lanskoletne realizacije ter tako skoro podvojilo (170 %) produkcijo iz leta 1956. Tako visoko proizvodnjo bo podjetju omogočila ustanovitev novega obrata v Kostanjevici ter zajetje še preostalih prostih šiviljskih kapacitet v občini. Tkalnica je prekoračila postavljeni proizvodni Plan za leto 1957 za 8 % ter dosegla proizvodnjo 206.000 m2 bombažnih tkanin, hkrati pa izboljšala kvaliteto blagu. Za plansko leto 1958 predvidevamo, da bo podjetje doseglo proizvodnjo 190.000 m2 bombažnih tkanin. Po primerjavi z uspehi v lanskem le-!u bi bil ta plan postavljen lahko više, vendar bo podrtje izgubilo mesec redne proizvodnje zaradi prese-nve celotnega obrata v nove poslovne prostore. Industrija obutve je vrednostni plan za leto 1957 nekoliko prekoračila (za 1,2 %), dočim ga količinsko ni dosegla (70.700 parov ah 91 %). Vzrok temu je Preorientatija proizvodnje med letom na težjo obu-ev.^kar je pokazalo manjši količinski a zato večji fi-^ančni učinek. V letu 1958 predvidevamo, da bo pro-vedeno 105.000 parov razne obutve v skupni vred- nosti 315 milijonov dinarjev ali za 17 % nad lanskoletno realizacijo. V to proizvodnjo je že vštet novi oddelek za proizvodnjo otroške obutve, ki ga je podjetje ceriovaVh V kolikor pa bo izdelano manj otroške obutve, kot je po elaboratu o rekonstrukciji in mehanizaciji podjetje predvidelo, bo količinska proizvodnja sicer manjša, dočim bo vrednostna proizvodnja ostala na planirani višini. 4. poglavje Kmetijstvo V letu 1957 je bilo kmetijstvo na področju občinskega ljudskega odbora Novo mesto zelo prizadeto po snegu in mrazu v maju mesecu. Po cenitvi komisij je sneg in mraz napravil na njivah in travnikih za 46 milijonov škode, v sadovnjakih za 42 milijonov na izpadu pridelka, 106 milijonov pa na poškodbah drevja. Vinogradništvo je utrpelo škode v vrednosti 157 milijonov. Skupna škoda je tako znašala v kmetijstvu 351 milijonov. Kljub omenjeni škodi se je v letu 1957 v primerjavi z letom 1956 vseeno povečal pridelek nekaterih kmetijskih rastlin, kar velja predvsem za krompir in nekaj manj za koruzo. Tudi pridelek žit je bil kljub pozebi nekoliko boljši kot V letu 1956. Tako se je povečal povpreček pridelka na hektar pri pšenici za 1 q, pri ječmenu za 1 q, pri ovsu za 2 q, pri koruzi za 6 q, pri krompirju za 69 q, pri senu za 1,5 q, dočim se je pridelek rži, fižola in repe nekoliko zmanjšal. Občutno se je zmanjšal pridelek jabolk, in sicer za približno 13 kg na drevo, ter grozdja za okrog 13 q na hektar, dočim so češnje obrodile povprečno za 7 kg na drevo bolje kot v letu 1956. Povečan pridelek češenj v letu 1957 gre izključno na račun Brusnic, kjer ni bilo pozebe in sol češnje lepo obrodile. Jabolka so obrodila le na področju Šmarjete, dočim jih drugje skoro ni bilo. Vinogradi so obrodili le v višjih legah. in na področju Brusnic ter Gabrja, kjer ni bilo pozebe. Zaradi že močnega uveljavljanja umetnega osemenjevanja krav je plodnost v občini nad okrajnim povprečjem in znaša 75 %. Zaradi tega je tudi molz-nost krav nad okrajnim povprečjem in znaša 1450 litrov mleka letno, prirastek na popisno glavo pa 80 kg letno. Na povečanje pridelkov v letu 1957 je vplivala tudi povečana poraba umetnih gnojil, kar se je predvsem pokazalo pri krompirju in koruzi, delno pa tudi pri krmnih rastlinah in betih žitih. V letu 1957 smo začeli s smotrnejšim sodelovanjem med kmeti zadružniki in kmetijskimi zadrugami. To so bili prvi začetki sodobne kooperacije v pitanju živine, pridelovanju krompirja in obnovi vinogradov v Grčevju. Žal, da kmetijske zadruge pri odkupu krompirja in pri pitanju živine niso v celoti izpolnile pogodbenih obveznosti, kar je treba v bodoče popraviti. Na področju sadjarstva je bil v občini zasajen prv sodobni plantažni nasad hrušk v okraju in sicer na kmetijskem posestvu Struga, ki se bo še razširil. Urejen1 je bil tudi večji plantažni sadovnjak pri šoli Birč- na vas. V vinogradništvu se je na področju občine prvič začelo s smotrno obnovo privatnih vinogradov v obliki kooperacije v Grčevju. Tako je na tem področju led prebit in kažejo kmetje večjo pripravljenost za sodobno obnovo vinogradov in sadovnjakov v sodelovanju s kmetijsko zadrugo. Iz sredstev občinskega investicijskega sklada, namenjenega za gospodarski napredek vasi, so se dodelila sledeča nizkoobrestna posojila za pospeševanje kmetijske proizvodnje: Kmetijsko posestvo Struga za 1 ha pritličnih hrušk in za tople grede . 650.000 din Kmetijsko posestvo Trška gora za dograditev silnice za siljenje trt . . 722.000 din Za ograje in sadne sadike pri šolskih vrtovih (v glavnem pri šoli Birčna vas, Dolž, Stopiče)................ 660.000 din Za 1,25 ha veliki novi vinograd v Grčevju (4 zadružniki).................. 885.000 din Skupaj . . . 2,917.000 din Spomladi 1957 so kmetijske zadruge s svojimi ekipami poškropile 28 % sadnih dreves, za kar so porabile okrog 2000 kg rumesana. Očiščeno je bilo 65 % sadnega drevja. Še uspešnejša je bila akcija zatiranja koloradske^ ga hrošča, kjer se je enkrat poškropilo in zaprašilo 97 %, dvakrat 65 % in trikrat 25 % okuženih krom-pirišč, za kar se je porabilo ,12.100 kg kemičnih sredstev. Zatiranje koloradskega hrošča je kontroliralo '8 kontrolorjev občinskega ljudskega odbora, ki so izdali okrog 400 ustmenih in 60 pismenih opominov za zatiranje tega škodljivca. Sodniku za prekrške je bilo predano v postopek 14 kmetovalcev, ker niso zatirali hrošča; 10 jih je bilo kaznovanih ,z denarno globo. Veterinarska služba je ščitila živalski fond s preventivnimi ukrepi in s tem preprečevala izgube zaradi kužnih in parazitarnih bolezni, hkrati pa s tem ščitila tudi ljudsko zdravje. V glavnem so se izvajale tele akcije: 1. Zatiranje svinjske rdečice. Preventivno je bilo cepljeno 5636 ali 52 % vseh svinj, kot jih izkazuje statistika. V resnici pa je bilo cepljeno 80 do 90 % svinj. Razlika obstoja v nestalnem staležu svinj, kajti statištika upošteva stalež svinj pred zakolom (januarja), svinje pa se cepijo spomladi, ko je stalež najnižji. Obolelo je samo 52 svinj ali pol odstotka vseh, pa še od tega jih je 50 ozdravelo, tako da praktično ni nikake izgube zaradi te bolezni. 2. Zatiranje goveje tuberkuloze. Da se ugotovi ta bolezen, je bilo cepljeno 1563 glav goveje živine, to je 20 % vse goved. V letu 1957 so se namreč tuber-kulinizirali najbolj mlečni kraji občine. Ker se je tu-iberkulinizacija vršila tudi v letu 1955 in 1956, je bila v teh treh letih praktično tuberkulinizirana vsa goveja živina v občini. Ob tuberkulizaciji v letu 1957 je bilo ugotovljeno 13 primerov za TBC obolelih govedi, to je 0,16 % vseh goved. Vseh 13 za TBC obolelih živali je bilo izločeno, za kar je družba dala svoj prispevek v vrednosti 680.000 din. Ker se goveja tu- berkuloza prenaša na človeka in obratno, je s tem ukrepom bilo zaščiteno tudi ljudsko zdravje. 3. Zaščiti živalskega fonda in ljudskega zdravja služi tudi cepljenje proti steklini in dehelmintizaci j a psov. V ta namen je bilo cepljeno 637 psov proti steklini, 212 psov pa dehelmintiziranih. Proti steklini necepljene pse je pokončal konjač. Uspeh dehelmintizaci j e psov se opaža že v klavnici, kjer je manj govedi obolelih na jetrih. Pri konjačiji smo uredili secirnico za seciranje poginulih živali ter nabavili primeren sodoben voz za odvoz živali ter kompletni secirni pribor, za kar se je porabilo okrog 450.000 din. Ostalih veterinarskih del se je izvršilo v letu 1957 naslednje število: Zdravljenih živali je bilo 373, pregledano zaklanih živali 3825, pregledano živali v prometu 15.600 ter zaščitno obdelanih živali 8058. Pri tem številu niso všete zdravljene živali, ki jih je zdravila veterinarska bolnica na področju občine. Vse navedene ukrepe je občinski veterinar lahko izvajal v redu zaradi tega, ker je motoriziran in mu je na ta način omogočena hitra in številnejša intervencija v pogostih primerih obolenj. Celotno zgoraj navedeno dejavnost, tako kmetijstva, je obravnaval na svojih sejah svet za kmetijstvo in gozdarstvo občinskega ljudskega odbora ter razpravljal o vseh perečih vprašanjih. Dajal je tozadevne predloge ljudskemu odboru in upravnim organom ljudskega odbora. S svojimi komisijami je pritegnil k sodelovanju znatno število državljanov preko 90). Za uspešno delo na področju kmetijstva je treba širiti med kmetovalci kmetijsko strokovno znanje. V ta namen je bilo ustanovljeno 7 kmetijsko gospodarskih šol, v katerih kmečka mladina dobiva osnovno znanje iz kmetijstva in se tudi splošno izobražuje. S tem delom bo treba nadaljevati tudi v bodoče, kajti le tako bo možno sistematično dvigati kmetijsko proizvodnjo in splošno izobrazbo našega podeželja. Pri določitvi razvoja kmetijstva v letu 1958 smo upoštevali resolucijo zvezne ljudske skupščine o bodočem razvoju kmetijstva in gospodarskega razvoja za razdobje 1957 do 1961. Ker je bila jesenska setev ozimnih žit pravočasno izvršena, ker kmetje že začenjajo bolj smotrno odbirati semena in uporabljati umetna gnojila in ker si obetamo normalno letino v sadovnjakih, vinogradih in na polju, predvidevamo tole povečanje pridelkov po hektarju v primeri z letom 1957: pri pšenici za 3 q, pri ječmenu za 3 q, pri ovsu za 2 q, pri koruzi za 2 q, pri krompirju za 2 q, pri zelju za 5 q in pri senu za 2 q. Tudi pri sadjarstvu predvidevamo, da se bo dvignil pridelek češenj za 2 kg na drevo, pridelek jabolk za 27 kg ter pridelek orehov za 5 kg. Pri grozdju predvidevamo zvišanje pridelka za 18 q na ha. Prirastek živine, kot predvidevamo, se bo dvignil od 80 na 90 kg v letu 1958, molznost krav od 1450 htrov na 1500 litrov. Računajoč pridelke po cenah iz leta 1956, dobimo sledečo vrednost kmetijske proizvodnje v letu 1958 v primerjavi z letom 1957. 1957 1958 Vrsta blaga v 000 din v 000 din Indeks Žita in ind. rastline 252.800 296.000 117 Vrtnine 242.020 244.800 101 Njivske k,rm. rastline 42.500 46.750 110 Seno 38.200 29.500' 104 Sadje 2.440 37.980 1557 Grozdje 76.000 136.000 179 Živinoreja 284.700 301.400 106 Skupaj: 938.660 1,102.430 117 Vrednost skupne proizvodnje v kmetijstvu se bo dvignila za 17 %, to je za 5 % več kot je predviden povprečen dvig v okraju. Povečan dvig gre na račun sadjarstva in vinogradništva, ker smo v okraju imeli lani najslabšo letino, letos pa računamo z normalnim pridelkom. Vzpon pri drugih kmetijskih strokah je manjši in se približuje vzponu predvidenega dviga pridelkov v okraju. Pri računanju vrednosti žitaric ni prišteta vrednost slame, ki se porabi v gospodarstvu v vrednosti 36 milijonov din, dalje vrednost drobne zelenjave (korenček, česen, paradižnik, paprika, solata itd.), kar predstavlja vrednost okoli 50 milijonov din. Prav tako ni upoštevana vrednost prašičev in perutnine domačega zakola v vrednosti okrog 107 milijonov. Če bi še vse to prišteli, bi se vrednost kmetijske proizvodnje povečala za nadaljnjih 193 milijonov din. Ker pa je ta poraba bila v letu 1957 (in tudi preje) približno ista, se proporcialen dvig kmetijske proizvodnje v letu 1958 ne spremeni. Poljedelstvo. Da bomo dosegli predvideno povečanje poljskih pridelkov, moramo uporabljati večje količine umetnih gnojil, katerih poraba se bogato izplača. Na 1 ha obdelovalne zelje moramo v tem letu porabiti povprečno vsaj 150 kg umetnega gnojila. Tako predvidevamo, da bo skupno porabljeno 1,444.900 kg umetnega gnoja. Navedena količina umetnega Snoja je še vedno 3 do 4 krat plod evropskim povprečjem ter bomo morali v prihodnjih letih še bolj skrbeti za čim večjo uporabo umetnih gnojil. Drug važen činitelj za dvig pridelkov je dobro seme. Dočim za krompir kmetovalci v glavnem vedo, da ga je treba vsako drugo ali tretje leto izmenjati, Pri koruzi in pšenici, v tem oziru do sedaj ni bilo nič storjenega. Kmetijsko pospeševalna služba nam daje na razpolago dovoljne količine bogatorodne heteroz-ne koruze in italijanske pšenice. Občinski ljudski od-°or je že dal zadrugam na območju občine zadolžitve Za setev heterozne koruze in italijanske pšenice v letu 1958. Tako morajo zadruge skrbeti, da bo posejano na področju občine 80 ha heterozne koruze ter 250 ha julijanske pšenice skupno z jesensko setvijo 1958. Zadruge morajo seme razdeliti pogodbeno in to najbolje v obliki kooperacij. To pogodbeno zadolževanje Po zadrugah bo morala izvesti Gospodarska poslovna Zveza ob delitvi semen. Prav tako moramo v letu 1958 poskrbeti za pri-eiek kvalitetnih semen na področju občine in to: ^delovanje semenske pšenice v obliki kooperacije na, pridelovanje semena lucerne v obliki koope- racije 20 ha, pridelovanje semenske pšenice Kmetijska šola Grm 2 ha in Kmetijsko posestvo Trška gora 10 ha, pridelovanje semenskega ječmena Kmetijsko posestvoTrška gora 3 ha in Kmetijska šola Grm 3 ha. Tudi pridelovalce semen naj Gospodarska poslovna zveza veže s pogodbo. Kmetijske zadruge Šmarjeta, Novo mesto, Šmihel in Brusnice morajo v tem letu izvršiti vse predpriprave za sejanje hmelja v letu 1959. V te predpriprave spada določanje površin, sklenitev pogodb z,zadružniki, izdelava elaboratov in najetje kreditov. Na področju občine bi zasadili 45 ha hmelja in to: Kmetijska šola Grm v Srebrničah . . . . 15 ha Kmetijska zadruga Novo mesto...............10 ha Kmetijska zadruga Šmihel....................5 ha Kmetijska zadruga Šmarjeta..................8 ha Kmetijska zadruga Brusnice..................7 ha Kmetijski zadrugi Šmarjeta in Brusnice bosta povezali svojo proizvodnjo in sušenje hmelja s sosednjim hmeljarji na področju Šentjerneja, Kmetijska zadruga Novo mesto in Šmihel pa skupaj s Kmetij-- sko šolo Grm v Srebrničah. Kmetijske zadruge bodo morale posvetiti več paž-nje tudi odkupom poljskih pridelkov, ker se je odkup doslej marsikje zanemaril. V tem pogledu je Kmetijska zadruga Šmarjeta postavila za leto 1958 docela realen plan odkupa kmetijskih pridelkov in to 10 % proizvodnje žit, 5 % proizvodnje krompirja ter 50 % proizvodnje fižola. Tudi druge zadruge bi morale v tem smislu organizirati v letu 1958 svoj plan odkupa kmetijskih pridelkov. Tako bi znašala vrednost odkupljenih pridelkov preko 32 milijonov, kljub nizkemu odstotku odkupljenih pridelkov v primerih celotne proizvodnje. Pri žitaricah je treba v celoti zajeti mlatilniško merico, kar je že skoraj polovica količine odkupa. Tudi odstotke odkupa krompirja je tako nizek, da ga bo mogoče preseči. Sadjarstvo. Zaradi lanske pozebe predvidevamo 9 kratno povečanje proizvodnje proti letu 1957, kljub temu, da računamo le z normalnimi pridelki. Ker se je zimsko škropljenje sadja slabo izvršilo, je potrebno, da kmetijske zadruge povsod tam, kjer računajo z odkupom sadja, organizirajo poletno škropljenje sadja, da bomo imeli lepši pridelek za prodajo. Nadalje bo potrebno izvršiti predvsem na področju Brusnic škropljenje češenj tik pred zorenjem proti češnjevi muhi, ki povzroča močno črvivost. Nujno je potrebno, da določijo kmetijske zadruge čimprej površine za obnovo sadovnjakov v letu 1959 po zadolžitvah in to: Kmetijska zadruga Šmarjeta za 10 ha sadovnjakov Kmetijska zadruga Novo mesto ,za 10 ha sadovnjakov Kmetijska zadruga Mirna peč za 5 ha sadovnjakov Kmetijska zadruga Šmihel za Kmetijska zadruga Birčna vas za Kmetijska zadruga Podgrad za Kmetijska zadruga Stopiče za Kmetijska zadruga Brusnice za 3 ha sadovnjakov 4 ha sadovnjakov 3 ha sadovnjakov 5 ha sadovnjakov 10 ha sadovnjakov Skupaj: 50 ha sadovnjakov Za te površine je treba z zadružniki že letos do jeseni skleniti pogodbe in izdelati predračune zaradi pravočasnega najetja kreditov in izvedbe pripravljalnih del. Pri obnovi sadovnjakov moramo površine določiti skupaj in na takih mestih, kjer bo možno nasade v prihodnjih letih povečati. Računati pa moramo le na sodobne plantaže in ne na travniške nasade, kajti sorte novega sortimenta ne prenesejo travniške ruše. Zraven jablan moramo v čimvečji meri začeti gojiti plantaže hrušk in, kjer so pogoji, tudi breskve in drugih koščičarjev, po katerih je veliko povpraševanje. Kmetijska šola Grm si mora poleg tega zasaditi sodobno zarodišče kutin za vzgojo hrušk in kutin ter EM podlag pritličnega srednje debelnega sadja. Večje zanimanje za sadjarstvo bomo dosegli takrat, če bomo organizirali smotrn odkup sadja. V tem pogledu je aktivna le zadruga Šmarjeta in delno Brusnice, dočim druge zadruge odkup sadja zanemarjajo. Skupno bi morale odkupiti naše zadruge od 30 do 50 % proizvodnje češenj, 20 do 40 % jabolk in 50 do 70 % orehov. Vrednost odkupljenega sadja bi se tako dvignila na dobrih 8 milijonov din. Vinogradništvo. Računajoč z normalnim pridelkom grozdja in upoštevajoč pozebo v lanskem letu, predvidevamo v vinogradništvu enkratno povečanje pridelka. Za nekatere kraje občine (n. pr. Grčevje) predstavlja vinogradništvo glavni vir preživljanja prebivalstva. Tako rešuje vinogradništvo tudi važno socialno nalogo eksistence prebivalstva, katerega ni mogoče drugače zaposliti. Zaradi tega je obnova vinogradov nujna in neodložljiva. V letu 1958 bomo na področju občine zasadili 1,5 ha vinogradov in to 1,1 ha v Kneži ji na zemljišču SLP pod upravo občine, 0,4 ha pa zadružnikom v Mimi peči. V Mirni peči sadimo predvsem zato, da praktično dokažemo, da na površinah, kjer je sama šmarnica, uspeva tudi žlahtna trta. Šmarnice namreč ne bo mogoče drugače zatreti kot s finansiranjem obnove žlahtne trte na področju, kjer šmarnica uspeva. V ta namen je bila tudi predpisana taksa za šmarnico in bi se ta denar moral izključno uporabiti za zatiranje samorodnic, kar pa doslej ni bilo dovolj upoštevano. Enako kot pri sadjarstvu morajo kmetijske zadruge pri vinogradništvu čimprej določiti površine za obnovo vinogradov v letu 1959 in to: Kmetijska zadruga Šmarjeta za 3 ha Kmetijska zadruga Novo mesto za 5 ha Kmetijska zadruga Mirna peč za 1,5 ha Skupaj: 9,5 ha Za navedene površine je treba skleniti ustrezne pogodbe in izdelati predračune za najetje kreditov in izvedbo pripravljalnih del. Tudi pri obnovi vinogradov moramo površine določiti po možnosti skupaj in v strnjenih kompleksih ostalih vinogradov, tako da bo nasade možno pozneje ,z obnovo povečati. Z ozirom na novi vinski zakon, ki ne dovoljuje sladkanja moštov, bomo morali v bodoče saditi le sorte, ki zgodaj zorijo in ki dajejo naj- večji pridelek sladkorja po ha. V ta namen se pripravlja tudi sprememba trsnega izvora. Zadruge bodo v bodoče morale pripraviti elaborate in kredite eno leto pred pričetkom obnove in si s pogodbo s trsnicami zagotoviti material. Ker teh pogodb zadruge s trsnicami letos niso naredile, bo dalo Kmetijsko posestvo Trška gora 35.000 cepljenk po pogodbi v Koper in bo ostalo v občini skupno s pridelkom cepljenk na Kmetijski šoli Grm le okrog 30.000 cepljenk ali za 6 ha obnove. Za preostalih 3,5 ha vinogradov pa bomo morali cepljenke nabaviti od drugod. Kmetijske zadruge bodo morale s pomočjo podjetja »Vino« organizirati boljši odkup vina, da se kupčija z vinom ne prepusti popolnoma stihiji. Kmetijske zadruge si bodo na ta način ustvarile važen vir dohodkov, ki bo lahko služil za lastno udeležbo pri kreditih za obnovo vinogradov. Predvidevamo, da bodo kmetijske zadruge na področju občine lahko odkupile od 20 do 40 % proizvodnje vina, to je približno 7200 hi, kar predstavlja vrednost 72 milijonov din. Živinoreja. Vrednost živinorejske proizvodnje se bo povečala v letu 1958 za nadaljnjih 6 %. Povečanje gre predvsem na račun večjega prirastka žive teže, kar je posledica večjega pridelka krme v letu 1957. Pri živinoreji moramo upoštevati, da je dala družba velike vsote za zgraditev Mlekarne v Novem mestu. Težišče koncentrirane proizvodnje mleka je v neposredni bližini mlekarne. S tem bomo zagotovili rentabilnost mlekarne, ker bo transport mleka krajši in zato cenejši. Zato bomo proizvodnjo živinoreje preusmerili v povečanje mlečnosti. T ta namen bomo izvajali predvsem tele ukrepe: 1. Z uvedbo pavšalne skočnine in popolnim uveljavljanjem umetnega osemenjevanja krav s semenom najkvalitetnejših bikov bomo povečali plodnost krav, ker bomo s tem zatrli vse spolne okužbe, obenem pa dvignili molznost krav in kvaliteto telet. 