Oglasu:
Uk i nun x 60 Inseratsega stolpič« mali 80 vinarjev, »redni 1*20 K, poslano, posmrtatlce ls reklame 2 S. Večkratne objave popust.
Izhaja ob ponedeljkih, sredah m petkih.
UpravnlStvo ..Domovtae" v Ljubljani, 9«4aiv ulloa 8. Uredništvo Domovine", MlkJotlčava o. 1«, Tel, 7*.
BTaročnlna..
S* 9tt» nOaaoTiao" (trikrat a« teien) mesečni 3 K,
čefr^eta« 8 K, polletne 18 K, oeioleta« 38 K. Petkova številka mesečno 1 K, četrtletno 3 K, polletno 8 K, celoletno 13 K.
P<>štartna plačana.	_
Posamezna številka 4G vin
Štev, 47.	V Ljubljani, t petek die 30. aprila 1920.	Leto III.
vesti.
( Izvirna, poročila ,.Domovine".)
Pogajanja sa novo vlado.
Regent proti vSadi. Izjava naše pariške delegacije o potovanju v Beograd.
Kje je nasprotnik?
VESNIČ JE SPREJEL REGENTOV POZIV.
Beograd, 29. aprila 1920. Poslanik Milenko
Vesnič je vsled depeše, da naj takoj pride v grad, da poizkusi sestaviti koncentracijsko vlado, nemudoma odgovoril, da se častnemu pozivu odzove in da se takoj odpelje iz Pariza v Beograd. (Op. ur.: „Slovenec" je včeraj zvalil lažnjivo vest iz Beograda, da je Vesnič odklonil!)
REGENT POSTAVIL VLADO NA LAŽ.
Beograd, 29. aprila i 920. Včerajšnji korak Protičev, s kojim javlja, da bo vlada parlament bojkotirala, če vanj ne pridejo demokrati, je v političnih krogih vzbudila deloma ogorčenje deloma pa viharno veselost. S tem je vlada oficielno priznala, da brez demokratov ni mogoče vladati. Ker je pa vlada združila svojo izjavo v grožnjo, da parlament odgodi in ker je to naravnost proti ustavi, je poslevodeči predsednik dr Ribar smatral za prvo svojo dolžnost, da se informira pri kroni, je-li izjava podana z njeno vednostjo.
Beograd, 29. aprila. Takoj po seji Narodnega predstavništva, kjer je predsednik dobil od vlade vest, da ne mara priti v parlament, je dr. Ribar zaprosil za avdienco pri Nj. V. prestolonasledniku. Bil je nemudoma sprejet.
Beograd, 29. aprila 190. Po avdienci dr. Ribar j a pri Nj.V. prestolonasledniku je Vaš dopisnik izvedel, da je povsem izključeno, da bi bita krona pooblastila Protiča, da poda znano izjavo o odgoditvi narodnega predstavništva. (Lažnjivi kljukec „Slovenec" je seveda iz znanega kalnega vira imel včerajšnjo depešo, da je vlada postopala sporazumno s krono!)
ZADNJI DNEVI VLADE .NARODNE NESREČE".
Beograd, 29. aprila 1920. Misija Milertka Vcsniča sloni na ideji, da bodo radikalci pustili pasti Protiča in šli v koalicijo z demokrati. Ni dvoma, da je v velikem delu radikalcev razpoloženje za to prav sijajno, le Protič dela na vso moč proti in ž njim Korošec. Ako se Vesničeva akcija razbije, stojimo pred odločitvijo o jako dalekosežnih ukrepih krone.
NAŠI PARIŠKI DELEGATI V BEOGRADU.
Včeraj zjutraj ob 9. uri so se s Simplon-eks-presom peljali skozi Ljubljano v Beograd naši delegati dr. Ante Trumbič, dr. Ivan Zolger in doktor Otokar Rvbar. Na kolodvoru jih je pozdravil predsednik deželne vlade. Razgovarjal se je z dr. Zolger jem in dr. Rybafom. Delegacija prihaja v Beograd na točen oseben razgovor z vlado in opozicijo ter z regentom. Dobila je zaradi pogajanj z Italijo sicer brzojavna navodila, ki pa po mnenju delegacije nikakor ne zadostujejo. (Kar stori Protič-Koroščeva vlada, je pač vse narobe. Celo v tem tako važnem vprašanju se ne brigajo!) Ker smo sedaj tudi tik pred padcem „vlade narodne nesreče" in Vesničevim prihodom, je prisotnost pariške delegacije največje važnosti za nadaljnji razvoj naše notranje in zunanje politike, za sestavo skupne vlade mesto sedanje, in za pogajanja z Italijani o jadranskem vprašanju in Reki.
Neposredna pogajanja i Italijo.
Italija „naieioma" sprejela	mejno črto.
USPEHI KONFERENCE V SAN REMU. — MI IN ITALIJA. -- ITALIJA SPREJELA WILSONOVO MEJO S SPREMEMBAMI. — DIREKTNA POGAJANJA MED NAMI IN ITALIJO.
San Remo, 30. aprila. Mecl vprašanji, ki so se v San Remu razpravljala tik pred koncem konference, je bilo jadransko vprašanje. Iz razumljivih razlogov se je italijansko časopisje bavilo s tem vprašanjem v prvi vrsti, toda že po prvih člankih je vlada zatrla neugodne pisanje o tem vprašanju. Nitti je izjavil Millerandu in Lloyd Georgeju, da sprejema v načelu W.ilsonovo mejno črto in one ugodnosti, ki jih je Grška dosegla glede Smirne. To stališče Nittijevo se smatra kot nov njegov predlog, vsled česar so potrebna nova piaganjanja. K temu ie prišlo še, da je jugoslovanska vlada prosila za nov odlog v reševanju jadranskega vprašanja. Anglija! in Francija sta dali Italiji na razpolaganje, da stopi v neposredna pogajanja z Jugoslavijo. Italijanska vlada je vsled tega dala vedeti beograjski vladi, da je pripravljena na direktna pogajanja. (Op. ur.: Nenadno potovanje naše mirovne delegacije in izjave delegatov v Ljubljani potrjujejo to našo vest.)
ANGLIJA ŽELI VO [AŠKO ZASESTI SVETO DEŽELO, KJER PREGANJAJO ŽIDE.
London, 30. aprila. „Times" javljajo, da je v Bagdadu, Basori in Damasku prišlo do težkih po-koljev proti Zidom. List piše, da je Sveta dežela os vse' angleške politike na Iztoku in da je zato treba deželo vojaško zasesti.
