Leto Ureja uredniški .ldbor — Glavni urednik Štrukelj Ksj*el — Naslov uredništva in uprave: »Posavski tednik«, Videm-Krško 1 — Čekovni račun pri NB FLRJ Krško štev. 615-T-145 — Tiska Mariborska tiskarna — Celoletna naročnina 400, polletna 200, četrtletna 100 dinarjev — »Posavski tednik« u ha ja enkrat tedensko E K S K O, cine 6. marca 1954 Mirna Zupančičeva: Nekaj misli ob 8. marcu Slaba odraz meba-v go- Metokdaj, premalokdaj se in- nja in mišljenja, reče ali razpiše v javnosti 90- j nizacjja ima svoj membnejša beseda tudi o Seni, spodinjstvu. čeprav jo globoko zadeva več i Žene kljub zapisani enako-nerešemh ali nepravilno gleda- I pravnosti razmeroma malo so-nih vprašanj, ki eo po svojem, delujejo v javnem življenju, bistvu družbena vprašanja, \ čeprav jim Je pot v vse forume vredii® širše in javne obrav.ia-! dostopna in odprta. Opažamo, ve. Kakor da se sramujemo ; da je c.elo vedno manj_ žena v govoriti o teza, pa zato čakamo ljudski oblasti, v zadružnih. od-pasebaih priložnosti in prasni- borih, v delavskih svetih in v kov, d®, se pomenimo malo tu- j drugih institucijah,^ kjer se od-di o tem. Ne ravnamo prav, a : leča in usmerja življenje. To če je že tako, pomudimo se je pojav, oh katerem se mora- mo zamisliti. Nekaj let po osvoboditvi je bilo samo po sebi razumljivo, da ne more biti ljud- vasj zdaj, ob S. marcu nekoliko več ob tej problematiki. j Osnovno vprašanje, ki ga mo- j ramo postaviti vsako leto ob1 8. marcu, je vprašanje ženske; enakopravnosti v družbi. To je vprašanje, zaradi katerega se je že v prejšnjem stoletju začelo žensko gibanje in zaradi katerega je bil na predlog KJa- j re Zetkin 8. marec proglašen! za mednarodni dan žena. Morda se zdi nekaterim dolgočasno, ko iz leta v leto ob 8. marcu govorimo o teh rečeh, toda kdor razume globok smisel tega problema, ta nc bo miroval. vse dotlej, dokler ne bo življenje potrdilo naše ustave in zakonov, ki so pravno ženo popolnoma izenačili z možem. O vaz- ; nosti in o nujnosti borbe za dosego resnične ženske enakopravnosti je treba vedno znova govoriti tudi zato, ker je med j nami le še nekaj Uudi — tudi. skeg& odbora brez sodelovanja komunistov — ki smatrajo, to 1 čena zdaj se pa vedno bolj ti-borbo za jalovo m nepotrebno h $ mcd nas navada, da izgubljanje časa, ker ne vidijo vseeno, če žene izpađa- v njej globokega progresivnega }y raznib forumov. To smisla za celotno družbo m , i elektrike, vodovodov, pralnih strojev in podobnih pripomočkov bo žena večno vklenjena v domače delo in ne bo prišla do prostega časa za širše udejstvovanje. Po vojni so ženi resda več sodelovale v javnosti, toda to je šlo na račun njihovega zdravja, urejenosti doma in vzgoje otrok. To pa tudi večno ne gre in ne ostane brez posledic. Poleg tega pa tudi državljanska zavest še ni tako razvita, da bi žene hotele za vsako ceno soodločati v razvijanju našega gospodarskega življenja. Tolikšne zavesti nimajo niti vsi moški. Prva naloga socialistične družbe je postopno ustvarjanje materialnih pogojev za razbremenitev žena napornega gospodinjskega dela, da bo potem mogla nuditi svoj prosti čas širšim potrebam družbe in njenemu razvoju. Nekje sem brala, da je ženska, ki se ne zaveda svojih pravic in dolžnosti v družbi, kakor delavec brez razredne zavesti, kakor človek, ki je zatajil svoj narod. Tega pa je med nami še precej in boj še ni dokončan. K odpravljanju težav materialnega in duhovnega karakterja bi lahko ogromno doprinesla razna ženska društva, ki bodo skupaj z oblastnimi in gospodarskimi ustanovami korak za korakom, v okviru možnosti odpravljala zaostalost v gospodinjstvu, obenem pa bodo preprečila, da bi se žene vedno bolj pogrezale v pasivnost. V tem pogledu ima odgovorno nalogo tudi Socialistična zveza delovnih ljudi, na katero je po ukinitvi organizacije AFŽ prišla še večja odgovornost za delo z ženami. Naj živi 8. marec, praznik žena! Praznujmo ga s polnim razumevanjem njegove revolucionarne vsebine! | Materam %■a prašnik H Mama, prva beseda je tebi veljala, m prva, ki sem jo prvič izreke], = tebi, ki hraniš zaklade skrivnostne, H tebi, ki polno, kot sapico rahlih hraniš besed za otroke nas vse. |= m Dolge noči si bedela nad nami, g krpala hlačke in srajčke, H šivala nove oblek'ce, copatke — §§ vse je bilo le za nas. H V teikih trenutkih, ko vsi smo trpeli, H našla za nas si nešteto besed, H nas st hrabrila, od svojih si ust H košček poslednjega kruha nam dala. §j Včasih, ko mislila si, da te nihče ne vidi, g grenke solze si točila v strahu za nas. §§ Glej, danes pa časi so hudi prešli, §§ svoboda radostno vse nas obdaja, H pesem razlega se dela povsod, p pesem mogočna, vesela. §§ Vam, matere, poje zdaj pesem, H vam, ki ste ljudstvo junakov rodile! g Potočan Danij-1 JiiiiiiiniiiHniimitiiiiimiinniiinimmmiiinimiinimBamimiammiimmiiRiTminniifflitttiiimiiRiimnniimnninmiffinmmm Socialistična zveza DL ima mnogo širše področje dela j opravičujemo družinskimi udejstvovanja za našo skupnost kak(> b zap$sala, da „i bilo neprecenljivo škodo. Človek, ki. sumljivo. Ne gre tu za m aktivno vključen v vsakda- £eko žensko hotenje, na vsak T„ne n ! način se nveljaviti. Niti malo ne raste, zato tud, družbi in | ne Tu za sociaHstičn0 ho- skupnost, ne more kaj pomem- ; tcnje „a d<,moUratigne odnose bitega dajati. V socializmu je; družbi gre