2. Ker spada področje občine zaradi bližine Mlekarne v takozvani mlečni rajon, bomo s pomočjo umetnega osemenjevanja začeli izvajati uporabno križanje z jerseyskimi biki in to predvsem na državnih posestvih in pri dobrih privatnih rejcih. Ker je to pasma z visoko mlečnostjo, bomo s tem znatno dvignili molznost krav. 3. Z ozirom na znaten plan odkupa prašičev bomo preko kmetijskih zadrug začeli širiti požlahtnjeno pasmo svinj, ki se bolje proda. Merjasce požlahtnjene pasme bomo nabavljali iz rejskega središča te pasme na Mali Loki. Tako bomo na področju občine imeli le bele požlahtnjene merjasce z izjemo Šmarjete, kjer so močno bavijo z vzrejo mladih pujskov za prodajo in bomo zato imeli na tem področju pasaste svinje, katere moramo osvežiti z uvoženimi merjasci wesex pasme iz vzrejnega središča na Grmu. Najbolj uspešno bomo pospeševali živinorejo s smotrnimi odkupi. Predvsem moramo začeti z načrtnim pitanjem telet, ne pa da teleta takoj po četrtem do šestem tednu damo v zakol. Mlada živina namreč najhitreje raste in s tem imamo največji prirastek živine. Zato moramo mlado živino pitati do teže 200 kg in šele pri tej teži izločiti za pleme nesposobno živino. Tudi odkupu mleka moramo posvetiti več skrbi kot smo jo doslej, kajti le tako se nam bo živinoreja resnično izplačala. Varstvo rastlin. Najbolj zanemarjeno je sadno drevje. V letošnjem letu bomo začeli s kaznovanjem lastnikov najbolj zanemarjenih sadovnjakov in bo v maju izvedena tozadevna kontrola na terenu. Zraven čiščenja sadnega drevja je obvezno zatiranje s kemičnimi sredstvi poleg ameriškega sedaj tudi češpljevega kaparja. V letošnji pomladi so škropljenje zanemarile tudi kmetijske zadruge, kar bodo morale nadoknaditi s poletnim škropljenjem. Akcijo zatiranja koloradskega hrošča bo treba še bolj zaostriti kot lemi in to v glavnem preko občinskih kontrolorjev, kmetijske zadruge pa morajo skrbeti za zadostno količino zaščitnih sredstev in za aparaturo. Pri zaščiti rastlin se morajo kmetijske zadruge zavedati, da vsa op er ati va spada izključno v pristojnost in izvršitev zadrug. Upravni organi občinskega ljudskega odbora vrše samo kontrolo nad zatiranjem škodljivcev. in izvajajo tozadevne kazenske sankcije. Kmetijska gospodarstva. Kmetijska šola Grm mora izvršiti vse predpriprave za napravo sodobnih plantaž breskev, hrušk in jagodičevja, kar bo služilo za praktičen pouk učencev. Kmetijska posestva Struga, Družinska vas, Trška gora, Graben in Ruperč vrh morajo prav tako izvršiti vse predpriprave za saditev sadnih plantaž in vinogradov v letu 1959. Hkrati je treba zagotoviti kreditiranje teh objektov. Rešiti je treba vprašanje Dobrave, kjer bi lahko imeli 18 ha sadnih nasadov, napravljenih po sodobnih načelih. Treba je dokončno odločiti, kdo naj to zemljišče uporablja za sadne plantaže. Pri sestavljanju elaboratov za bodoče nasade pri državnih posestvih je treba vkalkulirati tudi gradnjo stanovanjskih prostorov za delavce, ki bodo oskrbovali te nasade. V letu 1958 se bodo izdelali ureditveni načrti vseh kmetijskih posestev državnega sektorja na območju občine Novo mesto. Vzgoja kadrov. Za oskrbo nasadov pri kmetijskih zadrugah bomo rabili večje število kvalificiranih sadjarjev in vinogradnikov. Zato je treba pouk na Kmetijski šoli Grm reorganizirati tako, da bo šola dvoletna. V prvem letu bi učenci dobili splošno podlago, v drugem letu bi se pa pouk preusmeril v specialno vzgojo sadjarjev, vinogradnikov, živinorejcev, hmeljarjev in poljedelcev. Z ozirom na to, da osnutek novega zakona o šolstvu daje možnost lokalne uzakonitve pošolske izobrazbe, je treba pouk na kmetiisko-gospodarskih šolah uzakoniti in doseči s sankcijami obvezen obisk teh šol za vso kmečko mladino, ki se dalje ne šola ha ni nikjer zaposlena. Učni program teh šol je pa treba preurediti tako, da bo 70 % strokovnih in sa-1110 30 % splošnih predmetov. Sedaj namreč učenci v kmetijsko-gospodarske šole že prihajajo z večjim osnovnim znanjem iz splošnih predmetov in zato lahko povečamo pouk strokovnih predmetov na račun sPlošnih. Kmetijsko-gospodarske šole bodo v bodoče edina izobraževalna ustanova za kmečke gospodarje in gospodinje. Občinski investicijski sklad. Občinski investicijski sklad za gospodarski napredek! vasi v letu 1958 je v celoti blokiran. Prosti del sklada iz leta 1957 se bo pa uporabil v sledeče namene: 1. za finansiranje obnove vinograda v Knežiji 1,000.000 din 2. za finansiranje obnove vinogradov v Mirni • 400.000 din 3. za finansiranje žične opore zadružnikom v Grčevju 400.000 din 4. za finansiranje hmelja Kmetijski šoli Grm (prispevek k nasadom) 200.000 din Skupaj . . . 2,000,000 din Blokirani investicijski sklad se bo porabil v jeseni kot 30 %r lastna udeležba pri finansiranju obnove vinogradov, sadovnjakov in hmelja v letu 1959 pri zadrugah in družbenih posestvih. Poleg teh sredstev, vloženih v kmetijstvo iz občinskega investicijskega sklada, bodo „ kmetijska posestva in kmetijske zadruge porabila bodisi laštna sredstva ali pa sredstva drugih virov za nakup osnovnih sredstev. Tako bo nabavila Kmetijska šola Grm traktor za obdelavo hmelja z vsemi priključki in 20 plemenskih krav, za kar bo porabila okrog 4 milijone dinarjev. Izvršitev priprav ozir. ureditev površin (15 ha) za saditev hmelja bo zahtevala približno 18 milijonov sredstev. Kmetijsko posestvo Trška gora bo porabilo ,za napeljavo vodovoda, za nakup hiše, za napravo kleti in vinogradov okrog 5 milijonov dinarjev. Kmetijsko gozdarsko posestvo — obrat Ruperč vrh bo nabavilo novo motorno kosilnico za 500.000 din. Kmetijska zadruga Mirna peč bo nabavila novo mlatilnico, trijer, motorno škropilnico ter vprežno sejalnico, za kar vse bo investirala približno 1,100.000 din. Kmetijska zadruga Novo mesto bo nabavila enoosni traktor, trier, motorno škropilnico, vprežno sejalnico ter sortirnik za krompir, za kar vse bo porabila 1,230.000 dih. Kmetijska zadruga Šmarjeta bo nabavila enoosni traktor, vprežno sejalnico in motorno. škropilnico, za kar bo potrebno 1 milijon dinarjev. Kmetijska zadruga Brusnice si bo nabavila motorno škropilnico za 400.000 din. Gospodarska poslovna zveza bo nabavila selektor v vrednosti 1,200.000 din. Za kreditiranje obnove sadovjy"a-bov v jeseni 1958 bo potrebno kakih 2,720.000 din in za kreditiranje hmeljarskih površin v jeseni 1958 pri KZ (15 ha) 18 milijonov din. Ukrepi za smotorno izkoriščanje zemljišč. V smislu republiškega zakona o racionalnem izkoriščanju kmetijskih zemljišč je potrebno, da se že v letošnjem letu (skupno z Gospodarsko poslovno zvezo) prične izdelovati pokrajinsko gospodarski načrt vseh kmetijskih zemljišč enega območja. Veterinarstvo. Prav tako kot v letu 1957 obsega plan dela veterinarske službe tudi v letu 1958 zaščito živalskega fonda s preventivnimi ukrepi. Tako bo predvidoma preventivno cepljeno proti svinjski rdečici 5800 svinj ali 3% več kot v lanskem letu. Razpoznavno cepljenje za govejo tuberkulozo bo izvršeno na 92.% govedi več kot v letu 1957. Cepljenih psov proti steklini bo predvidoma 800, dehelminti-ziranih psov' pa okrog 400, kar predstavlja 26 % oziroma 80 % povišek proti lanskemu letu. Nadalje predvidevamo, da bo izvršena malenizacjia 600 konj ter preiskava na Bang pri 330 glavah govedi. Poleg tega bomo zdravili na področju Šmarjete okrog 300 govedi za metljavostjo. Za notranjo ureditev konja-čije bomo v letu 1958 porabili okrog 200.000 din. Z uvedbo pavšalne skočnine bomo nudili zadrugam pomoč pri ureditvi hlevov, kjer se bo vršilo umetno osemenjevanje krav. Za ostalo veterinarsko dejavnost v letu 1958 predvidevamo, da bo potekala v približno isti višini kot v letu1 1957. 5. poglavje Gozdarstvo Po statističnih podatkih je na območju naše občine 14.096 ha gozdov; od tega 4.094 ha državnih in 10.002 ha privatnih gozdov. V državnih gozdovih je na 1 ha približno 160 m3 lesne mase, v privatnih gozdovih pa okrog 90 m3. Skupne lesne mase v vseh gozdovih na območju občine je 555.580 m3. Letni prirastek lesa računamo v državnih gozdovih po 2.8 m3 na ha, v privatnih gozdovih pa 2 m3 na ha. Skupni letni prirastek v vseh gozdovih znaša 31.466 m3. Gozdarska dejavnost v letu 1957 je na področju občine prikazana v sledečem pregledu: Dejavnost mere Plan poseka lesa m3 Gozdovi skupaj Količina Stroški din Gozdovi SLP Količina Stroški din 29.412 — 8.512 Gozdno-kulturna in tehnična dela Gozdne drevesnice m2 4.110 548.033 1.310 137.932 Obnova in nega goz. ha 277 1,902.443 174 1,247.640 Var. gozdov ha — 306.062 — 195.181 Urej. gozdov ha 4.460 3,539.408 — 77,242 Vzdrževanje cest in poti km 75 2,155.913 34 1,048.318 Vzdrževanj e-stavb 228.463 228463 Skupaj gozdna dela _ 8,680.322 _ 2,934.776 ske dejavnosti je bila ustanovljena Gozdarsko-lesna poslovna zveza, ki preko kmetijskih zadrug opravlja gozdna-kulturna in tehnična dela. Gozdnim posestnikom je bilo olajšano delo z vlaganjem prošenj za sečna dovoljenja in reševanje istih, ker vse to lahko opravijo pri svoji kmetijski zadrugi in je prihranjena pot na občino. Iz gozdov SLP je občinski ljudski odbor v letu 1957 dodelil interesentom za gradnjo stanovanjskih hiš 350 m3 tehničnega lesa, socialno ogroženim pa je bilo dodeljeno po znižani ceni 3.800 prm drv za kurjavo. Tudi v letu 1958 ne predvidevamo, da bi se prirastek lesa v gozdovih bistveno spremenil. Da bi točno ločili gozdarska in kmetijska zemljišča, bi bilo potrebno že v letu 1958 začeti s pripravami za izvršitev take razmejitve. To bi bilo nujno potrebno, da bi točno vedeli uporabnost gozdarskih in kmetijskih zemljišč. Celotna gozdarska dejavnost na področju naše občine v letu 1958 je razvidna iz sledečega pregleda: Dejavnost Plan pos Gozdovi skupaj Količina Stroški din Gozdovi SLP Količina Stroški din '"MB 1958 lesa 28.875 — 8.375 — 98 Gozdno kulturna in tehnična dela Gozdne drevesnice m2 4.110 895.745 1,310 279845 163 Obnova in nega gozdov ha 380 3,401.256 259 2,009.910 178 Varstvo goz. ha 13.393 209.920 4.493 107920 69 Urejanje gozdov ha 1.800 4,004.491 — 120.370 113 Vzdrževanje cest in poti km 58 3,382.494 32 2,258.494 157 Skupaj goz. dela 11,893.906 — 4,776.539 137 Plan poseka lesa se bo v letu 1958 znižal ,za 2 %, kar je nujno zaradi nizkega prirastka in nizke zaloge lesa. Obnova in nega gozdov se poveča za 78 %, ostala gozdarska dela se količinsko sicer znžajo, povečajo se pa stroškovno zaradi podražitve del. V letu 1958 bo potrebno podvzeti ostrejše ukrepe proti posameznim gozdnim posestnikom, ki še po stari navadi vlačijo drva iz gozdov na vlako in tako popravljene ceste sproti uničujejo. Ostreje bo treba ukrepati tudi proti posameznikom, ki kljub prepovedi delajo škodo v gozdovih s tem, da pasejo živino. V preteklem letu je bila izvršena reorganizacija gozdarske službe. Pri občinskem ljudskem odboru je bil ustanovljen referat za gozdarstvo s štirimi uslužbenci, ki izdajo sečna dovoljenja za sečnjo v privatnih gozdovih in opravljajo drugo nadzorstveno službo iz področja gozdarstva. Področni logarji so sicer uslužbenci Gozdarsko-lesne poslovne zveze, vendar pod neposrednim operativnim vodstvom pristojnih kmetijskih zadrug. Za izvrševanje ostale gozdar- 6. poglavje Gradbeništvo Dejavnost gradbenega podjetja »Pionir« zajema vsa področja gradbene dejavnosti, od visokih do nizkih in hidro gradenj. Področje dela je celoten novomeški okraj, velik del svojih kapacitet pa »Pionir« plasira tudi izven okraja (v letu 1957 celih 53 %). V primeri z letom 1956 je dvignil svojo dejavnost v preteklem letu za 23 %. Struktura njegovih lanskih gradenj je bila sledeča: družbeni standard 43 % ostalo 41 % visoke gradnje skupaj '84 % nizke in hidro gradnje 1,5 % gradenj za JLA 14,5 % Podjetje bi lahko doseglo še večje uspehe, če ne bi stalno pomanjkanje gradbenega materiala (cementa, opečnih izdelkov, betonskega železa in suhega lesa) ter obrtniških uslug in deloma delovne sile, posebno v glavni gradbeni sezoni, zaviralo redni potek gradenj. Na samem območju naše občine je »Pionir« zgradil za 687 milijonov, gradenj, zlasti stanovanjskih hiš ter tako presegel realizacijo iz leta 1956 za 77 %. Tudi v letu 1958 predvidevamo, da se bo vrednost »Pionirjevih« gradbenih del dvignila za 60 % proti letu 1957, t. j. na 1,6 milijarde, od tega na območju naše občine na 1.050,000.000 din ali za 53 % več kot lani. Zlasti bo angažiran pri gradnji raznih objektov na avto cesti, pri dokončanju in novogradnji stanovanjskih blokov v Novem mestu, pri dokončanju vinske kleti v Metliki ter pri ostalih gradnjah, ki jih bo še prevzel na licitacijah. Da bo postavljeni plan v celoti izpolnjen, mora »Pionir« poskrbeti poleg ojačenja strokovnega kadra, za čimprejšnjo popolno mehanizacijo, ki mu bo omogočila povečanje kapacitet, znižanje stroškov in s tem konkurenčnost z ostalimi podjetji. 7. poglavje Promet V »Podjetju za vzdrževanje proge« v Novem mestu je bilo v letul957 izvršeno 1 km remonta ter izmenjane 4 kretnice več kot v letu 1956. Skupni bruto produkt je bil dosežen v višini 195 milijonov ali za 12 % več kot v preteklem letu Za redno vzdrževanje proge je bilo porabljenih 372.866 ur, za investicijska dela ŽTP 121.498 ur, v proizvodnji gramoza 80.570 ur, za lastna investicijska dela 1.394 ur in za usluge drugim podietjem 120.510 ur. Skupno je bilo izvršenih 696.838 ur. V letu 1958 predvidevamo dvig bruto produkta na 200 milijonov ali 3 % iznad realizacije 1957 in sicer: v 000 za redno vzdrževanje proge 72.318 za proizvodnjo gramoza 21.000 Za usluge 8.000 za investicije 96.682 Iz investicij bo porabljeno za: v 000 izmenjavo obrabljenega drobnega materiala 13.632 remont proge Ljubljana-—Karlovac 53.400 remont proge Grosuplje—Kočevje 20.250 izmenjavo 7 kretnic 2.500 popravila postajnih poslopij 2.300 popravila 5 objektov spodnjega ustroja 6.600 Za izpolnitev postavljenih nalog je potrebno, da podjetje za vzdrževanje prog v tem letu dopolni svojo mehanizacijo, s čemer bo povečalo produktivnost dela in zmanjšalo stroške remonta in vzdrževanja proge. 8. poglavje Trgovina in gostinstvo Trgovina. Promet v trgovini na drobno se je dvignil v letu za 14 % ali na 2.475 milijonov. Ta dvig gre v veliki meri deloma na račun povišanja cen, ker se je bruto produkt trgovine na drobno dvignil le za 12 % nasproti letu 1956. Po strukturi prometa zavzema najvišje mesto promet z živili (29,5 %), nadalje promet s tekstilom (21,7 %), promet s kovinskimi izdelki (10,5 %) ter promet z usnjenimi izdelki (8,2%). Promet z ostalimi potrošniškimi artikli je v strukturi prometa neznaten, razen v prometu s kemičnimi artikli, kjer je dosegel lani 7,'8 % celotne strukture prometa. Promet trgovine na debelo se je povečal proti letu 1956 za 35 % ter dosegel 1.383 milijonov. V novomeški občini je v letu 1957 poslovalo 19 detajlističnih trgovskih podjetij s 70 poslovalnicami ter dve grosistični trgovini. Velika pomanjkljivost naše trgovske mreže je zastarelost osnovnih sredstev slaba tehnična opremljenost trgovskih lokalov ter skrajno pomanjkanje skladiščnih prostorov in prevoznih sredstev. Vse to negativno vpliva na redno in kul turne j še poslovanje v trgovskih obratih. Povečana industrijska proizvodnja, nadaljnji uvoz artiklov za široko potrošnjo ter porast kmetijske proizvodnje bosta nujno vplivala na povečanje blagovnega prometa v letu 1958 tako v trgovini na drobno kot v trgovini na debelo. Tudi reorganizacija kmetijskih zadrug, ki bodo izločile trgovsko dejavnost in se že formirajo iz teh zadružnih trgovskih poslovalnic samostojni trgovski obrati, bo delno vplivalo na povečanje prometa v trgovini. Zaposlena delovna sila ter mladinske brigade na avto cesti bodo brez dvoma znatno dvignile promet v trgovskih poslor-valnicah, ki poslujejo ob trasi nove ceste. Ob upoštevanju vseh teh dejstev predvidevamo, da se bo v letu 1958 dvignil promet v trgovini na drobno na območju naše občine za nadaljnjih 24 % ter dosegel 3.083 milijonov din. Trgovino torej čakajo zelo obširne naloge. Vedno širši izbor blaga in kul turnej ši način trgovanja narekuje predvsem ureditev trgovskih lokalov, poleg tega pa primernim sanitarnim in tehničnim zahtevam ustreznih skladišč. Skoro vsi trgovski lokali v samem mestu, kakor tudi na deželi, nimajo primernih skladišč. Posebno so skladiščne kapacitete problematične pri grosističnih trgovinah. V letošnjem letu se bo začelo graditi skupna javna skladišča v obsegu 60 vagonov s 1800 m2 površine, za katera je že odobrena lokacija in tudi izdelan investiciski pro- gram. Investicijska sredstva za to gradnjo se bodo dobila na natečaju za investicijska posojila, za lastne udeležbe pa se bodo angažirala sredstva trgovskih podjetij iz njihovih investicijskih skladov. Obstoječi trgovski lokali so zastareli in nesodobno opremljeni. Velik je problem izložb ter napisnih desk. V