ZMAGA POLJAKOV NAD BOLJŠEVIKI.
Berlin, 29. aprila. Tukajšnje poljsko poslaništvo poroča : Ruska fronta v Voliniji je prebita. Boljševikom smo vzeli Zitomir in se nahajamo par dnevnih pohodov pred Kijevom. Uplenili srno 100 topov, 170 lokomotiv in ujeli 10.000 mož.
ŽELSZN1CARSKA STAVKA V FRANCIJI.
Pariz, 29. aprila, Železničarji so sklenili, da stopijo dne 1. maja v stavko.
KMETJE PROTI BOLJŠEVIKOM.
Kopenhagen, 30. aprila. Ukrajinski seljaki so v splošnem uporu proti boljševikom. Ti so zasedli mesta in vsa važnejša železniška križišča, na deželi so pa čisto brez moči.
Klerikalcem je ta trenotek zelo po godu, da kriče o „slogi", o skupnem nastopu itd. V mestih nimajo pristašev, po deželi jim slabo gre. Treba dobiti čas, da se to izboljša. Občinske volitve so
pokopali in državnozborske potiskajo v daljavo. Oni bi se prav radi na zunaj pogodili z JDS, da aobe časa za rešitev svoje stranke na deželi.
Pri prvih volitvah pri nas ne pojde za td: ali komunisti ali „buržuji". Bo nekaj komunizna v mestih in okoli industrije, a glavna naša masa so kmet, obrtnik, mali meščan. Še vedno — o tem se nič ne varajmo — pojde pri volitvah za to, ali bodo v konstituanti Slovenijo zastopali duhovniki in njih kimovci, ljudje, ki jih iz Rima dirigirajo in ki jim je premoč duhovščine v posvetnih rečeh vse in zopet vse, drža va pa nič, ali pa bodo prišli tja možje prostih rok, možje, neodvisni možje, ki jim je le sreča domovine mera. V Djakovico, na slavno stolico Strossmajerja, so spravili Korošec in drugovi rimskega hlapca, duševno ničlo Akšamo-vita, kandidata Habsburgovcev. Tam, kjer je sedel nekdaj mož, ki se je tudi papežu upal pove^ dati resnico in ki je delal na združenje s pravo-slavjem, tam sedi zdaj kreatura Rima, ki bo pripravila usoden boj med katoličanstvom in pravo-slavjem v naši državi. V državi treh ver je katoliški klerikalizem dinamit.
l a dinamit hoče Jeglič raznesti po vsej državi ravno iz Slovenije. Slovenija, ki bo oropana cd Italijanov potrebovala kri in bogastvo vse države, da nazaj dobi odtrgane brate, ta Slovenija je zibelka strupa, ki naj za desetletja ohromi vso državo.
Zato nas trenotni pojavi ne morejo mešati: Klerikalizem, to je glavna nevarnost Jugoslavije. Če že govorimo o skupnih frontah: skupna fronta proti klerikalizmu je potrebna.
Earota proti Jugoslaviji.
Našim sosedom kar ne gre v glavo, da je naša kraljevina Jugoslavija ustanovljena trdno in da bo živela tako dolgo, dokler bo živel nas narod. Radi bi si nas razdelili in pobasali vsak svoj kos, kakor je to že poprej bilo. Zato so si izmislili lep načrt. Najprej so v Italiji pričeli sestavljati polk nezadovoljnih Hrvatov in Črnogorcev. Frankovci, ki so še pred par leti delali skupaj z našimi klerikalci in bili zaupniki avstrijske vlade, se sedaj nahajajo v Trstu, kjer jih redi laška vlada, potem na Reki, kjer jih redi prismojeni pustolovec d'Annunzio z ukradenim denarjem; nekateri sede v Gradcu in na Dunaju, drugi pa v Kormendu na Ogrskem. Vsi ti imajo dovolj denarja, žive grofovski ali verižniški, razširjajo vsak dan o nas po vsem svetu najbolj zavite vesti in vzdržu-
jejo obenem pri nas tajno agitacijo. Vrhutega so Italijani dolgo časa rovarili po Črni gori in pošiljali denar in orožje pristašem odstavljenega črnogorskega kralja Nikite, da bi se bojevali proti nam. Tudi so naščuvali Albance in jih plačali, da bi vznemirjali z roparskimi napadi Ma-cedonijo. V isto Macedonijo so z bolgarske strani pritisnili bolgarski boljševiki, plačani z denarjem italijanske vlade in luških komunistov. U Vojvodini je nekaj manj kakor tretjina Madjarov, Nemcev in Židov. Ta sodrga, ki veriži in dela draginjo, je napravila tudi zaroto proti nam, hotela je pobiti naše vojake in spravili srbsko m hrvatsko prebivalstvo teh pokrajin zopet nazaj pod Ogrsko. Madjarska vlada je že zbrala mnogo vojaštva s topovi na meji in je hotela udariti, čim bi se začela ta macijarsko-židovska revolucija proti nam. Iz Kormenda je hotela istočasno mar-širati v Prekmurje četa Frankovcev. Na Koroškem so pa pričakovali pri Lučanah vpad nemških prostovoljcev. Istočasno so napravili pri nas nepričakovano in čez noč že vnaprej domenjen že-lezničarski štrajk, da se tako ustavi ves promet, in vrhutega generalni štrajk v vseh drugih delavnicah. Govorili so med seboj odkrito, da hočejo sovjetsko republiko. V Trbovljah so že napravili ta ooizkus in razni naščuvani, zapeljani in zaslepljeni ljudje so poslušali zapeljivce in delali škodo na železniških tirih. Vse to se je zgodilo v trenotku, ko se je raznesla vest, da bodo na konferenci v San Reinu rešili jadransko vprašanje in spor med nami in Italijo. Istočasno so se že posvetovali, da je treba zasesti vse naše železnice, z izgovorom, da hočejo na vsak način peljati amerikansko hrano iz Trsta na Dunaj. Ali ni čudno to, da se je vse to na vseh straneh zgodilo istočasno?
