»Zasavski tednik«, glasilo SZDL Litija, Zagorje, Hrastnik in Trbovlje - Urejuje uredniški odbor - Odgovorni urednik: Stane Šuštar — Tiska CP »Gorenjski tisk« v Kranja LETO XIV. ST. 31 TRBOVLJE, 27. JULIJA 1961 CENA 20 DIŠI Združevanje interesov komune Kot smo že poročali, so v hrast-fliški občini začeli združevati ®edstva za dovršitev rekonstrukcij kemične tovarne. Obrat elektrolize bo že konec leta pričel obratovati poskusno. Sredi prihodnjega leta pa bo začel s poizkusno proizvodnjo tudi obrat poli fosfatov, ki bo dokončan do tega časa zato, ker podjetje ni dobilo Pravočasno odobrenih deviz. Tako bo s premostitvijo težav pomanjkanja sredstev iz rednega, že odobrenega okvira kreditnih sredstev v višini 193 milijonov din U15 milijonov dinarjev posojila m združenih sredstev v občini, Pričakovano posojilo od tovarne r Rušah in predvideno kritje 23 milijonov iz lastnih Gredstev), mogoče pričeti s poizkusno proizvodnjo v predvidenem času v Prihodnjem letu. Poizkusna proizvodnja pa bo omogočila tudi vrnitev vseh posojil do potrditve zaključnega računa za leto 1962. Kazen tega bo tovarna kemičnih izdelkov lahko prispevala v zadružna sredstva za investicije v občini še 80 milijonov dinarjev, Pozneje pa še v kritičnih letih do 1965. leta, ko bo morala odvajati anuitete za zvečate in druge kredite še povprečno po 20 milijonov din, medtem ko bo pozneje lahko Prispevala povprečno po 80 milijonov din več letno. Ti zneski, ki ee bodo pozneje lahko vložili v združena investi-cijiska sredstva v občini, se bodo lahko najemali ne le kot kratkoročna posojila, temveč kot srednjeročna, kar bo za investitorje, Iti bodo potrebovali ta sredstva, Zelo ugodno. Nedvomno pa je, da Prav tako združevanje investicijah sredstev ni nepomembno za Odnose med industrijskimi podjetji v komuni in za medsebojne odnose v komunah nasploh. Pravzaprav prav s tem nastajajo odnosi, k' res oblikujejo občino v komuno. Ob tem je posebnega pomena na Hrastnik, da bo s končano re-konstmkcijo kemične tovarne leta 1983, ko bo tudi poizkusna proizvodnja že mimo, bruto proiz-v°dnja v tej tovarni večja za cele 8 milijarde dinarjev in bo znašata skupno 3 milijarde 800 milijo* nov dinarjev. Hkrati se bo podobno kot bruto proizvodnja (povečanje za 4,2-krat) povečal tudi dohodek za približno 4,5-krat, na-fodni dohodek pa za 5-krat. Bruto proizvodnja bo naraščala * leti zelo močno. V primerjavi z letošnjo bruto proizvodnjo v občini, ki se giblje okoli 9 milijard, do v letu 1982 povečana na 11 milijard, 1963. leta na 13 milijard in Pt* koncu petletnega plana sc bo 'e-ta proti začetku petletnega pla-^a povečala za 100%. Se v več-!em obsegu lahko pričakujejo dotok sredstev v združena sredstva v občini za investicije, in sicer ''ečinoma kot srednjeročna in kratkoročna posojila. Nedvomno da je to v trenutnih težavah o^ina pot za premostitev denarcih ncprllik in za investicije , "Ploh, Cc to upoštevamo, potem ( ni razloga za to, da bi katerokoli Ujetje odklanjalo sodelovanje Kri Združevanju sredstev, ker je 'koraj gotovo, da bo potrebovalo l Prihodnjih letih posojila Iz Zdru-nnih sredstev prav vsako podjet-f■ Iti ima količkaj večji načrt za ^konstrukcije, zlasti ker so zara-' starosti naprav v večini podje-'1 Povsod potrebe po obnovitvi. Knzen teh vprašanj bodo nasto-"}a še droga, na katera bo treba odgovarjati že v drugem petlet-: o_nr planil. Scen sodi vprašanje '^'sirijskega področja od mostu n konra steklarne. Na tem poječi« Hrastnika danes še nc 5»a3ilo objektov družbenega stan-^ da, a bo glasoma treba misliti ^ Premeni !tcv celotnega tarska jš-T, naselja na ustreznejše mesto. Pride v poštev okoli 400 stano-i!n^' ki jih bo treba na novo t?r*dltj. To pa bo mogoče le na „. Pofln, (e bodo na razpolago Sl- i Va - torej združena sred-ker io o drugih težko govo- tem, ko bo industrija v hrastni- j je to neka trenutna akcija, ki naj i mo način, kako jih prebroditi, ški občini v celoti obnovljena. Po- pomaga le kemični tovarni iz te- potem bo prav, če na te probleme polna obnovitev je možna z zdru-I žaV, temveč da je to akcija, ki večkrat mislimo. Najlaže pa Jih ženimi sredstvi do 1968. leta. bo povsatm izoblikovala občino v bomo rešili, če gledamo nanje z Ce govorimo o združevanju sred- | komuno. Ce s te perspektive gle- | vidika celotne komune, štev, potem ne smemo misliti, da damo na občasne težave in išče- Vik! or Sirec. CHeidaMSžpfla te-TrhovdJ, ki bodo potovali na Hvar JUGOSLOVANSKI FESTIVAL DRAMSKE AMATERSKE DEJAVNOSTI Na koncu noti - na Hvaru Od 15. julija do 15. avgusta nastopajo najboljše amaterske igralske skupine iz vseh republik na letošnjem festivalu na Hvaru. Iz Slovenije sodelujejo na tej reviji kar tri amaterske lupine in sicer igralska deužina iz Tolmina s Potrčevo dramo »Lacko in Krefli«, dramska skupina DPD Svobode »Slava Klavora« iz Maribora z Dcža-čevo komedijo »Tripče de Utolče« ter DPD Svoboda-Center iz Trbovelj z dramo Matkoviča »Na koncu poti«. Trboveljski gledališčniki bodo na Hvaru nastopili L avgusta. Na Hvaru so že stari znanci, saj so pred dvema letoma uspešno prikazali na festivalu dramo »Vojak Tanaka«. Vsem kulturnim skupinam iz Slovenije, še posebej pa DPD Svobodi-Center iz Trbovelj želimo mnogo uspehov na letošnjem hvarskem festivalu. Trboveljsko gospodarstvo v prvih petih mesecih letos Na uspešen razvoj gospodarstva v prvih petih mesecih lotos je ugodno vplivala decentralizacija delavskega samoupravljanja, navzlic temu, da so se zmanjšala predvidena investicijska vlaganja. V primerjavi z letom 1960 (za prvih 5 mesecev) je poraste! fizični obseg proizvodnje za 10 odstotkov, neto osebni dohodki pa za 7 odstotkov. mi. Ljubljana prla vrata in z vso toplino sprejela goste. Sele te dni se je mesto znova umirilo in zadihalo v novem delovnem zagonu. Naj bo dovoljeno izpustiti po- NiiveličastneKi praznik v zgo- dni brali v časopisju. Obiskovalci in se hvalili, katero vino je boljše, dovlni slovenskega naroda - ne morejo pozabiti tudi drugih Ob tem še mogočni odmevi godb Dvaisetletnica vstaje - je za na- nepozabnih vtisov: veličastni po- |„ pevskih zborov z vseh strani je na široko od- sled na tristotisoč glavo množico, in _ čarobne barve bengaličnega na sprehode po Ljubljani, kjer je ognja! Vsi ti in drugi spomini na bil človek res svoboden in prost manifestacijo so pustili obisko-in ga ni motil niti kolesarski' vaicem nepozabne spomine na zvonec, na nakupovanje po ljub- naS(> lepo „belo Ljubljano« in na ljanskih trgovinah opolnoči, na p0men prehojen« zgodovinske re-pravljieno okrašene Križanke, vwluci(>narnj poti. Tisti, ki ni temen te zgodovinske mamTestaci- Grad in celotno Ljubljano ,pa na- ga sam vi(lel; jc mnogo zamudil, je kajti govor tovariša Franca gmejanc obraze obiskovalcev iz I eskoška so že tisti večer ljudje Vipavske doline in Slovenskih Na sliki: Slap bengaličnega og-J225? £ radiu in naslednje goric, ki so izmenjavali buteljke nja z ljubljanskega gradu. Trbovlje, konec julija. — Kljub nekaterim ekonomskim spremembam in zmanjšanemu investicijskemu vlaganju (v osnovna sredstva v prvih petih mesecih le 29,6 odstotka letnega plana) je gospodarstvo trboveljske občine doseglo v prvih petilj mesecih letos zadovoljiv uspeh, saj bistvenejših -.-as to jev ni bilo opaziti. Tako se jo gospodarska dejavnost v primerjavi z lanškim letom povečala za 8 odstotkov, fizični obseg proizvodnje je pa v istem času po-rastel za 10 odstotkov. Razveseljiva je ugotovitev, da je v prvih petih mesecih letos opaziti v gospodarskih organizacijah precejšnje zmanjšanje materialnih stroškov, hkrati pa povečanje storilnosti. Zategadelj so tudi porasli neto osebni dohodki za 7 odstotkov. Novi gospodarski predpisi, ki so bili uveljavljeni v letošnjem letu, so ugodno vplivali na gospodarjenje, čeprav se nekatere gospodarske organizacije za zdaj še bore s Kolonija mladih Zagorjanov v Kopru Društvo prijateljev mladine v Zagorju je organiziralo počitniško kolonijo v Kopru. Lansko leto so se izmenjale tri skupine mladih Zagorjanov, ki so želeli preživeti poletne počitnice ob morju. Vsaka skupina sprejme okrog 150 otrok. Kolonija se je nastanila v Dija- Tečaj za tehnični kader v Steklarni Hrastnik škem domu, ki je le nekaj minut oddaljen od kopališča. Dom ima tudi svoj vrt, na katerem se otroci lahko igrajo in naužijejo svežega zraka. Kopamo se skoraj vas dan. Takoj 'po zajtrku gremo v kopališče, popoldne po spanju se pa starejši odpravimo kopat na Semedelo, ki je od Doma oddaljena kake pol ure in obenem napravimo kratek sprehod. Prosti čas je od 8. do 9. ure zvečer in takrat si skupno z vo- V Steklarni Hrastnik bodo pri- diči ogledamo mesto. Med biva-redili tečaj za tehnični kader. Ta'njem v Kopru naprav.mo tud. tečaj bodo organizirali zaradi zelo nekaj izletov velikih potreb po tem kadru. šča. v sosedna pristani- Za zagorski občinski praznik Samopostrežna trgovina v Kisovcu Poročali smo že, da pe v Zagonu marljivo pripravljajo na praznovanje 9. avgusta ~ »brskega praznika. Zdaj je tudi ie znan dokončni spored prireditev. Tako bodo v torek. 8. avgusta, popoldan izročili namenu samopostrežno trgovino v Kisovcu in novo cesto Zagorje—Slavnik. Zve-čer ob 20. uri pa bo v veliki dvorani Delavskega doma slavnostni koncert moškega pevskega zbora Svobode Zagorje ob 40-letniei ustanovitve zbora in v počastitev občinskega praznika. Na sam praznik, 9. avgusta, pa bo ob 9. url dopoldan v stekleni dvorani Delavskega doma svečana seja občinskega ljudskega odbora Zagorje, na katero bodo povabili tudi predstavnike delovnih kolektivov, zastopnike pripadnikov JI.A - graditeljev Zasavske ceste in prvoborce. (ma) REKONSTRUKCIJA V KRESNIŠKI INDUSTRIJI APNA Po večerji Se zberemo v dnevni sobi, kjer lahko poslušamo radio, igramo šah, »Človek, ne jezi se!« in podobno. Zabavnejši in tempe-ramentnejši učenci organizirajo tudi Vesele večere, Pokaži, kaj znaš! in razne športne Igre kot košarko, nogomet, odbojko In drugo. Kdor še ne zna plavati, ga dobro izurjeni vodiči kaj kmalu naučijo. Komur ugaja tSplo podnebje, sinje Jadransko morje in lepi primorski svet, naj se priglasi v drugo skupino. Vrnil se bo domov spočit, zadovoljen in ogorel od toplega sonca. G. Z. .Rudis* prevzema nova dela v Egiptu in Sudanu težavami. Tako prihaja vse bolj do izraza ekonomično gospodarjenje in iskanje notranjih rezerv v gospodarskih organizacijah. Omenite naj samo, da so se zaloge končnih izdelkov zlasti na račun industrije v primerjavi z razdobjem prvih petih mesecev lani povečale za 85 odiStotkov. Določene težave je pa opaziti pri obratnih sredstvih. Nekatere gospodarske organizacije imajo dovolj obratnih sredstev, drugim jih pa primanjkuje glede na celotno poslovanje, večje zaloge izdelkov in večje število neplačanih računov. Zaradi neplačanih računov so gospodarske organizacije z območja trboveljske občine vložile 237 tožb ali za 25 odstotkov več kakor lani; zoper trboveljske gospodarske organizacije pa je bilo zaradi neplačanih računov vloženo 145 tožb ali 15 odstotkov manj kakor v prvih petih mesecih larr. V tem obdobju se je povečalo število zaposlenih le za 0,7 odstotka, medtem ko so nekatere gospodarske organizacije (gradbena podjetja) odpustile nekaj_ delavcev glede na zmanjšano investicijsko dejavnost. Po planu je bilo do konca meseca maja opravljeno le 29.6 odstotka letnega plana investicij. Gospodarske organizacije namreč nimajo lastnih sredstev za investicijska vlaganja, ker morajo dati del sredstev poslovnega sklada v obratna sredstva, del pa za vračilo posojil. V primerjavi z lani se je pa povečal na zaposlenega celotni dohodek za 4.4 odstotka, narodni dohodek za 7,3 odstotka in fizični obseg proizvodnje za 9,2 odstotka. (Mia) Rudarska industrijska skupnost »RUDIS« v Trbovljah zajema v svoji dejavnosti vedno večji razmah. Pred kratkim so bili razgovori med predstavniki RUDISA in egiptovsko železarsko družbo zaradi prevzema del na rekon-odpiranju novih. rud-Egiptu. Druga skupina predstavnikov iz Egipta je pa vodila razgovore zaradi inženiringa strtfkciji in nikov v E( za fosfatne rudnike ,ludi v Egio-tu. Prejšnji teden, v četrtek, 20. julija, so pa predstavniki RUDISA - INTERTRADE in predstavniki lz Sudana končala razgovore zaradi morebitnega odpiranja rudnika železa v tej afriški državi. V primeru pozitivnega sprejema tega načrta pri sudanski vladi bi se la dela začela konec letošnjega leta oziroma v začetku leta 1962. ZADNJA VEST 9-LETNI OTROK vZAZGAL KOZOLEC Zagorje ob Savi V torek, 25. julija, je ob 10.30 izbruhnil požar v kozolcu v Jesenovem, ki je bil last posestnika Jožeta Hribarja iz Rov 7. V kozolcu jc bilo okrog 4090 kg sena. Požar je zanetila 9-letna (''klica, ki se je pod kozolcem igrala z vžigalicami. Škode je za okrog 800.000 dinarjev. ► H: OBRAZI P d) (lil! rnntminiiii!rxiinniitiiinn!i!nmiHmii!!iiiiii!iiiiii!i!