letu 1958 se bo pričelo pripravljati podrobne investicijske elaborate za potrebno preureditev lokalov in izložb. Bistveno se bo vprašanje trgovske mreže izboljšalo s postavitvijo mestne tržnice. V letošnjem letu namerava občinski ljudski odbor pričeti z gradnjo tega važnega objekta. V glavnem traktu bo združevala tržnica prodaj alnice živilske stroke (meso, mleko in mlečne izdelke, kruh, sadje in zelenjavo, cvetličarno itd.). V kleti bo urejena ribarnica, opremljena za prodajo morskih in sladkovodnih rib, da se končno uredi preskrba s temi važnimi živili. Na prostoru pred temi prodajalnicami bo na pol ali popolnoma zaprt prostor za kmečki živilski trg. S tem se bo uvedla hgiieničnejša prodaja živil ter zaščita prodajalcev in kupcev pred dežjem in mrazom. Ker bodo -urejeni boljši pogoji za prodajo, predvidevamo, da se bo število kmečkih proizvajalcev povečalo ter s tem pocenili kmečki prehranbeni artikli na živilskem trgu. V desni stranski trakt tržnice s pročeljem na Glavni trg bo nameščena velika špecerijska trgovina ter trgovina z gospodinjskimi potrebščinami, z delikatesnim oddelkom v nadstropju. Taka razmestitev trgovin živilske stroke bo skoncentrirala nakup živilskih potrebščin, kar bo zlasti ugodno za zaposlene gospodinje, hkrati pa sprostila več trgovskih lokalov sedanjih živilskih trgovin, da se bodo lahko uredile trgovine specializiranih strok. Z ozirom na že omenjene slabe pogoje vskladi-ščevanja in prodaje, bodo trgovska podjetja stremela v letu 1958 za zniževanjem marže ter za bogatejšo izbiro blaga. Posebno bodo morala povečati izbor blaga v prodajalnah z obutvijo, z elektromaterialom, keramiko, steklom ter s predmeti iz umetnih mas. Trgovina z usnjem bo povečala predmet poslovanja na gumijaste materiale in osnovne materiale iz umetnih mas. Nadalje predvidevamo veliko povečanje prodaje moške in ženske konfekcije. Tudi ureditvi izložb bodo trgovska podjetja posvetila v letu 1958 večjo pozornost ter bo zato organiziran poseben aranžerski tečaj v Novem mestu. K boljši preskrbi in ureditvi trgovin bi nedvomno lahko veliko pripomogli potrošniški sveti, ki morajo v letu 1958 povečati svojo aktivnost ter tako izpolnjevati naloge, za katere so bili zadolženi. Gostinstvo. Na področju občine Novo mesto je Gostinstvo ostalo v letu 1957 na približno isti ravni v pogledu bruto produkta kot v letu 1956. Le udeležba družbenega faktorja na skupnem brutoproduk-tu se je nekoliko (za 2,7 %) povečala na račun privatnega sektorja. Skupno je bilo ustvarjeno 81,9 milijonov brutoprodukta proti 81,2 milijona v letu 1956. Močneje pa se je izpremenila struktura gostinskih uslug. Povečala se je prodaja alkoholnih pijač v skupni vrednosti storitev za 4,2 %, brezalkoholnih pijač za 1%, hrana za 3%, nočitve za 0,4 %, dočim so padle blagovne in neblagovne usluge za 8,7 %. V strukturi količinskih storitev pa je padla prodaja vina za 2,2 %, žganja in žganih pijač za 1 %, dočim se je potrošnja piva dvignila za 1,2 % in brezalkoholnih pijač za 2 %. V letu 1957 se je tako sicer izboljšala struktura prometa proti letu 1956 v prid iztržkom za hrano in brezalkoholne pijače, vendar je iztržek za alkoholne pijače še vedno previsok. Družbeni sektor gostinstva zajema vse pomembnejše gostinske obrate v naši občini, dočim so zasebne gostilne dopolnitev gostinske mreže, potrebne za nadaljnji razvoj turizma na Dolenjskem v krajih, kjer ni ekonomskih pogojev za obstoj obratov družbenega sektorja. Družbena prehrana v gostinskih obratih že nekaj let ni več pereča, ker je ta problem rešen delno z ustanovitvijo delavsko-uslužbenske restavracije, kjer se hrani preko 300 ljudi, delno z ustanovitvijo lastnih menz v »Pionirju« in »Novoteksu«. V preteklem letu so bile vložene večje investicije v gostinstvu, tako n. pr. za hotel »Kandija« 12 milijonov, Zdravilišče Šmarješke Toplice 35 milijonov ter za grad Otočec 31 milijonov. Vse te investicije bodo delno že v tem letu, še več pa v bodoče vplivala na povečanje gostinskih storitev na območju naše občine. Ker pa je stavljen grad Otočec za vse leto 1958 na razpolago vodstvu mladinskih delovnih brigad in investicijski grupi za izgradnjo avto ceste in ne bo služil ta čas svojim namenom, ne predvidevamo na leto 1958 kakega večjega povečanja z ozirom na vložene družbene dajatve, temveč le povečanje družbenega proizvoda za 11 %. Na to povečanje bo vplivala povečana gradbena dejavnost, zlasti na avto cesti ter povečanje osebnih dohodkov. Gostinska podjetja bodo v letu 1958 usmerjala svoja sredstva predvsem na notranjo izboljšavo lokalov in opreme ter na kultur-nejšo postrežbo gostov. Hotel »Metropol« bo v letu 1958 z nadzidavo kavarne pridobil nove kapacitete prenočišč, ki jih v Novem mestu stalno primanjkuje. Le tako bodo ustvarjeni osnovni pogoji za razvoj turizma na Dolenjskem, ki je izredno slabo razvit v primeri z ostalimi pokrajinami Slovenije. 9. poglavje Obrt Proizvodna in uslužnostna obrt sta v občini Novo mesto v primerjavi z ostalimi občinami okraja razmeroma dobro razviti tako glede števila obrtnih delavnic kot glede tehnične opremljenosti. Vendar ta razvoj obrti ne poteka v soglasju z razvojem ostalih področjih naše republike. Tako je v preteklem letu bilo na novo osnovanih le 8 sodalističnh obratov, dočim se je privatni sektor zmanjšal za 3 obrtne delavnice. Skupno je obratovalo koncem leta 1957 na območju občine Novo mesto 173 privatnih obrtnih delavnic in 35 obratov družbenega sektorja. Od tega števila je bilo 112 obratov proizvodnje in 96 obratov uslužnostne obrti. Privatni obrati so zaposlevali skupno 229 ljudi ali 1,8 na obrtni obrat, dočim je bilo za- posleno v obrti družbenega sektorja 490 ljudi ali povprečno 14 zaposlenih na 1 obrat. Po podatkih zaključnih računov iz leta 1957 je bilo v družbenem sektorju obrti doseženo 557 milijonov bruto produkta, 115 milijonov družbenega proizvoda in 110 milijonov narodnega dohodka. Ti podatki nam kažejo, da ima obrtna dejavnost nesorazmerno velike materialne stroške (preko 80 %), vendar je to le navidezno, ker ima n. pr. Mesarija Novo mesto, ki ustvarja preko 40 % bruto produkta celokupne naše obrti, dobrih 90 % materialnih stroškov v razmerju na bruto produkt, ker je vrednost nabavljene klavne živine vsa upoštevana v materialnih stroških. Pri komunalni obrti, v katero vključujemo Pekarijo, Mlekarno in Vodovod v Novem mestu, je bil dosežen v letu 1957 bruto produkt 156 milijonov, družbeni proizvod 21,5 milijona in narodni dohodek 16,5 milijona. V privatnem sektorju obrti je bilo doseženo po oceni v preteklem letu 145,5 milijona bruto produkta, 54,7 milijona družbenega proizvoda ter 53 milijonov narodnega dohodka. Tudi v letu 1958 predvidevamo, da se bo dvignil bruto produkt v družbenem sektorju obrti za nadaljnjih 6,5 %, a narodni dohodek za 16 %. Večje povečanje predvidevamo v komunalni obrti in sicer v 53 % proti letu 1957, dočim predvidevamo povečanje narodnega dohodka celo za 123 %. V privatni obrti pa predvidevamo, da bo ostala njena dejavnost na približno isti višini kot lani ter zato ne predvidevamo večjega porasta niti v proizvodni niti v uslužnostni privatni obrtni dejavnosti. Skupno predvidevamo, da se bo dvignil bruto produkt v celotni obrti za 11,4 %, narodni dohodek pa za 13 %. Nagel razvoj industrije in ostalih vej gospodarstva na območju naše občine je pripomogel delovnemu človeku do povečanja kupne moči in s tem do povečanja osebne potrošnje. Zadovoljitev naraščajočih po-treb osebne potrošnje in življenjske ravni pa narekuje naši obrti določene razvojne naloge, ker se ravno obrtna dejavnost, zlasti uslužnostna, ni razvijala v sorazmerju z nastajajočimi potrebami, Predvsem bo Potrebno povečati že obstoječe kapacitete in modernizirati opremo, ki je v večini obrtnih delavnic zelo Zastarela. Izboljšanje stanja bo doseženo s sistematičnih vlaganjem lastnih investicijskih sredstev v obrt, zlasti za manjše adaptacije, dočim bodo za večje rekonstrukcije in nabavo večje strojne opreme potreb-fri investicijski krediti. Po posameznih večjih in značilnejših obrtnih obratih se bo predvidoma gibala proizvodnja oziroma storitev takole: V družbenem sektorju obrti: Obrtna podjetja za predelavo kovin, ki jih obra-tuje v naši občini 6, bodo začela letos načrtno izpopolnjevati manjkajoče kapacitete, da bi v kooperaciji s ovinsko industrijo zadostila naraščajočemu povpraševanju po tovrstnih storitvah. »Kovinar« v Novem ^estu bo izpopolnil v letošnjem letu svoj strojni P^k, za kar bo porabil okrog 4 milijone investicij- skega kredita. Hkrati bo izdelal investicijski program za gradnjo novih delovnih prostorov, ker ima dosedanje razbite na štiri lokacije in sta s tem tako organizacija dela kot nadzor nad delovnim procesom zelo otežkočena. Tudi »Vodovodno instalacijsko podjetje« bo izdelalo investicijski elaborat ,za nove poslovne prostore, ker v dosedanjih ne more povečati kapacitet, kljub velikemu povpraševanju po teh storitvah. Ker bo industrijsko podjetje »Motomontaža« opustilo avtomehanično servisno delavnico odprtega tipa, bo OZZ oziroma GPZ v Novem mestu postavila servisno delavnico, namenjeno prvenstveno za popravila kmetijski strojev ter vzporedno za popravila motornih vozil, ker avtomehanični servis pri »Pionirju« ne bo zmogel vseh zahtev naraščajoče motorizacije in mehanizacije kmetijstva. Vzporedno s tem bi bilo potrebno postaviti večji obrat za vulkaniziranje gum ter za popravila proizvodov iz sintetičnih mas. Tudi pri elektrotehnični stroki obrti nastaja vprašanje novih kapacitet za servisna popravila, ker se z nadaljno elektrifikacijo podeželja, obratov v mestu in elektrifikacijo gospodinjstev odpirajo nove potrebe po vzdrževanju vseh električnih aparatov. Zaradi .tega potrebuje »Elektrotehnično podjetje* v Novem mestu večje, tehnično bolj opremljene in funkcionalno bolj povezane prostore. Postavlja se idealna rešitev zmestitve vseh teh servisnih obratov kovinske ih elektro stroke na skupni lokaciji, kar vsebujejo sodobni gospodarski in gospodinjski stroji ter naprave tako električne kot mehanične elemente. S skupno gradnjo bi se tudi investicijski stroški zelo pocenili. V kolikor bi se ta večja podjetja (Kovinar, Vodovodno instalacijsko podjetje in Elektrotehnično podjetje) preselila v nove prostore, bi se sprostile obstoječe delavnice za druge manjše obrtne obrate, ki jih Novo mesto še nujno potrebuje. Že v letu 1957 se je začelo rekonstruirati elektrotehnične podjetje »Ela«, ki se ukvarja s proizvodnjo raznih manjših električnih aparatov. Za nove prostore in opremo bo vloženih okrog 8 milijonov družbenih sredstev, tako da se bo bruto produkt povečal od 2.3 milijona v letu 1957 na približno 20 milijonov že v letu 1958 in narodni dohodek na 10,7 milijona dinarjev. Pereče je vprašanje radioservisnih delavnic. Sedanja delavnica ne zmore vseh naročil, ker je premajhna in ni opremljena s potrebnimi instrumenti za kvalitetno popravljanje radijskih aparatov. Zato bomo v letu 1958 organizirali tehnično in strokovno dobro usposobljene radioservisne delavnice. Podjetje mizarske stroke »Mizarstvo Brod« ima premajhne, slabe in neprimerne delovne prostore, da ne more zadostiti vsem naročilom, zlasti ne za izdelke stavbnega mizarstva. Zato se bo letos to podjetje povečalo oziroma preselilo v boljše poslovne prostore. Podjetje »Opremales« namerava za povečanje proizvodnje vložiti 1 milijon lastnih in 3 milijone tujih sredstev za dozidavo lastne lakirnice, s čimer bo pocenilo proizvodne stroške svojih izdelkov. V strokah predelovanja tekstila se je bistveno po-večala proizvodnja podjetja »Krojač« Novo mesto, ki je z novimi stroji preusmerilo svojo proizvodnjo na izdelavo konfekcije. V letu 1958 bo podjetje povečalo svojo dejavnost in razširilo zlasti asortiment damske konfekcije ter tako predvidoma doseglo bruto produkt v višini 60 milijonov. Ker obstojata v tej stroki obrti moškega krojaštva še podjetji »Obrtnik« in »Obrtna zadruga krojačev«, ki sta sedaj združeni v eno podjetje, je ob upoštevanju še 15 privatnih krojačev potreba po tej obrtni dejavnosti v glavnem krita. Bolj pereč je problem ženskega krojaštva. V samem mestu obstoja samo en družbeni obrat, ki nikakor ne more kriti vseh potreb, privatne šivilje pa so_ v glavnem vrnile obrt. Tudi na podeželju je samo nekaj šiviljskih obrti ter je trenutno v občini za 50 % manj šiviljskih obrti kot pred vojno. V letošnjem letu je občinski ljudski odbor ustanovil obrtno podjetje »Knjigotisk«. Za investicijsko opremo je predviden kredit 2 milijona dinarjev. Pereče pa je vprašanje delovnih prostorov, ker so sedanji prostori le začasna rešitev in je potrebno to podjetje nujno nadalje razvijati. Potrebe po karto-naži in po tiskarskih uslugah so velike. S postavitvijo tiskarskih kapacitet pa bi se tudi »Dolenjski list« lahko tiskal v Novem mestu. Izven območja mesta bo občinski ljudski odbor osnoval v letu 1958 nekaj obrtnih obratov. Tako bo v Mirni peči pričel obratovati nov pletilski obrat, kjer bo zaposleno kakih 12 žena. V Brusnicah je v pripravi ustanovitev kovinskega obrtnega obrata, ki bo delal okovje za »Motomontažo«, poleg tega pa izvrševal usluge in izdeloval druge potrebne kovinske predmete. Na Otočcu se bo osnovala nova šiviljska delavnica, ker so dani pogoji za ustanovitev take obrti, saj dela tam okoli 12 šivilj brez vsakega obrtnega dovoljenja. Tudi v Šmarjeti bo občinski ljudski odbor osnoval rov obrat krojaško-šiviljske obrti. »Mesarija« v Novem mestu, ki posluje v sklopu GPZ, vendar z ločenim finančnim obračunom, bo povečala bruto produkt v letu 1958 na 250 milijonov ali za 11 % več kot v letu 1957. To povečanje je predvideno v glavnem zaradi dobav graditeljev avto ceste. Zairadi redne oskrbe avto ceste se je tudi začela graditi nova hladilnici, ki bo stala na prostoru, kjer je za pozneje predvidena še izgradnja nove klavnice. Celotna gradbena dela bodo znašala približno 12,5 milijona, od tega za notranjo opremo 4,4 milijona. Hladilnica bo služila pozneje tudi za shranjevanje zelenjave in sadja. V občini, kakor tudi v samem mestu pa manjka še mnogo obrti, zlasti uslužnostnih. V gradbeni stroki nam manjka tesarjev, zidarjev in parketarjev. Primanjkuje pa tudi pleskarjev in posebno črkoslikarjev. Nadalje bi potrebovali v Novem mestu optika, modistkinjo, dežnikarja in brusača, krpalko nogavic, torbarja itd. Povečati in urediti bi bilo potrebno kapacitete steklarske obrti, vulkanizerstva in popravljanja nogavic. Za zaposlitev odvečne delovne sile na podeželju, zlasti v krajih, ki ne pridejo v poštev za ustanovitev kake obrtne delavnice, bi bilo primerno organizirati in razviti kako domačo obrt oziroma obrt na domu; glede tega smo že v dogovorih z Zavodom za napredek obrti v Ljubljani. Komunalna obrt. Podjetje »Pekarija« Novo mesto kljub neprekinjeni peki in kljub zasilni majhni pekarni na Cesti herojev ni moglo kriti vseh večjih potreb po kruhu. Izredno povišanje potreb mesta in okolice, poleg novo nastalih potreb preskrbe mladinskih delovnih brigad, je narekovalo takojšnjo izgradnjo nove pekarne, in popravilo že obstoječe pekarije, ki jo je uporabljala do sedaj JLA. V ta namen bo investiranih 22,5 milijona, od česar odpade na sodobno peč 6 milijonov in na ostale stroje za mehanizacijo peke 3 milijone. S temi investicijami bo rešen problem kapacitet, kvalitete, kakor tudi asortimenta. Stalne težave v komunalnem obrtnem podjetju Mlekarni Novo mesto povzroča dejstvo, da kapacitete podjetja niso polno izkoriščene in da je mlečni okoliš, zaradi nerazvite živinoreje v okolišu Novega mesta prevelik, kar podraži prevoz mleka. Proizvodnja v preteklem letu je bila usmerjena prvenstveno na cenene polmastne sire, katerih je bilo na tržišču že tako dovolj. Zaradi teh pogojev je imela Mlekarna v letu 1957 večji deficit. V njenem sklopu so tudi 4 prodajalne na drobno in sicer 2 v Novem mestu, 1 v Ljubljani in v 1 v Hrastniku. V teh prodajalnah prodajajo poleg proizvodov matičnega podjetja tudi delikatesne artikle, ki dopolnjujejo asortiment. V letu 1958 se predvideva preusmeritev proizvodnje na polmastne in specialne sire, ki so na tržišču zelo iskani. Nadalje se bo reorganiziral odkupni okoliš za mleko, da se bo s tem transport mleka pocenil. Poleg svoje redne proizvodnje bo pričela Mlekarna za polno izrabljanje svojih kapacitet v letu 1958 proizvajati brezalkoholne pijače. Za potrebno strojno opremo bo vloženih 9 milijonov din družbenih sredstev. Z vsemi temi ukrepi bo zagotovljeno rentabilno poslovanje Mlekarne v letu 1958. Predvidevamo, da bo ustvarila skupno 160 milijonov bruto produkta in 13 milijonov narodnega dohodka. Komunalno podjetje »Vodovod« je bilo ustanovljeno koncu leta 1956. V letu 1957 se je znatno dvignil celotni dohodek tega podjetja, vendar v večji meri na račun povišanja vodarine. Podjetje je v letu 1957 ustanovilo lastno servisno delavnico1, ker je bilo na nujnih popravilih na vodovodu odvisno od uslug drugih obrtnih podjetij in je delo zaostajalo. Izvršuje tudi servisne usluge za potrošnike, ker obstoječe vo-dovodno-instalacijsko podjetje ne more zadovoljiti vseh tovrstnih potreb. Z montiranjem nove črpalke se je povečal pritisk vode, in je tako odpravljen v,z,rok za stalno pomanjkanje vode, ki jo je sedaj na področju mesta dovolj. Problem komercialnega poslovanja za podjetje bo nastopil letos, ko poteče jamstveni rok za nove cevi podjetja Anhovo, ki so bile vgrajene v lanskem gospodarskem letu, ker bo podjetje moralo od tega roka dalje vse okvare po-popravljati na račun podjetja. Tudi v letu 1958 bo podjetje nadaljevalo z vzdrževanjem vodovodnih naprav in napeljav. Zaradi boljše kontrole porabe vode bo letos montiralo vsem večjem odjemalcem primerne števce. Predvidevamo, da se bo povečal bruto produkt tega komunalnega podjetja za približno 3 %, dočim bi narodni dohodek ostal na približno isti višini kot lani. Z naraščanjem prebivalstva in s potrebo razbremenitve zaposlenih žena je nujno potrebno urediti sodobno mestno pralnico in likalnico, katerima bi se lahko pridružila še kemijska čistilnica in barvamica za obleke. Ureditev te komunalne obrtne dejavnosti je v sedanjem razvoju mesta prioritetnega značaja in naj bo tudi osnovna naloga Stanovanjske skupnosti. Največje težave pri ustanavljanju novih, tako komunalnih kot tudi obrtnih delavnic, obstojajo v pomanjkanju primernih delavnic oz. lokalov. Ta problem bo mogoče rešiti le na ta način, da se bo pri vseh novih gradnjah, naj bodo to stanovanjski bloki ali poslovne stavbe, zahtevala izgradnja lokalov, kjer bo občinski ljudski odbor to smatral za potrebno. V tem primeru je možno tudi koristiti sredstva stanovanjskega sklada za izgradnjo prostorov vsaj za komunalno obrt. Privatna obrt. Privatna obrt je v zadnjih letih v nekaki stagnaciji, predvsem spričo zelo zastarele in iztrošene opreme v svojih delavnicah. Tudi za leto 1958 ne predvidevamo kakega povečanja privatne obrti, moramo pa glede ustanavljanja nujnih uslužnostnih obrti stimulativno vplivati na ta razvoj z raznimi olajšavami pri družbenih dajatvah, vsaj v začetku poslovanja. Nadalje bo potrebno vplivati na privatne obrtnike, da povečajo zaposleno delovno silo, saj je zaposleno na en obrat v privatni obrti le 1,8 delovne sile. Strokovni kader v obrti. V zvezi s predvidenim razvojem obrti je treba hkrati reševati tudi kadrovsko vprašanje. Ta problem je najbolj pereč v kovinski obrti, ker usposablja ta stroka neposredno strokovno delovno silo za industrijo in je potrebno v to stroko vključiti čim več vajencev. Tudi v drugih strokah imamo stalni problem pomanjkanja naraščaja. V zvezi z vsemi temi Potrebami je nujno povečati kapaciteto vajenske šole, oziroma zgraditi novo vajensko šolo s sodobno opremljenimi delavnicami, ki so nujno potrebne za večji dvig strokovnosti novih kadrov. 