Načrti so se pa ponesrečili. Generalni in že-lezničarski štrajk sta propadla. V Vojvodini se je revolucija sicer začela, toda naši vojaki so jo hitro udušili. Vsi naši nasprotniki so za eno prevarano upanje bolj revni. Mi smo pa opozorjeni, kaj se proti nam snuje in bomo morali skrbeti za dvoje: Prvič moramo zbrati vse sile, da vendar že enkrat in energično napravimo red v državi in drugič, da ne napravimo pogrešk, kakor jih je napravila sedanja klerikalna vlada. Ona ni ganila roke, da bi omejila draginjo, ki se je v zadnjih treh mesecih klerikalne vlade potrojila in razne stavke in hujskanja je tako dolgo časa gledala s prekrižanimi rokami, da so komunisti mislili, da so že res oni gospodarji. Ta nemarnost
moramo znebiti in jo nadomestiti z ljudsko vlado.
Zavezniki.
Glavno glasilo naših klerikalcev, „Večerni list" je do zadnjega štrajka pisal še bolj krvavo, kakor komunistično „Ujedinjenje" Podpihoval je nezadovoljnost na vseh straneh. To je bilo seveda vse naperjeno proti demokratom. Komunisti so pa sedaj začeli napadati tudi demokrate, ker vedo, da je iz vrst našega kmeta, našega jugoslovanskega železničarja, našega obrtnika in našega meščana prišel najbolj energičen odpor proti prevratnim nameram. Istočasno pa je klerikalna vlada izpustila tiste klerikalne verižnike, ki so zlorabljali Žitni zavod in vozili z njegovimi vlaki moko in jo pri nas drago prodajali. S tem so klerikalci seveda še bolj raznetili nezadovoljnost, ki so jo poprej sami razpihovali v svojih listih. Komunisti zato niso obrnili svoje glavne jeze proti klerikalcem, marveč proti demokratom. Ko so se komunisti med seboj že domenili, cla sami prevzamejo vlado, so napravili tudi črne liste onih, pri katerih treba pleniti in ropati. Značilno je, da so „po-milostili" klerikalce in da so se hudovali samo nad onimi, ki so na vladi, drugače pa le "proti demokratom. Demokrati smemo pričakovati, da se v kratkem klerikalci in komunisti združijo v skupnem boju proti nam. To jim pa ne bo nič pomagalo. Naše ljudstvo je obojnih silo in se bo znalo proti obojnim braniti.
Ponovno:
Kdo ie kriv!
Močna vlada?
Klerikalni časopisi trdijo, da imajo večino. Včeraj in danes so celo pisali, da ostanejo na vsak način na vladi in da bodo odgodili parlament. Naj samo poizkusijo. Njihova večina izgleda tako, da parlament niti sklepčen ni, če ni demokratov v njem. Zato bi se ga klerikalci radi iznebili, da onemogočijo koncentracijo vseh strank. To se pravi, oni rajše izdajo Jugoslavijo' oblasti-željnemu Proticu, Korošcu in Brejcu, verižnikom in komunistom, Italijanom, Madžarom in Nemcem, namesto da bi dovolili, da se stranke sporazumejo. Zato lažejo celemu svetu, da je njihoya vlada močna in da ima večino, čeprav ve vsak otrok, kaj je res. Regent je Protiču izrecno rekel, da smatra njegovo osebo za zadržek skupnemu nastopu vseh strank. Vsak pošten politik bi bil nato odstopil. Protič in njegov prijatelj Korošec seveda ne. Ravnotako je bilo poprej, ko so nam hoteli komandirati Stiirgkh, Tisza in šusteršič. Samo da je to sedaj nevarna igra z ognjem. Iz naših najnovejših današnjih poročil je razvidno, kako se je „Slovenec" zlagal.
Vse, kar se je zadnje dni prigoclilo v Trbovljah in Hrastniku ter Zagorju, je imelo svoj izvor izključno le v brezvestni agitaciji različnih komunistov, ki so mislili, da se bo pri nas napravila po ruskem vzorcu sovjetska republika. Kako so se na to svojo zmago postavljali, kaže samo en slučaj: neki gostilničar v Zagorju je eno preteklih nedelj iztočil samo rudarjem, ki so pri njem popivali, samo vina za 30.000 K. Znano je tudi, da starejši, poprej organizirani delavci odklanjajo terorizem in velikansko sirovost raznih poba-linov, ki so med vojno dorastli in kojih sirovost presega vse meje. Naše kmečko in mestno ljudstvo odklanja vsak komunizem. Ono hoče delati in živeti pošteno in zahteva isto tudi cd delavca. Prostora za razne eksperimente po ruskem in »ladjarskem primeru pri nas ni. To je pokazala zadnja neopravičena in iz trte izvita stavka, ki je v vsakem oziru neizmerno škodovala in ki je škodovala tudi delavcu samemu s tem, da je spravila tudi njegovo mezdno borbo ob kredit. Komunistične hujskače je treba pognati, najprej pa razne madjarske, nemške in laške pritepence, pa tudi one domače izdajalce, ki so dobili laške lire za to, da napravijo pri nas doma nered.
Dopisi
Točno!
Na odredbi, ki nam jo je dostavilo policijsko ravnateljstvo v Ljubljani in s katero je zaplenilo v sredo nekatere ne državi, pač pa klerikalni vladi neprijetne resnice, je napisano, da je ta „ferman" prišel od ..c. kr." policijskega ravnateljstva in je tudi takšno „c. kr" policijsko ravnateljstvo podpisano. Ker je tudi podpis isti, kakor v prejšnjih časih, in naslov tudi, ni čudno, če je tudi duh te odredbe še stari „c. kr." duh. Zato so gospodje pri policiji mnenja — seveda na ukaz od zgoraj — da je resnica kriva prestopka po § 103. — Vladina nemarnost je pa zločin! To naj si „c. kr." ravnateljstvo zapomni! '
Razširjajte »Domovino".
Delavske mezde in hujskanja.
Rudarji v Zagorju imajo sledeče dohodke: Kdor dela osem ur dnevno, zasluži najmanj 800 kron na vsakih 14 dni. Kdor ima akordno delo, zasluži do 2400 K. Mesečno zasluži torej vsak rudar najmanj 1600 K in do največ 4800 K. Poleg tega dobi vsak rudar brez razlike plačano diferenco v ceni moke od 9 K za belo in 4-50 K za črno moko. Premogokopna družba plača torej za vsako osebo, ki dela, za 16 kg moke na mesec vse, kar stane ta moka več nego 9 K bela in 4 K 50 vin. črna. Vsako podraženje moke trpi torej le družba, ne pa delavec. Za vsakega rodbinskega člana rudarjevega plača družba vrhutega to diferenco za 8 kg moke mesečno. Vrhutega clobi vsak rudar vsake tri mesece 250 K nabavnega prispevka, njegova žena 200 K in otroci po 100 kron. Vrhutega imajo prosto stanovanje, kurjavo in elektriko.