enostavno za to, vsak človek dragocen m teznno , da ne izgubjmo dela prebival-za tem. da bi slen<.rm razvil ,z fronte zavestnih gradi- - ^ tel jev socializma. Zaskrbljnjo- vel čimbolj polno m bogato ziv- j -e je ^ da bpadanJe žena iz ljenje._ ... . ’ raznih odborov mimo gledamo, Položaj zena v družb, nas se opravičujemo in ne čutimo posebej zanima tud, zato, ker jy tem resnega družbenega pro-& in Mjmo<^c,lsa bIema Ne g„tiln0> da v nas vzgojiteljica mladih pokoieiu, . vge boIj in bolJ prev,aduje sta- k!. t\°!' n*5,>da S/Ca ■ • ! ra miselnost, da se nas vse bolj njimi vrednotam, m J,h usmer- jn b<#|j p<>!ai-a meščanska ko. ja za življenje. „ modnost, imeti urejen dom, če- Prejsnji družben, sistem, se za ceno zasuSnjcvanja ze- ”, ze”= V-, . • Ln na. Socialistična družba pa ne brigal'. Za n.,,h cloves m bd (la je tako goprav Sfcirr~£ pSS * «■« ~ *3. '“•'KET™!» .« K*J1 gime stoletji je bila zena dcer vnj -lani družlne ki se ne Spoštovana m Povsem ravno-, zapirajo v štirj stene> ampaU j pravna v družbi, a ® ' * • najdejo čas tudi za sodelova- dokler m privatna iastotoa iz ; nje v najrazličnejših društvih podkopala temeljev patnarhatoe in organizaciJah dmžbe in ga nadomestila z brv- Ce bi kdo vpragal delavce, talnim suženjskim in fevdalnim alj gj> pripravljeni vrnKi tovar-izkoriščanjem. V teh dobah ,je n@ b!všjm iastn,kom. bi se mu postala žena prava sužnja. V, smejaU. alj kmete. če so pri-teku stoletij so se _ izoblikovale av,jenl vrnjti ZCmljo grašča-y Ujej določene lastnosti, za k w vas ^„aeno gledali, katere šc jlanes cesto mislimo, ^ žene izpuščajo iz rok da so tipmno zenske, so pa e kar bBo v revoluciji takoj tipično suženjske Po Job. su- teglto priborjeno. Po moje zato.! zenjstva je kapitaUzem poteg- ker ne v enak<,Pravnosti n ženo iz stinh sten, » jo pzn- trenutnih kt,risti. ker jim n0ve nil v nove socialne knvic^Ka- ce nalagajo predvsem „o- pitalist jo je uvrstil v armado v<; dol-no3t, katerih izvrgeVc-delavcev. a dal j, je manjšo v pogojih današnjega plačo, da je tako z njeno krvjo g0dinMva igredne težko, ustvarjal ekstra profite ras, prizadeva„je socialističnih njim, načrtno m,zeval mezdo! pr@dvsem tudi žena samih tud, moškim delavcem. Vsaka ; m<>ra #1 v u smer da se čim_ Sa/tL pS^odU sv”jim;b»lj uredi gospodinjstvo. Brez razrednim interesom. Zdaj je na vrsti socialistična j rim. — Italijanski senator družba, da uredi položaj žene p,;cconi j€ v Milanu izdal knji-skladno s svojimi smotri. . i go," v kateri nastopa z »dokazi* V čem pa današnji poiozej Q }talijanekih pravicah do Dal-žena v družbi še m radovoi.m. f macjje Med drugim omenja, da 2cne Jugoslavije smo z na- j je že NapoIeonov general Du-odnoosvobodilno borco ogrom- ___. __■_ Socialistična zveza se kot organizacija delovnih ljudi v zadnjem času vse bolj uveljavijo v političnem življenju našega okraja. Marsikje so odbori zveze nosilci gospodarskega napredka, pestrega kulturnega življenja in pobudniki mnogih konkretnih akcij. Zlasti so se odbori SZ v zadnjem času močno dkUvtzizcH pri reševanju raznih gospodarskih problemov, ki zadevajo naše vasi (obnova kmetijstva, eleklriiikacija, ceste Ud.). In prav je tako. Kdo je bolj kakor ravno organizacija SZDL poklicana, da se bori za splošni napredek, da skrbi za rast naše gospodarske moči, kulturne stopnje ljudstva itd. Vendar so bile v dosedanjem delu odborov organizacije pa tudi resne slabosti, ki je o njih danes potrebno govoriti, zato da ne bodo v iste zapadali novi, ravnokar izvoljeni odbori. Osnovna slabost (kadar govorimo o odborih SZ v okraju kot celoti) je ta, da mnogi odbori še vedno ne pojmujejo vloge SZ in delajo enako, kot so delali pred leti odborj OF. Medtem ko so mnogokje pravilno zgrabili za delo in imajo že lepe uspehe, si drugod še vedno niso na jasnem glede vsebine dela. Na sejah in sestankih članstva obravnavajo pretežno organizacijska ter admi-nistrativno-tehnična vprašanja članstva (evidenca, članarina, legitimacije itd.). Za politične probleme v vasi oz. mestu, ki nastajajo zaradi slabega oz. nezadostnega političnega dela, nerešenih oz. nepravilno rešenih gospodarskih, socialnih in drugih vprašanj, se mnogi odbori SZ nekako niso čutili odgovorne. Nekateri od njih so smatrali, da je to stvar organizacije Zveze komunistov ali občine, drugi so za družbeno politična vprašanja sploh neobčutljivi in so zato šle stvari tako, kakor so same hotele. Odbori SZ so se v takih primerih zganili le od časa do časa, ob raznih proslavah ali volitvah in še to pot največkrat na pritisk članstva. Tudj v najbolj delovnih odborih, kjer so vzeli v roke vodstvo nad najvažnejšimi gospo- darskimi in drugimi akcijami, se opažajo nekatere slabosti. Največkrat gre za nerazumevanje dejstva, da je pri tem njihova prva naloga (potem ko so za to ali ono dali pobudo) politična aktivizacija množ c, skrb za to, da se vsi v zvezi s tem nastajajoči politični problemi postavljajo na dhevni red in prinašajo ustrezne politično organizacijske zaključke. Vse operativne in or-\ ganizacijsko tehnične naloge, ki 1 jih ponekod opravljajo odbori SZ, na) izvajajo za to odrejeni činitelji, toda prav gotovo, dane neodvisno od naših socialističnih načel, za katera se mora vedno in povsod boriti Socialistična cZ Vsaka večja, zlasti gospodarska naloga, ki si jo zastavijo organizacije SZ, je