10. poglavje Ostala komunalna dejavnost Elektrifikacija. V letu 1957 je elektrifikacija podeželja, ki je v naši občini tik pred zaključno fazo, napravila velik korak naprej. Dograjen je bil daljnovod \7rhpeč— Jordanka! v daljini 1,57 km ter daljnovod do novih stanovanjskih blokov v Novem mestu. Zgrajeni sta ^ili trafo postaji v Jordankalu in pri novih blokih v 'ovem mestu. Nizkonapetostnega omrežja je bilo zgrajeno v skupni dolžini 29,6 km in to: v Dolžu 4,95 km, v Grčevju in okolici, v Novi gori, Koroški vasi in Jumi vasi 5,34 km, v Vrhu pri Ljubnem 2,15 km, v Čemšah pri Mirni peči 0,65 km, v Jordankalu 0,5 krp ter v Kamencah 1,6 km. Poleg teh del je bil po-jačan vod nizke napetosti v Zagradu v dolžini 1,95 km. Tudi v letu 1958 nameravamo nadaljevati z elektrifikacijo in vložiti v ta namen ok,rog 19 milijonov. V načrtu »Elektro podjetja« je, da se elektrificirajo vasi Groblje pri Srebrničah, Vrh pri Dolžu, Mraševo in okoliške vasi, Karteljevo z okoliškimi vasmi, Ža-loviče, Vel. in Mali Cerovec, Mihovec, G.radenje, Glo-bodol, Kodeljev hrib in Žabji vasi, Poljane in Sela pri Smolenji vasi. Ker pa bi bilo potrebno za izvedbo vseh teh del kakih 30 milijonov din, poleg običajne pomoči vaščanom pri elektrifikaciji, ne bo mogoče vseh teh del izvršiti že v letu 1958 in se bo v prvi vrsti dokončalo tista predvidena dela, pri katerih bodo ljudje nudili največ lastnih sredstev in prostovoljnega dela, da se čim bolj dvigne vrednost storjenih del. Tako bi ostalo za leto 1959 le manjše število elektri-fikacijskih novogradenj in bi bila z letom 1959 elektrifikacija podeželja v naši občini praktično zaključena. Poleg elektrifikacije podeželja pa so predvideni v letu 1958 še sledeče nujne naloge: ureditev javne razsvetljave od stavbe OLO do železniške postaje v Novem mestu, preklop omrežja v Smolenji vasi iz TP Kandija na TP Mačkovec ter pojačanje električnega omrežja v Ločni in Prečni, za kar vse bodo potrebne investicije v višini 3,8 milijona din. Vodovod. V letu 1957 so bila izvršena sledeča dela: Preložitev vodovodnih cevi na Cesti herojev v dolžini 300 m, ureditev, nadomestitev in preložitev cevi pri urejevanju Partizanske ceste v dolžini 500 m ter napeljava vodovoda do novih stanovanjskih blokov (250 m) v Novem mestu. Nadalje je bil napeljan vodovod od sejmišča do umetne osemenjevalnice s priključki na dve privatni hiši in PTT ojačevalnico. V gradnji je nov 250 m3 rezervoar na Težki vodi, ki bo služil kot zbirnik za napajanje mestnega vodovoda. Nabavljena je bila nova 30 l/sek. črpalka, tako da ima vodovod v Stopičah sedaj 4 črpalke in ni več nevarnosti pomanjkanja vode zaradi okvar na črpalkah. Po 50 letih čakanja je bil dokončno speljan vodovod za vas Stopiče v dolžini 400 m z dvema izlivkama in dve-ma hidrantoma, kar vse je bilo omogočeno z velikim prostovoljnim delom vaščanov (okrog 6000 ur). Dokončno je bilo urejeno novo zajetje pri črpalnici v Stopičah. Pri vodovodu v Š. Toplicah je bila postavljena črpalnica z manjšim rezervoarjem pri Gorenji vasi. Vodovod je bil napeljan do šole ter 150 m v vas Gorenje Toplice z delnim prostovoljnim delom. Urejeni sta bili kapnici v Bi.rčni vasi in Vel. Podljubnu ter delno položene cevi in napravljeni žlebovi za večji dotok vode v kapnico v Birčni vasi. Za nadaljnjo gradnjo vodovoda v Šmarjeških Toplicah je nabavljeno že za približno 1 milijon dinarjev cevi. Za vsa ta dela je bilo porabljeno okrog 17,4 milijona dinar- jev, vendar je vrednost del neprimerno večja zaradi prostovoljnega dela interesentov. Poleg teh del je bila pričeta gradnja vodovoda v Mačkovcu ter je bil dograjen 45 m3 rezervoar, za, kar je bilo porabljeno okrog 4 milijone dinarjev. V letu 1958 predvidevamo, da se bo nadaljevalo pri gradnji vodovoda v Šmarjeških Toplicah ter da bo vodovod napeljan do Gorenje vasi in do Dolenjih Toplic v dolžini 600 m. Za ta dela bo potrebno kaka 4 milijone dinarjev poleg prostovoljnega dela samih vaščanov. Tudi v Suhadolu in Gabrju je predvidena zamenjava že iztrošenih cevi. Izvedla se bo nova napeljava vodovoda po Šmihelski cesti ter v Žabji vasi za novo nastajajoča naselja. Izmenjale in ojačile se bodo vodovodne cevi v Žabji vasi ter od rezervoarja na Grmu do novega naselja v Kandiji. Podaljšan bo vodovod za pokopališčem v dolžini 100 m ter ojačane cevi za bolnišnico v Šmihelu. Nabavljena bo nova črpalka v Kuzarjevem kalu. Nadalje se bo nadaljevalo delo pri gradnji vodovoda Kij, za kar je bilo že porabljeno okrog 10 milijonov ter bodo predvidoma dobile vodo že v letu 1958 vasi Otočec, Luterško selo, Praproče in Grič ter gostišče Otočec. Za vsa ta dela bo potrebno približno 6 milijonov dinarjev. 11. poglavje Investicije Občinski investicijski sklad bo razpolagal v letu 1958 s sledečimi sredstvi: neizkoriščena sredstva tega sklada iz leta 1957 v višini 3,531.000 din ter sproščena sredstva sklada, ki so bila v lanskem letu blokirana v višini 9,600.000 din. Po odbitku 10 % celokupnega razpoložljivega sklada za proračun občinskega ljudskega odbora, bodo znašala vsa razpoložljiva sredstva tega sklada 11,818.000 din. S temi sredstvi bo omogočeno raznim gospodarskim organizacijam obrti, gostinstva in kmetijstva, da si bodo bodisi z direktnim posojilom, bodisi s položitvijo teh sredstev kot lastno udeležbo pri natečajih, povečali svoje obratne kapacitete in ustvarili boljše pogoje dela. 25 % sredstev investicijskega sklada pa bo dodeljenih gospodarskim organizacijam kot posojilo za njihova obratna sredstva. Tako bo n. pr. adaptiran nov obratni prostor elektrotehničnega podjetja »Ela« in opremljen s potrebnimi stroji. Prav tako bo omogočena »Tkalnici« ureditev novih poslovnih prostorov ter delno omogočena lastna udeležba na natečaju za strojno opremo Za novo osnovani obrat »Tkalnica — Pletilnica« v Mirni peči bo nabavljena strojna in ostala oprema. Nabavljena bo nadalje tiskarska in knjigovezniška oprema za podjetje »Knjigotisk«. Dograjena bo nova pekarija v Novem mestu ter nova hladilnica, ki bo kasneje služila novoproj ektirani klavnici. Osnovani bosta novi ambulanti v Mimi peči ter Šmarjeti in zgrajena npva tržnica v Novem mestu. Obnovili se bodo vinogradi v Mirni peči in v Gr če v ju itd. Vse to so le dela, pri katerih bo sodeloval s svojilni sredstvi občinski ljudski odbor bodisi kot direkten posojilodajalec ali kot dajalec sredstev za last- no udeležbo. Neprimerno več pa se bo investiralo v vse panoge gospodarstva iz drugih sredstev, bodisi investicijskih skladov, iz posojil, amortizacije ali lastnih sredstev podjetij. Tako bodo zgrajeni obratni prostori in nabavljena potrebna strojna oprema za nov obrat kovinske stroke —• Hidromontaža, kot stranski obrat matičnega podjetja iz Maribora. Dokončana bo obnova gradu Otočec, ki v letošnjem letu sicer še ne bo služil svojemu namenu — gostinstvu in turizmu, temveč je dan v uporabo štabu delovne akcije na avtocesti. Pričelo se bo z gradnjo novega oddelka tovarne zdravil »Krka« v Novem mestu, ki je za potrebna investicijska sredstva že na natečaju. V tem podjetju bodo nadalje izpopolnjeni sedanji obratni prostori ter opremljeni s potrebno strojno opremo. Podjetje »Montaža« bo dogradilo novo obratno halo in si s tem omogočilo proizvodnjo 700 lahkih dostavnih vozov letno. Hotel Metropol bo z nadzidavo sedanjih kavarniških prostorov pridobil okrog 20 novih prenočišč ter tako omilil skrajno pmanjkanje prenočišč v Novem mestu. S sredstvi trgovskih podjetij se bo pričelo graditi centralno skladišče za trgovino na površini 1800 m2 v v Novem mestu. Pri novih stanovanjskih blokih v Kandiji se bo na že zgrajenih temeljih uredila nova trgovina ter otroški vrtec za prebivalstvo novo snujoče se stanovanjske kolonije. Uredila se bo nova pralnica in čistilnica v Novem mestu, uredila kanalizacija v novih naseljih, izvajala nadaljnja elektrifikacija podeželja ter nadaljevalo z gradnjo vodovodov. Kmetijske zadruge in posestva družbenega sektorja si bodo nabavljala osnovna sredstva itd. Skupno ocenjujemo, da se bo investiralo na področju občine, brez stanovanjskih zgradb, okrog 450 milijonov din v proizvodnjo in komunalno ureditev. Občinski stanovanjski sklad. Občinski ljudski odbor bo v letu 1958 razpolagal po odbitku 25 % blokiranega dela, skupno s 95,178.000 dinarji stanovanjskega sklada. Ta sklad bo uporabljen prvenstveno za dograditev drugega 24 stanovanjskega bloka in zgraditev tretjega, istotako 24 stanovanjskega bloka. Preostala sredstva pa bodo dana kot posojilo za gradnjo stanovanjskih hiš gospodarskim organizacijam ter delavcem in uslužbencem za gradnjo lastnih stanovanjskih hiš. Ker .bodo v tem letu dokončana dva 24-stano*-vanjska bloka, ki jih gradi občina, nadalje trije blo^ ki, ki jih gradi JLA ter stanovanjska hiša SGP »Pionir«, računamo, da se bo skupno z dograditvijo številnih privatnih stanovaj povečal stanovanjski fond Novega mesta za 130 do 150 stanovanj, kar bo delno omililo stanovanjsko stisko v Novem mestu. II. DEL Ekonomski ukrepi in izvršitev družbenega plana občine Novo mesto za leto 1958. Da se doseže gospodarski razvoj, predviden s tem družbenim planom in z ekonomskimi ukrepi zveznega, republiškega in okrajnega družbenega plana za leto 1958, predpisuje občinski ljudski odbor Novo mesto sledeče ekonomske ukrepe: 12. po g 1 a v j e Dopolnilni proračunski prispevek V smislu člena 12 Zakona o proračunskem prispevku iz osebnega dohodka delavcev (Uradni list FLRJ št. 52/57) predpisuje občinski ljudski odbor Novo mesto dopolnilni proračunski prispevek v višini 10 % proračunskega prispevka. Ta prispevek plačujejo podjetja oziroma zavodi sledečih gospodarskih panog in dejavnosti: industrije, gozdarstva, gradbeništva, prometa, trgovine in obrtnih obratov, ki ne izpolnjujejo pogojev za pavšalno odmero, podjetja za intelektualne usluge ter denarni zavodi (banke, zavarovalnice itd.). Neglede na določbe prejšnjega odstavka se opro-ste plačevanja dopolnilnega proračunskega prispevka sledeče gospodarske organizacije: Trgovsko podjetje »Prehrana« Novo mesto, Trgovsko podjetje Šmarjeta, Trgovsko podjetje Mirna peč, Trgovsko podjetje »Sadu je« Novo mesto ter »Komisijska trgovina« Novo mesto. 13. po gl a v j e Prispevek iz dohodka komunalnih gospodarskih organizacij. Komunalne gospodarske organizacije plačujejo prispevek iz dohodka po Zakonu o prispevku iz dohodka gospodarskih organizacij. Neglede na določbe prvega odstavka pa se v letu 1958 Mlekarna Novo mesto oprosti plačevanja prispevka iz dohodka. Prispevek iz dohodka komunalnih gospodarskih organizacij pripada v celoti občini in se deli na proračun občine, 70 %, in na občinski investicijski sklad, 30 %. 14. poglavje Občinska doklada na dohodek od kmetijstva, obrti, samostojnih poklicev in premoženja. V letu 1958 se predpiše občinska doklada na kmečko dohodnino in dohodnino ostalih poklicev in premoženja. Višina občinske doklade na dohodek od kmetijstva se določi s posebnim odlokom. Dohodke od občinske doklade na dohodek od kmetijstva v višini do 4 % katastrskega dohodka se deli po določilih zveznega družbenega plana za leto 1958, znesek nad 4 % katastrskega dohodka pa se steka v celoti v občinski proračun. Stopnja občinske doklade na dohodek od obrti, samostojnih poklicev in premoženja je proporcionalna in se odmerja od ugotovljene davčne osnove. Za leto 1958 znaša stopnja občinske doklade na dohodek od obrti, samostojnih poklicev in premoženja 7 % od ugotovljene davčne osnove. Ta dohodek se steka v celoti v občinski proračun. 15. poglavje Obresti od sklada osnovnih in sklada obratnih sredstev. 1 V letu 1958 plačujejo komunalna podjetja in obrti obresti od sklada obratnih sredstev in obresti od sklada osnovnih sredstev po sledečih stopnjah: po stopnji 6 % : Pekarija Novo mesto, po stopnji 2 %: ostala komunalna podjetja in obrti. Neglede na določbe prejšnjih odstavkov se oprostita plačevanja obresti od sklada osnovnih sredstev Vodovod Novo mesto in Mlekarna Novo mesto. 2 Splošne kmetijske zadruge plačujejo v letu 1958 obresti od sklada osnovnih sredstev po enotni obrestni meri 3 %. Te obresti gredo v sklad osnovnih sredstev splošno kmetijske zadruge, ki jih plačuje. 3 Gostinska podjetja, trgovska podjetja in trgovine, ki pretečno trgujejo z živili, ter obrtna podjetja in delavnice, ki pretežno opravljajo storitve pa ne izpolnjujejo pogojev za pavšalno odmero, plačujejo obresti od sklada osnovnih sredstev po obrestni meri 6 %. Te obresti gredo v celoti v občinski investicijski sklad. 16. poglavje Delitev prispevka iz dohodka kmetijskih organizacij Kmetijske organizacije in splošne kmetijske zadruge plačujejo v občinski investicijski sklad 40 % prispevka iz dohodka, ki se obračunava po zakonu o prispevku iz dohodka gospodarskih organizacij. 17. poglavje Amortizacija 1 Opekarna Prečna plačuje v letu 1958 70 % polne amortizacije, ki jo predpisujejo veljavni predpisi. 2 V letu 1958 plačujejo zmanjšano amortizacijo za gradbene objekte sledeče gospodarske organizacije: Gostinska podjetja za 50 %. Trgovska podjetja in trgovine na drobno, ki trgujejo pretežno z živili, za 30 %. Mlin Mačkovec za 70 %. 18. poglavje Uporaba investicijskih sredstev za proračun V smislu 1. razdelka XIX. poglavja zveznega družbenega plana za leto 1958 se določi, da se uporabi 10 % prostih sredstev investicijskega sklada, ki se smejo uporabljati v letu 1958, kot proračunski dohodek brez obveznosti vrnitve. 19. poglavje SKLADI 1 V občinski investicijski sklad se stekajo v letu 1958 sledeča sredstva: — 42 % doklad na kmečko dohodnino do 4 %; — del ženil j arine; — 45 %taks na živinske potne liste, na priprave za proizvodnjo ter na hibridne vinograde; — del prispevka za splošne družbene potrebe od gospodarskih organizacij; — 40 % prispevka za splošno družbene potrebe od pavšalistov; — obresti na osnovna sredstva gostinstva in del trgovine. Razpoložljiva sredstva občinskega investicijskega sklada v letu 1958 se bodo uporabila najmanj 25 % za investicijske kredite za obratna sredstva, ostalo pa za investicijske kredite za osnovna sredstva v kmetijstvu in obrti. 2 V občinski stanovanjski sklad se stekajo v letu 1958 sledeča sredstva: — del prispevka iz gospodarstva; — 90 % prispevka izven presežka dela in proračunov; — 90 % prispevka od pokojnin; — 90 % prispevka od proračunskih ustanov; — dohodki od najemnin in prodaje zgradb SLP. V letu 1958 razpoložljiva sredstva občinskega investicijskega sklada se bodo uporabila za zidanje stanovanjskih hiš, vključno s potrebnimi komunalnimi napravami (elektrifikacija, kanalizacija, vodovod itd.). 3 V občinski cestni sklad se stekajo v letu 1958 sledeča sredstva: — 30 % taks na vprežna vozila; — del prometnega davka privatnikov. Namenska uporaba teh sredstev se določi v proračunu dohodkov in izdatkov občinskega cestnega sklada, ki je sestavni del občinskega proračuna. 20. poglavje Proračunska sredstva in sredstva skladov občine Novo mesto. 1 Občinski ljudski odbor Novo mesto bo v letu 1958 razpolagal s skupnimi sredstvi za finansiranje proračunskih izdatkov v višini 248,124.000 dinarjev. Sredstva se stekajo iz sledečih virov: V 000 din — del dohodnine od kmetijstva 42.750 — 58 % doklad na kmečko dohodnino do \% 5.510 — doklade na kmečko dohodnino nad 4 % 15.300 — dohodnina ostalih poklicev in premoženja 16.100 — doklade na dohodnino ostalih poklicev 2.120 — prometni davek privatnikov 7.900 — prometni davek od vina in žganja 1.800 — občinski prometni davek 16.000 — davek na maloprodajo 24.750 — razni proračunski dohodki 4.000 — proračunski prispevek od plač in gospodarskih organizacij 63.416 — proračunski prispevek od plač pavšalistov 8.000 — proračunski prispevek od plač izven gospodarstva 22.865 — zemljarina 3.300 — občinske takse 3.000 — občinske doklade na prispevek od osebnih dohodkov 10.000 — 10 % investicijskega sklada 1957 1.313 Skupaj 248.124 Z Sredstva za finansiranje proračunskih izdatkov se bodo uporabila v naslednje namene: V 000 din — prosveta in kultura 113.133 —• socialno varstvo 13.000 — zdravstvena zaščita 18.000 — državna uprava 48.846 — komunalna dejavnost 12.000 — dotacije 20.835 od tega: fin. samost, zavodom 13.900 proračunskim skladom 3.000 družbenim organizacijam in društvom 3.935 — obveze in jamstva 7.500 — proračunska rezerva in obveznosti 14.810 Skupaj 248.124 3 Razpoložljiva sredstva občinskih skladov v le- tu 1958 bodo znašala: V 1 O o o — občinski investicijski sklad 11.818 — občinski stanovanjski sklad 95.178 — občinski cestni sklad 1.520 Skupaj 108.516 21. poglavje Ta družbeni plan velja od dneva objave v »Uradnem vestniku okraja Novo mesto«, uporablja pa je od 1. januarja 1958 dalje. Štev. 01-451/2-58 Novo mesto, maja 1958. Predsednik ObLO: Maks Vale 1. r. 205. Na podlagi 1. točke 10. člena statuta občine Semič je občinski ljudski odbor Semič na seji občinskega zbora in zbora proizvajalcev dne 27. aprila 1958 sprejel ODLOK o družbenem planu občine Semič za leto 1958 I. DEL Dosedanji razvoj gospodarstva in smernice za leto 1958. 