Res, da je delo v rovu eno izmed najtežjih. Tudi je res, da stanovanja niso najboljša, predvsem zato ne, ker so prenapoljnjena. Vendar pa so delavci v glavnem s svojim gmotnim položajem zadovoljni, odkar so dobili zadnje zvišanje.
n. Kako Remec skrbi za dobrobit občine. Občina Devica Marija v Polju se jc nahajala v rokah ljudi, ki so jo brez dvoma spravili v velikansko škodo. Podpisali so ti slavni občinski gospodarji okrog 90.000 kron avstrijskega vojnega posojila in denar v svrho plačila vojnega posojila, ,najeli v posojilnici. To so ti ljudje storili v času, ko je bila občina itak že zadolžena čez slavo. Proti takim gospodarjem se je vse prebivalstvo občine dvignilo kot en mož. Dr. Žerjav, bivši predsednik deželne vlade, je napravil red in poveril vodstvo občinskega gospodarstva v roke poštenih in zmožnih mož. Sedaj je pa prišla klerikalna vlada in s svojim odlokom z dne 15ega aprila 1.1. postavila za gerenta zopet človeka, ki je sokriv pri zgoraj popisanem sramotnem zapravljanju občinskega imetja. Občina je pO svoji večini protikleriikalna, Brejc in Remec pa sta postavila Sv gerentski sosvet med 32 svetovalci samo štiri neklerikalce. Da je čin klerikalnega nasilja in ravnanja proti občini tem popolnejši, sta ta dva možakarja spravila nazaj v gerentstvo ljudi, proti katerim vlada v občini vihar ogorčenja. Brejc in Remec se igrata z ognjem in ako kje, se ju lahko v tem slučaju dela osebno odgovorna. Zapomnili si bomo dobro in pometali z ljudmi, k'i se drznejo naprtiti občini skoraj 100.000 kron dolga. Brejc in Remec bosta še obžalovala. svoje dejanje.
Iz Žužemberka se nam porcča, da se je pri tamošnjem sodišču vršila zadnje dni kalzenska razprava zoper farovške razgrajače v Ajdovcu, ki so, nahujskami od svojega župnika, sirom in strahom znanega fanatika Zusta, onemogočili v preteklem januarju shod SKS. Bralcem domovine" je znano, da je ta zbesnili derviš, oblečen v talar, nastopil pred cerkvijo, in — obdan od svojega organista in par zaslepljencev — kričal in vpil kakdr pravi blaiznež tako, da se je zdelo prirediteljem shoda umestneje, pustiti to divjo svojat z župnikom kot kolovodjem, cla se razbesni in da ta ,,verska" '.trai ka v praksi pokaže, kako umeva prave Kristove nauke. Izpod zvonika se je vsulo kamenje in razprava jc dognala, da je letelo kamenje celo tudi iz zvonika, da je bil tedaj napad skrbno' pripravljen in da. „dušni pastir" Zust vedno grdo laže, kadar pri-diguje o krščanski ljubezni do bližnjega. Sodišče je, izreklo milo sodbo, češ da so se pravi krivci znali odtegniti roki pravice, in je obsodilo petero obtožencev v denarno kazen po 40 kron in 50 kron in povračila škode 380 kron neki Stuparjevi iz Boršta. ki so ji župnikovi po-divjanci skoro prebili glavo; plačati morajo pa tudi vse obile stroške. Ta slučaj je pač žalosten zgled, kam privede novodobna farovška vzgoja ljudi. Namesto ljubezni se pridiguje sovraštvo, namesto dostojnega vedenja se ljudi uči podivjanosti. Shod je bil, čeprav se po programu ni mogel vršiti, vendarle zanimiv in značilen: Klerikalci so se razvrstili v posebno fronto od cerkve do občinske hiše in pred njimi je prednjačil Zust v talar ju! Njih divjanje so pristaši Samostojne dostojanstveno in mirno motrili, čeprav jih je bilo toliko, da bi lahka obračunali s svo-ja.tjo. Tako pa so jih raje pustili, da dokažejo, kaj znajo in cla se pošteno seznanijo s kazensko postavo. Na ta shod se še povrnemo, ker hočemo
z bengalično lučjo posvetiti v gnile ajdovske razmere, ki jih je ustvaril neresnični in »pozabljeni ta župnik.
Dobrova pri Ljubljani. Tudi pri nas so še
vedno na površju stari zavezniki zloglasnega Susteršiča. Glavno besedo ima seveda znani av-strofil, župnik Hauptman, čigar skrb za lastni žep pozna cela Notranjska, v prvi vrsti pa seveda mi Dobrovčani. Možakar misli, da se brez njega ne more in tudi ne sme ukreniti ki izvršiti nobena stvar v občini. Tako se je spravil sedaj tudi v gerentski svet, kjer imajo nezmožni ge-rent Bizjak in njegovi sosvetovalci samo eno nalogo, da mu namreč vedno kimajo. Če višji ge-rent gospod župnik morda še kihnejo, se morajo poleg tega tudi ponižno pokloniti. Da od takih gospodarjev mi davkoplačevalci ne pričakujemo nič dobrega za občino, bo gotovo vsakemu razumljivo. Nezmožnežem samo priporočamo, naj vprašaja svojega varuha župnika, ki se zanima za vsako stvar, kje je denar za zvonove, mlekarne in kje je sladkor, ki ga občani niso prav nič okusili. Saj je bil gospod župnik, ako se ne motimo, vendar predsednik aprovižacije. Pa menda ja. ne, da bi si ga odboir kratkomajo z župnikom vred razdelil meri seboj.