ponavadi tudi z vprašanjem večjih finančnih sredstev, ki jih tisti kraj sam ne zmore. Čeprav so do sedaj do družbenih sredstev težko prišli, so se nekje kljub temu slabo cenila, pa tudi dokaj neodgovorno trošila. Odbori SZ do danes še tudi niso povsod razumeli velike vzgojne naloge, ki jo ima naša organizacija. Aktiv SZ je poklican, da na vsakdanjih problemih in nalogah, ki zadevajo naše ljudi, vzgaja svoje člane v zavestne graditelje socializma, mu odpira perspektivo in daje poguma za nadaljnje delo. Sedanji čas za- ! hleva razgledanih, v pipi vrsti pa poštenih in zavestnih ljudi, ki bodo probleme naše družbene ! stvarnosti spoznavali, se jim zoperstavljali in obenem tudi krepili družbeno upravljanje. Take ljudi lahko vzgaja samo Socialistična zveza. Zalo je Izredno važno vprašanje vodstva SZ. Od njih se v bodoče mnogo več pričakuje V našem okraju so do sedaj največjo aktivnost pokazali občinski odbori SZ, manj pa odbori osnovnih organizacij. Tudi okrajni odbor ni storil vsega, kar je bilo v njegovi moči. Mimo njega so šle mnoge, tudi dokaj važne stvari, kar se v bodoče ne bi smelo ponavljati. Mimi Kolchilil pred volitvami rovih delavskih svetov rs3E^Sr?,"T5' «.»*,00 žensko vprašanje pri nas en- uiSc_. . . krat za vselej rešeno, da ga ne omenil/da bi po tej logiki bo treba ponovno jemat, n» (lanes tudi Francij^ lahko za- žena ogromna, V tem zanosu tedanjih časih smatral cesar smo pozabili na zahrbtnega Napoleon kot sestavni dd.ro-sovražmka. ki tiči v naši za- jega imperija. Tej »učenosti« in ostalosti. Stoletja so zapustila »argumentom« se v resnici lah- j svoje sledove v načinu življe- ko sinejo tudi vrabci na strehi. MOSKVA. — Sovjetski zunanji minister Molotov je napadel ZDA, da nameravajo z Atlantskim paktom zagotoviti svojo oblast nad svetom, z zahodnoevropsko skupnostjo pa znova oživeti nemški militarizem. Dejal je tudi, da je berlinska konferenca pokazala, da je mogoče zmanjšati mednarodno napetost in da bo k temu pripomogla tudi ženevska konferenca za sporna vprašanja daljnega Vzhoda in Južne Azije. Pred časom je Izvršni svet 1 ljudske skupščine Slovenije do- j ločil čas. v katerem naj delav-! ski sveti razpišejo volitve v nove d.elavske svete. Za razpis 1 volitev je določeno obdobje od 20. februarja do 15. marca t. 1.' Volitve morajo biti opravljene' v vseh gospodarskih organiza- j cijah do zaključno 31. marca j razen v podjetjih gradbene. stroke (do 15. maja) ki v go-j stinsko-turističnih podjetjih (do 31. maja), kjer je zaradi posebnosti stroke ta rok podaljšan. Kakor je običajno, je povsem razumljivo, da bomo tudi letos sindikalni odborniki pomagali, da bodo volitve čimbolj uspešno opravljene. Tehničnih opravil za volitve letos ne bode opravili sindikati. Volitve razpiše v zakonitem roku delavski svet podjetja Datum razpisa volitev pa mora tudi potrditi okrajni ljudski odbor. Delavski svet imenuje tudi volilno komisijo, katere sestavo mora potrdi4! pristojno okrajno sodišče Izvoljena in potrjena volilna komisija potem pripravi vse potrebne tehnične priprave za pravilen, nemoten. demokratičen način izvedbe volitev. Dobra izvedba volitev v DS na terja tudi od vodstev sindikalnih podružnic. ds se temeljito pogovore o kandidatih za bodoči delavski svet. Da bi _se o teh volitvah pogovorili in izmenjali misli med seboj, je OSS Krško sklical dne 2. marca 1954 tozadevno konference vseh ? predsednikov sindikalnih podružnic DS in UO ter direk-i torjev podjetij Na konferenci ie pred razpravo n volitvah v > DS podal tajnik OSS tov Rih- ter kratko analizo letošnjih občnih zborov sindikata, o doseženih uspehih in neuspehih vzgojnega dela v sindikalnih podružnicah, o higiensko-tehnični zaščiti delavcev, o kul-turno-prosvetni dejavnosti, o problemih mladine itd. Iz te analize je razvidno, da se je delo izvršnih odborov sindikalnih podružnic v zadnjih petih mesecih dosti izboljšalo v večini primerih, so pa še tudi taki, ki se ne brigajo dovolj za izboljšanje sindikalnega dela v podjetjih. Iz poročila sc je tudi videlo, da krajevni sindikalni svet v Sevnici zanemarja svoje naloge, zaradi česar tudi sindikalne podružnice zaostajajo v tem pogledu. Prisotni so diskutirali o potrebi vključiti v članstvo še vse tiste, ki so trenutno še izven sindikata. V tem pogledu je precej napredovalo v letu 1953 podjetje Ograd Krško in rudnik Senovo, kjer so vključili lepo število novih članov. Seveda je treba ta uspeh pripisati novemu vodstvu. Najbolj živahna diskusija je bila o vprašanju naše mladine, ki je je precej v okraju. Dejstvo, da je večje število otrok, ki bi se radi učili obrti in da je nekaj tudi takih, ki so se vdali kriminalu, nam mora dati misliti, na kakšen način spraviti mladino do samostojnega poklica, da bo s poštenim delom pomagala graditi socializem. Ko : so prisotni diskutirali o vprašanju vzgoje mladine, so ugotovili. da je nemogoče ta problem reševati brez pripomočkov, ki so za to potrebni. V vasi ali občini, kjer ni večjega kul-tumo-prosvetnega doma. v katerem naj hi se mladina zbirala pod pravim vodstvom, čitala knjige, šahirala, telovadile, pripravljala se za prirejanje raznih kulturnih prireditev itd., si je težko zamisliti dobro in uspešno vzgojo mladine. Na vse to bodo morali misliti ne samo sindikati, temveč tudi vse ostale množične organizacije kot ljudska