(!iiiiiiiiiiiim!i!!iiiii!!!iiiii!iii!!itiiiMiiiiii!!!inimiiiiiiii!!r!iim!i!{mmi!n::i3 a . vedaht mu je, da se jc v soboto Delal sem skoraj eno uro, čolni-s pokvaril, on pa nato: »Ravno ček stane toliko, ker sem ga pa ] prav sem prišel! Jaz sem specia- popravil, vam nc bo potrebno g list za popravljanje šivalnih'stro- kupiti novega — stane toliko, § 'jev." Zena se je obotavljala in si ugotavljanje napake pa toliko; = mislila: Kak specialist neki je to, vse skupaj stanc 1390 din (!).» j ki hodi po hišah brez vsakega Tovarišica je ostala nekaj časa s orodja in pribora. Medtem ko si jjje to mislila, je že sedel specialist Seveda bo to izvedljivo po- Kresniška industrija apna bo končala z rekonstrukcijo kamnoloma. V ta namen so porabili 72 milijonov dinarjev. Kamnolom bo do 1. septembra popolnoma Zdravstvena preventiva v Predilnici Litija * jE lajo račune b**et krčmarja. Kremplji nlh žrtev arabskega prebivalstva. — prelita, pa nam govori, da nasprot- To pa je odrekanje pokorščine skle-g »galskih pr*'" niso več tako ostri Največji vtis, ki je bil deležen pod* nik še daleč ne misli zares na umik«, pom združenih narodov In nevarna g kot pred lei' rav se oblačijo v pore svetovnega javnega mnenja, je Je dejal tunizijski predsednik. Tuni- grožnja, ki lahko pripelje do vojne =§ zaščitne obleke tako imenovanih pa- odločnost Tunizijcev, da se upro in zljci so odločno povedali, da ne mo- večjega obsega. 3 'miiiiHHiitiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiHmuiimiitniHtiiiuuuiiiiiuiiiiiimtHUiiiiinimiimjiiiiiiiMimiiiuiiiiruiitiijimui ^iiimiiiiminmiiiiiiitiriimiiiiuiiiiiiiitiniiiin mii!iiimtiiimtiiiinitiiiiuiiiiimiiitiiHiiiiiiiiiiiiHiiiiimt!>i!iimnimimtimi«nit!mtiimmmflmiitinmm* dati tndi pristojnosti, v sklad” tem pa spremeniti doseda”-' predpise gospodarskih organiz*" o samoupravljanju. Da bi pa ®" borniki zbora proizvajalcev rt®1« kar najjasnejšo sliko o delu vlogi organov delavskega sa"1'* upravljanja, je bilo sklenjeno. naj zbor proizvajalcev na eni ®f hodnjih »sej razpravlja o del"*' skem samoupravljanju v trbov— šivu in šiviljstvu, Slaščičarni, Sli- priporočil, da naj bi delavska uni- skih gospodarskih organizacij*1’’ Gia ni proiekt potrjen 14. julija je bila na republiki komisiji za revizijo projektov v Ljubljani revizijska obravnava glavnega projekta za otroški oddelek bolnišnice v Trbovljah. Projekt je bil potrjen z nekaterimi pripombami., Pred izdajo odločbe glavnega projekta je potrebno načrt Se izpopolniti po napotkih gradbene komisije. Na osnovi sprejetega osnutka glavnega načrta se mora dobili od ObLO Trbovlje gradbeno dovoljenje. Odobrena je predračunska vsota v znesku 204,104.764 dinarjev za gradbeništvo, obrtniška in instalacijska dela. Gradbišče je pripravljeno In se lahko začne takoj z gradnjo. — Gradbeni odbor za novo bolniš- AKTUALNO VPRAŠANJE V REVIRJIH Obiinski skladi za štipendije Letošnji »sporazum o štipondi- . zagotovila kadre tudi za tiste ve-ranju v Zasavju določa iste kri- j je industrije itd, kjer jih najbolj terije za vse tri revinske občine. | pogrešajo. Tako se v rudnikih pri za čas od 27. julija do 6. avgusta Okrog 28. julija dvodnevno izboljšanje vremena, drugače bo do 1. avgusta prevladovalo deževno ln hladno vreme. Po J. avgustu Izboljšanfe, le okrog .V avgusta bodo krajevne nevihte. Dr. V. M. -Zasavski tednik-, glasilo SZDL Litija. Hrastnik. Zagorje In Trbovlje. Tiska časopisno podjetje -Gorenjski ti'k- » Kran ju. - Ureja uredniški odbor. - Odgovorni urednik; Slane Šuštar. -Naslov uredništva in uprave: Trbovlje. Trg revolucije 11 (telefon M-191). poštni predal «2. - Tekoči račun pri Komunalni banki Trbovlje 609-79-1-146. -Letna naroi- Mcčno pa je prišla do izraza tudi težnja po ustanovitvi skladov za štipendiranje po občinah. Ti f»kla-di naj bi bili samostojni. Menijo, da bo s tem ust var jena'"enotnost v štipendiranju, razen tega j>a bodo možne tudi nekoliko višje štipendije, tako da bi najvišje štipendije visokošolcev bile ▼ višini minimalnih plač uslužbencev občine. To pomeni za približno 2 tisoč din več kot je to primer z individualnim štipendiranjem. To višino želijo doseči tudi industrijska podjetja, ki najbolj potrebujejo kadre. Uprava takega sklada bi torej prevzela niz dolžnosti ,s katerimi se doslej ubadajo podjetja, vsako na »svoj način in po svojih močeh. Predvsem bi morala zagotoviti normalni dotok kadrov po končanem študiju. To pa bo treba zagotoviti s preciznim sklepanjem pogodb, ki jih enostransko ne bi bilo mogoče razveljaviti, kot se je to doslej dogajalo. Ta uprava s komisijo za šttjjendiranje pri obč nekem ljudskem odboru, bi morala s pravilnim ocenjevalcem položaja tudi določa*i take višine štipendij za posamezne •trote m tale, d* bi n* ta način tožujejo, da nimajo dovplj štipendistov, ker »e za ta poklic ne priglašajo. V Zagorju ugotavljajo, da jim manjka za rudnik predvsem srednjega kadra, ker vsi štipendisti težijo v višje šole. Tudi hrnstniški steklarni primanjkuje tehničnega kadra, in podobno. To »w> vprašanja, ki zaskrbljujejo podjetja. Ob tem pa nastaja vprašanje navez.anosti štipendistov na podjetja, ki jih štipendirajo. Tudi skrb za povezavo med štipendisti .in podjetji bi torej morali prevzeti ljudje, ki bodo upravljali sklade. Razen tega bi morali misliti tudi na gibanje potreb po kadrih. Razmere se namreč povsod spreminjajo in je prav težko planirati potrebe po kadrih. Nedvomno pa je, da bo v vsem štipendiranju mnogo laže, če bo za to delo nekie neko telo, katerega naloga bi bila v osnovi samo skrb za štipendiranje.. Za ustanavljanje »Jclndov so se izjasnili tudi predstavniki študentskih organizacij, ki »k> poudarili zlasti okoliščino, da je bil doslej ugotovljen niz pomanjkljivosti v štipendiranju tovarišev, ki so socialno Utjki. Tudi y ostat* krite- rijih je vodstvo sklada pri določanju višine štipendije lahko ob-jektivnejše od posameznikov, razen tega pa lahko odločnejše proti štipendistom, ki štipendiranje izkoriščajo. Znani ko na primer primeri, ko so si štipendirati ku-I>ovali avtomobile in zanemarjali študij, kar nakazuje možnost, da se šolajo brez štipendije. Prav tako so znani primeri študentov, ki zaslužijo s honorarno zaposlitvijo ob štipendiji več, kot pa utegne znašati najvišja plača v začetku zajioslitve na delovnem mestu po končanem študiju. ‘ S stališča tistih, ki štlj>e!*di)e dajejo, Jo vsekakor umestna skrb za to, da naj bo štipendiranje kar se do dobro proučeno, da bo na ta način štipendiranje zares koristno, tako da bo denar res na-lož.en za študij tistih, ki bodo pozneje jzredstnvljali zanesljiv kader za podjetja, ustanove in zavode, ki štipendije dajejo. Viktor Sirec Taborniki Iz Radeč bodo taborili V prvi potovici avgusta bodo taborniki iz Rodeč, ki se imenujejo »fiav»*ki brigadirji«, taborili v Lučah v Savinjski dolini. Aktivnih tabornikov je trenutno oteog 69. nieo je ponudil SGP »Zasavje«, da prevzame gradben* dela. Do konca letošnjega leta mora biti izdelan otroški oddelek do tretje faze. dosedanja bolnišnica naj se pa razširi vsaj z enim krilom do plošče. V revizijo se bo vložil tudi projekt za adaptacijo bolnišnice. — Oddelek za zbiranje gradbenega materiala za novo bolnišnico je sporočil gradbenemu odboru, da Je Elektrarna ponudila svojo oP*” ko ln enkrat tedmsko kamion * prevoz materiala; STT je P®*’’!" dlla ploščato železo in delovno lo, Rudnik 25.900 zidne opeke^ 100 kub. metrov gramoza in Pr, voz materiala na gradbišče. Gr* brni odbor je zadolžil bolnlš»*ff da uredi z ObLO zemijičkokni1’ ne odnose glede predvidene^ rezervata bolnišnice — za bolnikov. por" JS Na kratko po domovin? 1 VELIČASTNA PROSLAVA V ŽUŽEMBERKU Velikega partizanskega slavja, ki je bilo rut dan praznika vstaje slovenskega ljudstva 22. julija v Žužemberku, se je udeležilo preko 30.000 ljudi. Proslavi so prisostvovali hevilru gostje, med njimi podpredsednik Žvernega izvršnega sveta Aleksander Rankovič, predsednik LRS Miha Marinko, podpredsednik Zvezne ljudske skupstine Franc Leskošek — Luka, predsednik Izvršnega sveta LRS Boris Kraigher, organizacijski sekretar CK 7.KS Ivan Maček, predsednica GO SZDL Slovenije Vida Tomšič in drugi. OB 20-LETNICI VSTAJE IZROČILI NAMENU DOLINSKO PREGRADO . W V Vidmu ob Ščavnici je na dan 22. julija bila 11X0 svojemu namenu pregrada ob Bleguškem potoku in ult^’ J umetno jep.ero. V njem bodo ob deževju zbrali do 300.0 ^ trn de, ki bi drugače delala škodo po nižje ležečih tra'- ^ ^ in poljih. Vodo bodo pozneje uporabljali za namaktni do ^JO’- hektarov obdelovalne zemlje. {pr SLAVJE NA PETROVI GORI V zgodovini NOV ljudstva Korduna, Krajine in Batiljc je Petrova gora legendarni pojem. Na Petrovi gori je bilo zatočišče mnogih partizanskih enot in Glavnega štaba Hr-vatske. Tu so se formirali prvi partizanski odredi Korduna. Na soboto, 22. julija, je bila odprta nova cesta, ki poveznie zgodovinske kraje Petrove gore. Odkrit je bil nadalje spomenik padlim borcem NOV na centralnem pokopališču in odprta novo restavrirana bolnišnica. Zaradi slabega vremena je bilo veliko zborovanje namesto na Petrovi gori v Vojniču. 2 3 4 AMORTIZIRANE OBVEZNICE V Beogradu je bilo 21. julija 13. žrebanje obveznic državnega konvertiranega dolga za amof ^(ti Za amortizacijo so bile obveznice vseh vrednosti, , fr številke se končajo .z eno izmed naslednjih številk: Jv-j 139, 137, 1R3, 237, 243, 233, 273, 276, 327, 337, 3« • gk' 464, 483, 314, 318, 334, 688, 724, 731, 783, 841, 881, 890, 909, 914, 133, 463. IZID NAGRADNEGA NATEČAJA RTV LJUBLJANA RTV Ljubljana je ob 20-letmci vstaje razpisala natečaj ra izvirne radijske m televizijske igre. Prvo nagrado tj znesku 200 000 din za radijsko igro prejme Mutjai Kmecl im deU SAMOTA VELIKEGA TEATRA. Za poglobljeno družbeno delo komunistov Narodni heroj Andrej Cetinski-Lev in načelnik Slaba XI. SNOB »Miloša Zidanška- — Pohorske Lazar Božič-Vnk polagata cvetje in venec na Nestlov grob na zagorskem pokopališču V hrastniari občini posvečajo v osnovnih organizacijah čedalje večjo pceomost novim oblikam delovanja komunistov, ki so dolžni kar ee d£ samostojno vplivati na naš družbeni razvoj. V tem prizadevanju pomagajo sekretariatom osnovnih organizacij členi občinskega komiteja Zveze komunistov. Njihovo skupno prizadevanje velja zlasti oblikovanju lika mladih komunistov in njihovemu delu predvsem v mladinski organizaciji. Povsod posvečajo tudi veliko pozornosti sprejema-l nju novih članov v vrste komu-; nlstov, njihovemu družbenemu j oblikovanju in povečanju njihove sposobnosti za prevzemanje novih odgovornejših nalog, kar omogoča povečano politično ideološko znanje. Da bi krogu naprednih ljudi omogočili še višjo stopnjo politično ideološkega znanja, pripravljajo že zdaj prijave Za uspešno reševanje stanovanjske problematike je potrebna večja zainteresiranost podjetij 105 novih stanovanj? Pri stanovanjski gradnji in sedanjih tendencah te dejavnosti s« opaža jve-cejšnja stagnacija, to pa predvsem zaradi povečanih stroškov za nakup gradbenega materiala. Pri ObLO Trbovlje •o napravili rebalans in ugotovili, da •redstva, ki so na razpolago, ne dopu-fcajo začetek novih gradenj. Letos so Pričeli zidati samo dva nova stanovanjca objekta, za dva se je angažirala STT, ena stolpnica je pa oddan* z Javnim razpisom. Vzroki, ki vplivajo na zastoj gradnje •tanovanjskih blokov, so splošni, niso torej specifično krajevnega značaja. V Ostalem pa trboveljska podjetja na •ploino niso tako visoko akumulativna, da bi šla v gradnjo novih stanovanjskih blokov. Stanovanjski skladi so povprečno majhni — za letos je pričakovati stanovanjski sklad priliv 163 milijonov, drugih dohodkov, ki se pričakujejo iz Posebnega republiškega fonda, bo letos 137 milijonov, skupaj torej 300 milijonov din. Iz tega sledi povprečen priliv •redstev v stanovanjski sklad 300 milijonov, kar pomeni (teoretično) 105 norih stanovanj. Samo lani je bilo zastavljenih 120 stanovanj — na novo Cementarna 40 in Elektrarna 11 standvanj — stanovanjski sklad jim je lansko leto •dstopil del sredstev. Letos sklad ni bil organiziran. Sklad gradi letos samo stolpnice, podjetja, ki bodo imela tu stanovanja za svoje delavce, so pa vplačala svoje deleže. Upajo, da bo gradnja stolpnic do 29. novembra 1.1. dokončana. Kot vse kaže, bo drugo leto stanovanjski sklad razpolagal tudi s 300 milijoni din. Oradili bodo v okviru teh sredstev ha z lastno udeležbo samih zainteresiranih podjetij. Upravni odbor sklada pre ja 30-odstotno udeležbo pri gradnji, kar pa glede na finančno stanje domačih podjetij ni sprejemljivo. Po dosedanjih analizah bi gospodarske organizacije lahko sodelovale le s 30-odstotno udeležbo. Instrumenti obračunov so taki, da podjetjem ne ostaja skladov za interno gradnjo. Toda kljub raznim objektivnim težavam t>o letos v Trbovljah dokončano okrog 105 novih stanovanj. Glede na sedanje višje cene gradbenega materiala je pričakovati Uidi večje Izdatke za gradnje, kar pomeni posebne stroške za investitorja. 