Gospodarstvo.
g.) Pravila pri škropljenju trt proti paležu
ali peronospori: 1.) Trte je proti paležu škropiti najmanj trikrat na leto v času od niajnika do srede julija. Prvič je škropiti, ko je trtua mladika zrastla za pol metra dolžine, najpozneje pa, ko opazimo prve sledi peronospoie na trtnih listkih, ki stoje najbližje pri tleh. Drugič škro^ pimo 10 do 12 dni za prvim in tretjič 14 do 16 dni za drugim škropljenjem, torej kmalu po cvetju. 2.) Za prvo škropljenje vzamemo en kilogram galice na 100 litrov vode, za drugo in tretje -pa poldrug kilogram. V mokrih letih jemljemo galico za pol kilogram močnejšo. Apna vzamemo živega (neugašenega) ravno toliko, vgašenega pa polovico več kot galice, tedaj na vsak kilogram galice poldrug kilogram mastnega, vgašenega apna. Apno ima namen, da odvzame galici kislino in da jo dela. težje raztopho, daj jeklež prehitro ne opere. Ako vzamemo apna premalo, opali galica trto, ako ga vzamemo preveč, učinkuje galica slabeje in irtopreveč obsenči. Zato se poslužuj mo pri napravi galice vedno preskusnega papirja. 3.) Odtehtano galico je raztopiti \ eni polovici čiste, najbolje deževne ali potočne vode, v drugi polovici vode pa je faz mešati apno. Nato se apnen belež precedi v večjo, prazno posodo in nad vednSrn mešanjem se vanj vliva galica. Tako pripravljena škropilna zmes je dosti boljša, kakor če se vi i vi apno v gal ico. Škropilno zmes na to dobro premešamo in premešamo in preskusimo z belini (fenolftaleinovim) preskusnim (reagenčnim) papirjem. Ako ta papir, v zmes pomočen, pordeči, je apna zadosti, drugače ga je treba še nekoliko dodati. 4.) Raztopljeno galico in apno hranimo vsako zase lahko poljubno dolgo, skupaj zlito in zmešano jo pa moramo porabiti tekom 24 ur. Po preteku tega časa je zmes skoraj brez učinka. Ako pa dodene-mo koj za apnom v galičnoapnen zmes na vsakih 100 litrov še deset dek sladkorja ali en liter (posnetega) mleka se drži škropivo več tednov, ne da bi se pokvarilo. Pred vsakim polnenjem škropilnice premešaj vse škropivo in ga mešaj tudi med škropljenjem v škropilnici, da se svet-lomodra usedlina v tekočini prehitro ne pbleže na dno, kajti le ta usedlina je učinkujoči, del škropiva. 5.)Mesto galice in apna (bordoska zmes) vzameš za škropljenje lahko tudi enako množino bakrene paste Bosna f Bosiiapasta), ki učinkuje ravno tako dobro kot galica. Bakrena pasta Bosna se razmeša v pripravljeni vodi in škropivo je narejeno. Apna ni treba pridejati, ker bi to le slabšalo njen učinek'. Škropivo iz Bosnapaste se ne pokvari, tudi če stoji več tednov, pa tudi ne zamaši razpršilnikov, ker je brez peska. Med škropljenjem ga pa je treba večkrat v brenti (s stresanjem) premešati. 6.) Škropiti je le v suhem vremenu. Do prihodnjega dežja se mora škropivo na trti posušiti. Le v sili, če ni drugače mogoče, škropimo lahko tudi v mokrem vremenu. Kakorhitro pa nastane lepo vreme, je treba škropljenje ponoviti. 7.) Škropiti je treba trte prav na fino, z dobrimi razpršilmki, tako da škropivo od listov ne kaplja in ne odteka. Kolikor mogoče je treba trtno listje poškropiti tudi po njega spodnjih straneh. Vsakokrat je treba tudi dobro poškropiti trlni zarod ali gro-
zdje in sicer tako močno, da od njega kaplja. Na nepoškroplienem grozdju povzroči palež lahkio več škode kot na listju. Posebno važno je škropljenje grozdja potem, ko trta odevete. 8.) Pred vsakim škropljenjem je treba trto povezati in omandati (podbrati). V1 mokrem delati je škodljivo. Sploh je treba skrbeti zato. da ni v trtju gošče in da so tla. snažna in brez plevela. Čim iv.eč gošče in, vlage je med trtami,tem hujše se na njih razvijajo trtne bolezni. — B. S k al i c k y, višji vinarski nadzornik.
g. Gospodarska konferenca med Čehoslovaško in Nemčijo. Čehoslovaška vladna komisija, ki ima nalogo, da se pogaja z Nemčijo glede prevoza, uvoza, plovbe in pristanišč, prispe dne 4. maja v Berlin. I£a teh posvetovanjih se bodo nadaljevala pogajanja, ki so se pričela v Pod-moklih. Berlinski program je bistveno razširjen. Razpravljalo se bo o likvidaciji nemške posesti na Čeboslovaškem isi o vprašanju ureditve valute. Poizkušala se bo dalje skleniti tudi pogodba glede delavskega zavarovanja, socialnega skrbstva in priznanja državljanstva. Ako bi se posvetovanja ne končala, se bodo še meseca maja nadaljevala v Pragi. Izvozna komisija se bo pečala pred vsem s carinskimi vprašanji, z izvozom lesa in uvozom anilinskih izdelkov. Pristaniška komisija bo rešila čehoslOvaške zahteve glede ugodnosti v pristaniščih Hamburg in Stettin.
g. Amerika nakupuje angleški sladkor. Združene države so nakupile 70.000 stotov češkega sladkorja in se pogajajo za nakup nadaljnjih 80.000 stotov. Povprečna cena znaša 47 dolarjev za metrski stat loco Hamburg.
g. Avstrijska rudokopna družba je zvišala svojo glavnico od 45 na 150 milijonov. Izdanih je 12.500 delnic, izmed katerih je prevztelai tvrdka Schneider & Creuzot 10.000. S to transakcijo bo dobila ta tvrdka mogočen vpliv nia češko industrijo in to tem bolj, ker se že par mesecev nahajajo pod njeno kontrolo tudi Škodove tovarne in tovarne za izdelovanje strojev.
g. Tržaški tehniški zavod (Stabilimento tec-nico TriestinO) je povišal svojo delniško glavnico od 6 na 18 milijonov lir in razpisuje polovico delnic za delničarje al pari.
g. Splavljenje prve nizozemske ladje v Nemčiji. Včeraj popoldne je bil v nemški ladjedelnici v Hamburgu v navzočnosti Hapaga. AEG. in Hanielovc delniške družbe, splavljen prvi tovorni parnik za neko nizozemsko družbo v Rot-terdamu. Krstu je prisostvoval tudi nizozemski generalni konzul. Še en nadaljnji parnik1 za isto družbo bo splavljen prihodnji teden. Pri tej priliki se je zaznalo, da gradi Nizozemska «vo|je ladje v Nemčiji.
g. Davek na inozemske vloge v Švici. Švicarski stanovski svet se bavi'z vprašanjem obda-čenja inozemskih vlog v Švici v okviru vojnega davka.
g. Dunajski verižniki proti davku na premoženja. Včeraj (»poldne se je vršil na Dunaju velik demonstracijski obhod proti uvedbi davka ua premoženje. Pred magistratom so se zbrale razive korporacije z zastavami in lastniki vozov. Več tisoč gfev broječa množica je ostro protestirala proti uvedbi davka na premoženje.
g. Podražeje časopisov v Franciji. Francoski časopisi, ki so stali pred vojno 5 centimov (50 vin.), med vojno1 10 centimov (eno krono), se bodo prodajali od 1. maja dalje1 po 15 centimOv (1 K 50 v).