oblast, kajti vsi smo dolžni pravilno vzgajati našo mladino. Za vključevanje mladine v uk si bodo ObLO morali, bolj prizadevati. Misliti morajo o možnostih vključevanja v podjetja, ki so na njihovem območju 'n ne pustiti mladino čakati le na privatni sektor, ki ima sedaj večino vajencev. Nato je potrebno misliti že sedaj pred sezono vključevanja, zato naj se v ta namen povežejo vsa podjetja in privatni mojstri z obrtno zbornico v Krškem. Nato so nekateri poročali o že izvršenem razpisu volitev v DS njihovega podjetja. V glavnem se še vrše seje delavskih svetov, na katerih razpravljajo o datumu razpisa. Mnogi disku-tanti so govorili o tem, kake ljudi naj bi izvolil: letos v te organe delavskega upravljanja. Vsi so se strinjali v tem, da naj bodo to najbolj predani in najbolj razgledani člani kolektiva, ki bodo upravljali s podjetjem, tako da bo od tega imelo korist podjetja in pa tudi celotna družba. Zato bodo poskrbeli naši sindikati, ki bodo te dni pred volitvami postavljali kandidatne lis4e in jih predložili delavskemu svetu. Še o marsičem so se pogovorili na tej konferenci, na koncu pa sprejeli tozadevne zaključke. Ugotovili so. da je taka konferenca koristna in potrebna, zaradi tega je OSS obljubil. da jih bo skliceval vsake tri mesece R. L. Žhel 8. marec - praznik naših borbenih šena l KULTURNI PREGLED Knjižnica v Sevnici Cim več sem bral, tem do knjig; res pa je, da poleg bolj so se knjige približe- toliko izdatkov le težko zmo-vale življenju in tem jas- reš še izdatek za knjige Na neje sem spoznaval življe-, najprimernejši način pridejo nje. Maksim Gorki ljudje do knjige v knjižnicah. Delovni ljudje so prevzeli od-; bo mora^ občinski ljudski govor n ost za novo družbeno Sdlx>r ,m ra™G. organizacije v ureditev in za vzpostavitev, ^™1C1 v večji meri polagati brezrazredne družbe, kar po- i na ljudsko knjižnico, meni tudi to, da delavstvo pre- I ^lovanje ln, ^rbcti 23 vzema povrh vsega še kulturno j !>avo jen gmoten položaj, dediščino človeštva. To pomeni, j Ljudska knjižnica v Sevnici da se mora delavstvo usposobiti več mesecev ni poslovala, ker ne samo za novo organizacijo je bila preseljena v nove pro- in tehniko produktivnega dela, ampak tudi za samostojno samoupravno vodstvo vseh političnih in gospodarskih zadev ter za novo kulturno politiko, ki bo ustrezala visokim smotrom in razširjenim potrebam socialistične družbe. Delavski razred bo to dosegel s smotrno store, kateri ne ustrezajo knjižnici. Razen tega so nastopile še druge težkoče v zvezi s preselitvijo. Knjižnica ni bila -preskrbljena niti s kurjavo. Toda sedaj zopet redno posluje. Knjižnica razpolaga s približno tisoč knjigami, ki so zelo Žalostna stvo. K temu bo v mnogočem pripomogel zakon o ljudskih knjižnicah, katerega osnutek določa, da morajo ljudske knjižnice vzdrževati ljudski odbori. Odbor mora zagotoviti knjižnici prostore, razsvetljavo in plačevati tudi honorar knjižničarju. Razen tega mora dajati knjižnici toliko finančnih sredstev, da lahko vsako leto nabavi knjig za najmanj 5 odst. od celotne zaloge knjig. Pohvale vredno bi bilo, če bi se občinski odbor in razne orga- Krivica, ki jo je treba popraviti! v soboto, t. j. dne 20. februarja boljšem primeru 248-, 280- ali bilo vsekakor pravilno, da bi t. L, je bila v Krškem konfe- j celo 360-umega na mesec. Tu ! vsakdo videl tudi drugo stran renca Zavoda za socialno zava- i je tudi vzrok raznih obolenj, in jo gledal z istimi očmi. rovanje, kjer so razpravljali o ; ki upravičeno bremenijo naš tem, kako znižati število obo- zavod za socialno zavarovanje, lenj delavcev in uslužbencev, ki j Ce izračunamo, naredi vsak bremenijo Zavod za socialno za- ! železničar najmanj 16.800 ur varovanje, bodisi z izboljšanjem več službe v svojem službova-higiensko-tehničnih naprav ali n ju, v najslabšem primeru pa pa z izločitvijo tistih simulan- j 63.840 ur več, kar znači, da bi tov, ki na račun skupnosti iz- i morali iti prvi po 28 letih v rahljajo naše pridobitve — socialno zavarovanje — v takem obsegu, kot ga imamo. Oglejmo si samo primer železničarjev. ki želijo, da bi po- Ce vzamemo številčno stanje upokojencev ene postaje, to je postaje Brežice, bomo ugotovili porazno številko, ki zgovorno priča, da je od 122 upokojencev samo 23 upokojencev, ki so starostno upokojeni s polno pokojnino, to je 10%, ostali so pa pokoj, drug; pri turnusu 24/24, j invalidski ali pa družinski upo-ki je 360-umi delavnik, pa po \ koienci, kar znači, da so pred-20 in pol letih službe. Vsekakor j časno umrli, vsekakor ra radi mora biti človek izčrpan ter ni ! slabili delovnih pogojev ali pa samo vzgojo. In kdo mu naj pri ^ SfSSK obzorje in človek 'ahko nrihaia • kaj Marxovlh in Engelsovih del samo oreko WiŠe v k s ter .prispevke za Titovo bio- slavno kulturno dediščino vseh nimanie sfjera-1^a" časov in narodov. Naj navedem! posebno rani^nfZ -6 vellko' k temu besede slovečega priro- veiša ‘dela s ® Z% ”°' doslovca Charlesa Danvina: ! „e moro ™ kn^zr!lca ne more ustreč: svojim obisko- vrodno c valcem- ker jih nima. Nujno bi samoizobraževanjem’.