1. pogla v j e Družbeni proizvod in narodni dohodek Dosezanje družbenega proizvoda v zadnjih letih, ob primerjanju s predvidenim družbenim proizvodom za leto 1957, nam pokaže, razdeljeno po gospodarskih panogah, sledeča tabela: V 000 din Družbeni proizvod Indeks Panega gospodarstva Realizacija Plan 1957 1958 1958 1956 1957 1958 1956 1956 1957 Industrija 50.362 47.000 47.211 93 94 101 Kmetijstvo 14.420 11.216 12.385 85 86 112 Gozdarstvo 28.590 29.045 36.616 102 128 126 Trgovina ,2.710 2.830 4.368 105 159 152 Obrt 6.738 8.560 9.900 112 130 115 KZ 15.587 16.690 19.645 107 126 118 Družb, sektor 119.307 116.341 130.125 98 109 112 Kmetijstvo 99.335 96.697 110.829 97 110 113 Gostinstvo 1.500 1.563 1.600 104 103 102 Obrt 4.000 4.000 3.800 100 95 95 Priv. sektor 104.835 102.260 116.229 97 110 113 Gospodarstvo skupaj 224.142 218.601 246.354 97 109 113 Kot je iz tabele razvidno, predvidevamo v vseh gospodarskih panogah povečanje družbenega proizvoda, razen v privatni obrti. Ta izpad pa bo nadomestila povečana dejavnost v družbenih obrtnih obratih. Za leto 1958 predvidevamo dvig narodnega dohodka za 10 % proti letu 1956 in za 12 % proti letu 1957. Po posameznih gospodarskih panogah nam pokaže nihanje narodnega dohodka v zadnjih letih sledeča tabela: V 000 din Narodni dohodek Indeks Panoge gospodarstvo Realizacija 1956 °957 Plan 1958 1957 1956 1958 1956 1958 1957 Industrija 47.813 43.700 45.366 91 95 104 Kmetijstvo 7.030 8.1*15 8.225 115 117 102 Gozdarstvo 23.840 24.210 30.562 101 126 124 Trgovina 2.690 2.782 4.342 103 161 155 Obrt 7.208 8.190 9.496 113 131 116 KZ 14.806 15.910 18.721 107 126 118 Družb, sektor 103.387 102.907 116.712 99 98 113 Kmetijstvo 75.940 74.363 82.901 98 109 111 Gostinstvo 1.476 1.535 1.570 104 106 102 Obrt 3.900 3.900 3.500 100 90 90 Dri vatni sektor 81.316 79.798 87.971 98 108 110 Gosp. razvoj 184.703 182.705 204.683 99 110 112 Najvišje odstopanje, tako realizacije 1957 kot pla-113 za leto 1958, od realizacije v letu 1956 opažamo v industriji in kmetijski panogi. V industriji je edini obrat Telekomunikacij e, ki je odvisen v svoji proizvodnji od celotnega plana za celotno podjetje ter mora vso svojo proizvodnjo prilagoditi temu planu. V kmetijstvu pa predvidevamo tudi v tekočem planskem letu le povprečno letino, kot lani. Po posameznih gospodarskih panogah predvidevamo sledeči razvoj 2. poglavje Industrija Telekomunikacije Semič. Kot že omenjeno, je to edini industrijski obrat v občini, ki sam ustvari 24 % celotnega narodnega dohodka. V letu 1957 je podjetje proizvedlo 12,85 ton skupne proizvodnje raznih sestavnih delov telekomunikacijskih naprav, oziroma 10,59 ton blagovne proizvodnje. V letu 1958 pa predvidevamo, oziroma ima podjetje določeno po centralnem planu, da proizvede 16,79 ton skupne, odnosno 14,10 ton blagovne proizvodnje, v skupni vrednosti 132 milijonov. 3. poglavje Kmetijstvo v letu 1957 Kmetijska prozivodhja se je v bruto vrednosti povečala v letu 1957 za 41 %, zaradi dobrih pridelkov predvsem žita in grozdja, 'Majska katastrofa je preprečila rekordno letino. Izpad v bruto proizvodnji ugotavljamo samo pri industrijskih rastlinah zaradi zmanjšanja površin, in pri sadju zaradi majskih vremenskih nezgod. Bruto vrednost kmetijske proizvodnje je znašala v letu 1957 (cene 1956) kot sledi: vrsta 1956 1957 V 000 din 1957 1956 žita 22.446 25.719 114 industrijske rastline 186 78 41 vrtnine 15.871 18.364 115 krmne rastline 14.455 15.359 106 seno 23.766 24.717 102 sadje 4.689 2.948 62 grozdje 22.995 84.225 366 živinoreja 68.832 73.346 106 skupaj 173.240 244.756 141 Za dosego teh pridelkov je bilo potrebno da so KZ vložile precejšnja sredstva in količine reprodukcijskega materiala. Uporaba umetnih gnojil je bila v zadnjih letih takale: 1955 202 toni, 1956 294 ton, 1957 286 ton. Uporaba kvalitetnega semena pa je še vedno pičla, čeprav bi morala predstavljati redna zamenjava semen na tem področju zelo važen agrotehnični ukrep. Živinoreja Živinorejska proizvodnja nam izkazuje sicer vrednosti bruto prirastek, stalež živine pa je občutno pa- del in sicer za 279 glav. Ta padec se je odrazil tudi na vrednostni proizvodnji živinoreje v letu 1958. Povprečni prirastek za govedo znaša 69 kg in je pod okrajnim povprečjem. Povprečna molznost je 1.300 kg mleka in ni zadovoljiva. Tudi tu se odraža pomanjkanje kvalitetne krme, ki bi jo najlaže izboljšali z uvedbo silažne koruze. Sadjarstvo in vinogradništvo Sadjarska proizvodnja ni bila normalna ampak nekoliko izpod povprečja. Sadovnjakov se ni obnavljalo, čeprav zahtevajo precejšnje arondacije površine zatravitev in dodatno k temu še saditev sadnega drevja. Zaščita sadnega drevja se ni izvajala dovolj natančno in bo v bodoče potrebna kontrola in organizacija v okviru KZ, ki bo zajela vse sadno drevje, poslužujoč se zakonitih pravic. Vrednost bruto sadjarske proizvodnje se je 1957 v primeru z letom 1956 znižala za 62 %, vrednost vinogradniške proizvodnje pa se je zaradi rekordne letine povečala za 366 %. Prirastek jabolk je znašal 14,3, češpelj 4, češenj 22 in orehov 4,9 po drevesu, pridelek grozdja žlahtne trte 65,4 in grozdja samorodnic 58,3 q. Elementarna nezgoda v maju je prizadela samo manjšo površino vinogradov ter je zaradi tega bila tudi dosežena prav dobra letina. Načrtne obnove vinogradov in sadovnjakov v tem letu ni bilo. Kmetijske zadruge niso popolnoma ničesar pokrenile, da bi izvajale zimsko škropljenje, sadnega drevja. Poškropljeno je bilo samo 1970 dreves z uporabo 177 kg škropiva. Število sadnega drevja je okrog 15.000. Zadruge. razpolagajo |z zadostnim številom škropilnic, ker so na območju občine dve motorni in dve prevozni škropilnici. Okužba po ameriškem kaparju, še bolj pa po češpljevem kaparju je zelo razširjena in že nastaja občutna škoda zaradi sušenja sadnega drevja. Tržnost kmetijskih pridelkov Odkup kmetijskih pridelkov in proizvodov preko kmetijskih zadrug je Občutno narasel in so tržni presežki dobro zajeti. Tržni presežki so predvsem živina in živinorejski proizvodi ter sadje pri dobri letini. Odkup je bil sledeč: 1956 1957 Indeks 1956/1957 Govedo — q 1.057 2.265 215 teleta — q 92 225 245 prašiči 468 335 72 jajca 21.300 8.030 37 mleko hi 200.000 195.000 97 krompir — q 108 73 67 jabolka — q 584 — — Iz pokazateljev je razvidno, da je narastel odkup goveje živine, medtem ko je odkup prašičev in krompirja padel. Kmetijsko posestvo — obrat Črmošnjice — KGP Novo mesto, je v zadnjem letu uspešno poslovalo. Pridelki so se dvignili, mlečnost je znatno porastla, od 1800 na 2340 litrov po kravi. V letu 1957 so bili doseženi sledeči pridelki na ha: ječmen 23 q oves 21,5 q detelja 98 q silosna koruza 512 q pesa 505 q korenje 428 q krompir 208 q Pri pridelku sena v letu 1957 v povprečju ni bil zabeležen večji dvig zaradi velike suše, ki je trajala od začetka maja do začetka julija. Razvoj kmetijstva v letu 1958 V občini Semič je treba povišati tako proizvodnjo, ki omogoča ,z ozirom na dane pogoje maksimalni izkoristek zemljišča. Perspektivno naj bo to živinoreja in, delno, sadjarstvo. Živini je treba ustvariti krmno osnovo, zato je to v planu tudi posebej poudarjeno. Na podlagi petletnega programa bo kmetijska proizvodnja v letu 1958 takale (bruto dohodek); vrsta 1956 1957 1958 57/56 58/56 58/57 žita 22.446 25.719 32.067 114 143 125 ind. rastline 186 78 137 41 43 175 vrtnine 15.871 18.364 23.368 115 141 133 krm. rastline 14.455 15.359 16.961 106 117 110 seno 23.776 24.717 26.974 102 112 109 sadje 4.689 2.948 4.233 62 90 143 grozdje 22.995 84.224 53.010 366 230 63 živinoreja 68.832 73.346 77.705 106 113 106 skupaj 173.250 244.755 235.555 141,28 135 99 Vrednost bruto proizvodnje bo nekoliko padla, ker v vinogradništvu ne pričakujemo takšne letine kot v letu 1957, vse ostale panoge pa bodo znatno napredovale. Poljedelstvo V poljedelstvu je treba predvsem skrbeti za setev krmnih rastlin, predvsem silozne koruze in (v perspektivi) zdravilna zelišča. Predvideni pridelki njivskih posevkov v q/ha so: leto 1957 leto 1958 1958/57 pšenica 12,2 12,7 104 ječmen 11 11,2 102 koruza 14,5 18 131 krompir 98,3 129 131 detelja 39,2 41,3 105 silažna koruza 182 326 179 strnišna koruza — 180 travniki 26 29,2 112 Proizvodnjo moramo povečati predvsem na površinah, ki bedo zajete v kooperaciji; tozadevno nalaga plan sledeče zadolžitve za leto 1958: Posevek 1956 I KZ Semič KZ Črešnje £ ■X ti pšenica 11,3 24,2 33 17 7 9 ječmen 11,5 22,1 20 10 5 5 koruza 12,5 41 30 14 7 9 krompir 91,2 204 30 14 7 9 trav. detelja 41,9 54,1 35 17 8 10 koruza sil. 226,9 326 6 3 1 2 strn. koruza — 180 10 5 2 3 travniki 25,7 44,3 90 40 20 30 254 120 57 77 Te pridelke bomo dosegli z močno uporabo gnojil in kvalitetnih semen. Mehanizacije zaenkrat na tem sektorju še ne bomo uporabljali, ker nam ekonomska cena ene traktorske ure preveč bremeni proizvodnjo in ni na tem sektorju konkurenčna vpregi. Za proizvodnjo v kooperaciji in ostalo so potrebna gnojila: r s v S c tS •fr š s ti J i pšenica 264 136 56 72 ječmen 140 70 35 35 koruza 280 130 66 84 krompir 210 98 49 63 trav. detelje 173 85 40 50 silos, koruza 36 18 6 12 strnišč. korenje 50 25 10 15 travniki 450 200 100 150 Skupaj 1605 762 362 481 Za ostalo nepogodbeno proizvodnjo je potrebno še 758 q gnojil. Uporaba semen znaša po po edinih kulturah kot sledi: 1 i j i | 3 3 ti ■3 pšenica 53 22 22 9 ječmen 32 13 13 6 koruza 12 5 5 2 krompir 750 300 300 150 trav. detelje 4 1,5 1,5 1 koruza sil. 12 5 5 2 To so vsa semena iz potrjenih posevkov. Za setev je uporabljati pšenico salto, vergilko, ječmen paragis rani, oves flemingstron, koruzo wi-skonsin 355 A, krompir merkur. Za povečanje pridelka je važno, da se bo uporabljalo samo seme naj višje dosegljive vzgojne stopnje. Za pridelovanje silosne koruze se lahko uporablja ludi wiskonsine višjih številk. Mehanizacija: Večjo mehanizacijo na območju občine ne bo mogoče uvajati, razen na kmetijskem obratu Črmošnji-ce. Kmetijski obrat v Črmošnjicah bio iz sredstev družbenega investicijskega sklada nabavil traktor ferguson 35 z ustreznimi priključki in dve ročni motorni kosilnici. Kmetijska zadruga Semič bo nabavila opremo za mlekarno, čistilec za žito (trier) ter ročne prašilce in škropilnice. V glavnem ta mehanizacija bistveno še ne bo vplivala na spremembo odnosov na vasi; konfiguracija terena nam onemogoča večje investicije v stroje. Živinoreja 1958. živinorejska proizvodnja v letu 1958 se bo povečala na 6 % proti letu 1957. Plan proizvodnje po količini in vrednosti v letu 1957-1958 je takle: Količina Vrednost v 000 InrloU Proizaod Enota 1957 1958 Cona 1957 1958 58/57 govedo q 1136 1266 114 12950 14432 111 teleta q 260 130 145 3770 1885 50 mleko konz. hi 6840 7800 20 13680 15600 106 perutnina q 90 103 200 1800 2060 114 jajca 000 kom. 441 448 11 4851 4928 101 prašiči dom. zak. q 1590 1590 160 25440 25440 100 prodaja q 650 800 167 10855 13360 123 . 73346 77705 106 Živinorejska proizvodnja se bo povečala zaradi količinskega in kakovostnega povečanja krmne' osnove in zaradi uvajanja ukrepov za povečanje 'proizvodnosti živine. Naravni in ekonomski pogoji narekujejo sledečo proizvodno usmeritev (rajonizacijo): a) prevladovala -bo reja goveda ( v kombiniranem in mesnem tipu) ,za proizvodnjo mesa z izjemo neposredne okolice semiške mlekarne in posestva Črmoš-njice; b) rejo goveda bo spremljalo pitanje mesnatih prašičev. V skladu z rajonizacijo se bo na področju občine vršilo osemenjevanje z domačimi in uvoženimi biki. Povečanje živinarejske proizvodnje bo možno doseči s povečanjem pridelka krme po količini in kakovosti. Pridelek na travnikih in senožetih ter pašnikih se bo povečal za 10 %. S povečanim gnojenjem, uvajanjem zgodnje košnje, z boljšim konzerviranjem (siliranjem) in urejanjem pašnikov se bo povečala kakovost pridelka. Začelo se bo razmerjevanje kmetijskih in gozdnih površin na področju Črmošnjic. Za ureditev pašnikov na Kmetijskem obratu Črmošnjice bodo izdelani ureditveni načrti. Kmetijske zadruge bodo morale v večji meri nastopati kot organizator blagovne proizvodnje, posebno kar zadeva proizvodnjo pitane živine in vzrejo ter prodajo mesnatih prašičev. 1. Številčno stanje živine: leto 1955 1956 1957 1958 indeks konji 277 297 298 282 58/57 94 govedo od tega: 1985 2115 2024 1745 86 krave 749 750 760 780 102 prašiči od tega: 1644 1480 1424 1820 128 plemenske svinje 50 70 85 60 70 perutnina 5786 6250 6000 5900 98 2. Prirastek in prireja pri govedu: prirastek Prirastek q Leto kg/ glav skupaj govedo teleta Plodnost krav % Prireja telet 1956 69 1459 — ■ — 66 495 1957 69 1396 1136 260 67 509 1958 80 1396 1266 130 67 502 indeks 58/57 155 110 111 50 100 98 Z večjim in boljšim pridelkom krme so dane možnosti za povečanje staleža živine. Rrav tako se bo povečal prirastek na glavo goveda. Z delom veterinarske službe in uvedbo osemenjevanja se bosta zboljšala molznost krav in prireja telet, zlasti v naslednjih letih. Letos je potrebno nadomestiti izpad proizvodnje zaradi zmanjšanja živine v preteklem letu. 3. Proizvodnja mleka: Število krav Molznost Proizvodnja mleka hi leto kg ostali skupaj na kravo skupaj za konzum za prod. 58/57 118 99 102 104 106 114 90 1956 113 637 750 1250 9380 — — 1957 125 635 760 1300 9880 6840 3040 1958 indeks 148 632 780 1350 10530 7800 2730 Proizvodnja mleka bo osredotočena v neposredni okolici Semiča (mlekarna) in v črmošnjicah (mlekarski rajon novomeške mlekarne). 4. Prašiči — prirastek: <| I ” zakol q si 5 1 ji 1 T§ 1956 662 1950 350 1957 ■ — 1950 650 1958 — 1950 800 indeks 58/57 — 100 123 V prašičereji je treba zvečati stalež plemenskih svinj in njihovo rodnost. Proizvodnja in odkup mesnatih prašičev bosta organizirana preko KZ. 5. Perutninarstvo — proizvodnja: 3 ji S 1 ■1 1957 6000 90 4800 441 1958 5900 103 4720 448 indeks 58/57 98 114 98 101,5 Nesnost kokoši se bo povečala na 95 jajc, prirastek pa na 1,7 kg na popisno glavo. 6. V obsegu organizirane blagovne proizvodnje za domači trg in izvoz bodo KZ prevzele sledeče naloge: KZ Prašiči q Semič 200 Črešnjevec 100___ Skupaj 300 V ta namen bodlo kmetijske zadruge sklepale pogodbe s proizvajalci in odkupnimi podjetji oziroma s predelovalno industrijo. 7. Pregled investicij. Kmetijske zadruge predvidevajo dograditev zadružnega doma na Štrekljevcu (potrebno 1,000.000 kredita) in na Črešnjevcu (1,200.000 lastnih sredstev in 4,000.000 kredita), postavitev začasnega skladiščai v Semiču, oprema mlekarne v Semiču s posnemal-nikom, nabava kamiona, trierja, ročnih prašilcev in škropilnic ter gradnjo gnojničnih jam, v skupnem znesku 5,000.000 din. Sredstva za to so zagotovljena v skladih KZ Semič. Kmetijski obrat Črmošnjice predvideva iz sredstev družbenega investicijskega sklada nabavo traktorja ferguson 35, z ustreznimi priključki in dveh ročnih motornih kosilnic BCS, v skupnem znesku 6,600.000 din, melioracijo 100 ha košenic v znesku okrog 300.000 din. Za zadnji dve investiciji so zagotovljena lastna siredstva in dotacija zbornice za kmetijstvo in gozdarstvo LRS. Sadjarstvo in vinogradništvo v letu 1958. Povečanje sadjarske proizvodnje proti letu 1957 znaša 43 %, medtem ko izkazuje vinogradniška proizvodnja zmanjšanje za 64 % vrednosti lanskoletne proizvodnje. Predvidevajo se sledeči pridelki: jabolka 18 kg, hruške 16 kg, češplje 6 kg, orehi 12 kg po drevesu, pridelke žlahtnega grozdja 40 q in samorodnice 54 q. Obnove sadovnjakov in vinogradov v letu 1958 ne bo. Za obnovo v letu 1959 se že pripravlja 4 ha strnjeni kompleks, ki bo obnovljen na terasah. Obnova sadovnjakov bo znašala 20 ha češpelj in 6 ha višenj. Za obnovo pride v poštev, z ozirom na zahtevo po večjih strnjenih nasadih zemljišč, last SLP na Krupi. Investicijski program za obnovo vinograda je že izdelan in tudi potrjen. Z ozirom na ugodne pogoje je treba vso primerno površino za sadjerejstvo usmeriti predvsem na pridelovanje koščičarjev in, v dobrih legah, za hruške. Sadovnjaki so zelo zanemarjeni, kot n. pr. češplje, in zato bodo kmetijske zadruge v letošnji jeseni organizirale asanacije sadovnjakov po številu 15 % sadnega drevja. To sadno drevje bo pognojeno s hlevskim gnojem in gnojili, očiščeno in poškropljeno. Proti onim lastnikom sadnega drevja, ki dela ne bodo izvršili, bo potrebno ukrepati po predpisih zakona o racionalnem izkoriščanju kmetijskih zemljišč. Občinski ljudski odbor bo izdal odredbo o skupnem zatiranju bolezni in škodljivcev, ki jo bo izvajal s pomočjo ekip kmetijskih zadrug. Kmetijske investicije. Investicije v kmetijske namene so bile v letu 1957 neznatne. Iz sredstev občinskega investicijskega sklada je bilo dano 600.000 din za ureditev gnojišč. Večja investicijska sredstva so bila vložena pri Kmetijskem posestvu Črmošnjice in sicer za gradnjo stanovanjske zgradbe, za gradnjo senika, nabavo tehtnice terlza nabavo opreme. Skupni znesek, ki je bil investiran na kmetijskem posestvu, znaša 4,866.200 din. V letu 1958 bodo vložena sredstva za pripravo obnove 4 ha vinogradov. Skupna potreba po investicijskih sredstvih je znašala: obnova 4 ha vinogradov 3,200.000 din. Potrebna sredstva v .znesku okrog 800.000 din za dela v letu 1958 bodo zagotovljena s kreditom ZNP. Za deto 1959 bo potrebno zagotoviti v občinskem proračunu in pri ZHP še okrog 2,400.000 din za dokončno ureditev tega nasada. Investicije na kmetijskem obratu Črmošnjice za dograditev stanovanjske hiše, za čiščenje košenic, za adaptacijo hleva na Planini, za senik v Črmošnjicah, za nabavo traktorja z vsemi priključki ter za nabavo dveh motornih kosilnic. Skupna investicijska sredstva znašajo 12,020.000 din. Načrtnih obnov v sadovnjaku v letu 1958 ni predvidenih. Občinski investicijski sklad v letu 1957 je bil v višini 600.000 din uporabljen za dodelitev kredita za gradnjo gnojišč. Predlaga se, da občinski ljudski odbor združi v sporazumu z lastniki skladov lokalna investicijska sredstva zaradi omogočitve pologa soudeležbe za večje investicijske kredite iz republiških in zveznih natečajev. Kadri. Za potrebe upravne službe, ki bi morala tudi posegati v proizvodnjo, uporabljajoč zakon o racionalnem izkoriščanju zemljišč za potrebe KZ, 'so potrebni sposobni organizatorji in strokovnjaki, ki bodo lahko razvijali kooperacijo v korist KZ in dobrih zadružnikov. Potreba po kadrih v letu 1958 znaša: 5 tehnikov in 3 organizatorje proizvodnje. Razporeditev kadra: KZ Semič 1 tehnik in 1 organizator, KZ Črešnjevec 1 tehnik in 1 organizator, KZ Štrekljevec 1 tehnik in 1 organizator, Kmetijski obrat Črmošnjice 2 tehnika. 