Politični pregled.
V vsej državi vlada splošno mnenje, da
sedanja vlada ne more ostati
še na dalje na krmilu, ker je svojo popolno nezmožnost upravljanja države dokazala na tako jasen način, da bi v vsaki drugi državi odletela čez noč. Protič se pa drži na vladi, kakor bi bila država njegova last in taki so tudi njegovi hrvatski in slovenski zavezniki. Pomagalo, seveda, vse to ne bo nič, vlada bo morala iti, ker je smešno misliti na to, da bi ravno v naši državi dolgo ostala na krmilu popolnoma nazadnjaška vlada, ki noče in ne zna storiti ničesar za napredek, temveč upravlja državo v onem duhu, v katerem se je še dalo upravljati državo pred kakimi sto leti, ne pa v dvajsetem, stoletju. Iz Pariza je poklican naš poslanik pri francoski vladi, dr. Milenko Ves-rič, ki pride v par dnevih v Beograd in morda sestavi on vlado, ki bo sestavljena iz vseh strank, četudi se Protič in Korošec temu upirata z vso silo.
Kakor v vsej državi pod Protič - Koroščevo vlado, tako je tudi pod dr. Brejcem zavladal
na Slovenskem nasilni režim,
ki se izraža posebno v tem, da se zopet plenijo opozicionalni listi. „Domovina" je bila zaplenjena takoj prvi dan klerikalne vlade za prazen nič, samo zato, ker ne more in ne mara peti dr. Brejcu slave, zadnja številka „Domovine" je pa zopet bila močno pobeljena, ker klerikalci še vedno ne morejo pozabiti avstrijskih časov. Svoboda časopisja je velika pridobitev časa in klerikalci naj si nikar ne domišljujejo, da bodo dolgo na avstrijski način to svobodo teptali. Razumemo dobro," da neomejena svoboda ni dobra, ampak dokler listi opozarjajo samo na napake vlade, ne bo nihče opravičil zaplembe, ker kritika je sveta pravica državljanov, dokler se ona giblje v pravih mejah. Mi teh pravih mej nikdar nismo prekoračili in ker si naših državljanskih pravic ne damo kratiti, se bo izpregovorila o zadnji zaplembi našega lista resna beseda v narodnem predstavništvu.
Razburjenost, ki je zadnje dni vladala pri nas, se je pomirila,
železničarske stavke ni več,
vsaj pc Slovenskem vozijo vlaki redno kot pred štrajkom in tudi v drugih delih države se železniški promet vedno bolj razvija. Ta štrajk je bil dobro preračunan atentat na državo, ki je pa tudi v tem slučaju pokazala, da ima dovolj življenske sile v sebi in danes se lahko reče, da je bil ta napad na njo popolnoma odbit. Naši sovražni sosedje so kar skakali od veselja, češ, sedaj bo pa konec Jugoslavije! Ne, Jugoslavije ni bilo in tudi ne bo konec, pač pa bi bil že skrajni čas, da se izžene iz države vse one tujce, ki so prišli k nam samo zato, da hujskajo proti naši državi. Žalostno je, da se najdejo med nami ljudje, ki nasedejo takim tujcem, žalostno je' pa tudi to, da se te hujskače trpi med nami, namesto da bi se jih kot nadležne tujce pognalo čez mejo.
Sestanek ministrskih predsednikov v San Re-mu se je končal, ne da bi se na njem rešilo
jadransko vprašanje,
ki je menda najtežje od vseh še neodrešenih vprašanj. Ampak menda se začnejo zopet direktna pogajanja med nami in Italijo, ki jih bosta vodila naš minister zunanjih zadev dr. Trumbič in italijanski ministrski predsednik Nitti in upati je, da se v kratkem doseže sporazum, ker Italija rešitve tega velevažnega vprašanja tudi ne more več odlašati. V zadnjem času se veliko govori o tem, da se reši sporno vprašanje na ta način, da se iz Reke in okolice ustanovi posebna država. V tej državi bi sicer imeli Jugoslovani večino in bi to bila posebna jugoslovanska državica med nami in Italijo, ampak našim narodnim in gospodarskim koristim vendar ustvaritev take vmesne državice ne bi popolnoma odgovarjala. Jasno je, da med nami in Italijo ne bo prijateljstva, dokler se ne postavi meja tam, do koder se naš jezik govori. Jugoslavija se bo morala pripraviti na veliki d?.i končnega obračuna z Italijo. — Po nekem najnovejšem poročilu se je vsa naša mirovna delegacija z dr. Trumbičem na čelu podala iz Pariza v Beograd. Ima to pomeniti, da se bodo pogajanja z Italijo nadaljevala v Beogradu?
Od volitev v narodno predstavništvo smo v Jugoslaviji še daleč, ker sedanji vladi ni do tega. da bi dala ljudstvu priliko, da izrazi svojo voljo. Med tem so pa
na Čehoslovaškem bile volitve,
ki so se sicer izvršile v popolnem redu in njihov izid je pač tak, kakor se je moglo pričakovati: po njih bo čehoslovaški parlament ne samo strankarsko, temveč tudi narodno zelo mešan, ker bodo Nemci zelo močno zastopani v njem in tudi Madžari imajo deset poslancev. Sicer so pa najmočnejša stranka socialisti, medtem ko so zelo nazadovali nekdanji Mladočehi, ki so pod vodstvom dr. Kramara toliko desetletij bili vodilna češka stranka. Klerikalci so napredovali na Moravskeui in tudi na Slovaškem so dosti močni. Vsekakor, sestava novega čehoslovaškega parlamenta je trka, da ni pričakovati mirnega in plodonosneg i parlamentarnega dela, ker so nasprotja me i strankami in posebno še med posameznimi narodi prevelika. Navzlic temu se pa ni bati za Čehosk vaško, saj so Čehi znani kot trezen in visoko ku' -turen narod, ki se bo znal uveljaviti navzlic vse 5 težavam.