7. delnim kritjem iz občinskega in republiškega fonda ter z nekaj razpoložljivimi lastnimi sredstvi namerava STT prihodnjega leta. Dejstvo je, da se pritisk na stanovanjski fond manjša.. Po letu 1945 je bilo v Trbovljah zgrajeno 1468 novih stanovanj ali 28,4 % stanovanjskega fonda kar je vsekakor pozitivno vplivalo na zmanjšanje stanovanjske stiske. Upravni odbor sklada dodeljuje privatnikom kredit, ker je privatna udeležba večja. Po večini sodelujejo zasebniki s 70 % vseh gradbenih stroškov, sklad jim pa da le 30 % sredstev za gradnjo. Toda zadnje čase se opaža, da Je doslej intenzivna zasebna iniciativa v občutnem upadanju. Glavni vzrok tega pojava je vsekakor iskati v podražitvi gradbenega materiala in v preusmeritvi potrošnje denarja v druge namene, tako n. pr. v nakup avtomobila, motorja itd. Upravni odbor In delavski svet trboveljskega Rudnika je sprejel osnutek načrta gradnje enostavnih in cenenih stanovanj, ki jih bo podjetje zgradilo delno z lastnimi sredstvi na prostoru med KcrŠičevo in Partizansko cesto. Ta stanovanja, ki bodo Imela 36 kvadratnih metrov stanovanjske površine, so namenjena predvsem manjšim družinam. letos zgraditi do tretje faze 40 stano- j Na ta način hoče Rudnik svojim ljudem vanj. če bo šlo vse po sreči, bodo ta | dati nadomestilo za sedanja izredno stanovanja vseljiva v drugi polovici slaba, stara stanovanja In tako vsaj Prijetno letovanje v Crikvenlci 70 odstotkov ilanov kolektiva bo letovalo Na polovici poti je že letošnje letovanje članov kolektiva in njihovih svojcev Strojne tovarne iz Trbovelj, ki letujejo v Crikvenici. Letošnja sezona se je začela 15. junija in bo trajala do 15. septembra. V tem času se bo zvr- , Nakup kinoprojektorja Občinski ljudski odbor v Litiji te sklenil s tovarno »Iskra- v Kranju pogodbo za nakup dveh tanjših kinoaparatur, za katere prispeval sredstva kolektiv Jedilnice v Litiji. Oba nova kinoprojektorja naj “l zamenjala dosedanjo filmsko 8Paraturo v litijskem kinemato-Ktafu za praznik 29. novembra te-8» leta. bela na cestah v Radečah Od Radeč do Jagnjenice gradijo 0 dolg odcep ceste. Z delom ^ tej cesti so začeli pred mese-Cc,T> in pričakujejo, da bo to čez Jbesoc »končano. Se v tem letu pa ^telijo asfaltirati cestišče skozi Kadeč«v Ob tej priložnosti bodo ?*teltir»li tudi igrišče za domom /V1 Partizan. V ta namen so že aceli urejevati to igrišče. Mla-iz delovnih brigad so izko-fr” jarke za drenažo. Pri delu so ^ el ovali tudi domači rokome- '*l,,,1>lHllinil||||||||||||||||it|||||||||||||||||||||||||||||||||l!l||||!|l||l Zjasnilo 3®- številki našega tednika se rr*Pp*3ta neljuba napaka v ,r "hu z naslovom »Združevanje •o *lev — trenutno le še načelno v na četrti strani zgoraj ne*eRt*m odstavku, ki sc glasi n#s£‘lv'Ino: »Naposled Je pa le t^**1 vtis, da Je razprava Sla za ' da predvsem prizadetim n*?*1 * novim položajem v b|i_, artenj(i to, da se v »cbl prebij J* do prepričanja, ki Jih bo **t*'Pn ntl<> n* nove tlm)cc — v Ta ° ®°*t>°darjenje v komuni.« ^stavek se pravilno glasi: “N. ■ Kc pravimo giasi: da a,><>slod pa Je Ic nastal vtis, be*dv raiPrava šla za tem, da •otai„Sem Prizadetim z novim pote, ^ 1,1 v gospodarjenju omogoči **| Ker Je * tem smi- tesm “v'la v celoti spremenjen, da to stHo v izmenah po 10 dni okrog 820 članov kolektiva hn njihovih svojcev. Z letos ki novo zgrajenim paviljonom so se povečale kapacitete In je sedaj mogoče, da Majejo vsi člani kolektiva, seveda je pa treba, da se letovanje podaljša s predsezono in posezono. Počitniški dom podjetja v Crikvenici razpolaga s 85 ležišči. Za- raorja in tudi zabave ne manjka. Okusna, dobra hrana Je pa še najboljša — pravijo vsi in so zadovoljni, saj tudi cene niso previsoke. Člani kolektiva In njihovi svojci plačajo sat dnevno oskrbo v paviljonu in vili po 350 din, v vveekendu po 300 din in pod šotori po 200 din dnevno. Seveda stanc dnevna oskrba več, vendar razliko v ceni nosi podjetje. Razen v Crikvenici in v drugih dovoljni prihajajo člani kolektiva domovih bo letošnje leto letovalo domov z letovanja, saj Imajo na I približno 70 odstotkov vseh čla-njem vsega dovolj — sonca, zraka, I nov kolektiva. Idejno politifno delo ZK v Trbovljah Na zadnji sejf občinskega komiteja ZK Trbovlje so med drugim razpravljali tudi o idejnem delu med članetvmn ZK. Ugotovili so, da je bala sezona 1960/M dokaj plodna in uspešna. Na podlagi doseženih rezultatov in ugotovljenih pomanjkljivosti je ideološka komisija pri občinskem komiteju ZK Trbovlje pripravila program za bodoče delo, ki bo dobil poseben poudarek v usposabljanju členov ZK za konkret- ne ideološko politične afccije v komuni. Pri sestavi programa je komisija upoštevala predvsem izkušnje v dosedanjem delu. Osnovno težišče bodočega programa bo torej zlasti v ideološkem usposabljanju organov Zveze komunistov in njenega <9anstva, nadalje usposabljanje komunistov na interesnih področjih ter Manje in usposabljanje perspektivnega kadra. HITRA POMOČ V NESREČI Ddm na Mrzlici obišče vsako leto nad 8000 izletnikov tn planincev. Do 22. julija se je letos vpisalo v knjigo obiskovalcev že nad 4000 ljudi. Pri tako velikem številu obiskovalcev pa pride večkrat tudi do kake nezgode in podobno. Do prvega telefona je pa skoro eno uro, namreč do gostilne Matko pri Katarini oziroma Čečah. Ko so je pripetila nezgoda, so že klicali telefonlčno to ali ono \tttanovo, a odgovora nt bilo. Z jeepom je namreč mogoče priti do mrzliške koče. Pravo razumevanje in tovariško pomoč Je pa pokazala postaja LM v Trbovljah, tol ee je vedno oglasila in bila pol ure po telefonskem poklicu na Mrzlici. Tako je pred tremi tedni tovariša K. sončarica tako hudo zdelala, da je obstajala nevarnost za kap. Pol ure po telefonskem poklicu je bil jeep postajo Ljudske milice iz Trbovelj že na Mrzlici. Hitra intervencija te postaje Je rešila tovarišu K. življenje, sej se jc po svoji nezgodi zdravil še več kot 14 dni v bolnišnici. Požrtvovalni inkms«# posta- je LM v Trbovljah gre zahvala za vse te primero hitro pomoči, drugim po za zgled v prihodnje. Knjižnica Svobode Trbovlje II zaprta V okviru dejavnosti Svobode v Trbovljah je delovala tudi knjižnica, ki je bila odprta vsak torek in petek, dede ha poletne mesece ln dopuste bo knjižnica do 1. septembra t. 1. zaprta. Vpisovanje v večerno osemletko v Litiji Delavska univerza v Litiji je v okviru programa za sezono 1961/62 že pričela z vpisovanjem v večerno osemletno šolo, administrativno Mo tar tečaj za angleški jezik. S ton* je dana številnim delavcem in uslužbencem z območja litijske občine možnost, da si pridobijo in poglobijo svoje znanje. Ker vlada za stvar veliko zanimanje, pričakujejo, da se bo tudi v administrativno Mo vpisalo delno rešiti stanovanjsko vprašanje na svojem področja. Ta stanovanja bodo imela: dnevno sobo s kuhinjo, vdolben kotiček, spalnico in pritikline. Jasno je, da stanovanjski fond komune ne bo mogel sam reševati stanovanjskega problema v kraju, temveč da bodo morala sama gospodarska podjetja V večji meri sodelovati prt gradnji stanovanjskih blokov in Iskati sredstva v za stalno politično večerno šolo, ki bo začela poslovati jeseni. Čeprav je še dokaj daleč do letnih konferenc osnovnih organizacij Zveze komunistov, so se nanje začeli že zdaj pripravljati. V ta namen so se odločili še skrtoneje analizirati družbeno po- litično delo slehernega izmed članov ZK kot tudi družbeno politični položaj na območju delovanja osnovne organizacije, po čemer je mogoče presoditi tudi vplivnost posameznih komunistov ijn celotne osnovne organizacije. Prisrčne snidenje .Pohorske' z Zagorjani ZAGORJE OB SAVI. — Na 600 kilometrov dolgi poti no preživeli borci In mladinci iz mariborskega, murskosoboškega In celjskega okraja, ki no sestavljali XI. SNOB »Miloša Zidanška« — Pohorsko, prispeli prejšnjo sredo, 19. Julija, v poznih popoldanskih urah v Zagorje. XI. SNOB »Miloša Zidanška« — Pohorska je na čelu z narodnim herojem — polkovnikom JLA Andrejem Cetinjskim-Levom odšla na pot 15. julija hi na svoji poti do Urha nad Ljubljano obiskala tudi kraje, koder so med narodnoosvobodilno borbo hodili slavni bare! XI. SNOB »Milana Zidanška« — Pohorske, ki so med drugim v letu 1944 napadli nemško tovarno Westa v Zagorju ln v maju 1945 sodelovali pri osvoboditvi Zagorja. V sestavu te brigade Je bilo precejšnje število borcev iz Zagorja, med njimi tudi pokojni narodni heroj Tone Okrogar-Nestl, ki je prišel v sestav brigade iz I. koroškega bataljona kot komandir čete. Z godbo zagorske Svobode in z zastavo II. štajerskega bataljona, ki jo hranijo zagorski borci, so borci in mladinci XI. SNOB »Miloša Zidanška« — Pohorske odšli na zagorsko pokopališče, da so se poklonili spominu pokojnega narodnega heroja Toneta Okrogarja-Nestla. Potem, ko je orisal življenjsko pot, junaštva in zgled pokojnega Nestla, je narodni heroj Andrej Cetinski-Lev skupaj z načelnikom štaba Pohorske brigade Lazarjem Božičem-Vukom položil na Nestlov grob venec Uf Šopek cvetja. Mladinci in borci so z enominutnim molkom počastili Nestlov spomin, godba je pa zaigrala žalost in ko. Zvečer se je precejšnje število Zagorjanov zbralo na prostoru pred Delavskim domom, kjer je bil partizanski miting. — Okrog 25 preživelih borcev XI. SNOB »Miloša Zidanška« — Pohorske, ki so se udeležili pohoda, in mladince je pozdravil v Imenu občinskega odbora ZB NOV Zagorje in v imenu vsak Zagorjanov Otmar Pečar, v imenu občinskega komiteja LMS pa Toue Drnovšek ia jim zaželela v Zagorju dobrodošlico. Andreja Cetlnskemu-Levu tn zastopnika mladincev pa so bila nato izročena darila zagorske mladine. Sledil je partizanski miting XI. SNOB »Miloša Zidanška« — PoborsRe, dve pesmi je zapel tud! oktet zagorske Svobode; komisar Pohorske' Alojz Vindiš-Dunda je pa govoril o poti slavne XI. SNOB »Miloša Zidanška« — Pohorske med vojno. (mo) Za reniabihieise gospodarjenje ObLO TRBOVLJE RAZMIŠLJA O ZDRUŽITVI l~h»pešneje rešil problem KZ. KZ RADEČE IN KZ TRBOVLJE £ «*■»**-**«•«*. G,«* m ms te smpodrake Simt-j«, va4no ,s ki govorijo za združitev, je prav Misel o združitvi KZ Trbovlje in RZ Radeče je že stara. Ze v času, ko je bil brodi trboveljski okraj, so se začeli ukvarjati t, mislijo o združitvi obeh zadrug. Toda predlog je kasneje zaradi sprememb v okraju zamrl. Sele v zadnjem času so začeli na ObLo zopet proučevati to zamisel, ker govori v prid tega več ekonomskih činije^jev, ^ Po osnutku sedanjega predloga naj bi se združile KZ ‘Trbovlje in KZ Radeče ter morebiti, da bi se k njima priključila tudi komunalna mlekarna Radeče, ki je bila ustanovljena, predvsem zato, da bi krila potrebe Zasavja, kar sedaj ne izvaja. Vodstvo zadruge bi bilo centralno. Ce bi se dbe sedanji samostojni zadrugi združili, bi ee občutno znižali upravni stroški, bilo bi racionalnejše uporabljanje osnovnih in kreditnih sredstev v objekte in panoge kmetijstva, ki bi bile rentabilne in bi se hitreje amortizirale, nadalje bi se zagotovila stalna preskrba Hrastnika in Trbovelj z mlekom iz Radeč. Izvedla bi se lahko rajcni-zacija posameznih kmetijskih kultur po perspektivnem planu kme- Samopo