4. poglavje Gozdarstvo Celotna površina privatnih in zadružnih gozdov ter gozdov SLP na območju občine znaša 8.251 ha. Poleg tega je na območju občine še 2.995 ha gozdnatih pašnikov, ki so bolj ali manj poraščeni z gozdnim drevjem. V privatnih in zadružnih gozdovih se bo po planu za leto 1958 posekalo za domačo porabo 1050 m3 iglavcev in 2400 m3 listavcev. Za prodajo se bo po planu posekalo 400 m3 iglavcev in 4500 m3 listavcev. Skupaj bo po planu posekanih v privatnih in zadružnih gozdovih 8.300 m3 lesne mase, kar pomeni, da se letno poseka okrog 4 m3 na ha gozdne površine, kar je precej nad povprečnim letnim prirastkom. Občinski plan sečnje v privatnih in zadružnih gozdovih je razdeljen po kmetijskih zadrugah takole: za domačo uporabo za prodajo KZ listavcev iglavcev listavcev iglavcev Semič 1200 560 2800 190 Štrekljevec 400 100 700 40 Črešnjevec 400 150 600 40 Gozdovi splošnega ljudskega premoženja, ki jih uporablja gozdni obrat Črnomelj, obsegajo 1443 ha površine. Plan poseka za leto 1958 ima ta obrat 1194 m3 lesne mase (neto) in 83 ton oglja. Gozdni obrat Črmošnjice, ki upravlja površino 3960 ha, ima plan poseka 7375 m3 lesne mase. Skupaj se bo planu za leto 1958 posekalo v gozdovih SLP na območju občine 9.000 neto lesne mase. V tej količini ni zajeta lesna masa za maloprodajo, ki znaša za gozdni obrat Črnomelj 360 m3 in za gozdni obrat Črmošnjice 630 m3, tako da je planirano v gozdovih SLP na celotnem območju občine v letu 1958 poseka 9990 m3 neto lesne mase, to je okrog 2 m3 na ha. V smislu okrajnega družbenega plana, se sečnja v gozdovih SLP postopoma zmanjšuje, tako da bi bil v letu 1961 posek enak prirastku. Pozneje pa bi začeli postopoma posek zmanjševati zaradi povečanja normalne lesne mase. Gozdno gojitvena dela in popravila gozdnih poti ter novogradnje. Po planu gozdno gojitvenih del in popravil gozdnih potov OG LPZ Novo mesto je planirano za ta dela 1,400.000 din, kar je očitno premalo za dela v gozdovih na območju občine. Potrebno bi bilo popraviti še nekatera gozdna pota, ki pa v planu niso zajeta. Za gozdove SLP ima gozdni obrat Črnomelj v načrtu 12,5 km gradnje ceste, 12 km popravila gozdnih potov in 4,5 km gozdnih stez. Gozdni obrat Črmošnjice nima planiranih novogradenj, ima pa planirano za popravila 30 km cest, 20 km gozdnih potov in 18 km gozdnih stez. Sredstva za ta dela imajo gozdni obrati zagotovljena. Gozdne drevesnice. V občini obstojata dve drevesnici za privatne gozdove in sicer ena na Blatniku in druga v Nestoplji vasi, s kapaciteto preko 100.000 gozdnih sadik. Gozdni obrat Črnomelj ima na našem območju eno gozdno drevesnico v Stranski vasi, gozdni obrat v Črmošnjicah pa eno drevesnico v Črmošnjicah, vendar te drevesnice krijejo samo del potreb za pogozdovanje gozdov SLP. Pogozdovanje. Plan pogozdovanja za gozdove SLP ima gozdni obrat Črmošnjice '8 ha, za katere potrebuje 42.000 sadik. Gozdni obrat Črmošnjice pa ima v planu za pogozdovanje 0,5 ha, za katere potrebuje 2.000 sadik. Za izpolnjevanje ima planirano gozdni obrat Črnomelj na 2 ha 6500 sadik. Poleg tega pa so planirane večje površine v gozdovih SLP za podsetev z jelkami in jelkovnim semenom in priprave tal za naravno zasemenitev, nabiranje večje količine gozdnega semena jelke in kostanja. Osnovna naloga gozdarstva v letu 1958 bo skrb za dvig lesne zaloge, to je zniževanja poseka v nedržavnem sektorju in v zvezi s tem dviga prirastka po ha. V gozdovih je treba zagotoviti strokovno gospodarjenje. Potrebno bi bilo, da se na območju občine izvrši razmejitev med gozdnimi in kmetijskimi površinami, ker je ravno na tem področju precejšnja površina zemljišč, ki ni opredeljena. Večina so to abso-, lutno gozdna zemljišča, katera je drobno kmečko gospodarstvo pri nizki proizvodnji in ceneni delovni sili umetno vzdrževalo. V vojnem in povojnem času so bile te površine zapuščene in so se naglo narastle z gozdnim drevjem ali grmovjem, ponekod z nevrednimi drevesnimi vrstami, ki pa služi za nekakšno predkulturo. Konkretno imamo večje površine zapuščenih pašnikov oziroma travnikov bivših Kočevarjev, ki so relativno poraščeni z gozdnim drevjem. Sprememba kulture na terenu pa zahteva tudi nujne popravke v katastru. Površine, ki so primerne za gojenje kmetijskih kultur, bi bilo potrebno očistiti grmovja in gozdnega drevja, da bi služile kmetijskim namenom. 5. poglavje Trgovina in gostinstvo Predvideva se, da bo blagovni promet v trgovini na drobno porastel v letu 1958 za 7 % proti realizaciji v letu 1957. To povečanje predvidevamo zaradi povečanja proizvodnje in povečanja denarnih sredstev za osebno potrošnjo in zaradi otvoritve nove poslovalnice v Semiču. Dosedaj opravlja trgovsko dejavnost na področju občine Splošno trgovsko podjetje v Semiču s 4 poslovalnicami in tri kmetijske zadruge s 4 poslovalnicami. To število prodajaln zadošča vsem potrebam prebivalcev občine. V zvezi ,z novimi predpisi in nalogami splošnih kmetijskih zadrug, se bo v letu 1958 reorganizirala trgovska mreža na ta način, da se bodo iz dejavnosti kmetijskih zadrug izločile prodajalne in obrtni obrati. Tako bodo splošne kmetijske zadruge poleg svoje glavne dejavnosti — pospeševanja kmetijstva — obdržale le še nakup kmetijskih pridelkov, prodajo reprodukcijskega materiala, kmetijskih strojev in orodja. Zaradi prevzema trgovske dejavnosti od splošnih kmetijskih zadrug, je potrebno najprej kadrovsko učvrstiti Splošno trgovsko podjetje Semič, ki bo prevzelo trgovske poslovalnice KZ Semič, Štrekljevec in Črešnjevec. Trgovski poslovalnici KZ Semič v Semiču in Rožnem dolu ter poslovalnica KZ Štrekljevec se bodo pripojile Splošnemu trgovskemu podjetju takoj, ko bo urejeno kadrovsko vprašanje tega podjetja. Trgovina KZ Črešnjevec naj bi začasno še ostala v sklopu zadruge, dokler si KZ ne bo dogradila lastne stavbe. S tem bi bila trgovska mreža precej urejena, vendar pa niso izpolnjeni vsi pogoji za kulturno trgovanje. Pri tem bi bilo potrebno urediti oziroma napraviti predvsem novo opremo in urediti nova skladišča. Zaradi pomanjkanja finančnih sredstev v občinskem investicijskem skladu, se priporoča trgovski mreži, da v tem letu izvrši potrebno izboljšanje lokalov v okviru možnosti lastnih sredstev. Gostinstvo Gostinsko dejavnost na področju občine opravlja skupaj 8 gostinskih obratov: bife splošne kmetijske zadruge v Semiču, gostišče »Rog« Črmošnjice, Planinski dom na Mimi gori, ki ga upravlja Planinsko društvo Črnomelj in 5 gostinskih obratov privatnega sektorja. V gostinstvu se čuti kot osnovna potreba po- enem gostinskem obratu, ki bi bil sposoben nuditi vse gostinske storitve, vključno abonentsko prehrano. Za rešitev tega vprašanja bo KZ Semič preuredila prostore v lastni stavbi, da bo možno dosedanji bife razširiti v gostišče, ki bo nudilo vse vrste gostinskih storitev. Ko bo to vprašanje urejeno, se bo takoj izločil ta obrat iz sklopa kmetijske zadruge kot samostojno gostišče s pavšalnim obračunom. Za izboljšanje turizma namerava Planinsko društvo Črnomelj, ki upravlja Planinski dom na Mirni gori, urediti dovozno cesto in elektrificirati dom. 6. poglavje Obrt Pregled proizvodnje in uslug obrtne dejavnosti po sektorjih lastništva in strokah v letu 1957 število obratov stroka državni zasebni skupaj predelava lesa 1 7 8 predelava usnja 1 3 4 predelava tekstila — 4 4 kovinarska — 4 4 avtoprevozniška — 1 1 živilska 2 — 2 mlinarska — 4 4' osebne usluge (brivec) — 1 1 gradbena (tesarji) — 2 2 skupaj 4 26 30 Porast obrtne proizvodnje in uslug v letu 1958, v družbenem sektorju za 15 % proti letu 1957 in za 30 % proti letu 1956, se bo odrazil v boljšem izkoriščanju kapacitet mizarske delavnice in reorganizaciji mesarije, Povečanje proizvodnje v mizarski delavnici se predvideva predvsem zaradi nove opreme, nabavljene že v lanskem letu, in s postavitvijo sušilnice za les. Pokazala se je tudi že nujna potreba po ustanovitvi pekarije V Semiču, ki jo bo občinski ljudski odbor v letu 1958 moral ustanoviti. V ta namen so v občinskem investicijskem skladu zagotovljena potrebna finančna sredstva. Obrt v zasebnem sektorju izkazuje za leto 1958 5 % zmanjšanje, ker je 5 obrtnikov zaradi starosti oddalo svoja obrtna dovoljenja. Na novo pa ni bilo izdanih obrtnih dovoljenj. Obrt v privatnem sektorju pada zaradi pomanjkanja kadra, to je zaradi odhoda kvalificiranih delavcev v družbeni sektor in industrijo. Posebno pomanjkanje se čuti v tehle strokah: sodarji, kovači, ključavničarji (ni nobenega), kotlarji, šivilje. Za izboljšanje stanja obrtništva bo občinski ljudski odbor preko sveta za gospodarstvo zainteresiral posameznike, ki imajo pogoje, da bodo vzeli obrtna dovoljenja. Za novo ustanovljene obrtne obrate bo občinski ljudski odbor za določeno dobo predpisoval minamalno dohodnino in jim tako pomagal nabaviti nujno orodje. 7. poglavje Investicije Investicijska izgradnja v letu 1958 se bo izvrševala v smislu predpisov zveznega družbenega plana v letu 1958. Zaradi blokacije investicijskih sredstev bo omejena potrošnja, predvsem skladov, kar bo vplivalo na zmanjšano investicijsko dejavnost. Toda kljub temu bo na razpolago za investicije okrog 11 milijonov din. Ta sredstva so zagotovljena iz sledečih virov: občinski proračun 2,000.000 občinski investicijski sklad 1,075.000 občinski cestni sklad 285.000 občinski stanovanjski sklad 7,502.000 skupaj 10,862.000 Od tega odpade na gospodarske investicije 1,075 din in na negospodarske investicije 9,787.000 din. Sredstva za gospodarske investicije iz občinskega investicijskega sklada bodo uporabljena predvsem za obnovo vinogradov KZ Črešnjevec (240.000 din), za ureditev pekarije (300.000 din) in za postavitev sušilnice za les mizarski delavnici (535.000 din). Sredstva cestnega sklada se bodo uporabila za vzdrževanje občinskih cest. Prosta sredstva občinskega stanovanjskega sklada v znesku 7,502.000 din se bodo uporabila za dajanje posojil za stanovanjsko izgradnjo. Iz teh sredstev se zagotovi za posojilo izgradnje stanovanjskega bloka obrata Telekomunikacije Vrtača v znesku 6 milijonov din in za posojilo privatnikom v znesku do 1 nailijona din. Morebitni ostanek razpoložljivih sredstev bo dan na razpolago ostalim podjetjem. V proračunu predvidene investicije v znesku 2 milijona din bodo uporabljene v sledeče namene: 1. za komunalno dejavnost '810.000 2. za popravilo in gradnjo šolskih prostorov 1,190.000 Predvidena sredstva za komunalno dejavnost se bodo uporabila1 za popravila zajetja vodovoda na Blatniku, za začetek urejevanja kanalizacije v Semiču, za obnovo mrtvašnic v Semiču in Črmošnjicah, za popravilo občinskih zgradb in za popravilo gasilskih domov. Sredstva za dograditev in popravilo šolskih poslopij pa se bodo uporabila za šolo. v Črmošnjicah, Štrekljevcu, Semiču in Rožnem dolu. Poleg teh sredstev pa pričakujemo, da bodo podjetja dobila potrebna investicijska sredstva na natečajih iz splošnega in republiškega investicijskega sklada, posebno za kmetijske namene. II. DEL EKONOMSKI UKREPI ZA IZVRŠITEV DRUŽBENEGA PLANA OBČINE SEMIČ ZA LETO 1958 8. poglavje Dopolnilni proračunski prispevek iz osebnega dohodka. V letu 1958 se predpisuje dopolnilni proračunski prispevek iz osebnega dohodka delavcev. Dopolnilni proračunski prispevek bodo v letu 1958 plačevale gospodarske organizacije sledečih gospodarskih panog: — industrija in rudarstvo, —• gozdarstvo, — promet. Stopnja dopolnilnega proračunskega prispevka iz osebnega dohodka za leto 1958 znaša 10 % proračunskega prispevka iz osebnega dohodka, ki se plačuje po določbah zakona o proračunskem prispevku iz osebnega dohodka delavcev: 9. poglavje Občinske doklade na dohodek. 1 V letu 1958 se predpisuje občinska doklada na dohodek od kmetijstva obrtnikov in samostojnih poklicev in premoženja. 2 Stopnja občinske doklade na dohodek od kmetijstva je proporcionalna in se odmerja po katastrskem dohodku. V letu 1958 znaša stopnja občinske doklade na dohodek od kmetijstva: — 8 % za vasi: Vrčice, Sela pri Vrčicah, Brezovica, Blatnik, Srednja vas, Črmošnjice, Planina, Sredgora, Brezje pri Rožnem dolu, Hrib pri Rožnem dolu, Potoke, Preloge, Pribišje, Gornje Laze in Rožni dol. •—• 9 % za vse ostale vasi na področju občine, katastrskega dohodka od zemljišča. Občinske doklade na dohodek od kmetijstva do višine 4 % katastrskega dohodka se delijo na občinski proračun in občinski investicijski sklad po zveznem družbenem planu ,za leto 1958, razlika nad 4 % pa je celotni dohodek občinskega proračuna. 3 Stopnja občinske doklade na dohode^ od obrti in samostojnih poklicev in premoženja je proporcionalna in. se odmerja po ugotovljeni davčni osnovi. V letu 1958 znaša stopnja občinske doklade na dohodek od obrti samostojnih poklicev in premoženja 9 % od ugotovljene davčne osnove. Dohodek od občinske doklade na dohodek od obrti, samostojnih poklicev in premoženja se steka v celoti v občinski proračun. 10. poglavje Obresti od sklada osnovnih sredstev od kmetijskih zadrug. Splošne kmetijske zadruge plačujejo od sklada osnovnih sredstev obresti po enotni obrestni meri 4%. Te obresti gredo v sklad osnovnih sredstev splošnih kmetijskih zadrug, ki jih plačujejo. 11. poglavj-e Delitev prispevka iz dohodka kmetijskih organizacij. Kmetijske organizacije in splošne kmetijske zadruge vlagajo v občinski investicijski sklad 30 % prispevka dohodka, ki se obračunava po zakonu o prispevku iz dohodka gospodarskih organ zac „. 12. poglavje Skladi 1 V občinski investicijski sklad se stekajo sledeča sredstva: 42 % obveznih doklad na dohodek od kmetijstva, 45 % taks na priprave za proizvodnjo, hibridne vinograde, živinske potne liste, —20 % zemljarine kmetijskih organizacij, — 40 % prispevka iz dohodka, ki pripada okraju in občini, — 30 % prispevka iz dohodka kmetijskih organizacij, — 40 <% prispevka iz dohodka pavšalistov, — ostali dohodki, ki se stekajo v ta sklad po zveznih predpisih, obresti in anuitete od izdanih posojil. Sredstva, ki se smejo koristiti v letu 1958, se bodo uporabila v namene, ki jih predvidevajo smernice v prvem delu tega družbenega plana. 2 V občinski sklad za zidanje stanovanjskih hiš se stekajo sledeča sredstva: —90 % prispevkov za stanovanjske sklade, ki se plačujejo po predpisih o stanovanjskem prispevku, — dohodki od najemnin in prodaje stanovanjskih hiš, — anuitete in obresti cd danih posojil iz tega sklada, — ostali dohodki ki se po posebnih predpisih stekajo v ta sklad. Sredstva tega sklada bodo uporabljena za kreditiranje stanovanjske izgradnje v smislu smernic, ki jih zajema prvi del tega družbenega plana. 3 O občinski cestni sklad se stekajo sledeča sredstva: — 30 % taks na vprežna vozila, — prometni davek od prevoznih storitev zasebnih lastnikov cestnih vozil in — dohodki od prodaje trave, sadja in drevja z zemljišč, ki pripadajo cestam IV. reda. Namenska uporaba sredstev tega sklada za leto 1958 se določi v predračunu dohodkov in izdatkov, ki je sestavni del 'občinskega proračuna. 4 Za kritje proračunskih izdatkov v letu 1958 se uporabi 10 % sredstev skladov, ki se smejo uporabljati v letu 1958 brez obveznosti vrnitve. V ta namen se uporabi 10 % sredstev občinskega investicijskega sklada in občinskega cestnega sklada. 13. poglavje Sredstva občine Semič V letu 1958 bo občinski ljudski odbor Semič razpolagal s skupnimi sredstvi za finansiranje proračunskih izdatkov v višini 25,756.000 din. Ta sredstva so zagotovljena iz sledečih virov: v 000 din del dohodnine kmečkih gospodarstev 7,700 del doklad na kmečko dohodnino 3,300 dohodnina ostalih poklicev in premoženja 2.000 ostale doklade 130 prometni davek privatnikov 1,600 prometni davek od vina in žganja 800 lokalni prometni davek 800 prometni davek na maloprodajo 810 lokalne takse 300 dohodki uradov in zavodov 50 ostali proračunski dohodki 1,100 zemlj arina 1,500 proračunski prispevek od plač iz gospodarstva 3,297 proračunski prispevek iz osebnih dohodkov izven gospodarstva 1,180 proračunski prispevek iz osebnih dohodkov pavšalistov 640 dopolnilni proračunski prispevek iz osebnega dohodka 400 višek dohodkov iz leta 1957 36 10 % sredstev skladov 151 25.776 2 Sredstva za finansiranje proračunskih izdatkov se bodo uporabila v naslednje namene: v 000 din prosveta in kultura 9,961 socialno skrbstvo 2,260 zdravstvena zaščita 3,940 .zdravna uprava 7,095 komunalna dejavnost 975 dotacije , 1,265 obveze in jamstva 116 proračunska rezerva______________________162 skupaj 25,776 3 Prosta sredstva občinskih investicijskih skladov v letu 1958 bodo znašala: občinski investicijski sklad 1,075 občinski stanovanjski sklad 7,502 občinski cestni sklad 285 skupaj 8,862 14. p o gl a v j e Ta družbeni plan velja od dneva objave v Uradnem vestniku okraja Novo mesto, uporablja pa se od 1. januarja 1958 dalje. Številka: 01/1-87/4 Semič, 27. aprila 1958. Predsednik ObLO: Franc Kapš 1. r. 206. Na podlagi 6. člena uredbe o pravicah ljudskih odborov, da lahko predpisujejo takse in prometni davek (Uradni list FLRJ,; št. 19/53), 3. člena uredbe o spremembah in dopolnitvah tarife prometnega davka (Uradni list FLRJ, št, 3/58) in 26. člena statuta občine Žužemberk, je sprejel občinski ljudski odbor Žužemberk na seji občinskega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 29. aprila 1958 ODLOK o vpeljavi občinskih taks in občinskega prometnega davka I. SPLOŠNI DEL 1. člen Poleg taks in prometnega davka, ki se plačujejo Po veljavnih predpisih, se pobirajo v občini Žužemberk še takse in prometni davek, ki so predpisani s tarifo v II. delu tega odloka. 2. člen Takse in prometni davek, ki se pobirajo po določbah tega odloka, so dohodek občinskega proračuna. Uporabiti se smejo samo za komunalno graditev, način uporabe pa je določen z občinskim družbenim planom in proračunom. 3. člen Takse po določbah tega odloka se pobirajo z uporabo občinskih kolekov, kadar pa teh ni mogoče nabaviti, pa se pobira v gotovini. Takse v kolekih se lepijo na vloge poleg redne državne takse. Občinski prometni davek se plačuje v gotovini na način, kakor je to predpisano za ostale javne davščine. 4. člen V primerih, ko je priznana oprostitev taks oziroma prometnega davka po veljavnih predpisih, se tudi ne morejo pobirati takse oziroma prometni davek, ki sc predpisani smiselno s tem odlokom. Takse in občinski prometni davek po tem odloku se tudi ne pobirajo v primerih, določenimi z mednarodnimi pogodbami in v primeru, ko izvira oprostitev iz mednarodnih običajev do držav, s katerimi obstaja ta vzajemnost. 