« s, bilo knjižnici zagotoviti sred- stali enakovredni člani delovne-nizacije spomnile oziroma za- ga ljudstva vse države, gotovi!e sredstva za nemoteno Zclemičarji še do danes ni-poslovanje knjižnice še pred smo dosegli 8-urnega delavnika sprejetjem zakona o ljudskih ali, bolje rečeno, 208-umega v | vidi železničarja v noči, dežju, knjižnicah. Slavko Šuklje mesecu; temveč imamo v naj- snegu in mrazu, pa čeprav bi zastonj tako visok odstotek bolnih ravno v tej panogi našega gospodarstva. Nihče ne vidi železničarja ali, če hočemo bolje reči, noče da Kmetijska zadruga Leskonec - ena najboljših v okra u Kmetijska zadruga v Le-1 skovcu je priredila svoj redni i letni občni zbor v nedeljo, 28.1 februarja, kateremu je priso- j baze, da bi to mlado živino re- ll(,s i mriaco - . ............._____ stvovalo 180 zadružnikov in dili. Da bi rešili ta problem, bi i-M'slim di sem vee tisto imr' ne more ustreči svojim obisko- Član Glavne zadružne zveze j bilo potrebno dosledno izvajati .* . aa sem vse tisto, kar val nem ter iih rirre i— k; Slovenije tov. Jošt. rodovnik, voditi večletni molzni Zanimivo je, da je uprava! zaključek ter uvesti plemenilne zadruge natisnila poročila, scjme. je količkaj stva za nabavo novejših del, v.one knjig ne bi smele bi- i kajti edino tako bo lahko knjiž- j upravnega in nadzornega od bo- j S prašičerejo se je zadruga veno VDllVati nn I nira nrsratrllnl- ; ,, ___i _ I „e l.el.e« 4.. ,1 -• - 2t_ _ J : vi ol.n *■ ... stveno vplivati na odnos ljudi niča opravljala svoje poslan- Moja mati in dopust Ker je zopet pred nami 8. marec — praznik borbenih žena — mi je nehote oživel spomin na dogodek, ki sem ga doživela leta 1942. Ta čas sem bila kot prešel j enka v nemškem taborišču Neustadt. Kakor mnogi drugi sem morala tudi jaz na delo v tovarno. Delo sicer ni bilo težko, vendar so mi dnevi tekli strašansko počasi. Vedno sem mislila le na mater, ki je bila že stara in bolehna in se je nekaj dni pred mojo selitvijo odpeljala k hčeri, moji starejši sestri na Štajersko. Vsak dan, vsako uro sem mislila le na svojo dobro mamo. Zelo pogosto sva si dopisovalk • Ko pa je potekel že osmi mesec najine ločitve, sem sprejela od nje pismo, v katerem* mi je pisala, da bi me zelo rada še vsaj enkrat videla. Kot blisk mi je šinila misel v glavo, da bi šla k mami. Toda kako? Med tem časom sem izvedela, da imam po sedmih mesecih dela sem ves svoj besedni zaklad nemščine in povedala uradnici, kaj bi rada. K sreči je bila dobra in mi napisala tako zaželen »Urlaubschein«. Skrivaj sem pripravljala svoj kovček, ki mi ga je nesel na postajo mali Branko iz Čateža, jaz pa sem jo ucvrla čez čas Za njim. Mimo osebja sem šla ravnodušno, kot bi šla k vrtnarju po solato. Z brzovlakom sem srečno Prispela v Mtinchen, kjer sem morala čakati na drug vlak. Medtem sem postala že tako lačna, da se mi je meglilo pred očmi; hrane nisem vzela s seboj, ker je tudi nisem imela. Ko sem stopila na vlak, je prisedla k meni neka ženska, ki me je jela spraševati to in ono. Brez prikrivanja sem ji vse povedala, ona pa mi je dala zavojček jestvin, s katerimi sem se okrepčala. Po dolgi, mučni vožnji sem le prispela do svoje mame, ki v tovarni pravico do polovice I me je sprejela z vso radostjo rednega dopusta. Ojunačila sem in skoraj ni mogla verjeti da ~JX'~ 1 Zbrala ■ sem to res jaz. ra kakor tudi posameznih od- j -e delno ukvarjala, kljub temu sekov ter jih razposlala z va- r*a Je ta na tem področju velik bili vred članom zadruge, tako V’r dohodkov. Tudi za perut-da se je vsakdo izmed njih vinarstvo ni bilo pravega zani-lahko že vnaprej temeljito pri- maPj3-pravil na občni zbo- oziroma * na diskusijo. Tudi odkup vina je bil po lanskoletni pozebi malenkosten. Hranilno-kreditni odsek v redu vrši svoje poslanstvo. Od j veli v 39 hranilnih vlog je vloženih 454.092 dinarjev. Upravni odbor je na osnovi pravilnikov izdal poslovnik trgovinskega odseka in poslovnik o vodenju računovodske službe nesreče pr; delu, ki smo ji na vsakem koraku izpostavljeni. Ne bom trdil spričo visokega odstotka bolezenskih dni, da ni med njimi tudi takih, ki bi radi izkoristili socialno zavarovanje. Čudno pa tudi ni, da si eden ali drugi zaželi, da je ob praznikih pri svojcih — poudarjam samo včasih — pa ne mislite, da računamo pri tem na ne vem kakšne »binkošti«, na kar smo železničarji že davno pozabili, mislim predvsem na naše delavske praznike, kot so 1. maj, Novo leto, 29. november in slično, ker smo le redkokdaj ali pa sploh ne na ta dan prosti, da bi omenjene praznike preži -srečnem družinskem krogu z mislijo, da je to pač tudi naš praznik. Upoštevati je tudi to, da smo prav mi železničarji tisti, ki smo skoraj polovico svojega službovanja prebili v nočni službi, to Da bo živinorejski odsek lah- _______. ko dobro uspeval, bi bilo po- Čitanje poročil je torej od- trebno izboljšati površino paš-padlo in s tem so pridobili pre- nlkov- izvajati dosledno kon-cej časa. I trolo mleka in vodenje rodov- Kmetijska zadruga v Leskov- n,‘ka> izvršiti selekcijo plemen-cu je bila ustanovljena pred ske živine ter organizirati na-šestimi leti. Ima več odsekov, grajevanje živine in razstavo, ki. lahko rečemo, vsi dobro de- j Strojni odsek je nabavil v lajo. preteklem letu 2 mlatilnici, tri Živinorejski odsek je na pod- elektromotor j e in elevator, ka-ročju zadruge ustanovil 7 ple- jere£a Pa nameravajo prodati menilnih krogov, v katerih je *n narriesto n,jega nabaviti prc-vključenih 809 glav goveje živi- 50 23 siamo. ne. Nabavili so 7 bikov in določili Mlačev so izvršili z