strežba v Litij! V poslopju kmetijske zadruge v Litiji je začelo domače trgovsko podjetje »PRESKRBA- urejevati samopostrežno trgovino. Po takšni trgovini je žo dalj časa potreba, vendar se doslej niso odločili za tak korak. Bili so predlogi, naj bi tuja podjetja uredila takšno trgovino, vendar je obveljalo nrnenje, naj se investicijska sredstva za tako trgovino dajo domačemu trgovskemu podjetju. Klub Svobode v Radečah Svoboda v Radečah pripravlja svoj klub. Da bodo v Radečah dobili klub Svobode, so se domenili z občinskim ljudskim odborom, da bo premeščena poročna dvorana v manjši prostor, v 'Bedanji bo pa klub. Za klub bodo v kratkem kupili televizor. Otvoritev bo predvidoma ob krajevnem prazniku. Nove cene mleka Prejšnji teden je imel svet za blagovni promet pri ObLO Litija sejo. na kateri je potrdil nove cene mleka, tn sicer do višine, ki jo določa okrajni odlok. S tem ukrepom ee bo odkupna cena mleka pri posestvu KZ delno približala stroškom pridobivanja mleka, ki znašajo za 1 liter franko hlev čez 60 din. * Šoferji so razvili zastavo Ob dnevu šoferjev v Radečah so šoferji na slovesen način razvili svojo društveno zastavo. — Združenje šoferjev in avtomehanikov je ob tej priložnosti priredilo lepo manifestacijo tako važno tudi to, da bi se izboljšali donosi in da bi se lahko ustvaril zelo dober kmetijski kader, ki bi lahko uspešno vodil zadrugo. S sedanjim kadrom, s katerim razpolaga KZ, ne morejo izpežnjeva* in uspešno reševati vseh problemov. Dosedanje poslovanje KZ ni bilo zadovoljivo. Majhno območje trboveljske občine ne dovoljuje uvajanja sodobne mehanizacije, ker se to ne bi izplačalo. Toda za poslovanje KZ je vseeno potreben delovni kader, ki pa ne ustreza potrebam in zastavljenim nalogam. Zaradi zgoraj navedenih činiteljev je ObLO začel iskati pot in način, s katerim bi lahko V Radečah gradijo novo šolo Nedavno so v Radečah začeli graditi novo šolsko poslopje. V tem poslopju bo 10 novih učilnic, dve delavnici in kabineti. Uredili bodo tudi centralno kurjavo. To novo šolsko poslopje bo združeno "»"poslopjem dosedanje šole, katero bodo po dograditvi novih prostorov preuredili. — Letos so predvideli za gradnjo te šole 30 milijonov dinarjev. Prve zidove so že začeli zidati, do jeSeni pa pričakujejo, da bo poslopje že pod streho. Solo gradi Gradbeno podjetje iz Hrastnika. |nnii»BninmiiiiiHiiuiiHmuKiHmHniHtiiiiwimmiiinHiiuwaiii8uuuiiitittiiiHit:iiiiittiiiiiiiiiiiiiiut!Uiiii>miimmmnn!^'^ | Škodljiva ozkost ] Znano je, da je pred časom Zvezna ljudska skupščina || zaradi stabilizacije gospodarstva sprejela tudi restrikcijski s ukrep, da morajo vsi občinski ljudski odbori iz proračuna = z* leto 1961 izločiti 10 odstotkov vseh proračunskih do- j hodkov v posebno proračunsko rezervo, ki se v letu 1961 g ne sme uporabiti. Oddelek za finance občinskega ljudskega odbora v j Trbovljah je pripravil predlog za rebalans proračuna za p 18.639.000 din, o katerem je potem razpravljal svet za i| družbeni plan in finanee Obl.O Trbovlje v obravnavo od- f| bomikom obeh zborov občinskega 1,0. Prvič 90 odborniki razpravljali o predlogu rebalansa p proračuna za leto 1961 na seji v soboto. 14. julija. Razum- p Uivo je, da linearnega znižanja proračuna po vseh oddel- p kih, pozicijah in partijah ni bilo mogoče izvesti. Med s drugim je bila znižana postavka tudi za vzdrževanje cest p In komunalnih naprav. In sicer od 17.840.000 din na P 14.840.000 din (ali za okrog 16 %). Dejstvo je, da so odbor- s nifcl pri tem razpravljali o potrebah po sredstvih za ko- p m umi no dejavnost ln pri tem poudarjali, da je stanje p cest in drugih komunalnih naprav v Trbovljah tako, da bi | bilo potrebno še več sredstev za to. Res je to, res je pa p tudi, da bi se dalo marsikatero izmed teh del s pomočjo p in sodelovanjem samih državljanov opraviti mnogo ce- p neje. y Ko so tako nekateri odborniki v razpravi poudarjali p potrebo, da ostanejo za komunalno dejavnost sredstva v = prvotnem znesku, so šil celo tako daleč, da so predlagali p da se linearno znižajo vse postavke za 10 odstotkov. Tak- p šnn gledanje na rebalans proračuna Je pa vsekakor preveč p enostransko tn celo škodljivo, saj bl bilo na ta način p ogroženo izplačilo izdatkov Jz spoialnega varstva in oseb- p nih prejemkov zaposlenih v javnih službah. Kljub temu da je bilo pred in med sklepanjem o 1 predloženem rebalansu proračuna občinskega LO Trbovlje p poudarjeno, da bodo pazili, da se za vzdrževanje cest in p komunalnih naprav presrbe potrebna sredstva, da ne bo p treba omejevati te dejavnosti, pa zbor proizvajalcev ni p izglasoval predloženega rebalansa proračuna. Zaradi že škodljivo ozkega in pristranskega gledanja p je moral zbor proizvajalcev v četrtek, 20. julija, spet raz- p pravljali o predlogu rebalansa proračuna ObLO Trbovlje p za 18,639.600 din. Po poročita posebne komisije, ki je bila p izvoljena na seji ObLO dne 15. julija, so odborniki zbora g proizvajalcev končno le Izglasovali prvoten predlog reba- p lansa proračuna, tudi s predvidenim zmanjšanjem postav- p ke za vzdrževanje cest ln komunalno dejavnost za 3 mili- = Jone din s tem, da se zmanjšanje te postavke krije Iz sredstev cestnega sklada (1,500.000 din) ta sklada za negospodarsko dejavnost In investicije, ki se preimenuje v sklad za dotacijo Komunali (877.000 dtn), preostali znesek (623.000 din) ee bo pa kril ali Iz presežka cestnega sklada ali sklada za negospodarsko dejavnost in investicije. Trboveljska Komunala pa lahko do konca letošnjega leta koristi sredstva iz proračuna ObLO Trbovlje do višine 17.940.000 dta. M. Lipovšek TRIBUNA BRALCEV Kje je higiena? raw^V > * ; Mfe' . : . ••■■■ - ' . Naši najmlajši se na morju prijetno počutijo Preusmeritev proizvodnje v tovarni usnja Šmartno V tovarni usnja v Šmartnem so preusmerili proizvodnjo iz neido-čega usnja na predelavo kož divjadi za krznene plašče in predelavo ovčjih kož za različno uporabo. Za izdelovanje krzna in kož bo se odločili zaradi tega, ker je povpraševanje po težkih podplatih zelo padlo. Poleg proizvodnje krzna so uvedli tudi krzneno konfekcijo, ki je po kakovosti zelo priznana v vsej državi. Izdelujejo nadalje zgornje usnje in so uvedli tudi proizvodnjo galanterijskega usnja. Iz odpadkov delajo tudi lahko obutev, raznovrstne copate in otroško obutev. Za to preusmeritev je celotni kolektiv vložil’ veliko truda. V ta namen se je tudi odrekel znatne- IMENOVANJA NA SEJI ObLO TRBOVLJE Na zadnji seji obeh zborov so odborniki občinskega ljudskega odbora Trbovlje razpravljali in sklepali o nekaterih razrešitvah in imenovanjih. Tako so imenovali nove komisijo za narodno obrambo, ki ji ponovno predseduje predsednik ObLO Martin Gosak. Zraven tega so imenovali Anico Kočevar za direktorja podjetja PTT promet v Trbovljah; za u-pravnika podjetja Slaščičarna Trbovlje Daneta Kastelica; za u-pravnlka podjetja Slikarstvo in pleskarstvo Trbovlje K amila Kostanjška; za v. d. direktorja go- stinskega podjetja Majolka Trbovlje Drago Pintar in za direktorja Zavoda za prosvetno in pedagoško službo Trbovlje Veseltna Periča, dosedanjega upravitelja osemletke na Dolu pri Hrastniku. Odborniki občinskega ljudskega odbora so imenovali še Alojza Kočarja za direktorja Komunalne banke Trbovlje s sedežem v Trbovljah, ki sta jo ustanovila občinska ljudska odbora Hrastnik in Trbovlje ter upravni odbor Komunalne banke. Imenovan je bil še upravni odbor Sklada za finansiranja društev in organizacij, ki šteje 7 članov. (ma) mu deležu osebnih dohodkov. Iz teh vzrokov so tudi opustili vlaganje denarja v obratna sredstva. Trenutno jim zaradi tega primanjkuje nekaj sredstev za sezonsko proizvodnjo krzna, vendar se bodo prebili tudi skozi te težave. Močna fluktuacija delovne sile V h rast. niški občini ugotavljajo nenavadno visoko fTrafctoacijo delovne si le. Zlasti vrš ja to za Steklarno Hrastnik, kjer še letno zaposli skoraj enako število, kot jih pa prekine delovno razmerje. V občini pojasnjujejo ta pojav s tem, da je domačega prebivalstva za nek val ifictrana dela prav malo, kajti domača mladina teži za kvalificiranjem ali se pa tehnično izobražuje že pred nastopom delovnega razmerja. Tako so podjetja prisiljena sprejemati delovno silo od drugod. V takih primerih se pa zaposlujejo delavci, ki zelo pogosto menjajo službo v iskanju kar najboljšega zaslužka za kar najmanj dela. Minuli teden sem zavil v Trbovljah v restavracijo »Turist-«, da bi se malo okrepčal in odžejal. Naročil sem malo pivo, zraven pa dva sendviča s šunko. Zemlji s šunko sem dobil takoj, pivo pa malo kasneje. Ko sem ie pojedel prvi sendvič, 9em nehote odprl drugega — tedaj pa se mi je želodec vzdignil: v šunki je bilo celo gnezdo mušjih jajčk ... Seveda sem poklical natakarico in ji pokazal sendvič. Brez besed ga je vzela »n odnesla v kuhinjo. Ko se je vrnila, je dejala: »Veste, velika vročina je, muh je pa toliko!« In ko ^em nagnil vrček s pivom, sem ga po$ stavil nazaj na mizo, kajti v peni | piva sem opazil poginulo muho. Bil sem sit in tudi žeja me je minila Sprašujem se, kako je mogoče, da se v lokalu, kot je restavracija »Turist« v Trbovljah, sploh lahko pripeti kaj takega. JANKO SAVŠEK Črni »vinotoči« Že pred leti bo se v Zasavju v veliki meri razmahnili tekmovalni 'črni« vinotoči — prodajanje alkoholnih pijač, predvsem vina in žganja pri privatnikih, ki ne plačujejo od tega nobenega davka občini. Toda z učinkovito kontrolo in visokimi kaznimi bo kmalu zatrli to črno poslovanje. V zadnjem času pa se je zopet pojavilo to domače poslovanje, ki zelo dobro cvete, ker prodajajo pijače po znatno nižjih cenah kot so v gostinstvu, predvsem zato. ker nimajo nobenih obveznosti do občine. Kvaliteta tega vina je pod kvaliteto iz gostišč, čeprav tudi ta prodaja velikokrat' zelo slaba vina. Zadnji čas je, da ObLO preko svoje inšpekcijske službe napravi ustrezne korake, da bi se ta nezaželen pojav trgovanja odpravil. Se enkrat »Potrošnik, plačaj ti!« V prejšnji številki Zasavskega tednika je v rubriki »Obrati in pojavi« izšel članek, ki obravnava nekatere nepravilnosti v zvezi s prodajo manjvrednih ali celo pokvarjenih živil in pijač. Iz navedb članka bi nepoučen bralec lahko dobil napačno predstavo v nalogah in delovanju sanitarno-lnšpekcijske službe v Zagorju. S tem člankom želim ▼ kratkem pojasniti, kakšne naloge ima santtarno-inšpekcrjska služba %ot družbena služba v naše mnovem sistemu. Predvsem želim pojasniti, da ni naloga sanitarne Inšpekcije, da dnevno pregleduje zaloge naš razgovor »Tretja izmena je najboljša« Na gradnji športnega stadiona v Radečah je zadnja izmena mladinskih delovnih brigad. Ob bežnem srečanju na delovišču smo se pogovorili s Francem Čepom, vajencem iz Strojne tovarne v Trbovljah, ki je v brigadi že drugič zaporedoma in je komandir I. čete. »Povejte nam nekaj o delu.« »Trenutno kopljemo jarke za drenažo. Ena skupina pripravlja komen v kamnolomu. V prejšnji izmeni smo nabrali tisoč kubi-kov debelega kamenja iz Save. Stadion bo brez tribune zgotov-ljen letos.« »In kaj počnete po delu?« »Po delu smo večinama na Igrišču za domom TVD Partizan. Fantje radi igramo roko- met, dekleta pa odbojko. Ob večerih smo največkrat na predavanjih.« »Pa disciplina?« »Kar dobra. Z nediscipliniranimi tovariši se pa tudi da pogovoriti.« »Kako pa z zabavo?« »Pri srcu nam je kino — dvakrat tedensko. Ce je le lepo vreme, 6e kopamo v odličnem bazenu Papirnice.« »In hrana?« > »Za odlično hrano smo hvaležni tov. Dragici,« , . »Se kakšna posebnost?« »,Stas’ brigade: pred koncem življenja v brigadi, ko se že prav dobro poznamo, se včasih zgo- -*■ di, da se nekateri prebudijo — f§ .zamorci’. Pri tem je v glavni s vlogi .Globin’, izjemoma ,Kalo- M dont’.« »In kaj posebno pohvalnega?« §j » Buldožer ist pri delu — je = namreč na stadionu od svitanja g do noči. Neutrudljiv je.« »Hočete na kaj opozoriti?« s »Na to, da je tretja izmena M najboljša.« »Se k letu vrnete z brigado na | stadion?« »Vsekakor. Z največjPm veso- g ljem.