5. člen Določbe zakona o taksah in uredbe o proitietnem davku, ,z vsemi kasnejšimi spremembami in dopolnitvami, se primerno uporabljajo tudi glede taks in občinskega prometnega davka, predpisanih s tem odlokom, v kolikor s tem odlokom ni drugače predpisano. 6. člen Pojasnila in navodila za izvrševanje tega odloka izdaja po potrebi svet za družbeni plan in finance občinskega ljudskega odbora Žužemberk, za izvrševanje tega odloka pa skrbi finančni organ občinskega ljudskega odbora Žužemberk. 7. člen Ta odlok začne veljati 8. dan po objavi v Uradnem vestniku okraja Novo mesto, uporablja pa se od 1. januarja 1958. II. TARIFA A. TAKSE Tarifa št. 1: din a) Za vloge, ki se rešujejo v pristojnosti ob- činskega ljudskega odbora — razen pritožb 20 b) za pritožbe, ki se rešujejo v pristojnosti občinskega ljudskega odbora 90 Tarifna št. 2: 1. Za vse odločbe, ki jih izdaja občinski ljudski odbor, za katere v tarifi ni drugače predpisano, se plača taksa > 75 2. za odločbo, s katero se dovoljuje priložnostno točenje alkoholnih pijač 500 Pripomba: Taksa po tarifni št. 2 tega odloka se plača le ob izdaji formalne odločbe v smislu določbe zakona o upravnem postopku, ne pa tudi na običajna obvestila o rešitvi prošnje. Tarifna št. 3: Za potrdila, ki jih izdaja občinski ljudski odbor ali njegovi organi in zavodi ter proračunske ustanove s samostojnim finansiranjem, se plača: 1. za vsako spričevalo ali potrdilo 50 2. za vsako potrdilo o lastnini in zdravju živine (živ. potni list) se plača taksa v višini 20 % državne takse. Za vsako potrdilo o prenosu lastnine živine na kupca se plača taksa, kakor po točki 2. te tarife. Tarifna št. 4: Za odhod uslužbenca občinskega ljudskega odbora i,z urada na zahtevo stranke, ne-glede na število uslužbencev 300 Tarifna št. 5: Za odločbe, s katerimi se daje dovoljenje za gospodarske dejavnosti, se plača: a) za trgovske obrate 1.000 b) za obrtne obrate 3.000 c) za opravljanje gostinske obrti 10.000 d) za izdajanje manjših obrtnih dovoljenj v vaseh (71. člen uredbe o obrtni hdelavni- cah in obrtnih podjetjih) 500 Tarifna št. 6: Za potrjevanje listin za vsako stran 25 Tarifna št. 7: » Za odločbe o kazni v postopku o prekrških, za katere je pristojen sodnik za prekrške občinskega ljudskega odbora 250 Tarifna št. 8: Za registracijo cestnih motornih vozil, izvzemši motorna kolesa 1.000 za motorna kolesa pa 500 Te takse ne plačajo JLA, LMS, ljudski odbori, Rdeči križ, Ljudska tehnika, Reševalna postaja, zdravstvene ustanove in gasilska društva za svoja vozila. Prav'tako ne plačajo te takse invalidi, ki so oproščeni tudi državne takse. To takso pobira finančni organ obenem z državno takso. Tarifna št. 9: Za pismene ponudbe na javnih dražbah (ofertal-ne licitacije) pri državnih organih in zavodih in drugih organizacijah — od predračunske vrednosti posla, ki je na dražbi, in sicer: največ din a) od vrednosti do 1 milijona din 500 b) od vrednosti nad 1 do 5 milijonov din 1.000 c) od vrednosti nad 5 do 20 milijonov din 2.000 č) od vrednosti nad 20 do 50 milijonov din 5.000 d) od vrednosti nad 50 do 100 milijonov din 10.000 e) od vrednosti nad 100 milijonov din 20.000 Tarifna št. 10: Od vseh napisnih desk (firm) letno din a) za desko do pol m2 velikosti 400 b) za desko do 1 m2 velikosti 800 c) za desko nad 1 m2 velikosti 1.500 To takso plačajo vse gospodarske organizacije brez ozira na sektor. Tarifna št. 11: Za glasbo v gostilnah in podobnih javnih lokalih ter za plesno glasbo na veselicah na prostem, če je vstop povsod prost in brez vstopnine: a) za glasbo v gostiščih za vsak dan 200 b) za glasbo v gostinskih lokalih za stalno glasbo mesečno 600 trimesečno 2.000 c) za glasbo na javnih prireditvah 800 Takse po tej tarifni postavki morajo plačati zavezanci do zadnjega dne v mesecu za prihodnji mesec organu, ki jim izdaja dovoljenje za godbo. V primeru pod c) te tarife pa mora zavezanec priglasiti glasbo in plačati takso najpozneje 48 ur pred prireditvijo. Tarifna št. 12: 1. za postavitev vrtiljakov, cirkusa in podobno od m2 porabljene površine dnevno 20 2. za postavitev stojnic od m2 dnevno 50 Tarifna št. 13: 1. za dovolitev, da se podaljšuje obratovalni čas za gostinska podjetja, gostišča in za prireditev, trajajočo preko obratovalnega časa za vsak večer 1.000 2. za slučajnostne prekoračitve obratovalnega časa se plača 300 Tarifna št. 14: 1. Taksa za dovoljenje kopanja peska, gramoza, kamenja, zemlje letno 3.000 2. taksa za žganje apna in kuhanje oglja za posamezni primer znaša 3.000 Pripomba: Taksa po tar. št. 14 se ne pobira od lastnikov zemljišč, ki kopljejo gramoz, kamenje, zemljo ali pa žgo apno in kuhajo oglje za lastno uporabo. Taksa po 2. točki ne sme presegati 20.000 din na leto za posameznega upravičenca. B. OBČINSKI PROMETNI DAVEK Tarifna št. 1: Od točenja alkoholnih pijač na drobno v gostinskih podjetjih in drugih obratih od dosežene prodajne cene 10 % Glede davčne obveznosti in plačila tega davka velja pripomba po tar. št. 7 dela D tarife zveznega prometnega davka. Tarifna št. 2: Od vstopnic za javne prireditve, ki nimajo kulturnoprosvetnega značaja, od dosežene bruto vstopnine v višini do 5 % Davek po tej tarifi se plačuje po spisku pobranih prispevkov ali prodanih vstopnic. Tarifna št. 3: Od vsakega prenosa lastninske pravice na nepremičninah proti plačilu oziroma v denarju izraženi protiuslugi od odmerjenega zveznega prometnega davka 10 % Tarifna št. 4: Od prodaje apna ali oglja se plača od prodajne cene 10 % Št. 01/1-1354/1 Žužemberk, 6. junija 1958. Predsednik ObLO: Jože Gosenca 1. r. 207. Na podlagi 15. člena 13. točke 50. člena zakona o občinskih ljudskih odborih (Uradni list LRS št. 19-88/52) in na podlagi temeljnega zakona o občinski dokladi in o posebnem krajevnem prispevku (Uradni list FLRJ št. 19/55, 19/57 in 55/57), je občinski ljudski odbor Metlika na 3. seji občinskega zbora in zbora proizvajalcev dne 28. aprila 1958 sprejel ODLOK o uvedbi občinske doklade na dohodke od kmetijstva ter samostojnih poklicev in premoženja za leto 1958. 1. člen Na območju občine Metlika se pobira občinska doklada na dohodke od kmetijstva ter samostojnih poklicev in od premoženja. 2. člen Dohodki iz občinske doklade so redni dohodki proračuna občine. 3. člen Osnova za občinsko doklado je osnova za dohodnino po predpisih uredbe o dohodnini. 4. člen Doklada na dohodke od kmetijstva je za vse območje občine 10 % od osnove po prejšnjem členu, na dohodke od samostojnih poklicev in premoženja Pa 7 %. 5. člen Občinska doklada deli usodo dohodnine. Glede olajšav, pritožbenega postopka, rokov plačila, pre-Pisa zamudnih obresti, prisilne izterjave in ostalega Postopka se uporabljajo predpisi uredbe o dohodnini m uredbe o prisilni izterjavi davkov in drugih proračunskih dohodkov. 6. člen Ta odlok stopi v veljavo osmi dan po objavi v Uradnem vestniku okraja Novo mesto, uporablja pa se od 1. januarja 1958. Št. 03-822/1 Metlika, 28. aprila 1958. Predsednik ObLO: Franc Jakljevič I. r. 208. Na osnovi 3. člena uredbe o spremembah in dopolnitvah tarife prometnega davka (Uradni list FLRJ št. 3-16/58), je izdal občinski ljudski odbor Metlika na seji občinskega zbora in seji zbora proizvajalcev dne 28. aprila 1958 ODLOK o stopnji občinskega prometnega davka od prometa na drobno v občini Metlika. 1. člen Stopnja občinskega prometnega davka od prometa na drobno je 2 odstotka. 2. člen Obdavčenju so podvrženi vsi predmeti, prodani v maloprodajni mreži, razen naslednjih: 1. proizvodi, za katere se po zveznih prendpisih prizna povračilo (regres) pri prodaji na drobno; 2. proizvodi, za katere so z zveznimi predpisi določene prodajne cene na drobno ali je zanje določen način oblikovanja prodajnih cen na drobno; 3. živila in semena, izvzemši alkoholne pijače; 4. koleki in poštne znamke, poštne dopisnice in vse druge vrednotnice; 5. časniki, revije, knjige in tiskovine; 6. avtomobili (osebni, avtobusi in tovorni); 7. oficirska oprema (uniforme in njihovi deli). 3. člen Ta odlok velja od objave v Uradnem vestniku okraja Novo mesto, uporablja pa se od 1. jan. 1958. Št. 03-1228/1 Metlika, 28. aprila 1958. Predsednik ObLO: Franc Jakljevič 1. r. 209. Na podlagi 73. člena zakona o proračunih (Uradni list FLRJ št. 13/56), zakona o pristojnosti občinskih in okrajnih ljudskih odborov (Uradni list FLRJ št. 34/55) in 26. člena statuta občine Trebnje, sta občinski zbor in zbor proizvajalcev občinskega ljudskega odbora Trebnje na ločenih sejah dne 8. avgusta 1958 sprejela ODLOK o spremembi računa občinskega ljudskega odbora Trebnje za leto 1958. 1. člen Proračun občinskega ljudskega odbora Trebnje za leto 1958, ki s prilogami obsega: I. Občinski proračun z dohodki v znesku 65,364.000 din z izdatki občinskega proračuna 65,364.000 din II- Predračune finančno samostojnih z dohodki v znesku z izdatki v znesku in s primanjkljajem v znesku zavodov 10.328.000 14.950.000 4,622.000 din din din III. Predračune posebnih skladov ,z dohodki v znesku oziroma ob upoštevanju omejitev z razpoložljivimi sredstvi z izdatki v znesku 2.094.000 din 1.594.000 din 1,594.000 din se spremeni tako, da ostane višina dohodkov in izdatkov proračuna občinskega ljudskega odbora ista, izvede pa se nova notranja razvrstitev kreditov v posebnem delu proračuna. 2. člen Iz partije 2—32 pozicija 1 — podpore za študij se prenese din 320.000 na 8. del proračuna kot dotacija skladu za štipendije ObLO Trebnje. 3. člen Ta odlok velja takoj. Št. 01/1-3714/1 Trebnje, 8. avgusta 1958. Predsednik ObLO: Ciril Bukovec 1. r. 210. Na podlagi 50. člena točke 10. zakona o občinskih ljudskih odborih (Uradni list LRS št. 19/52), 106. člena temeljnega zakona o proračunih (Uradni list FLRI št. 13-126/56), 9. člena in 47. člena temeljne uredbe o finančno samostojnih zavodih (Uradni list FLRJ, št. 51-426/53) in 26. člena točke 3 statuta občine Videm-Krško ter po predlogu sveta za finance in duržbeni plan je občinski ljudski odbor Videm-Krško na ločenih sejah obeh zborov dne 8. avgusta 1958 sprejel ODLOK o potrditvi sklepnega računa *o izvršitvi proračuna občinskegp ljudskega odbora Videm-Krško za leto 1957. 1. člen Potrjuje se sklepni račun o izvršitvi proračuna občinskega ljudskega odbora Videm-Krško za leto 1957, sestavljen po predpisih 105. člena temeljnega zakona o proračunih in 161., 162. in 164. člena ured- be o izvajanju proračunov in računovodskem poslovanju državnih organov in zavodov. 2. člen Sklepni račun občine Videm-Krško s sklepnimi računi finančno samostojnih zavodov za leto 1957 in sklepnim računom posebnega sklada za leto 1957, je sestavni del tega odloka. 3. člen Doseženi dohodki in izvršeni izdatki so znašali po zaključnem računu občine Videm-Krško za leto 1957: I. Po sklepnem računu občinskega ljudskega odbora Videm-Krško: dohodki 87,290.653 din izdatki 87,290.653 din II. Po sklepnih računih finančno samostojnih zavodov: dohodki 30,219.338 din izdatki 28,417.098 din presežek dohodkov nad izdatki 1,802.240 din III. Po sklepnem računu posebnega sklada: dohodki izdatki presežek dohodkov nad izdatki 13,455.538 din 10,482.004 din 2,973.534 din 4. člen Presežek dohodkov nad izdatki finančno samostojnih zavodov se razdeli po predpisih o poslovanju finančno samostojnih zavodov in pravilih zavodov. 5. člen Presežek dohodkov posebnega sklada se prenese kot dohodek v naslednje leto. 6. člen Ta odlok velja od dneva objave v Uradnem vestniku okraja Novo mesto. Št. 01/1-3029/3 Krško, 8. avgusta 1958. Predsednik ObLO: Stane Nunčič 1. r. 211. Na podlagi določil 2. točke 26. člena statuta občine Senovo (Uradni vestnik okraja Trbovlje, št. 5/58) ter na predlog sveta za kmetijstvo in gozdarstvo z dne 2. avgusta 1958, je občinski ljudski odbor Senovo na seji občinskega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 8. avgusta 1958 sprejel ODLOK o odpravi odloka o obvezni odbiri plemenjakov na območju občine Senovo. 1. člen Odlok o obvezni odbiri plemenjakov na območju občine Senovo (Uradni vestnik okraja Trbovlje št. 9/58), se odpravi. 2. člen Ta odlok velja takoj, objavi pa se v Uradnem vestniku okraja Novo mesto. St. 03/3-917/2 Podpredsednik ObLO: Javorič Anton 1. r. 212. Na podlagi 1. odstavka 15. člena, 7. točke 12. člena in 2. točke 50. člena zakona o občinskih ljudskih odborih (Uradni list LRS, št. 19/52 ter člena 8. točke 13. statuta občine Šentjernej je izdal občinski ljudski odbor Šentjernej na seji občinskega zbora in zbora proizvajalcev dne 8. avgusta 1958 ODLOK o podeljevanju socialnih podpor. 1. člen V skrbi za socialno varstvo svojih občanov, daje občinski ljudski odbor socialno ogroženim osebam socialne podpore v okviru za to določenih proračunskih sredstev. 2. člen Socialne podpore se dajejo osebam, ki stalno bivajo na območju občine in so dela nezmožne oziroma so nepreskrbljene. Za dela nezmožne in nepreskrbljene se smatrajo osebe, ki se ne morejo preživljati zaradi mladolet-nosti, starosti, telesnih ali duševnih hib, hujših bolezni, zaradi oskrbe nedoraslih otrok ali zaradi študija in nimajo ne zadostnega premoženja ne zadostnih dohodkov, s katerimi bi se mogli preživljati, niti svojcev, ki bi jih bili dolžni in zmožni preživljati po zakonu, pogodbi ali sodni odločbi. 3. člen Socialne podpore so: 1. stalne, 2. enkratne, 3. začasne. Pravica do stalne in dijaške podpore teče od prvega dne v naslednjem mesecu ko je bila podpora odobrena, in preneha koncu meseca, ko so odpadli Pogoji za upravičenost. Svet za socialno varstvo lahko sklene tudi drugače, upoštevajoč potrebe in okol-nosti. 4. člen Stalna socialna podpora se daje osebam, ki so trajno ali za daljši čas socialno ogrožene iz razlogov, ki so navedeni v členu 2. tega odloka. V primerih, ko se priznava socialna podpora osebam, ki so v celoti navezane na vzdrževanje iz sredstev podpore, mora ta znašati najmanj 3.000 din do- največ 5.000 din mesečno. V posebno težkih primerih, zlasti tedaj, ko potrebuje podpiranec tujo pomoč za lastno postrežbo in nego, sme biti znesek tudi primerno višji. V primernem znesku pa se lahko prizna podpora tudi osebam, ki imajo nekaj lastnega premo-moženja, a jim ne zadostuje za preživljanje, kakor tudi onim. ki žive v skupnem gospodinjstvu s svojci ali ima sicer svojce, ki so jih dolžni preživljati, če je po skrbni presoji vseh okolnosti priznanje podpore upravičeno. V takih primerih se določi višina podpore po prostem preudarku. Osebam, ki žive v raznih socialnih zavodih, se določi preživnina oziroma podpora v višini oskrboval-nine v teh zavodih oziroma dela oskrbovalnine, upoštevajoč pri tem socialno stanje družine. Upokojencem, ki so v socialnih zavodih, se lahko v okviru možnosti doplača razlika med pokojnino in oskrbovalnim. Pogoje o upravičenosti do podpore morajo prosilci dokazati z dokazi, ki se uporabljajo v upravnem postopku. 5. člen Od oseb, ki imajo nepremičnine, se lahko zahteva, da se obvežejo prejeto podporo svoj čas vrniti, in se iZa zahteva zemljiškoknjižno zavaruje. O dodelitvi podpor, ki so vezane na zemljiškoknjižno zavarovanje v smislu prejšnjega odstavka, se sklenejo ustrezajoče pogodbe, ki jih za občino sklene in podpiše predsednik občinskega ljudskega odbora. 6. člen Enkratne podpore se dajejo osebam, ki so take pomoči potrebne zaradi nesreče, bolezni, smrti in podobnih primerov v družini. Take podpore se lahko dajejo tudi za nabavo ozimnice stalnim podpirancem, minimalnim upokojencem in sploh socialno ogroženim osebam in družinam v nujnih primerih. Višina podpore se določi po skrbni presoji vseh okolnosti in seveda v okviru razpoložljivih finančnih sredstev. 7. člen Dijaške podpore lahko prejemajo učenci osnovnih šol, nižjih gimnazij, vajenci v gospodarstvu pa tudi dijaki višjih gimnazij in strokovnih šol. Te podpore se priznavajo le otrokom padlih borcev in žrtvam fašističnega nasilja ter otrokom socialno ogroženih družin, upoštevajoč pri tem uspeh pri učenju. Dijaška podpora sme znašati največ 6.000 din, vštevši morebitni otroški ali invalidski dodatek kot tudi druge dohodke upravičenca. Izjemoma se lahko dijaška podpora prizna tudi štipendistom, to je onim, ki prejemajo štipendijo po zadevnih posebnih predpisih, vendar le v primerih, če se oskrbuje v .zavodih (internatih), pa štipendija, vštevši otroški dodatek in druge dohodke, ne zadošča za plačilo oskrbnine. V takih primerih se prizna podpora le v višini razlike med temi dohodki in oskrbnino. I 8. člen O prošnjah za socialno podporo odloča po prostem preudarku upravni organ, ki je pristojen za zadeve socialnega varstva. Odločba o socialni podpori se mora glasiti na podpiranca, izplačuje pa se njemu samemu oziroma njegovemu zakonitemu zastopniku ali naravnost zavo^ du, vendar mora biti to iz odločbe razvidno. V posebno utemeljenih primerih se lahko z odločbo tudi določi, da se »izplačuj e podpora drugi osebi, ki ni zakoniti zastopnik, ki pa se odredi po potrebi. Socialne podpore se dajejo v denarju in le izjemoma v blagu. 9. člen Zoper odločbe o dodelitvi podpore odnosno o zavrnitvi prošenj tako stalnih, enkratnih ali dijaških, je dopustna pritožba na svet za socialno varstvo ObLO. 10. člen Stalne, enkratne in dijaške podpore se lahko ukinejo ali pa spremeni njih višina, če so za to ugotovljeni razlogi ali če so odpadli pogoji za upravičenost, kar so dolžni podpiranci sami sporočiti občini. O ukinitvi ali spremembi višine podpore sklepa svet za socialno varstvo, odločbo pa izda upravni organ, ki je pristojen za socialno varstvo. 11. člen Najmanj enkrat letno se mora opraviti revizija socialnih podpor in obisk vseh socialnih podpirancev. V ta namen imenuje občinski ljudski odbor posebno komisijo. Poročilo o svojih ugotovitvah predloži upravnemu organu, ki je pristojen za zadeve socialnega varstva. 12. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem vestniku okraja Novo mesto. St. 01-267/2 Šentjernej, 22. avgusta 1958. Predsednik ObLO: Dodo Majzelj 1. r. 213. Na podlagi 1. odstavka 15. člena 7. točke 12. člena in 2. točke 50. člena zakona o občinskih ljudskih odborih (Uradni list LRS št. 19/52), 2. točke 24. člena statuta občine Mokronog je občinski ljudski odbor Mokronog izdal na seji občinskega zbora in zbora proizvajalcev dne 8. avgusta 1958 ODLOK o podeljevanju socialnih podpor. 