Na slovanskem severo-vzhodu so razmere še vedno popolnoma nejasne. Sedaj poročajo, da s; je dosegel
sporazum med Poljaki in Malorusi,
ki hočejo nastopiti skupno proti boijševiški Rusi j Na kaki podlagi je ta sporazum sklenjen, se ne ve natančno, ampak komur so znane teritorijalne pretenzije Poljakov in Malorusov, ta si iz tega sporazuma ne bo delal posebnih upov. Najbrže je to samo sporazum v sili, da se združijo vse moči v boju proti boijševiški Rusiji, ki preživlja še vedno težke dneve, ker je odrezana od vsega ostalega sveta in napadana od vseh strani. V Sibiriji so sedaj začeli z ofenzivo proti boijševiški Rusiji Japonci, v zvezi z ostanki ruske Kolčakove armade. Tako se koljejo Slovani med seboj in kli čejo na pomoč tujce eni proti drugim. Žalostno je to in kdo ve, kdaj tudi Slovanstvo najde samo sebe in se združi proti skupnim sovražnikom, ki so tako številni? Upajmo, da pride tudi do tega še predno bo prepozno.
Med zavezniki in Nemčijo se razmere zbolj-šujejo in zavezniki privolijo menda tudi v
povečanje nemške armade
od 100.000 na i 50.000 mož. Po mirovni pogodbi bi smela imeti Nemčija samo 100.000 mož močno armado, prosila je pa, da se ji dovoli zvišanje tega števila na 200.000 mož- da bi mogla vzdrževati red v državi. Deloma so zavezniki odnehali in so dovolili zvišanje za 50.000 mož. Najbolj nasprotna je vsakemu popuščanju Francija, ki se boji nemške maščevalnosti in bi najrajše Nemčijo tako oslabila, da se ta nikdar več ne bi mogla dvigniti iz razvalin. No, pa popolnoma se ne da uničiti naroda, ki ima toliko življenske sile v sebi, kot nemški narod.
Novosti.
n. Prvi majnik — dan dela. Jugoslovanska socijalno-demokratična stranka je pozvala delavstvo, naj na letošnji prvi majnik ne počiva, ampak, posveti ta delavski dan delu v korist žrtvam, padlim 24. aprila v Ljubljani. Sploh se je vršila letos po vsej Evropi močna agitacija med delavstvom, da naj se 1. majnik ne praznuje več s počivanjem dela, ampak nasprotno z delom za obče koristne namene. Zlasti je ruska vlada že izdala ukaz, da se mora po vsej Rusiji 1. majnika delati šest ur za obče koristne namene.
n. Nadaljna aretacija komunistov. Razen voditeljev komunističnega gibanja dr. Lemeža, Go-lcuha in Petriča, je ljubljanska policija aretirala sedaj še nadzornika kurilnice državne železnice v Ljubljani, inženirja Petroviča, ki je kot član stavkovnega odbora obveščal odbor o raznih došlih uradnih poročilih in navodilih.
n. Po žalostnih dogodkih dne 24. aprila je sledilo po vsej Sloveniji med stavkujočimi iztrez-njenje. Delavstvo se je v celoti vrnilo na delo in tudi železničarska stavka je smatrati v bistvu kot končana. Vsaj v Sloveniji so se železničarji v veliki večini vrnili zopet v službo; zlasti na progah državnih železnic je promet že popolnoma reden, kakor pred stavko. Položaj na Hrvatskem in v Srbiji še ni popolnoma jasen, ker manjka zanesljivih poročil, vsekakor pa je tudi tamkaj pričakovati že te dni vzpostavitve reda. Stavkajo le še rudarji. Mir se zadnje dni ni kalil.
n. Vsled kršenja alkoholne prepovedi so politične oblasti zadnje dni zaprle več gostiln in kavarn po Sloveniji. V Ljubljani je policija zaprla restavracijo „Pri Zlatorogu" in gostilno Drašček v Vodrnatu, v Celju pa je politična oblast zaprla kavarne Merkur, Evropa in Krobat, ker so imeli v njih komunisti svoja zborovanja.
n. Zaplenjeni nekolkovani bankovci se bodo v zmislu sklepa finančnega ministrstva v kratkem vrnili lastnikom, da jih uporabijo zunaj mej naše države'
n. 90.000 milijonov mark v zlatu bo morala plačati Nemčija vojne odškodnine zaveznikom. Vsota se mora izplačati v 30 obrokih po 3000 milijonov na leto. Nemčija se bo morala torej za svoje grehe pokoriti precej dolgo. Ali se pa bo tudi spametovala, je seveda drugo vprašanje.
n. Papirnata Rusija. Sovjetska vlada v Rusiji je po poročilih belgrajskih listov natiskala do sedaj že nad 250 milijard papirnatih bankovcev.
n. Pomanjkanje papirja. Na Hrvatskem in v Slavoniji vlada močno pomanjkanje papirja, kar se pozna zlasti na tem, da izhajajo tamkaj časopisi zopet v zmanjšani obliki.
n. Potiorek v preiskavi. Zloglasni bivši poveljnik avstrijske armade proti Srbiji in smrtni sovražnik Jugoslovanov, ki je bil na svojem pohodu leta 1914. v Srbijo tako strahovito poražen, kakor menda sploh noben vojskovodja v svetovni zgodovini, se bo moral zaradi svojih zločinov, ki jih je zagrešil tekom vojne, zagovarjati pred komisijo za preiskavo vojnih zločinov na Dunaju. Kakor pa poročajo dunajski listi, se Potiorek baje ne bo odzval povabilu, češ, da je jugoslovanski državljan. Oblasti so ugotovile, da mož duševno ni normalen.
n. Kakor pod staro Avstrijo. Avstrijskih Nemcev še vedno ni srečala pamet. Kakor poprej, tako so tudi še sedaj neizprosni sovražniki vsega, kar je slovansko. Zlasti se upirajo ustanovitvi manjšinskih šol. Češke šole na Dunaju so jim silen trn v peti iti jih skušajo po starem avstrijskem receptu zatreti s pobijanjem šip. Te dni so nemški pobalini zopet napadli Komenskega šolo na Dunaju in razbili vse šipe. Ako mislijo na tak način varovati nemški značaj Dunaja, potem gotovo niso na pravi poti. Prišel pa bo čas, ko jih bo minulo veselje tudi za pobijanje šip.
n. Rešilna obleka. Kakor poročajo časopisi, poizkušajo Angleži sedaj obleko, v kateri se je človeku nemogoče utopiti. Obleka je nepremočljiva in drži človeka na vodi kolikor časa hoče. K obleki spadajo tudi nepremočljivi črevlji, ki so obloženi s svincem, tako da drže človeka stoječega v vodi. Ako se poizkusi posrečijo, bo ta obleka gotovo ena najboljših rešilnih sredstev o priliki nevarnosti na morjih.