« or s € iiiiiuimmiiiiiitiiiuiuiiuiiiiiiiiiuHiiiuiuu V# v# VOHUN NA LETALIŠČU « N- W-v . » > V živil in pijač v maloprodajni mreži, temveč da so proizvajalci in trgovina dolžni, da vodijo evidenco o roku trajanja vseh živil in pijač, posebno tistih, katerih rok trajanja oziroma užitnosti je od proizvajalca VIDNO OZNAČEN. Tako lahko potrošnik sam ugotovi, če je živilo oziroma pijača v predpisanem roku prodana. To je določeno s pravilnikom o kakovosti živH in pogojih za njihovo proizvodnjo in promet (Ur. list FLRJ, št. 12/57, kot priloga), zato je potrošnik tisti, ki lahko takoj reklamira, če ugotovi, da označena doba trajanja predvsem pri kratkotrajnih živilih in pijačah, kot so pivo, razne osvežujoče umetne in naravne pijače ter druge. Med živili so predvsem konservirana hrana, prav tako pa tudi specialno embalirana živila, kot so majoneze, margarina in drugo. Kot sem že omenil, je inšpekcijska služba družbena služba. Ta lahko uspešno deluje na tem področju le ob sodelovanju vseh potrošnikov, predvsem pa potrošniških svetov. Naloga potrošnika je, da ob nakupu ugotovi vrednost h kvaliteto živila, opozori prodajalca, zavrne sprejem takega živila ali pijače i* ob nakupu in zadevo naznani takdj nstno ali pismeno pristojni občinski satnltarni inšpekciji, ki bo v takih pri* raerih takoj posredovala. Zdi se m, da je neprimerno, da pisec prejšnjega članka, ki, kakor kaže, ni dovolj poučen, stvar spravi v javnost, pred tem pa ne uporabi normalne poti — to je priglasitve sanitarni inšpekciji- Moj članek ima tudi namen, da obvesti nepoučeno javnost o pravicah po* trošnika pri nakupu živil in pijač. tej priložnosti vabim potrošnike k sodelovanju In upam, da bo naše sodelovanje v korist vseh zagorskih potrošnikov. Jože Plevčak, sanitarni inšpektor PRIPOMBA UREDNIŠTVA: Objavljamo gornji članek kot odgovor na naš članek v prejšnji številki in prosimo bralce ne samo iz Zagorja, ampak tudi od drugod, da izrečejo svoje mišljenje in prinesejo prispevke. Zakaj ni potujočega kina? V zadnjem času so krajevne organizacije SZDL v hrastniški občini dale dokaj pripomb k delu delavske univerze. Zlasti veliko nezadovoljeto so izrazile nad tem, da je delavska univerza opustila predvajanje filmov' na vasi. Ker so se kmečki prebivalci že močno navezali na občasno predvajanje filmov v svojih krajih, bo treba s tem delom nadaljevati. Posebej so govorili o primerih, ko so odpadla razna napovedana predavanja zaradi tega, ker predavatelja TUDI V ZAGORJU SERVIS ZA KEMIČNO ClSCENJE V stanovanjski skupnosti Zagorje—Selo so že nekaj časa razmišljali, kako bi pomagali Zagorjanom, da jim ne bi bilo treba nositi oblek- in drugih stvari v kemično čiščenje v Ljubljano. — Tako so zdaj s 1 .julijem odprli v sodelovanju z ljubljanskim podjetjem Labod servis za kemično čiščenje. ni bilo. To je zlasti vzbujalo ne-' voljo v krajih, kjer so prihajali prebivalci na predavanja tudi p° uro daleč. Zaradi teh in podobnih pripomb bo temu vprašanju posvetil pozornost plenum SZDL občine Hrastnik. SKUPNE INŠPEKCIJSKE SLUŽBE Pred časom sta se ObLO Trbovlje in ObLO Hrastnik dogovorila, da bodo ustanovili skupno inšpekcijsko službo za delo in sanitetno inšpekcijo. V dobi treh mesecev se je že izkazalo, da je bila ta ustanovitev umestna, ker inšpektorji, ki so zaposleni pri ObLO Trbovlje, že uspešno delujejo tudi v hrastniški občini. Verjetno bodo ustanovili tudi skupne inšpekcijske službe za gozdarstvo, ker bi na ta način razen učinkovitega delovanja teh 6lužb občutno znižali tudi upravne stroške in polno zapodili uslužbence. JS U I I I PEPCE pripoveduje Dober dan, žalost »Dober dan,« rečem, zraven «1 pa mislim »žalost«, ko vstopam v gostišča. Vidite, da razumem Saganovo, ki sfe tudi ukvarja z apc-^ tltl, čeprav x ljubezenskimi. Saj me razumete: v gostišča vstopam, ^ kadar sem lačen In kadar sem žejen, in povsod, kjer sem, a sem ^ vedno kje drugod. »Dober dan,« torej, dragi bralci. Vstopam v vaša srca s tole ^ zgodbico in z njo bo vstopilo vanje tudi sočutje (kar je podobno žalosti). Morda sem bil z vami v zadnjih mesecih na primer v tisti restavraciji, kjer sem naročil vampe (v dilemi glede Izbire med golažem in kranjsko klobaso) v času dopoldanske malice. Spomi-?§ njam se, da so bile osmojene In da je imela omaka sladkobnozopm cč okus in da sem vse 'skupaj pustil, plačal (ker sem mehkega srca ^ in načelno proti prepirom) ter odšel. ^ Drugič sem drugje srkal vinček in kramljal z želodčkom. Nata* karica Je vstopila, kot da je to slišala in namignila: »želite kaj za pojesti?« Razveselil sem se: »Madona, prav na to sem mislil!« Ona pa ml Je prezirljivo obrnila hrbet, kot da izhaja iz rodu špan-^ skfh Inkvizitorjev. Koinaj sem jo preprosil, da ml Je postregla i\ » jedjo. Takrat, ko sem v bifeju naročil pražena jetrca, sem prvič za-šS čutil po veselju pričakovanja — žalost. Moja slastna pričakovanja ^ so namreč posrkale zoglenele rezine Jetrc. V nekem gostišču so ^ .me zopet »navdušili« z osmojenim golažem in paradižnikovo solato, C-3 ki že dva meseca ne menja cene. V naslednjem gostišču sem bil postrežen z ocvrtimi jajčki * šunko četrt ure prej kot s solato, čeprav sem oboje naročil Istočasno. Ne vem, od kdaj Jc moderno ^ jesti solato posebej? v: Saj, pozabil sem povedati, da sem bil najprej aboniran, toda 5^ od tedaj, ko sem v špagetih z mesom dobil tri kose neprežvečljivepa ^ bočnfkn, sem opustil abonma ln sc naročil na žvečilno gumo. Pa ^5 ne samo zategadelj. Saj sva menda skupno Izračunala, da bi dobil R za Isti denar enako koltčino kalorij kjerkoli in ob vsakem, ne le jg določenem času. Sicer pa — gostinci Izbire ne dopuščajo — čc sein prav seznanjen. Tako torej sploh ni čudno, Če »c naseli vame žalost, ko vstopam ')§ v gostišča. Ampak Izjema potrjuje pravilo! V nekem gostišču, kjer P »cm pozno zvečer boječe poprosil za sendvič, ml Je nutakar gosto- ig ljubno postregel »z nečim boljšim«, kot je rekel, Bil Je to narezek vratovine, nekaf sira in jajčka, pomočena v gorčico. Razveselilo me Je, ker sem bi! postrežen s prav prisrčno pozornostjo. Potlej sc {g »rad« vračam tjakaj. Ce zaprosim za malinovec, me opozorijo, da Imajo pristno oranžado, če nimajo morda vermuta, nil ponudijo pristni koktajl, »kakršnega Je pil IIemlngwev«, In tedaj sc ml utrga Iz srca: »Zbogom, žalost!«. Ampak to Je izjema, žal! Veste, kot zaznamovan sem »e zdel v tisti gostilni, kjer Jc natakarica vselej, ko sem Jo poklicni — segla po denarnici, čeprav sem naročil še kaj. Naposled ml Je zmanjkalo potrpežljivosti In sem res odplačal in šel — v drugo gostišče. Nekje drugje pa nisem ničesar več naroči! zato, ker se mi Je zdelo, da me želi natakarica v to prlrfllttl. Polovico stotaka ml namreč ni hotela vrniti tako dolgo, dokler ni obračunala cehe vseh ostalih gostov, Čeprav sem ji prvi plačal. Pa tudi napitnine ji nisem dal. $e drugod pa je natakarica zarohnela nad gostom pred menoj: »Plačajte takoj!«, tako da sem pohlevno molel predse bankovec v upanju, da ml ne ho odrekla postrežbe. Da ne govorim o tem, da sem tamkaj drugič dobil neko kosmato pijačo namesto »šeri« vina. In ko sem sl le upal vprašati, kaj pijem, so mi natakarice po posvetovanju sporočile, da Jc to pravzaprav prošck, s pripombo, da teh vin dejansko ne razločijo, £c se Jim zamešajo steklenice. Ampak ne verjamem, da Je bil tisto prošek. Bila sva takrat skupaj, ko sem praznoval vužen življenjski praznik. Bilo Je sicer že pozno In Je zmanjkalo vseh boljših vin. Ampak buteljke so še bile. Tudi »fruškogorski biser«. Odločila «va se zanj. Natakarica naju Jc okamenelo gledala. »Fruškogorski biser?« je pobožno zašepetala ln se ni upala ganiti. 7.dl se ml, dn sva morala priseči, da želiva prav tega In nama tokrat ni žal denarja-Kmalu bi naju prepričala, da Je res predrag . . . Včasih se resno morim z vprašanjem, kako bi ustregel gostinskim delavcem, do katerih moramo biti ral gostje tako uslužni l*1 obzirni, kot to pač sodi v poklic potrošnika. Prepričan sem, bodo gostinci s tem mojim pismom nadvse zadovoljni, saj vidite, da sploh nikjer ne omenjam užitkov, ki jih doživljam s ccnuiid v gostinstvu! Tovariško vas pozdravlja PEPCI7- P. S.: Pripominjam, da setu obredel nekaj nad dobro polovi^ vseh zasavskih gostišč, nekaj zapaianj pa sem dobil tudi dr»g°l v okolici, tako da tem tudi že sani porabil, kateri so prizadeti. Je to navada v takih primerili, se bodo prizadeti sami oglasili, /;,t° že zdaj prosim urednika, naj jih tedaj poimensko objavi. ggftfiS**9 Obveščevalec RADIO Tedenski športni pregled Mali oglasi Izgubil se je lovski terrier. Kdor •>i kaj vedel o njem, naj sporoči na naslov: Ivan Kos, Trboveljska št. 1 — Zagorje ob Savi. Zelezobelonska okna, betonske ®evi, kabelske bloke ima na zalogi Ant. Cihlar, Ljifbljana, Titova 252 (telefon 31-073). II- - •• i k hiho | t w Kino DELAVSKI DOM v Trbovljah: 2S. do 31. julija francoski barvni film ZVEZDE OPOLDNE; 1. do 3. avgusta japonski cinemascope film SMRT NA PACIFIKU. SVOBODA n v Trbovljah: 2*. do 31. julija ameriški barvni CS Dim NAJBOLJŠE OD VSEGA; 1. in 2. avgusta sovjetski film PRVI DAN MIRU. — Predstave ob 18. In 28. uri. Kino SVOBODA — ZASAVJE v Tr-bo ’ • - • - 28. do 31. julija francoski cine-maseope film ZLOČIN IN KAZEN; 4. do 7. avgusta ameriški barvni film JAHALI SO NA ZAPAD. Kino SVOBODA II v Hrastnika: 27. Julija poljski zabavni film EVA HOČE SPATI; 29. do 31. julija italijanski barv. fBm ANA IZ BRUKLINA; 2. in 3. avgu-ata sovjetski fihn SONCE SIJE ZA VSE. ^ • ■ A 7 GfBama rarairatSTun Trbovlje ROJSTVA: Murija Novak. Trbovlje — hčerko; Ana Šviga, Zagorje — sina; FranOfka Rep, Zagorje — hčerko; Gl-xdb Lamovšek. Spod. Tepe — hčerko; Marija Mehle, Zagorje — hčerko; Ana Phmjšek, Trbovlje — sina; Breda Kolar, Hrastnik — sina; Sabina Prašnikar, Trbovlje — sina; Ana Rsvšel, Trbovlje1 — sina; Zorka Adamlje, Podvine — sina; Hapta Menkovič, Trbratje — hčerko; Ivanka Kovač, Tirna — sina; Frančiška Koalna, Trbovlje — hčerko; Hilda Krevf, Trbovlje — hčerko; Ana KaiŠek, Trbovlje — sira; Ljudmila Hribar, Trbovlje 20.00 Ponedeljkova panorama zabavnih melodij. SREDA, 2. avgusta 1961 5.00 do 8.00 Dobro jutro! (pisan glasbeni spored); 8.05 Poštarček v mladinski glasbeni redakciji; 8.30 Počitniško popotovanje od strani do strani; 8.45 Cid POROKE: Valet Fov-tjan, deL Iz Ložani hi Jožefa Ravnikar, del. iz Trbovelj. SMRTI: Me Tomažič, Trbovlje, star 28 let; Ivan Rugelj, Trbovlje, star 72 let in Majda Podlesnik, Trbovlje, stara I leto. } HRASTNIK ROJSTEV ni Mio. POROKE: Jože Volaj, ddi., stanujoč Brnica 4 in Herta Pottišek, del., H rent-nfk 314; Milan Brečko, Milislav, del., Hrastnik 141 in Roza Volaj, del., Hrastnik 314; Albert TrnolŠek, del., Kal 7 in Pavla Podkoritnik, del., Matke 64; Mihael Kreže, del., Krnice 20 in Frančiška ftarlah, del., Krištandol 3. ČETRTEK, 27. julija 1961 5.00 do 8.00 Dob^o jutro! (pisan glasbeni spored); 8.05 Sergej Prokofjev: Otroška muzika; 8.30 Oddaja za cicibane; 9.00 Naš zvočni magazin; 11.00 Anton Schvvab: Dva zbora — Sonček moj in Večer na morju; 12.00 Božo in Miško pojeta skladbice Boruta Lesjaka; 12.25 Melodije za opoldne; 13.15 Obvestila in zabavna glasba; 13.30 Popoldanski di-vertimento; 14.05 Popevke se vrstijo; 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.40 Trio Bar.'_rfer sam in s pevci; 16.00 Trije veliki plesni orkestri; 17.15 Jazz na koncertnem odru; 17.30 Turistična oddaja; 18.00 Pevka L ji* ljana Petrovič; 18.15 Sto taktov na vibrafon; 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov. PETEK, 28. julija 1461 8.05 Glasba ob delu; 8.30 Počitniško popotovanje od strani do strani; 9.00 Med arijami in dueti; 10.15 Z melodijami okrog sveta; 11.40 Otroci pozdravljajo; 12.00 Narodne za glas in klavir; 12.25 Pet -vcev — pet popevk; 12.40 Pisani zvoki z Dravskega polja; 14.35 Glasba na tekočem traku; 15.40 Poje# Koroški oktet; !