ŠTEFAN BENEDIČIČ, Sopotnica 1882 
PREDEC 
Prediva sem kupil, 
sem kupil kolo. 
Na stolček sem sedel. 
sem predel tanko. 
Sem spredel no nitko 
do sinjih nebes, 
še drugo, bolj šibko, 
do pekla in čez. 
Je kolo brenčalo, 
kot malinsko tam. 
Vreteno brenčalo, 
čez leta in dan. 
Čemu ti bo nitka? 
tak praša me brat. 
Ta cmila prešibka 
ne more se tkat. 
Bi tkavec preklinjal 
to tvojo roko. 
Da b' ogenj se utrinjal. 
tek klel bi grdo-
LAN 
Ce njiva je zorana, 
zbranana je lepo 
Krog svetega Florjana, 
je ugoden čas za setev to. 
Ko zima se pribašc 
in cvetje zaduši, 
začnejo presti naše 
mi v izbici topli. 
Je njiva povaljana 
in seme zeleni. 
Cim bolj i pognojena 
tim bolje se krepi. 
Naredil je glavice, 
da nosi jih težko. 
Pa kliče rovačice, 
da ruji ga uneso. 
Zdaj se perica trudi. 
da roke jo bole. 
Pri dogli te zamudi 
se štrene ubele. 
Zdaj tkalec na vratilo 
navije ga terdo. 
Pa vsede se na dilo. 
zgostiti ga krepko. 
Lej dekla ga pogrinja 
in hlapec ga refla. 
Tri tedne naj počiva, 
če dežek mu roslja. 
Zdaj platno pa storjeno 
na lehte se zravna. 
Si pražnje, al hodnično, 
koristna sta oba. 
Roži j a jo že tarice, 
njih petje je glasno. 
Ne zmanjka se gorice 
dokler ga ne stero. 
Le vsi ga poljubimo 
prijatelja zvestega. 
K nas spremlja ne zabimo, 
v dno groba hladnega. 
Štefan Benedičič je bil rojen leta 1826 pri Kamnarju v Martinj Vrhu, poročil se 
je leta 1871 s Sopotničanko Lenko. Takrat je kupil hišo v Sopotnici, p. d. pri Njiv-
čarju, kjer je živel do smrti leta 1899. Veljal je za zelo izobraženega poštenjaka in 
pesnika. 
(Štefan Benedičič: Izvirne poezije, 1882- Original v zgodovinskem arhivu, od 
delku v Škof j i Loki.) 
Meta Sterle 
327