n. Spomini dunajskega rablja Langa. Ker že vse propadle bivše cesarske in kraljeve veličine, kakor tudi razne druge visoke politične in vojaške osebnosti objavljajo svoje spomine, je pričel tudi znani dunajski rabelj Lang pisati spomine o svojih grehih. Baje vlada zanje v Avstriji veliko zanimanje.
n. Tatvine in vlomi. Dneve splošnega razburjenja so prav pridno izrabljali razni sovražniki svetlobe in si nabrali precejšen plen. V Kozinovi tovarni za čevlje v Tržiču so pokradli velike množine usnja v vrednosti nad 100.000 K. V Črinoš-njicah na Dolenjskem so vlomili v hišo posestnika Majhna in jo popolnoma oplenili. Gospodar ima okoli 30.000 K škode. V Semiču je bilo tamošnji trafikantinji ukradeno za 2.000 K tobaka. Iz zidanice posestnice Marije Klein so neznani storilci odnesli 280 litrov, iz kleti posestnika Josipa Godca iz Sp. Nemške vasi pri Novem mestu pa 112 litrov vina.
n. Strašen vihar je razsajal te dni v državah Misisipi, Alabanca in Tenese v Združenih državah. Ubitih je bilo 160 oseb, na stotine pa je bilo
težko ranjenih. Cele vasi so porušene. Škoda se ceni na dva milijona dolarjev.
n. Ogenj. V Migojnicah je pred kratkim požar uničil 12 gospodarskih poslopij in 4 hiše. Škoda je izredno velika. Rešiti ni bilo mogoče niti živine. Ogenj so baje zanesle iskre iz železniške lokomotive. — Hud požar je divjal v noči od sobote na nedeljo tudi v žagi lesnega trgovca Jar-merja v Celju, ki ima ogromno škodo. Kako je nastal ogenj, ni pojasnjeno.
n. Izgubljeno. Posestnik Jakob Pugel iz Hudega je dne 20. t. m. od Posavja do živinskega sejma v Novem mestu izgubil listnico, v kateri je bilo 6000 K denarja in več listin, glasečih se na njegovo ime. Pošten najdiielj se naproša, da izroči najdenino proti dobri nagradi naslovljencu ali pa županstvu v Prečni.
Za smeh in kratek čas.
V šoli. Učitelj : ..Troja naloga je najslabša, pisati moram tvojemu očecu."' — Učenec: ..Nebi škodilo, ker jo je on naredil zame."
Poznanje samega sebe. Jetničar (kaznjencu, ki ravno odhaja iz ječe: ,,1'pam, da se ne vidiva več." — Kaznjenec: „Ali zapustite službo?"
Pastirska. Gospodinja: ..Kje imaš pa krave?" — Pastir: „Oh, na paši, celo pot se mi je zdelo, da sem nekaj pozabil.'
Ona ga ni razumela. Mož: „Ti imaš slabo navado, da nikdar ne stikaš po mojih žepih!" — Zena: ..To pač ne smeš imenovati slabo navado." — Mož: „Seveda, bi vsaj videla, da imam vse žepe raztrgane!"
Premalo slano. Gost: ..Gospod krčmar! Kaka je to, da je pri vas vsaka jed premalo slana?" Krčmar: ..Tako? No, bo pa račun bolj slan!"
Prostodušen odgovor. V šoli vprašajo dečka: „Povej mi sinko, kdo je naredil vse te lepe hribe okoli naše vasi3" — ..Ne vem, ker smo šele nekaj dni tu!" odgovori deček.
Naročajte
Ljubljanski 2von
najboljši in najstarejši slovenski leposlovni list. Izhaja vsak. mesec na 64 straneh ter velja za
vse leto 70 K, za pol leta 35 K. Naročnina se pošilja na „Tiskovno zadrugo" v Ljubljani, Scdna ulica št. 6.
iT!
Živioo r.edilni prašek, primašuj krmi. Prebavi vsako krmo do zadnjeg?, da ko je a;č ne izgnbi. Dobil najvišje kolajno i,a razstavah v Londonu 7 Varin, v Rimu in na Duuajn. Tisoči go3po darjev hvalijo Mastin. Ako se pri vas v lekarnah in trgovinah ne dolr, potem naj se naroči po poštni dopisnici v izt'eiovalnici Mastina,
leiarna Tnsk6czy v Ljubljani
5 zavojev (paketov) Mastina za 20• 50 K poštnin* prosto na dom.
srbečico, liraste, lišaje, uniči pri človeka iu živini mazilo zoper ' srbečico. Brez duha in ne maže perila. 1 lonček za eno osebo po pošti K 10 50 poštnine prosto.
Stritarjeva mita st&v.s. Potf?užm g Splitu, Trata, CbIouch, Sarajevu, 3o?isi, Celja. Mariboru in loravijsh; bančno eliapozitora v Ptuju
DtJttJška glavnica 17 Sf| nnfl fiflO' «	Sprelero®
in rezerve okrca «- **U,UOU.UUU — ž vloge na knfižšcfc in tekeSS račun Te!s(a» št. 261.	j	preti ugodnemu o&restovsKju.
T
K tipale in prodaja vsa vrste vrednostnih papirje?, = valut In dovoljuje vsakovrstne kredite. = Brzojavni naslov i ,,Banka".
»tilntska eiavnic«)
......
9-
II
K 30,000,000
Bezsrves okras* |
K 10,000,000 |
Centrala: Trst. Podružnice: Beograd, Dubrovnik, Dunaj, Kotor, Maribor, Metkovič, Opatija, Split, Sarajevo, Šibenik, Zader, Ekspozitura Kranj.
Sprejemat Vloge na knjižice. - Vloge na tekoči ta ziro-raruu proti najugodnejšemu obrestovanjn. — Rentni davek plača banka iz svojega
Kupuje In prodajni Devize, valute, vrednostne papirje itd.
Cskontirai Menice, devize, vrednostne papirje itd. izdaja: čeko, nakaznice iu akreditive na vsa tu- iu
modemska mesta. Daje predujme: na vrednostne papirje in ua blago, iežeče v javnih skladiščih. Daje trgovske kredite pod najugodnejšimi pogoji.
Prevzema: Borzna naročila in jih izvršuje naj kulantneje.	-
Brzojavni naslov: Jadranska.
Telefon it. 257.