<'»'* Godalni ansambli# in vokalni zabavni ansambli; 17.15 Koncert za vas; 18.00 Hitri prsti; 18.15 Ljudske pesmi iz Franclje; 21.15 Oddaja o morju In pomorščakih. ( ( SOBOTA, 29. julija 1961 < 8.30 Pionirski tednik; 8.50 Klavir v ritmu; 9.00 Od tu in tam; 10.15 S sprejemnikom ra dopust; 12.00 Pojo Fantje;, ra vasi; 1X25 Od Splita do Dubrovnika; 12.49 Pevci Franki« Lain«, Dalida in Bruno Rosetiud; 13.30 Nekaj razpoloženjske glasbe; 14.00 Za razvedrilo in oddih; 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 16.08 Humoreska — S. Lenzi V službi duha; 16.20 Ritmi Latinske Amerike; 17.15 Orgie hi orglice; 18.20 Vrtimo ploščo za ploščo; 20.09 Začnimo sobotni večer z domačimi me-- Sodjami . . • NEDELJA, 30. julija 1961 6.40 V vedrem ritmu; 7.35 Godalni orkestri in naši pevci zabavne glasbe; 8.00 Mladinska radijska igra — S. Miha! kov: Mehikanec; 8.40 Iz albama skladb za otroke; 9.05 Z zabavno glasbo \ v novi teden; 10.00 Se pomnite, tova-j ( riši...; 10.50 Nedeljska matineja; 12.00* Naši poslušalci čestitajo In pozdravljajo; 13JO Za našo vas; 13.50 Lepe melodije Zi orkestrom Mantovani; 14.15 Naši potki**, v ^ mesecev šald čestitajo In pozdravljajo; 15.30 Me-1 lovske koče - - lodtje, IH Jih radi ponašate; 18.88 W PD Trf?V' mo ra v«; 20.00 Zabavni zvoki ra vse. MrtUa. k,a~ ('ten bo mogoče prispeti na Mrzli- Vecko — najboljši Na neuradnem namiznoteniškem TOREK I. avgusta 1961 s evropskem mladinskem prvenstvu 8.30 Oddaja ra otroke; 9.80 Zvoki raj je bil jugoslovanski tekmovalec prijetno razvedrilo; 11.00 Zagrebški jazzj najboljši Hrastničan Vecko. Pre-kvartet; 12.00 15 minut z Vaškim je Ceha Stepaneka - dru- tetom; 12.25 Melodije za opoldne; 13.38\ v . , Odlomki iz opere Carmen; 14.00 Popcv-igega s ceS'ke jakostne lestv:ce. ke na tekočem traku; 14.35 Naši po.lu.jPfi posameznih pa je med Jugo-šalcl čestitajo in pozdravljajo; 16.2ojelovani zasedel najbolje mesto Vaše priljubljene plošče; 18.00 Človek inJ^j. de Ji peto do šesto mesto. To zdravje; 18.10 Od plesišča do plesišča;!. . ....... _. , . 20.38 Radijska Igra - Darinka Kovačič: JtekmOVanje ^ bll° V Bad Baclen' Brankin dnevnik; 21J7 Zvočni kaleido-jkUTS'u — Vzhodna Nemčija, skop; 22.15 Večer ameriške glasbe. Proletarec : JLA 2 : 1 V nedeljo so se v Zagorju pomerili prijateljski nogometni tekmi nogometaši Proletarca in graditelji Zasavske r . ... .. „ , . ,. ceste, pripadniki JLA. V lepi In rani- Kvintet Jožeta Kamniča; 10.15 Zabavnih . . . . . * ... * dmlvi tekmi so zasluženo zmagali doma- 'i čini. potpuri; 11.40 Jules Massenct: Le — baletna glasba; 12.00 Ansambel Mi lana Stanteta s pevci; 12.25 Melodije za a opoldne; 13.30 Ljubiteljem domačih na- . pevov; 16.20 Koncert po željah poslu-T šalcev; 18.00 Četrt ure z ansamblom P Jožeta Prtvška; 20.00 Majhna prodajalna * V trening tekmi je Rudar A premagal plošč s popevkami in zabavnimi melo- * Rudarja B z vi''-'’'— rezultatom. Igrali dl javni; 22.15 Zaplešite z nami! Iso na pomožnem igrišču Rudarja pred maloštevilnimi gledalci. ek Rudar A : Rudar B 7 : 4 Tretje kolo slovenske plavalne lige v Trbovljah Povprečni rezultati in nov pionirski rekord V nedeljo so v trboveljskem bazenu nastopile štiri ekipe. Zaradi dežja in pa oslabljenosti ekipe Radarja in Celuloze so bili doseženi le povprečni rezultati. Bivša plavalka Rudarja — Zlata Trtnik, ki tekmuje sedaj za PK Ljubljana, je ponovno upravičila letošnji odličen start, saj je na 100 metrov prosto dosegla nov slovenski pionirski rekord. Zmaga Ljubljane je bila prepričljiva, saj je ekipa v svoji najmočnejši sestavi dosegla kar 13.034 točk pred Celulozo z 9705 točkami, Rudarjem 9227 točk hi Prešernom (Radovljica) 767T točk. PK Rudar nastopa letos precej oslabljen, saj so nekateri plavalci prenehali s tekmovanji (Koritnikova, Butkovčeva). Tako so se v tekmovalni ekipi pojavili mladi in nadarjeni plavalci, ki pa za sedaj še ne zmorejo prehude konkurence starejših, izkušenih plavalcev. Razen tega je v ekipi nekaj študentov, ki so zaradi študija pričeli z Intenzivnimi treningi šele tik pred pričetkom ligaških tekmovanj in so njihovi rezultati še precej pod njihovimi lanskimi dosežki. V nedeljo so Rudarjevi plavalci v četveroboju v Trbovljah plavali v konkurenci samo s PK Prešernom (Radovljica) in kljub temu, da nista nastopili Podlesnikova in Iška Kočarjeva, prepričljivo zmagal! ter si tako pridobili nadaljnji dve točki. REZULTATI: moški — 400 m pirat o: 1. Goršič (L) 5:14,5, 2. Irt (R) 5:16,8, 7. Hutar (R) 5:57,8; 200 m prosto: 1. Kravos (C) 3:00,0, 6. Amon (R) 3:11,6, 8. Jagodič (R) 3:13,1; 100 m hrbtno: 1. Goršič (L) 1:15,7, 6. Kolenc (R) 1:23,0, 8. Hutar (R) 1:28,6; 100 m metuljček: 1. Poljanšek (L) 1:13,6, 4. Čibej (R) 1:26,6, 6. Matkovič (R) 1:30,8; 100 m prosto: 1. Pirc (L) 1:03,9, 4, Burja (R) 1:06,6, 5. Irt (R) 1:07,7; 4 X 100 m mešano: 1. Ljubljana 5:04,4, 2. Celuloza 5:09,2, 3. Prešeren 5:23,7, 4. Rudar 5:23,7. ženske — 200 m prosto: 1. Souvan (L) 2:45,7, X Lučka Vodišek (R) 3:03,2, 6. Jana Vodišek 3:39,7; 200 m prosto 1. Kasta (L) 3:23,2, 3. Petrič (R) 3:30,7, 7. Knez (R) 3:45,0; 100 m hrbtno: 1. Souvan (L) 1:25,5, 2. Manca Kočar (R) 1:34,3, 3. Knžnik (R) 2:02,2; 100 m metuljček: I. Jenstrle (Pr) 1:48,0; 2. Kavšek (R) 1:51,0, 5. Petrič 1:55,5; 100 m prOsto: 1. Trtnik (L) 1:15,4 (nov slov. pionirski rekord), 4. Lučka Vodišek 1:25,6, 7. Jana Vodišek 1:34,7; štafeta 4 X 100 m mešano: 1. Ljubljana 6:11,2, 2. Rudar (M. Kočar, Petrič, Kavšek, L. Vodišek) 6:33,5, X Celuloza 6:51,8, 4. Prešeren 7:01 X* O boksarskem prvenstvu v Trbovljah — ki ga ni bilo PONEDELJEK, M, julija 19*1 co z vsakim vozilom. Sedaj hite (•ž' '-Ureditvijo 'ceste,' ker Je njena 8.3» Počitniško popotovanje od Hrani i izgradn ja v zveži s postavitvijo do strani; 8.45 Anmnthei Mo) mi ra Se-# novega planinskega doma zraven peta; 9.08 Od arije'do arije; 10.15 Zvoč-11 starega. Kamioni bodo najprej na mavrica; 12.09 Narodne ob sprem-11 navozili potrebni gradbeni mate-ljavt harmonike; 12.25 Melodija ra opol-l1 rial. tako da računajo — če bo šlo dne; 13.30 Kvintet bratov Avsenik vam{'vse po sreči — da bo novi planin-igra koroške narodne; 16.90 Naši po-l^ki dom na Mrzlici pod streho do __________, ___ I potniki na tujem; 16.20 Ognjemet —I1 jeseni. Vsa ostala dela na novi SMRTI: Matija Povše, poljski dela- Spored virtuozne solistične glasbe; 17.1311 planinski postojanki bi se nada-vec, Turje 39, star 44 let. | SoV-jem na pot!; 18.48 Kulturni globus;#Jjevala prihodnje leto. Ekipa mladincev nogometnega klluba »Rudar« iz Hrastnika. Od letve proti desni — Kleče, Hočevar, Bencick, Pevc, Hafner, Fabjan; stoje — Oberčkal, Vodič, Kranjc, Spojer, Tušek, Fabjan, trener — Ivo BuHsove«, tehnični referent — Joče Greben Nova koča na Mrzlici se grddi od na Podme ji pa do Aktiva ZAKLJUČNI RAČUNI GOSPODARSKIH ORGANIZACIJ na dan 31. decembra 1960 GRADBENO PODJETJE ZAGORJE Pasiva Posta”ka Znesek (v 000 din) Postavka Znesek (v 000 din) A. Osnovna sredstva A. Viri osnovnih sredstev Osnovna sredstva . . . i i : i 40,341 Sklad osnovnih sredstev . . Z 49,879 Denarna sredstva osn. sredstev 1,221 Drugi viri osnovnih sredstev . Z 50 B. Sredstva skupne porabe Sredstva skupne porabe .... Denarna sredstva skupne porabe 35,468 848 B. Viri sredstev skupne porabe Sklad skupne porabe Drugi viri sredstev skupne porabe 7,618 30,753 C. Viri obratnih sredstev C. Obratna sredstva 40,920 Sklad obratnih sredstev . . Z Z 22,701 Skupna obratna sredstva .... Drugi viri obratnih sredstev . . - D. Izločena sredstva D. Rez. sklad in drugi skladi Denarna sredstva rezervnega skla- Rezervni sklad in drugi skladi . 4,157 da in drugih skladov .... 3.5T9 Viri nerazporejenih sredstev . . 3,716 Denarna sredstva nerazporejenih E. Viri sredstev v obračunu in sredstev druga pasiva E. Sredstva v obračunu in dru- Kratkoročni krediti za obratna ga aktiva sredstva Z 11.674 Kupci in druge terjatve . Z i 27,208 Dobavitelji im druge obveznosti . 21,666 Druga aktiva Z Z 12,230 Druga pasiva 9.601 Skupaj . . . 181,815 Skupaj . . Z 161,815 Vodja računovodstva: Mirko Hrastelj 1. r. Predsednik DO: Mirko Kloipčič 1. r. Direktor: J trii j Pilih 1. r. TEKMOVANJE ZA POKAL FLRJ V NPL Odred-Krim : Litija 9: 1 (4: 1) V petek se je končalo tekmovanje za pokal FLRJ v NPL. Že sam rezultat priča, da so Imeli nogometaši Litije pod-rejfflp ,vI<*go. .Odred-JCrim Je z lepo in požrtvovalno Igro osvojil pokal. — Minulo nedeljo je pa Litija izločila z zmago 1 : 0 Rudarja B. Dne 15. In 16. julija M moralo biti v Trbovljah četrtfinalno tekmovanje slovenskih boksarjev. Organizacija je bila v rokah Partizana (Trbovlje), za tehnično Izvedbo pa je skrbela BZS v Ljubljani. Priprave »o bile v teku. — V Trbovljah so marljivi odborniki boksarske sekcije pripravili vse, da bi borbe potekale nemoteno. Vse je kazalo, da bodo propagandno in moralno uspeli, toda zadnji hip se je nekaj zataknilo. Zveza ni poslala pravočasno propozi-clj, saj so l«-te prireditelji dobili v roke ,x.cle li. JnMja. Verjetno zaradi tega na BZS v Ljubljani pri žrebanju parov za nastop niso mogli upoštevati imena posameznih tekmovalcev in so upoštevali samo krajevna imena ter verjetno z muko spravili na papir 9 parov za četrtfinalna srečanja. Tekmovalci zvenečih imen pa naj bi prekrižanih rok počakali finala v Ljubljani. No, ln ker Je 9 borb za Četrtfinale verjetno res premalo, je BZS sporočla v Trbovlje, da bodo to pač polfinalna srečanja. Ali ni dolžnost BZS da s temeljitimi pripravami mobilizira vse nastopajoče tekmovalce y Sloveniji? Ko pa so Trboveljčani zaprosili BZS, da bi dovolila domačinom, ki niso prišli v poštev za »polfinalna« srečanja, nastop y predtekmovanjih, so dobil! negativen odgovor. Obvestil! so tudi BZS, da tekmovanje ne ustreza propozicijam. ,Brez komentarja! Od tu naprej pa se zadeva o prvenstva v Trbovljah ni premaknila z mrtve točke. BZS je obvestila klube v Sloveniji, da prvenstvo odpade, nakar ao funkcionarji Partizana Trbovlje odpotovali ▼ Ljubljano in končni sklep je bil — prvenstvo bo pod vsakimi pogoji. V Trbovljah Je bilo v soboto 15. juRja vse pripravljeno. Ker vreme ni bilo naklonjeno, so zadnji hip prenesli ring In vse ostalo v dvorano Delavskega doma, kjer so ob napovedani uri čakali vsi — zdravnik in drugi sodelavci, tekmovalci iz Trbovelj in seveda — gledalci, Id jih tudi ni bilo malo. Žal pa ostalih tekmovalcev ni bilo in tako smo dočakali žalosten konec velikih priprav, namesto moralnega in propagandnega uspeha — razočaranje. Razočarani so bili organizatorji, ker je bil ves trud zaman tn zi domačo blagajno docela porazen, Vezoča rani so bili trboveljski boksarji in razočarani vsi ostali ljubitelji boksa, ki so pričakovali »prvenstvo Slovenije«, dočakali pa — nič. P. s. — Mariborčani se boksarskega prvenstva niso udeležil! zato, ker so v zadnjem hipu dobili brzojavko od BZS, da Je prvenstvo v Trbovljah preloženo. »Večer« piše o tem dobesedno: Razlog te spremembe uradno še ni pojasnjen, kaže pa, da so posredi težave-organizatorjev v zvezi z adaptacijo dvorane.« — Gostinstvo in novi gospodarski predpisi Novi gospodarski predpisi vplivajo vsekakor pozitivno na razvoj gostinstva. Določanje družbenih obveznosti za gostinske ^družbene organizacije je za leto 1961 popolnoma ‘prepuščeno občinam. Posamezne občine v Zasavju vodijo različno politiko pri odmerjanja pavšalnih dajatev za gostinstvo In s tem neposredno do razvoja te gospodarske veje. Občina Trbovlje je predpisala gostinstvu plačevanje 6 % od dejanskega prometa — planiran promet v gostinstvu 160 milijonov. Del teh sredstev gre zopet nazaj gostinstvu. 6-odstotni obračun je na j višja dopustna stopnja, ki jo občina po zveznih predpisih lahko odmeri gostinskemu obratu, pač glede na zmožnosti posameznega obrata. Spričo zaostalosti gostinstva v Zasavju, tako glede tehnične ureditve kot tudi oprave samih obratov, bi bilo nujno, da podjetja ustvarijo člmveč sredstev za odpravo teh pomanjkljivosti. Da bi pa gostinska podjetja lahko ustvarila ta sredstva, je zopet potrebno, da podjetja izkoristijo notranje rezerve pri organizaciji poslovanja in režiji, po drugi strani pa ugodno možnost, ki jim jih nudijo pavšali za ustvarjanje lastnih sredstev. Cene v gost iraških obratih so se delno že dvignile v glavnem zaradi višjih nakupnih cen ter ostalega povečanja režijskih stroškov kakor tudi zaradi povečanja družbenih dajatev (sorazmerno s povečanim prometom) predvsem iz prispevkov iz osebnih dohodkov (povečani mesečni zaslužek 23.200 din) — prej pavšalne osnove. Glede na nujnost ustvarjanja sredstev za urejevanje obratov verjetno cene še niso povsod ekonomske — tu je povezano tudi glavno vprašanje ekonomičnosti posameznih defldtnih obratov, ki poslujejo v breme ostalih. Zato je pričakovati, da se bodo morda cene v naših gostinskih obratih nekoliko dvignile — ne zaradi 6% obresti! — to pa je zopet odvisno od samih gostinskih obratov, kolikor bodo to napravili ali ne (gospodarska računlca je proti temu), predvsem zaradi vprašanja rentabilnega poslovanja. Mimo drugih nujnih problemov gostinstva je tudi zelo pereče vprašanje ureditve posameznih gostinskih lokalov, ki ne ustrezajo sodobnim zahtevam In potrebam. Ne samo prostori temveč tudi inventar je ponekod že zastarel, izrabljen ln nehigienski. Vse to pa bi terjalo precejšnja finančna sredstva. — Jasno Je, da sama gostinska podjetja ne bodo mogla rešiti tega problema, zato jim bo priskočila na pomoč občina s krediti. JS V Trbovljah nove cene dimnikarskih storitev Občinski ljudski odbor Trbovlje je, dilnikov in peči, ki se ne čistijo. Zra-sprejel nov odlok o izvajanju in cenah j ven tega je pa tudi določeno, da se sme dimnikarskih storitev na območju občine Trbovlje. Z novim odlokom je določeno, da se morajo štedilniki v zasebnih gospodinjstvih ometati od 1. oktobra do 31. maja vsak mesec; čiščenje dimnikov pa je obvezno vsaj enkrat mesečno, vsaj dvakrat letno pa mora opraviti dimnikar kontrolni pregled šte- 30 din za kubični meter vode v Trbovljah Aktiva TRGOVSKO PODJETJE »TOBAK«, TRBOVLJE Tastva Postavka A. Osnovna sredstva Osnovna sredstva . . . : • • • .Denarna sredstva osn. sredstev B. tSredstva skupne porabe Sredstva skupne porabe . . . . Denarna sredstva skupne porabe C. Obratna sredstva Skupna obratna sredstva . : D. Izločena sredstva Denarna sredstva rezervnega skla da ln drugih skladov . . Denarna sredstva nerazporejenih sredstev .................... E. Sredstva v obračunu In dru ga aktiva Kupci in druge terjatve . Z ■j^uga aktiva............