lastno področje in število krav na ene- m.lanlnico, a so imeli precejš- ga bika. Izdali so tudi pravil- nje težave. Za najeti traktor so __ . . .............. „„ _____ nik o plemenilnih krogih, kate- ”amreč morah plačevati 450. vzorno urejeno delo zadruge rega se točno držijo. Trije čla- dinarjev na uro in zaradi tega precej zaslug. Pohvale vredna ni zadruge so med letom ta 80 primorani kmetovalcem pravilnik kršili, zato so bili iz- zaračunati tudi premike z dvo-ključeni iz plemenilnega kroga P*, na dvorišče. V prihodnjem „„ in ne smejo več pripuščati pri ,u t>°do uporabljali drugo j vovalnostjo bikih KZ. mlatilnico, ki bo primernejša, I Komisija Okrajne zadružne Premalo pa so se zanimali za nabavili bodo ustrezni elektro- ! zveze, ki se je pred nedavnim vodenje rodovnika in kontrolo •n°t°r in si na ta način žago- mudila v Kmetijski zadrugi Le-molzenja mleka. Večina živino- tovili lastno pogonsko sredstvo, skovec, je pri pregledu knjigo-rejcev se še ne zaveda v radost- j Sadjarsko-vinogradniški od- vodstva ugotovila, dar imajo vse ni meri, kakega pomena je to : sek 5e v teku leta nabavil 4 v najlepšem redu Pri tekmova-zanje. Od 126 rodovniških krav j aadne škropilnice ter jih razde- nju v knjigovodstvu KZ, kate- v KZ. Določili so komisijo za : je> prebedela polovico življenja ooločevanje cen m ugotavljanje fer da so tu osnovni vzroki ta- blagovnih razlik, komisijo za kreditna vprašanja ter komisijo za popis premoženja zadruge. Vse te komisije so svoje naloge vse leto vestno izvrševale. V teku leta so adaptirali mesnico in pisarno, dogradili stranske prostore v zadružnem domu, opremili trgovski lokal v Velikem Podlogu itd. Upravni odbor je svojo funkcijo vestno opravljal. Prav tako je v redu vršil svojo nalogo nadzorni odbor, katerega poročilo in še nekatere pripombe je dal tov. Dimc. ki ima za tako pa sta tudi upravnik in knjigovodja zadruge, ki sta svoje delo opravljala z naj večjo požrt- se ter odšla v pisarno. vodijo kontrolo le pri 77-tih kravah. Tudi prodaja telet rodovniških krav je otežkočena, ker živinorejci nimajo krmske Prva Eisenhower]eva kritika ®araarikyzma WASHIGTON. — V ameriški javnosti te dni mnogo govore o prvem, čeprav dokaj blagem napadu predsednika ZDA Eisen-hovvcrja na metode, ki jih pri svojem »raziskovanju protiame-riškega delovanja« uporablja senator McCarthy in njegov odbor. Zadnje dni se je Ic-ta spustil celo na ameriško vojsko in očital nekaterim vodilnim osebnostim, da podpirajo »komunizem«. Pod to besedo pa ameriški »lovec na čarovnice« razume tudi vse tiste napredne ljudi v ZDA, ki nasprotujejo njegovim metodam podtikanja in javntga ustrahovanja. Predsednik ZDA ni omenil je treba pri tem upoštevati člo-; in ki bo skušal blatiti ugled veslio dostojanstvo ter metode, njegovega urada. To je obenem odgovarjajo »ameriškemu j nova napoved za obračun z pojmovanju pravičnosti in pravega postopanja.« Politični opazovalci pravijo, da je predsednik ZDA govoril kot diplomat in da je hotel ubiti dve muhi na en mah. Naj-prej je z obsodbo pretiranih metod skušal dvigniti ugled vojske, ki jo je McCarthy s svojimi napadi oblatil, na drugi strani pa doseči, da tudi javnost nastopi proti senatorjevim metodam dela. Pri tem je upošteval republikansko stranko ter vsem, kar je napredno v ZDA. Predsednik Eisenhoiver je v odgovoru novinarjem dejal, da bodo Američani »samega sebe Požrli« v borbi proti komunizmu, če bodo ravnali nespametno. Toda večji del prvakov republikanske stranke ni niti zinil njemu v prid. To je hkrati tudi najjasnejši dokaz, kako močno se je senator McCarthy i utrdil in kako velik vpliv ima s svojimi skrajno desničarskimi prijem; pri iskanju »sovražnd- tako skušal pomiriti njeno levo kov ZDA«. Vendar je javnost m desno krilo. Toda izjave, ki j podprla Eisenhcvverja. O tem McCarthj-jevega imena, tudi ni j jih je dal McCarthy takoj po I govori več sto brzojavk in pi nastopil proti temu, da bi Kon- ; Eisenhowerjevi tiskovni konfe- j sem. ki jih je predsednik pre greš m njegovi odbori ne smeli ; renči, kažejo, da sc bo razvneti ‘ <~i _ -—i________________ . klicati uslužbencev ministrstev inkvizitor odločno lotil vsako-na zaslišanje. Zahteval je le, da gar, »ki bo neumen in drzen« V Brežicah se uveljavlja druga generacija V zadnjih dneh letošnje, športnikom tako naklonjene zime, je vodstvo brežiške gim- rezultatom 4:4 (1:2, 2:0, 1:2), bo postalo tradicionalno, saj se bo vršilo vsako leto ob koncu zi- nazije organiziralo uspel šport- me. Zmagujoča ekipa pa bo do- ni dan. Zastopane so bile vse panoge od sankačev, smučarjev do drsalcev in keparjev. Med vidne uspehe pa prav gotovo sodi srečanje ekip višje in nižje gimnazije v hokeju na ledu. Saj nam je pokazalo, da bo dobil. sicer z napori, naš drsalni šport v nekaj letih mlade drsalce. ki bodo dovolj hitri in ! smeli za srečanja v republiški1 ligi. In kar je najvažnejše: generacija, ki dorašča, ni maloštevilna (šteje okoli 25 članov) ter predstavlja močnejši naraščaj, kot ga imajo centri drsalnega športa, n. pr. Celje, Maribor. Vevče, itd. Tudi drugače se je v letošnji zimi drsanje utrdilo in množičnp razširilo. Danes šteje brežiški Par- bila prehodni pokal. Tekma se je vršila v sredo dopoldne v lepem sončnem vremenu in ob prisotnosti vseh dijakov gimnazije, ki so glasno bodrili svoje I . predstavnike. Ekipi sta nasto- zatočišče. jel po svojem govoru. Toda borba proti McCarthyjevim metodam sumničenj se bo šele pričela in vprašanje je, ali bo Ei-senhower tudi kjerkoli z dejanjem podprl borbo proti prevelikemu senatorjevemu vplivu. Nekaj iz Gorice pri Brestanici Vas Gorica je oddaljena od Brestanice 7 km — enako od Koprivnice in Zdol pri Vidmu. Prav dobro je znana partiza-norn-borcem Kozjanskega odreda. ki so tu večkrat našli lil po vaseh Lansko spomlad so v Venišah priredili v propagandne namene poučno čiščenje in škropljenje sadnega drevja. Kmetijska zadruga je bila voljna prispevati brezplačno škropivo pod pogojem, da vsi očistijo svoje sadno drevje in ga oškropijo. Svojega namena na zadruga ni dosegla, ker kmetovalci niso imeli zanimanja Zimsko škropljenje sadnega drevja so pa uspešno izvršili v Leskovcu in na Goleku. Za tekoče leto so sklenili, da bodo nudili pomoč kmetoval-cem-zadružnikom pri škropljenju sadnega drevja. Nadalje bodo obnovili 4 ha vinogradov, kar jim bo služilo za kalkulacijo ter način dela, organizirali pa bodo tudi strokovna predavanja. Trgovina kmetijske zadruge v Leskovcu ima svojo podružnico v Velikem Trnu. V trgovini so nudili svojim članom umetna gnojila, semena in škropiva, kakor tudi vse ostale potrebščine. Zaradi slabe letine je bil od- rega je organizirala Okrajna zadružna zveza Krško, so dosegli v trgovini 124 in v knjigovodstvu 148 točk. skupno torej 272 točk od 320 možnih. To se pravi, da ima do sedaj največ točk pri tekmovanju v okraju. Na občnem zboru pa je bilo opaziti da je med člani in zadrugo premalo joovezave, da se kmetje-zadružniki ne poglab ko velikih in pogostih obolenj. Tudi ta obolenja bi mogoče odpadla v določenem odstotku, če bi imel železničar priznano vsaj tisto, kar imajo delavci in uslužbenci v ostalih podjetjih, da se plača nadurno, nedeljsko ali pa delo ob državnih praznikih, s čimer bi imeli nekako boljše ekonomske pogoje z redno hrano. Znano je pač, da je vsak železničar tudi kuhar, pa če že ne v kuhinji, pa pri peči, kjer pregreva razna jedila, ki pogosto zdravju bolj škodujejo kot pa koristijo. Vsa ta dejstva dovolj zgovorno pričajo o še neurejenem delovnem odnosu pri železnici. Vkljub temu, da te stvari ne kateri ljudje priznavajo, le za njih izboljšanje še do sedaj ni prav nobenih upov. Navedeni podatki naj bi bili dokaz in rezultat analize, zakaj toliko obolenj na račun zavoda za soc. zavarovanje ter naj bi tudi zavod sam dal svoje predloge, da se to stanje vsaj nekoliko popravi in da dobimo železničarji tisto, kar ostali delovni ljudje uživajo že vsa leta po osvoboditvi, pa se bo odstotek bolnih tudi pri železnici znatno znižal. VAŽNO SPOROČILO Prebivalstvo obveščamo, da ____ bo s 15. 3. pričel voziti avtobus ljalo "dovolj v njen o" po slovanj" e ! na Pr°gi Planina—Sevnica—Stu- denec—Roka—Krško in obratno. Odhod iz Planine 5.45 prihod v Krško ob 9. uri in prihod na Planino ob 18.30. Avtobus bi pričel voziti že s 1. 3. vendar vsled slabih cest mu ie bilo to onemogočeno. Državno Transportno podjetje »Prevoz« Brežice. Še en lep uspeh domače proizvodnje Senovški kolektiv je v nedeljo, 28. februarja, skoraj neopazno in skromno proslavil še en. ra to podjetje pomemben ničen! ter d? bo Kmetijska za- uspeh. Ta dan je stekla v pogon druga v Leskovcu še vnaprej nova električna lokomotiva, ki in da vidi vsak le svoje koristi, ne pa koristi skupnosti. Diskusija je bila precej živahna, vendar se je od časa do časa zaostrila in prešla na osebnosti, kar je bilo seveda popolnoma neumestno. Občni zbor je v celoti dobro uspel. Iz svoje srede so izvolili od 16 predlaganih desetčlanski upravni odbor petčlanski nadzorni odbor In ■ delegate za Okrajno zadružno zvezo. Upravni kakor tudi nadzorni odbor bo napel vse sile. da bodo sklepi, ki so jih sprejeli na nedeljskem občnem zboru, ures- nosila zastavo kot ena najbolj- kup v preteklem letu nizek, ših zadrug v našem okraju. V grradnf! fstajo No inVdc- mači delavnici. Letos pa je pili v sledečih postavah: »Višja..- — Preskar. Kramarič, Ilovar, Plazar, Mikac, Rueh I in Siatner; »Nižja« — Hribar, Smajgl II, Rebzelj, Zupančič, Perkman, Brložnik I, Brložnik H in Simčič. Če omenimo, da sta v ekipi »Višje« nastopila dva boljša igralca prvega moštva TVD Partizan Brežice, ki sta dijaka, je razumljivo, da so igralci »Nižje« igrali lepo, hitro in požrtvovalno, ker bi drugače ne mogli v zadnjih minutah iz- ^ a ^ i enačiti. Tudi golman Hribar se teh polovica še nima 15 več kot polovica je gimnazij Vas obkrožajo manjše vasi: Anže, Raztez in Kostanjek. Zaradi prevelike oddaljenosti od šole je bilo nujno, da se tu ustanovi vsaj pomožna šola za nižje razrede. Za to se je res zavzel tov. Jože Pečnik, ki je nato tudi odstopil polovice hiše v šolske namene. S prvim februarjem t. 1. se je že začel tu redni šolski pouk ra 1. in 2. razred. vetem letu jo bodo končno tudi dobili. Lesene barake ob železnici v Sevnici stojijo razmetane kot škatle cikorije in jemljejo mestu privlačnost. Sevnica je edino železniško križišče na našem okraju, zato je zanjo velike važnosti postajno poslopje. Je pa tudi od časa do časa ranžirna postaja in tudi s tem vrši važno nalogo. Mimo Sevnice vozi dnevno okrog 50 vlakov, na leto razložijo 600 in naložijo okrog 2000 vagonov raznega materiala. Promet se bo pa