1. člen V skrbi za socialno varstvo svojih občanov daje občinski ljudski odbor socialno ogroženim osebam socialne podpore v okviru za to določenih proračunskih sredstev. 2. člen Socialne podpore se dajejo osebam, ki stalno bivajo na območju občine in so dela nezmožne in nepreskrbljene. Za dela nezmožne in nepreskrbljene (osebe se smatrajo vse osebe, ki se ne morejo preživljati zaradi mladoletnosti, starosti, telesnih ali duševnih hib, hujših bolezni, zaradi oskrbe nedoraslih otrok ali zaradi študija, pa nimajo ne zadostnega premoženja in ne zadostnih dohodkov, s katerimi bi se mogli preživljati, niti nimajo svojcev, ki bi jih bili dolžni in zmožni preživljati po zakonu, pogodbi ali sodni odločbi. 3. člen Socialne podpore so: a) stalne, b) enkratne, c) dijaške. Pravica do stalne in dijaške podpore teče od prvega dne v naslednjem mesecu, ko je bila podpora odobrena in preneha s prvim dnem naslednjega meseca, ko so odpadli pogoji za upravičenost. Svet za socialno varstvo družine in zdravstvo lahko sklene tudi drugače, upoštevajoč potrebe in okolnosti. 4. člen Stalna socialna podpora se daje onim osebam, ki so trajno ali za daljši čas socialno ogrožene iz razlogov, ki so navedeni v členu 2 tega odloka. V primeru, ko se priznava socialna podpora osebam, ki so v celoti navezane na vzdrževanje iz sredstev podpore, mora ta znašati najmanj 2.000 din do največ 5.000 din mesečno. V posebno težkih primerih, zlasti tedaj, ko potrebuje podpiranec tujo pomoč za lastno strežbo in nego, sme biti znesek tudi primerno višji. V primernem znesku pa se lahko prizna podpora tudi osebam, ki imajo nekaj lastnega premoženja, a jim to ne zadošča za preživljanje, kot tudi onim, ki žive v skupnem gospodinjstvu s svojci ali imajo sicer svojce, ki so jih dolžni preživljati, če je po skrbni presoji vseh okolnosti priznanje podpore na mestu.. V takih primerih se določi višina podpore po prostem preudarku. Osebam, ki žive v domu onemoglih in socialnih zavodih, se določi preživnina v višini oskrbovalnine v teh zavodih, oziroma del oskrbovalnine, upoštevajoč pri tem socialno stanje družine. Upokojencem, ki so v domovih, se lahko v okviru možnosti doplača razlika do pokojnine. Pogoje o upravičenosti do podpore morajo prosilci dokazati z dokazi, ki se uporabljajo v upravnem postopku. 5. člen Osebe, ki imajo nepremičnine, lahko prejemajo stalno podporo proti svoječasni vrnitvi s tozadevnim zemljiškoknjižnim zavarovanjem. O dodelitvi podpor, ki so vezane na zemljiškoknjižno zavarovanje, se sklenejo ustrezajoče pogodbe, ki jih za občino sklene in podpiše predsednik občinskega ljudskega odbora. 6. člen Enkratne podpore se dajejo izjemoma osebam, ki so take pomoči potrebne zaradi nesreče, bolezni, smrti in podobnih primerov v družini. Take podpore se lahko dajejo tudi za nabavo ozimnice stalnim socialnim podpirancem, minimalnim upokojencem in sploh socialno ogroženim osebam in družinam v nujnih primerih. Višina podpore se določi po skrbni presoji vseh okolnosti in seveda v okviru razpoložljivih finančnih sredstev. 7. člen Dijaške podpore lahko prejemajo učenci osnovnih šol, vajenci v gospodarstvu, dijaki srednjih in strokovnih šol, pa tudi dijaki višjih gimnazij. Te podpore se priznavajo le otrokom padlih borcev in žrtvam fašističnega nasilja ter otrokom socialno ogroženih družin, upoštevajoč pri tem uspeh pri učenju. Dijaška podpora sme znašati največ 6.000 din, vštevši morebitni otroški ali invalidski dodatek kot tudi dohodke upravičenca. Izjemoma se lahko dijaška podpora prizna tudi štipendistom, t. j. onim, ki prejemajo štipendijo po zadevnih posebnih predpisih, vendar le v primeru, če se oskrbuje v zavodih (internatih), a štipendija, vštevši otroški dodatek in druge dohodke, ne zadoščajo za plačilo oskrbnine. V takih, primerih se prizna podpora le v višini razlike med temi dohodki in oskrbnino. 8. člen O prošnjah za socialno podporo odloča po prostem preudarku upravni organ, pristojen za zadeve socialnega varstva. Odločba o socialni podpori se mora glasiti na podpiranca, izplačuje pa se njemu samemu, oziroma njegovemu zakonitemu zastopniku ali naravnost zavodu (domu). V posebno utemeljenih primerih se lahko z odločbo tudi določi, da se izplačuje podpora drugi osebi, ki ni zakoniti zastopnik, ki pa se odredi po potrebi. Socialne podpore se dajejo v denarju in le izjemoma v blagu. 9. člen Zoper odločbo o dodelitvi podpor odnosno o zavrnitvi prošenj tako stalnih, enkratnih in dijaških podpor je dopustna pritožba na svet za socialno varstvo, zaščito družine in zdravstvo ObLO. 10. člen Stalne, enkratne in dijaške podpore se lahko ukinejo ali pa spremeni njihova višina, če so za to ugotovljeni utemeljeni razlogi ali če so odpadli pogoji upravičenosti, kar so dolžni podpiranci sami sporočiti takoj občinskemu ljudskemu odboru. O ukinitvi ali spremembi višine podpore izda od-točbo upravni organ, ki je 'pristojen za socialno varstvo. 11. člen Najmanj enkrat letno se mora opraviti revizija socialnih podpor in obisk vseh socialnih podpirancev. V ta namen imenuje občinski ljudski odbor posebno komisijo. Poročilo o svojih ugotovitvah predloži komisija upravnemu organu, ki je pristojen za socialno varstvo. 12. člen Ta odlok stopi v veljavo 8. dan po objavi v Uradnem vestniku okraja Novo mesto. Št. 01-1421/1 Mokronog, 11. avgusta 1958. Predsednik ObLO: Jože Jerič 1. r. 214. Na podlagi 29. člena temeljnega zakona o varstvu rastlin pred boleznimi in škodljivci (Uradni list FLRJ št. 26/54) v zvezi s 7. točko 43.■ člena zakona o pristojnosti občinskih in okrajnih ljudskih odborov (Uradni list FLRJ št. 52/57) je občinski ljudski odbor Črnomelj na seji občinskega zbora in zbora proizvajalcev dne 8. avgusta 1958 sprejel ODREDBO c skupnem zatiranju rastlinskih bolezni in škodljivcev 1. člen Zaradi bolj intenzivnega in uspešnega zatiranja koloradskega hrošča, ameriškega kaparja, rdečega pajka, češpljevega kaparja, jabolčnega zavijača, škr-lupa, krompirjeve plesni in drugih škodljivcev, se na območju občine Črnomelj odreja skupno zatiranje teh rastlinskih bolezni in škodljivcev. 2. člen Skupno zatiranje rastlinskih bolezni in škodljivcev iz 1. člena te odredbe organizirajo in izvedejo na svojem območju splošne kmetijske zadruge ob sodelovanju lastnikov, posestnikov oziroma uporabnikov kmetijskih zemljišč ter na njihov račun. V hribovitih področjih, ki so za motorno tehnično opremo kmetijskih zadrug težko dostopni, so splošne kmetijske zadruge dolžne pripraviti organizacijo zatiranja, priskrbeti lastnikom kmetijskih zemljišč pomoč v ročnih tehničnih sredstvih in kemičnih sredstvih za zatiranje rastlinskih bolezni in škodljivcev in nadzorovati izvedbo akcij za zatiranje. ■r ; . ; 3. člen Kakšne varstvene ukrepe za zatiranje posameznih rastlinskih bolezni in škodljivcev so dolžne izvršiti kmetijske zadruge oziroma lastniki kmetijskih zemljišč ter kdaj, kje in kako naj se ti ukrepi izvršijo, določi za kmetijstvo pristojni upravni organ občinskega ljudskega odbora Črnomelj. Ta organ po zaslišanju kmetijskih zadrug določi tudi področja, na katerih morajo izvajati varstvene ukrepe lastniki sami. 4. člen Za storitve, opravljene po 2. členu, zaračuna kmetijska zadruga posameznim lastnikom kmetijskih zem- ljišč nabavno vrednost kemičnih sredstev in dejanske stroške storitve s stroji (delovna sila, gorivo, amortizacija, režijski stroški). 5. člen Če lastniki na območju, za katerega je določil pristojni upravni organ, da morajo lastniki sami izvršiti varstvene ukrepe, tega ne storijo ali ne storijo o pravem času ali ne na pravilen način, je dolžna izvršiti te ukrepe kmetijska zadruga na njihov račun. V takem primeru računa kmetijska zadruga tem lastnikom polno ekonomsko ceno. 6. člen Izvrševanje varstvenih ukrepov po tej odredbi nadzoruje za kmetijsko zadrugo pristojni upravni organ občinskega ljudskega odbora. Ta organ vodi o izvrševanju teh ukrepov tudi posebno evidenco. 7. člen Za kršitev predpisov iz 1., 2. in 3. točke te odredbe se uporabljajo določbe 3. odstavka 58. člena, 6. in 7. točke 59. člena ter 60. člena temeljnega zakona o varstvu rastlin pred boleznimi in škodljivci. 8. člen Ta odredba začne veljati 8. dan po objavi iv Uradnem vestniku okraja Novo mesto. Št. 01/1-3099/1 Črnomelj, 8. avgusta 1958. Nadomestuje predsednika ObLO podpredsednik: Alojz Hutar 1. r. 215. Na podlagi 29. člena temeljnega zakona o varstvu rastlin pred boleznimi in škodljivci (Uradni list FLRJ št. 26/54) v zvezi s 7. točko 43. člena zakona o pristojnosti občinskih in okrajnih ljudskih odborov občinski ljudski odbor Kostanj e vica-Podboč j e na ločenih sejah občinskega zbora in zbora proizvajalcev dne 8. avgusta 1958 sprejel ODREDBO o skupnem zatiranju rastlinskih bolezni in škodljivcev 1. člen Zaradi bolj intenzivnega in uspešnega zatiranja koloradskega hrošča, ameriškega kaparja, rdečega pajka, češpljevega kaparja, jabolčnega zavijača, škr-lupa, krompirjeve plesni in rdečega paleža na vinski trti, se na območju občine KostanjevicaPodbočje odreja skupno zatiranje teh rastlinskih bolezni in škodljivcev v vaseh Grič, Dol. Prekopa, Dobe, Za- boršt, Orehovec, Kostanjevica, Globočice, Slinovce, Jablance, Kariče, Koprivnik, Malence, Sajevce, Malo in Veliko Mraševo, Kalce Naklo, Brod, Selo, Žabjek, Slivje, Stari grad, Podbočje, Dobrava, Pristava, Šut-na, Dol, v vseh ostalih vaseh pa posamezno zatiranje ob pomoči kmetijskih zadrug. 2. člen Skupno zatiranje rastlinskih bolezni in škodljivcev iz 1. člena te odredbe organizirajo in izvedejo na svojem območju splošne kmetijske zadruge ob sodelovanju lastnikov, posestnikov oziroma uporabnikov (v nadaljnjem besedilu lastnikov) kmetijskih zemljišč ter na njihov račun. V hribovitih krajih, ki so za motorno tehnično opremo kmetijskih zadrug težko dostopni, so splošne kmetijske zadruge dolžne pripraviti organizacijo zatiranja, priskrbeti lastnikom kmetijskih zemljišč pomoč v ročnih tehničnih sredstvih in kemičnih sredstvih za zatiranje rastlinskih bolezni in škodljivcev in nadzorovati izvedbo akcij za zatiranje. 3. člen Kakšne varstvene ukrepe za zatiranje posameznih rastlinskih bolezni in škodljivcev so dolžne izvršiti kmetijske zadruge oziroma lastniki kmetijskih zemljišč ter kdaj, kje in kako naj se ti ukrepi izvršijo, določi za kmetijstvo pristojni upravni organ občinskega ljudskega odbora. 4. člen Za storitve, opravljene po 2. členu, zaračunava kmetijska zadruga posameznim lastnikom kmetijskih zemljišč nabavno vrednost kemičnih sredstev in dejanske stroške storitve s stroji (delovna sila, gorivo, amortizacija, režijski stroški). 5. člen Če lastniki na območju, za katerega je določil pristojni upravni organ, da morajo lastniki sami izvršiti varstvene ukrepe, tega ne storijo ali ne storijo o pravem času ali ne na pravilen način, je dolžna izvršiti te ukrepe kmetijska zadruga na njihov račun. V takem primeru računa kmetijska zadruga tem lastnikom polgno ekonomsko ceno. 6. člen Izvrševanje varstvenih ukrepov po tej odredbi nadzoruje za kmetijsko zadrugo pristojni upravrn organ občinskega ljudskega odbora. Ta organ vodi o izvrševanju teh ukrepov tudi posebno evidenco. 7. Člen Za kršitev predpisov iz 1., 2. in 3. točke te odredbe se uporabljajo določbe 3. točke 58. člena, 5. in 7. točke 59. člena ter 60. člena temeljnega zakona o varstvu rastlin pred boleznimi in škodljivci. 8. člen Ta odredba začne veljati 8. dan po objavi v Uradnem vestniku okraja Novo mesto. Št. 01-1057/4-58 Kostanjevica, 8. avgusta 1958. Predsednik ObLO: Karel Kuntarič 1. r. 216. Na podlagi določil 29. člena temeljnega zakona o varstvu rastlin pred boleznimi in škodljivci (Uradni list FLRJ št. 26/54), 7. točke 43. člena zakona o pristojnosti občinskih in okrajnih ljudskih odborov in njihovih organov (Uradni list FLRJ št. 52/57)), 2. točke 26. člena Statuta občine Senovo (Uradni vestnik okraja Trbovlje št. 5/58) ter na predlog sveta za kmetijstvo in gozdarstvo, z dne 2. avgusta 1958, je občinski ljudski odbor Senovo na seji občinskega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 8. avgusta 1958 sprejel ODREDBO o skupnem zatiranju rastlinskih bolezni in škodljivcev na območju občine Senovo 1. člen Zaradi bolj intenzivnega in uspešnega zatiranja ameriškega kaparja, rdečega pajka, češpljevega kaparja, jabolčnega zavijača, škrlupa in krompirjeve plesni se na območju občine Senovo odreja skupno zatiranje teh rastlinskih bolezni in škodljivcev. 2. člen Skupno zatiranje rastlinskih bolezni in škodljivcev iz 1. člena te odredbe organizirajo in izvajajo na svojem območju splošne kmetijske zadruge ob sodelovanju lastnikov, posestnikov oziroma uporabnikov (v nadaljnjem besedilu lastnikov) kmetijskih zemljišč ter na njihov račun. V hribovitih krajih, ki so za motorno tehnično opremo kmetijskih zadrug težko dostopni, so splošne kmetijske zadruge dolžne pripraviti organizacijo zatiranja, priskrbeti lastnikom kmetijskih zemljišč' pomoč v ročnih tehničnih sredstvih in kemičnih sredstvih za zatiranje rastlinskih bolezni in škodljivcev in nadzorovati izvedbo akcij za zatiranje. 3. člen Kakšne varstvene ukrepe za zatiranje posameznih rastlinskih bolezni in škodljivcev so dolžne izvršiti kmetijske zadruge oziroma lastniki kmetijskih zemljišč ter kdaj, kje in kako naj se ti ukrepi izvršijo, določi za kmetijstvo pristojni upravni organ občinskega ljudskega odbora Senovo. Za kmetijstvo pristojni upravni organ občinskega ljudskega odbora Senovo določi po zaslišanju kmečkih zadrug tudi področja, na katerih morajo iz-vajati varstvene ukrepe lastniki sami. 4. člen Za storitve, opravljene po 2. členu te odredbe, zaračuna kmetijska zadruga posameznim lastnikom kmetijskih zamljišč usluge po nabavni vrednosti kemičnih sredstev in dejanske stroške storitev s stroji (delovna sila, goriva, amortizacija ter ostali režijski stroški). 5. člen Če lastniki na območju, za katerega je določil pristojni upravni organ za kmetijstvo občinskega ljudskega odbora Senovo, da morajo lastniki sami izvršiti varstvene ukrepe, teh ne storijo ali pa ne storijo ob pravem času ali ne na pravilen način, je dolžna izvršiti te varstvene ukrepe kmetijska zadruga na njihov račun. V takem primeru lahko zaračuna kmetijska zadruga tem lastnikom polno ekonomsko ceno. 6. člen Izvrševanje varstvenih ukrepov po tej odredbi nadzoruje upravni organ občinskega ljudskega odbora Senovo, ki je pristojen za zadeve kmetijstva. Ta organ vodi o izvrševanju teh ukrepov posebno evidenco. 7. člen Za kršitev predpisov iz 1., 2. in 3. točke te odredbe se uporabljajo določbe 3. točke 58. člena, 6. in 7. točke 59. člena ter 60. člena temeljnega zakona o varstvu rastlin pred boleznimi in škodljivci. 8. člen Ta odredba začne veljati 8. dan po objavi v Uradnem vestniku okraja Novo mesto. St. 03/3-1152/4 Senovo, 8. avgusta 1958. Podpredsednik: Javorič Anton 1. r. 217. Na podlagi drugega odstavka 4. člena in prvega odstavka alinea dve 29. člena splošnega zakona o vodstvu šol (Uradni list FLRJ št. 11-84/55) in 33. člena uredbe o strokovnih šolah (Uradni list FLRJ št. 39-479/52) je sprejel občinski ljudski odbor Novo mesto na osnovi pooblastila okrajnega ljudskega odbora Novo mesto, danega mu na seji okrajnega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 15. julija 1958, ter s pritrditvijo sveta za prosveto in kulturo LRS, na ločenih sejah obeh zborov dne 8. avgusta 1958 ODLOK o ustanovitvi srednje ekonomske šole v Novem mestu. 1. člen Ustanovi se srednje ekonomska šola v Novem mestu. - Šola začne poslovati s 1. septembrom 1958. 2. člen Namen te šole je dajati učencem teoretično in praktično znanje za uspešno opravljanje dela v eko-nomsko-komercialni stroki. 3. člen V prvi letnik se sprejemajo učenci, ki sio dovršili osemletno osnovno šolo in napravili sprejemni izpit. Pouk na tej šoli traja 4 leta. 4. člen Šolo vodi ravnatelj, ki ga imenuje po razpisu občinski ljudski odbor. 5. člen Šolo vzdržuje občina Novo mesto. 6. člen Natančnejše določbe o ustroju te šole predpiše svet za šolstvo. 7. člen Ta odlok začne veljati z dnem objave v Uradnem vestniku okraja Novo mesto. Št. 01-5001/2-58 Novo mesto, 8. avgusta 1958. Predsednik ObLO: Maks Vale 1. r. 218. Na podlagi drugega odstavka 4. člena in prvega odstavka 30. člena splošnega zakona o vodstvu šol (Uradni list FLRJ št. 11-84/55) in 1. točke 62. člena zakona o pristojnosti občinskih in okrajnih ljudskih odborov in njihovih organov (Uradni list FLRJ št. 52/644-57) je sprejel občinski ljudski odbor Novo mesto z dne 15. julija 1958 na ločenih sejah obeh zborov dne 8. avgusta 1958 ODLOK o odpravi vajenske šole trgovske stroke Novo mesto. 1. člen Zaradi preselitve v Brežice se odpravi vajenska šola trgovske stroke Novo mesto. 2. člen Odpravljena šola neha poslovati z 31. avgustom 1958. 3. člen Posebna komisija odloči, katere inventarne predmete vzame odpravljena šola ob preselitvi s seboj; preostale inventarne predmete pa prevzame srednja ekonomska šola v Novem mestu. 4. člen Za izvedbo tega odloka se pooblasti svet za šolstvo ObLO Novo mesto. 5. člen Ta odlok začne veljati z dnem objave v Uradnem vestniku okraja Novo mesto. Št. 01-5564/2-58 Novo mesto, 8. avgusta 1958. Predsednik ObLO: Maks Vale 1. r. 219. Na podlagi drugega odstavka 4. člena in prvega odstavka 30. člena zakona o vodstvu šol (Uradni list FLRJ št. 11-84/55) in 1. točke 62. člena zakona o pristojnosti občinskih in okrajnih ljudskih odborov in njihovih organov (Uradni list FLRJ št. 52/644-57) je sprejel občinski ljudski odbor Novo mesto na priporočilo okrajnega ljudskega odbora No1-vo mesto z dne 15. julija 1958 na ločenih sejah obeh zborov dne 8. avgusta 1958. ODLOK o odpravi dopolnilne šole Šmihel pri Novem mestu. 1. člen Zaradi preselitve v Črnomelj se odpravi dopolnilna šola Šmihel pri Novem mestu. 2. člen Odpravljena šola preneha poslovati z 31. avgustom 1958. 3. člen Za izvedbo tega odloka se pooblasti svet za šolstvo ObLO Novo mesto. 4. člen Ta odlok začne veljati z dnem objave v Uradnem vestniku okraja Novo mesto. Št. 01-3409/3-58 Novo mesto, 8. avgusta 1958. Predsednik ObLO: Maks Vale 1. r. Izdaja »Uradni vestnik okrlaja Novo mesto« — Odgovorni urednik Šorn Maks — Tiska tiskarna »Urška« v Kočevju — Uredništvo in uprava: Novo mesto, Ljubljanska cesta št. 2, telefon uredništva 25, '39, 85, 106 in 115 — interna št. 36. Letna naročnina 600 din, ki se plača pri KB Novo mesto nlaj tekoči račun št. 606-70 2-245