- . . Skupaj . Znesek (v 000 din) Postavka Znesek (v 000 din) 1,027 A. Viri osnovnih sredstev Sklad osnovnih sredstev . . Z 1,861 749 Drugi viri osnovnih sredstev . Z - B. Viri sredstev skupne porabe Sklad skupne porabe 159 159 Drugi viri sredstev skupne porabe — 38,738 C. Viri obratnih sredstev Sklad obratnih sredstev . Z Z Z 581 Drugi viri obratnih sredstev . . — D. Rez. sklad ln drugi .skladi Rezervni sklad tn drugi skladi Z 1,170 1,122 Viri nerazporejenih sredstev . . - 245 E. Viri sredstev v obračunu In druga pasiva Kratkoročni krediti za obratna 1 sredstva Z 7.600 11,762 Dobavitelji in druge obveznosti . 44,093 2,713 Druga pasiva 1.096 56,560 Skupaj . . . 56,560 Vod}« računovodstva; Doknuutovič L r. Predsednik UO: Marija K—— L r. Direktor: Butari* kr. Podobno kot v odloku o spremembah in dopolnitvah proračuna občinskega IX) Trbovlje sta olja zbora ObLX) Trbovlje razpravljata na sejah tudi o načrtu odloka o ureditvi vodovoda in plačevanju vodarine. Na seji dne 20. julija je bil odlok končno sprejet. Tako bo od 1. julija naprej plačevala industrija kubični meter vode po 150 din, obrt in ustanove po 90 din in gospodinjstva po 30 din. Tisti pa, ki še nimajo montiranih vodnih števoev (pavšal isti) pa bodo plačevali vodo po 40, 60 ali 80 dinarjev glede na vrsto in mesto, kjer je nameščena vodovodna pipa. Doslej so plačevala gospodinjstva kubični meter vode po 10 dinarjev. Te cene so bile stare in jih je bilo res treba spremeniti. Vendar pa bi lahko temu sestavku dali tudi naslov »Pri vodi se je zataknilo!« Zakaj? Na seji dne 15. julija so zastopniki Komunale j predlagali, da naj bi veljal od 1. julija dalje kubični meter de za gospodinjstvo 40 (v Ljubljani 28 dink-ne toliko za- ■k*U . iimufmmJ^ I»fniiu; |U' iniUintiiiirtr TSnmgrcte TWxwi>a po vsej, dinarjev {\JdErwsE tw£ Ob tej ceni za kub. meter vode zo. -goHpričffrrjstva kri- za dela, ki se opravljajo Izjemoma ob nedeljah ali državnih praznikih ali na izredno naročilo strank ali v nočnem času, zaračunati 39-odstotnl pribitek na veljavno tarifo. V nestrr.jenih naseljih (Dobovec, Planinska vas, Knezdol, Par-tizanski vrh, Lenart Ctie in Ostenk) pa sc sme priračunati 35 odstotkov na normalno tarifo. Nov odlok velja od 1. julija 1961 dalje, s tarifo, ki je sestavni del odloka, je pa določeno, da velja n. pr. ometanje odprtega kuhinjskega ognjišča 80 din, kmečke kuhinje z dvojnim stropom 110 din, meter dimnih cevi 10 din, gospodinjskega Štedilnika (vštevšl z dimno cevjo do 1 metra) 50 din, ogrevalca posode 40 din, peči sistema Lutz od 50 do 90 din itd. (ma' zaradi uskladitve cen v smislu veljavnih predpisov o cenah komunalnih uslug, ki določajo, da plačajo gospodarske organizacije največ trikrat draže kubični meter vode kakor gospodinjstva. — Ker pa so trboveljske gospodarske organizacije pred leti privolile, da bodo plačevale kub. meter vode po 150 din, je bilo odslej to razmerje 1:15 in ne 1:3, kakor bi bilo sicer potrebno. Odborniki so se strinjali s tem, da dosedanja cena ne ustreza več in da jo je treba popraviti, vendar pa so menili, da je 40 din za kub. meter le malo preveč. Zato na seji dne 15. julija načrta odloka o ureditvi vodovrida tn pJačevarrju vodarine niso izglasovali. O odldku se je — kakor smo že omeB&i — ponossno razprasSjaJo na seji dne 2B. jnltja. fco je b0*x končno sklenjeno, da se poveča tariJa za kub. meta' vode za gospodinjstva od TO5 na 30 din, ker je LOo ugotovljeno, da bo latffco^ ta za blagovni promet im turizem. SEDAJ LE 11 SVETOV Na zadnji seji obeh zborov občinskega ljudskega odbora v Trbovljah so med drugim razpravljali tudi o spremembi in dopolnitvi statuta občine Trbovlje. Občinski ljudski odbor Trbovlje je imel do sedaj 16 svetov, po novem jih bo pa štel samo Tl. Združila se bosta sveta za industrijo in obrt, svete za komunalne in stanovanjske zadeve, sveta za prosveto in kulturo, sveta za socialno varstvo in varstvo-dmžine ter sve- Vsak snet šteje po osem članov vključno predsednik. Bdi no svet za telesno vzgojo ima 6 članov • pnedtiudiflkoTO. Tradicionalni filmski festival se bo začel 28. julija Pulj Letošnja domača filmska žetev je telo bogata, saj tolikšna še ni bila nikoli. Blizu JO filmov so napravila naša filmska podjetja od lanskega leta do letošnjega Pulja. Komisija je izmed njih izbrala 16 filmov, ki se bodo predvajati v puljski Areni, ostali pa po kinematografih v mestu tekom dneva. Značilno v proizvodnji domačih filmov. je to, da niso vse proizvedene filme priglasili za festival, ker podjetja sodijo, da njihova kvaliteta vendarle ne ustreza povprečni ravni naših filmov. Med temi filmi so »Karolina Reška*, »Bolje je znati*, »Skupno stanovanje* in še drugi. Slovenci smo priglasili za Pulj šest filmov, pet od njih podjetja »Triglav film*, enega pa podjetje »Viba* iz Ljubljane. Vse kaže, da bo Zadnje izdelani film, katerega premiera je bila prejšnji teden v Ljubljani, »Balada o trobenti in o vlaku* (režiser France Štiglic) imel lepe možnosti za eno izmed prvih nagrad. Seveda ni brez vsakih možnosti za dosego nagrade Babičev film »Veselica*, ostali filmi, kot na primer »Ples v dežju*, »Ti loviš* ter italijansko-jugoslovanski koprodukcijski film •Ograja* in pa šesti film proizvodnje Viba filma, »Nočni izlet*, imajo manj upanja na uspeh. Sicer bomo pa še videli, kateri filmi bodo določeni za ožjo izbiro.cer Tudi Srbija bo poslala na festival kar šest filmov: »Ljubezen in moda*, »Servisna postaja*, »Prvi meščan malega mesta*, »Pesem*, »Dvojica* m »Vrelo mesto*. — Vse te filme je izdelalo AVALA FILM. Hrvati se bodo predstavili na festivalu tudi s šestimi filmi, in si- s »Pustolovcem pred vrati*, »Trčenjem na paralelah*, »Cesarjevo novo obleko*, »Signali nad gradom*, »Martin v oblakih* in »Zelja v dežju*. Tudi Črnogorci bodo poslali v Pulj pet filmov, štiri svoje in enega iz koprodukcije. Med njimi so: »Nebeški odred*, »Štirinajsti dan*, »Ne dotikaj se sreče*, »Nasilje na trgu* ter koprodukcijski film »Ne ubijaj*. — Borna bo letos zastopana na festivalu le s filmom »Košček modrega neba*. Bilanca letošnjega festivala je 26 čisto domačih in dva koprodukcijska filma. Kakšen uspeh in kako so bili filmi sprejeti na festivalu, vam bo še poročal naš posebni dopisnik puljskega festivala. Od 26. avgusta do 3. septembra v Ljubljani VIljeMiii vinski lejsm Gospodarsko razstavišče v Ljubljani je bUn doslej že šestkrat prizorišče mednarodnih vins! ih sejmov. V žganje jesenskih dneh se tako v Ljubljani leto za letom zbirajo razstavljavci prvovrstnih vin iz mnogih držav ter kontinentov. Letos so domači In tuji proizvajalci vin ter priznani vinarski strokovnjaki še posebej pozdravili razširjeni program letošnjega sejma, ki zajema zraven že tradicionalnega sejma vin še ocenjevanje žganih pijač in že drugo razstavo sadnih sokov in njihovo ocenjevanje. Z razširjenim obse- gom tega tradicionalnega sejma so se začele sejemskemu mestu — Ljubljani — odpirati v tej smeri še večje in daljnosežne perspektive. NOVOST LETOŠNJE MEDNARODNE PRIREDITVE - ZGANE PIJAČE Kakor smo že omenili, se bo letos v okviru vinskega sejma v Ljubljani zbrala tudi mednarodna komisija, ki bo vešče ocenjevala vse žgane pijače, sladke likerje, rastlinske likerje, likers>ke coctai-le, emnlzijske likerje, pnnehe in sadne deserte. Tovrstnim izdelkom bodo veljale zlate in srebrne medalje, kar bo proizvodni program žganih pijač postavilo na šolidnejšo osnovo. DRUGA RAZSTAVA SADNIH SOKOV IN KONCENTRATOV V okviru VII. mednarodnega vinskega sejma bo še draga razstava sadnih sokov in koncentratov. Na njej bodo sodelovali vsi jugoslovanski proizvajalci teh zdravih in priljubljenih pijač, zraven njih pa še nekatere tvrdke iz Avstrije, Švice, Zvezne republike Nemčije in Italije. Ta razstava z ocenjevanjem kvalitete predloženih vzorcev je že lani imeda velik vzgojni, poučni šn propagandni pomen; njen letošnji namen pa je zlasti v tem, da bi ponovno stimulirala tako proiz- ! vodnjo, kakor tudi večje pridobi- Ob, kako je ljubka Ivanje teh izdelkov prehrambene industrije. ŠTEVILNE PRIJAVE DRŽAV - UDELEŽENK Letošnjega mednarodnega vln-kega sejma v Ljubljani se bo udeležilo rekordno število (Iržav — udeleženk. Doslej M priglasile :X’Xy.> * • udeležbo: Avstralija, Nova Zelandija, Avstrija, Italija, Zvezna republika Nemčija, Madžarska, Mehika, Francija, Grčija, Ciper, Španija, Anglija, Kanada. Nemška demokratična republika, Romunija ter prirediteljica tega sejma — Jugoslavija s svojimi reno-miranimi vinarskimi proizvodnimi organizacijami. PRIKAZ STROJEV IN SREDSTEV V program sejma sodi tudi prikaz rešitve vprašanja, kako modernizirati pridelavo vin, sadnih sokov in žganih pijač ter kako doseči njihovo ustrezno in zahtevano kvaliteto. Tako bo sejem'prikazal vrsto strojev za kletarstvo, zaščitna sredstva za vinogradništvo, stroje za proizvodnjo sadnih sokov, naprave za vskladi-ščenje vin in drugih pijač ter ves reprodukcijski material in drugo. To dokazuje, da se klasični načini pridobivanja vin, vinskih destilatov, žganih pijač in sadnih sokov naglo približujejo modernim proizvodnim procesom, ki odločno vplivajo na njihovo kvaliteto in prodajo na tržišču. ŠTEVILNA STROKOVNA POSVETOVANJA Za zaključek naj še zapišemo, da bodo tudi letos to mednarodno prireditev spremljala številni strokovna posvetovanja. Na njih bodo nastopali priznani vinarski strokovnjaki, strokovnjaki na področju proizvodnje sadnih sokov in proizvodnje žganih pijač ter s | svojimi bogatimi izkušnjami pripomogli sleherni državi — razstavljavki do novih spoznanj na tem področju. Jugoslovanski sejem blaga za široko potrošnlo v Kranju Letošnji XI. gorenjski sejem, ki bo v času od 28. julija do 8. avgusta v Kranju, nosi naslov sejma blaga za široko potrošnjo. Ze v samem nazivu se torej poudarja predvsem blagovno - potrosni značaj, ki popolnoma ustreza ekonomskim in geografskim prilikam področja, kjer bo ta prireditev. Navedene prilike se kažejo na Gorenjskem predvsem v močnih mednarodnih prometnih žilah, v maloobmejnem prometu, v velikem dotoku domačih in tuiih turistov, kakor tudi v vedno večji kupni moči domačega prebivalstva. Vse navedeno narekuje in potrjuje pravilnost orientacije te vsakoletne gospodarske prireditve na Gorenjskem. I 20 LET REVOLUCIJE — 20 LET REVOLUCIJE — JOŽE STOK - KOROTAN ( Stezice od Smarlete do Čebin (nadaljevanje) 1 ZAGATEN SPOPAD PRI KNEZDOLU Domači so bili trdi od strahu in, bledi ko zid. V njihovih s =j obrazih ni bilo zaslediti kaplje krvi. § »Kaj naj storimo?« |§ §f Gospodar je svetoval, naj se skrijemo na podstrešje, dekleti fj = sta predlagali, naj zlezemo v klet, v sode. Nobeden od teh pred- S g logov ni bil sprejemljiv. s Bilo je jasno: če so obkolili hišo, so morali vedeti, da so 3 s partizani v njej. Skriti se v hiši, hi pomenilo, obtičati v pasti g 8 in zlesti vragom v pest. Tudi naši živci bi ne bili vzdržali, ker j g smo bili vajeni borb na odprtem. Gozd je bil edini zaveznik, ki f| smo mn zaupali. Odločil sem se za juriš. Premisliti je bilo treba I H le, kje bomo napravili izpad. Skazi glavna vrata bi skočili na-H ravnost pred žrela mitraljezov. = Gospodar nam je pokazal še en izhod. Stekli smo v klet, od j tam pa na senik. Nemci in vermand niso streljali, četudi so nas | g videli, ker so nas hoteli poloviti žive. Pozivali so nas, naj se 3 g vdamo in nam obljubljali življenje. g »Tepci! Trot oljni zarukani! Idioti!« jim je odgovoril Janez, g g ki je obdržal povsem mimo kri. = Tudi na seniku nismo čakali. Nihče ne bi verjel, kakšno moč s = ima človek, ko mu gre za življenje. Ko smo se zaleteli v leseno S J steno senika, smo jo izbili, kot bi bila iz deščic. Janez je pri g = tem padel v globoko grapo in se komaj izvlekel iz nje. gj H Sneg je bil pol metra visok, z ledeno skorjo po vrhu, ki se 3 g je vdirala, čim ai stopil nanjo! Z veliko težavo in le počasi rano j§ H tekli po njem. H Toda za nas je bila vsaka sekunda dragocena in je pome- g g nila življenje ali smrt. Zato smo napeli vse sile. Nekaj sekund, ff g ko smo tekli, je bila tišina, ki jo je motilo le hreščanje snega, g g Nenadoma je presekal mir oster žvižg piščalke. To je bil « = znak za streljanje. Svinčenke so žvižgale okoli nas in dvigale § g snežen prah, kakor bi padala toča. Nemci so kričali, naj se vda- s § mo, toda mi smo jim krepko odgovarjali z jurišnimi klici. Celo § S zapeli smo. Ne vdamo se! Ne boste nas dobili v pest! = Potem še je vsula na nas še gostejša toča. Vsi Nemci so nas S = imeli pred očmi! Mitraljezi so peli, neprestano so lajale brzo- g š strelke, vmes pa so treskali trombloni. 3 Naprej, tovariši! Tecimo v vijugasti črti! Hura! Na juriš! 1 Naša predrznost je sovražnika raztogotila. Streljali so ko g nori, toda slabo so merili. Tekli smo kakor še nikoli. David je že dosegel rob gozda. jf W »Porka moderna, meni pa ne boš Ušel, sem maratonski tekač,« g §j je zarjovel za njim neki verman. Hotel ga je zgrabiti, toda Da- j§ g vid je bil urnejši. Skočil je za debelo smreko in s prvim strelom s g= pddrl »maratonskega tekača«. 2j Janez pa je, kakor na Kozjanskem, tiščal škornje pod paz- S H duho in bos tekel za nami. Se bolj smešen je bil Lazar. Oblečen g je bil v vojaško bluzo, na rami mu je čepel nahrbtnik, podoben g g osjemu gnezdu, v desnici je držal puško, v levici pa čevlje im g E hlače. In tiste njegove rogovile, bele kakor sneg! »Ujemimo ga,« je vpil neki verman. g »Koga?« / S »Vidiš, tistega v gactah, ki je pol tič/ pol miši« s Pa vendarle niso nikogar ujeli. Pritekli smo do gozdička, a g kjer je bila edina luknja v nemškem obroču. Samo ena zaseda je j §j bila tam, pa smo jo z jurišem pregnali! Eden izmed sovražnikov i | se je stokajoč motovilil v dolino. 1| Sele zdaj smo drug drugega poiskali z očmi. Smo se res brez | E žrtev prebili v gozd? Da, vsa smo ušli. Skoraj neverjetno! E Potem smo se hitro razmestili po položaju in pričeli streljati {§ po Nemcih, ki so se pognali v napad. Ze sta Janez in Džordže g izza hrbta napadla m/tradjezno gnezdo Švabov. Pregnala sta i fe jih in zaplenila zaboj m uniči je in pištolo. Brž smo si razdelili S naboje in ponovno začeli odgovarjati sovragom. Medtem se. je j H tudi Lazar že oblekel in pričel streljati. To mu je bil ognjeni p krst, prvi izpit partizanstva. ts Medtem pa je iz Planinske vasi pririnila nova skupina Sva-B bov, ki nam je hotela udariti v hrbet in nas ponovno obkoliti. tr. Nemci so čedalje bolj pritiskali. Džordže je bil ranjen v roko. g P Kmalu zatem se je v bližini Janeza razpočila bomba, in videli § -j je bilo, kako je Janezova kri pordečila sneg. Janez pa se je v j g hipu dvignil in vrgel bombo. Dobro je zadel .Raztreščila se je na S § hrbtu nemškega vojaka. Janez se je nato splazil do Draga, ki mu je dal še eno bombo. § = Skupaj sva se potem splazila na rob pašnika od koder sva vrgla = | v mitraljezno gnezdo dve defemzivki. Učinek je bil dober. Raz- fj jg neslo je mitraljez in z njim vred tri vojake. g »To imate v odgovor!« je zaklical Janez in si obrisal krvavo §f [g lice. Uspehi so ga tako navdušili, da je venomer jurišal. §ž Tako smo imeli zavarovan bok, in zato smo se takoj dvig- » g nili ih zapeli: »Na juriš, juhej partizan .. .« Pojoč smo se pognali g g proti sovražniku. Naš juriš je bil tako nepričakovan in predrzen, g g da se je sovražni obroč raztrgal, vermani pa so se pognali v beg g g proti Gaberskemu, Spotoma smo .pihnili' še dva rumenca, ki sta g 8 hotela skriti v zamet. g Iz doline smo slišali brnenje avtomobilov. Krenili smo do 8 §f Kvargeljna, kjer smo se v gozdu za kratek čas oddahnili. Utru- 3 g jeni, lačni in zdelani smo v mraku prispeli do Mamice. Janez in g a še posebno Džordže sta bila bleda. Džordže sc je šel zdravit na M. B Kal, Janez pa je ostal v patrulji, ker jo zatajil svoje praske, ki g s jih je dobil po telesu. g g Malo je primerov, da bi se šest partizanov iz obkoljene hiše H fj, rešilo breg žrtev in hkrati podrlo več sovražnikov." Toda za naš j E primer rečeno: če ne bi bili odločni in predrzni, bi nam tudi p fj sreča ne pomagala. Kiiub uspehu pa si ni nihče izmed nas že- 9 S lel, da bi se ponovilo kaj podobnega. P i Ina Rltten 20 Jutri vam bom poslala potrebne ljudi, gospod baron,« je rekla, potem pa je ponosno priklonila glavo in odšla v hišo. Riidiger je gledal za njo, ko je njena postava izginila za težkimi vhodnimi vrati iz hrastovine. Mislil je, da bo lahko pozabil na to dekle. Toda ne, ljubil jo je, občudoval je to krasno tujko In sl jo poželel. Kaj so bila čustva, ki jih je gojil za Renl pl. Meybohm proti tej ljubezni? Nič. Bila so kakor sapica proti viharju. Zaničevala ga je, ni pa vedel, kaj sc je pregrešil, da je bila taka proti njemu. Nekaj se Je vrinilo med njiju, kar je prejšnjo harmonijo med njima naenkrat razdrlo — zaman se Je pa vpraševal, kaj. Ali je bil mogoče posredi kak drug moški? Riidigor si je moral priznali, da o tem dekletu pravzaprav ničesar ne ve. Ljubosumje ga je žrlo In grizlo, ni mu pa preostajalo drugega, kot da potrpi in čaka. Na vsak način mora poskusiti, da se ji spet približa. Bila je tega vredna. Dolgo Je moral čakati na io priložnost. Ko pa je prišla, je bila Silka čisto drugačna, kot je pričakoval. Srečala sta se v pisarni okrajnega načelnika Kortena. Ravnokar je odhajala Iz hiše, ko je skočil iz svoje kočije. Riidiger se je zdrznit, ko jo je zagledal. Neznansko veselic je spreletelo njegov obraz. »Ali vas lahko peljem domov, gospodična Ten-kitten?« jo Je v ihti vprašal. »Trosim samo. če bi hoteli nekaj minut počakali. Imam le kratek razgovor z okrajnim načelnikom, potem pa . . .« Bilka se je sprva nekam obotavljala. Ko pa jc opazila na fantovem obrazu senco razočaranja. Je proti svoji volji prikimala. »Rada, gospod baron,« je odgovorila. T čakalnici je sedla na neki stol. Položila Je roke v naročje tot trudno sklonila glavo. Okrajni načelnik jo je danes spomnil na neki pogoj, ki ga mora izpolniti, če hoče, da bo dodeljena ji zemlja ostala trajno njena. Na tisti pogoj pa takrat ni mislila tako resno. »Sicer je pa za to še čas,« ji je takrat dejal okrajni načelnik, »saj se človek za tako resen korak ne more odločiti kar čez noč.« Ko se je Silka sedaj spomnila takratnih besed okrajnega načelnika, so ji strepctale ustnice. Le s težavo jc zadržala solze, kajti teh ne sme videti njen mejaš, na katerega je čakala, kee je privolila, da jo spremi domov. Rfidiger je medtem skoraj planil v pisarno okrajnega načelnika. Iz vsega njegovega vedenja je bilo opaziti, da se mu strašno mudi. Saj ni utegnil niti sesti na stol, ki mu ga je ponudil Korten. »Rad bi odpeljal gospodično TrnkHlen domov,-je utemeljeval svojo naglico. Okrajni načelnik se je udobno naslonil nazaj na stol in resno gledal mladega barona. »Gospodična Tenkiiten Jc danes nekam zbegana in verjetno ne bo kdovekako zgovorna spremljevalka,« je dejal stari gospod. »No, seveda ni posebno lahko zanjo, sc kar teko nu vrat na nos omožili.« »Omožila naj hi se? Kako? S kom?« Mladi baron se je nagnil preko pisalne mize ler z zbrcanim!, vprašujočimi očmi gledal okrajnega načelnika. Ta pa je le s težavo zadrževal nasmeh in njegove oči so postale žive. »Razlaščena zemlja se sme po zakonu dodrIHI simo družinam,- Je začrl pojasnjevali Korten mlademu baronu, »Jaz sem svojefnmo pri gospodični Trnkitten napravil Izjemo, misleč, sak dekleta navadno ne ostanejo dolgo neporočena, minister jc pa sedaj postal v tej stvari nestrpen. Ne vem sicer, zakaj, mislim pa, da mu je nekdo nesel ta primer na ušesa. Bati se je, da se bo gospodična Tcnkitlcn morala odreči dodeljeni JI zemlji. Seveda - če se ne bo poročila.« »Ali ima ... ali Je,... mislim, da mora gospodična Tenkittcn tedaj že Imeti kakšnega fanta .. .« »Vsekakor,« je odgovoril okrajni načelnik z nasmeškom. »Gospodični Trnkitten se Je doslej vse. česar se je lotila, posrečilo, zato ji bo prav gotovo uspelo, natakniti .zakonske spone’ na roke tudi kakšnemu moškemu. Skoda samo. da sam nisem vsaj trideset let mlajši« — je dejaJ Korten in se hudomušno nasmehnil. »Tako torej, poročiti se mora . . .« Rfidiger si je nervozno grizel spodnjo ustnico, oči so mu pa žalostno strmele tja v prazno. »Hm,« je še zamomljal in s težavo požrl slino. Korten mlademu gospodu danes ni zameril, da se je takoj nato obrnil in brez pozdrava odšel Iz pisarne. Sc bolj kot prej se Jc pa smejal sam pri sebi. »Kaj Jo danes z mladim baronom?« je radovedno vprašala tajnica okrajnega načelnika. »Kdo ve, kaj tudi njega tare - mlad Je,. .« Riidigerju pa je bilo ob vsem, kar .fe slišal, kol da hi ga kdo udaril s kolom po glavi. Kar planil je venkaj v čakalnico In obstal pred Silko. Dokle Je še vedno sedcio na stolu vse zbegano in nesrečno. Zahteva okrajnega načelnika, da se mora poročili, je prišla nad njo nepričakovano, dasi Je dobro vedela, da država ne more dodeljevati zemlje mladim, neporočenim ljudem, medtem ko toliko družin z otroki čaka nanjo. »Prerini, pojdiva, gospodična Trnkitten,- Je dejal Riidiger Sliki s hripavim glasom in pred njo odprl vrata. Pomagal JI je stopiti na kočijo, potem pa je sedel zraven nje, še poprej jo pa skrbno odel preko kolen zi volnenim ogrinjalom. »Ali sedite ndolmo?« jo je tiho vprašal, njegov glas pa je bil zlomljen. »Da, hvala,« je prikimala Silka in odmaknila glavo. V očeh so se ji zableščale solze, kajti zdelo sc ji je, da jc premagana, da je namreč prehitro ugodila prošnji mladega barona, s čimer jc zdaj spel navezala stike z njim. Kopita konj so monotono klopotala po cesti, Riidiger se pa ni trudil, da hi kraja pogrni, pač pa Je pustil, da sta mirno, počari vozila. .»Gospod Korten ... mi je povedal .... da se boste .. . no. saj me razumete?« »Ne razumem vas, ne vem kaj hočete reči, gospod baron,« mu je odgovorila Silka. In res ni vedela, kam meri mladi gospod. Rfidiger Je grbančil čelo In strmci predse. Ni mn bilo lahko ponoviti pred dekletom usodno novico, ki jo je slišal iz u t okrajnega načelnika. Vajeti je prestavil v svojo levico, demo roko jc o* plašno položil na njene prste, ki jih je imela vklenjene v naročju. »Cc se nameravate , .. mislim, če se hočete poročiti, potem je stvar laka, da tudi jaz potrebujem nu posestvu ženo. /-mlia bi bil® tedaj spet združena. VI bi lehko lepo živeli v bul h-ril in razumela... razumela bi se midva najbr/ tudi .. .« O čem mladi baron sploh govori? Silka je začudenja odprla usta. Videti je bila kot (mlad® deklica v šoli, lahna rdečica, ki jo je polila po Heib. Je pa ta vtis še bolj podkrepila. »Rad M. gospodična Tenkiiten, da bi rostall m'v" ja Jena,« jc z največ,io težavo Izdavil mladi baron iz sebe. »Toda ...« Slika (e poslala še bolj rdeča v obra In n lene oči so bile neznansko začudene. To naj bi torej bila ženitna ponudba? Dekle dvomi livo zmn.lalo z glavo. »Kai. me vi sploh ljubite?« jc vprašala naivno. Riidiger je tedaj čvrsto pritegnil vajeti ln z nJ" mi udaril po konjih. Na vprašanje dekleta n* " pripravljen, v njem se je pa porajala temna slu' nia, da bolje stori, če II na vprnlnn.ie sploh odgovori. Lagati ni hnicl, z resnico pa ni sm< na dan. »MVrim, da bi bila oha drug za drugega,- * ugotovil fant, ni je pa upal pogledati. (ltalje prihodnjič)