še znatno povečal, ko bo odprta proga Črnomelj—Vrbovško. V mesecu novembru lanskega leta so končno pričeli z gradnjo poslopja. Pozimi so z delom zaradi mraza prenehali, deli, izdelanimi v njihovi do-. ... . , ~ mači delavnici. Letos p storiti, da bo postaja kakor tudi sklenil, da bo dovršil še eno njena okolica lično urejena, j električno lokomotivo in ta svoj Predvsem bo treba podreti sklep je tudi častno izpolnil stare barake m ograje, nadalje j Senovški rudarji so ponosni bodo morali prestaviti cesto in na svoj kolektiv iz strojnega pred poslopjem splanirati. Pred obrata, ki jim na ta način zgradbo nameravajo nasaditi drevored in urediti trg. goča prihranek deviz, ki bi bile uporabljene za nakup slične Pri železniški postaji v Sev- lokomotive iz inozemstva, zato niči je zaposlenih preko 1001 ie tudi delavski svet na svoji ljudi, ki so zelo delavni, kar odločil, da se najzaslužnnj-pričajo razne pohvale in pre- ^m Pri izdelavi izroči skromna hodne zastave Direkcije držav- i na*Ul,(ta. k* naj bi jim bila v nih železnic in ministrstva že leznic; zastave skrbno hranijo. niči bo rešen velik in nujen problem, ki je bil doslej na dnevnem redu vseh sestankov, ki so se vršili v Sevnici. , vendar bodo delo sedaj nada-Goričani so zelo zadovoljni, i j- ■ . „„ , . ; r Postaja bo skromna, vendar ; -« -—^ majo ra sedaj vsaj pomožno ! nudila lepo lice kraju in bo : generalov in umiku predsednika šolo. Prizadevajo pa si za to,1 ustrezala razmeram. Zgradba Sišatelija iz države, je izjavil, let- i« ~»i « - A ? t-Tizaaevajo pa si Za to,' ustrezala razmeram. zij- so dali- za^vHto«mAleš n»oh I da bi bila vsaj dvorazredna go- bo dolga 70 in široka 15 me- j da bo vlada obdržala dobre eti-ccv' 4° ra iNiljo: pa' Dotf^Brlož- ! =a na Gorici že v prihodnjem bodo službeni I ke »z zahodnim in vzhodnim Srečanje med višjo in nižjo nik 4. “ j Šolskem letu fTL P ra L1® vStom,< ZT zavzcm1aja » VO- niške postaje v Breatemiel gimnazijo, ki se je končalo z Pintnrio n»ni«» dn-'-n^k,h m eno samsko sta' btiko- Arabske lige. kolikor bo pooolnjen še za eno nov« 1 Pintarič Danica novanje. v korist vsem njenim članom, i dobitev. - pobudo z > bodeče delo Skromna svečanost, katere so Z dograditvijo po.iajo v Sov- 5w ci bo rešen veh.lr bora in rudnika Senovof je ob spuščanju v obrat nove električne lokomotive oddala vse priznanje uslužnemu malemu kolektivu strojnega obrata. Predsednik delavskega cveta in direktor podjetja tov. Ivan Cvikl sta se zahvalila vnem navzočim delavcem za dosežem ponovni uspeh, nato pa predate lokomotivo v obratov»a$e. Tako je modsrniriram' prevpz se^ovškega premoga do želez- iz_ nri-K. B. DAMASK. — Novi predsednik sirijske vlade, ki je prevzela dolžnost po državnem udaru SveV. y *i" ri v Stran 3 KMETIJSKI RAZGLEDI Sadimo domači oreh Posek domačega oreha je v plodov, ki pa naj bodo odbrani, zadnjem času dosegel svoj vi- tankoluptoast; orehi. Takšne šek. Kdo je temu kriv? Skoraj spravimo že jeseni v zaboje gotovo imajo tu veliko »zaslug« j med vložen pesek, da tako prezimijo. Aprila —----------------------------------------------- tudi prekupčevalci z lesom, delcema pe občinski ljudski odbori in logarji, ki ne vodijo dovolj nadzora nad posekom. Število orehovih dreves se je torej pri nas občutno zmanjšalo, zato je nujno potrebno, da propagiramo saditev orehov. Statistični podatki nam po- j steblo, vedo, da število dreves doma- _____ čega oreha pada iz leta v leto. “ KriSti okraj Je v Sloveniji drugi najmočnejši okraj po orehovih drevesih. Od skupnega števila sadnega drevja je imel 7 odst orehov. Danes seveda ni več tako! Oreh ni izbirčen, zato bomo našli dovoij zemlje za orehov nasad. Orehu posebno ugajajo apnena tla. Običajno je redni spremljevalec vinogradnik leg in ga često najdemo prav visoko. Poznamo primere, da oreh še dobro uspeva pri 800 m nadmorske višine. Tudi zimski mraz orehu ne škoduje in prenaša —25 st. C kakor vinska trta. Orehu pa škoduje Tako posajeni orahi začno kaj rano roditi. Na dobrih tleh že v 10. letu skoraj redno rodi in doseže kaj lepo debelino. Prav bi bilo, da bi razmišljali o tem, kje bomo sadili orehe, predvsem na pašnikih, steljnikih. saj si bomo s tem , zboljšali gospodarstvo in od-gnojiti. Tudi mo- j pravili zanemarjenost nekaterih gledati, da bo drevesce j kmetijskih površin, ki nas tako blovice in dopisi iz našifi krajev BRESTANICA IZ SEVNICE orehe posadimo in to običajno 2 skupaj. Pozneje slabotnejšo rastlino odstranimo. Ne pozabimo, da je treba oreh v zgodnji mladosti okopavati in ramo imelo ravno bi dovolj visoko j bodejo v oči. te poročila o delo OkratKli sođKča i Brežicah i Oračem polici a 1953 vreme v februarju in marcu, ki povzroča hite- razvoj mladic, ki v aprilu ob močni slani po-zebejo. Za oreh je torej nevarno. če raste po dolinah, ki so odprte proti severu. Zelo veliko pa imamo leg, ki so više ležeče, proti severu zaprte in kjer ni nobenega drevja razen grmovja. Vaške gmajne, pašniki in košenice, ki ne dajejo skoraj nobene koristi čakajo pametnih sadjarjev in pridnih rok, da bi posadile orehe. Ali jih nimamo v krškem okraju dovolj? Skoraj vsako kmečko gospodarstvo ima takšne površine, nekatera celo po več hektarjev! Kako velike koristi bi bik), če se zasadijo z domačim orehom. V drevesnicah je dovolj orehovih sadik. Ce ne želimo imeti izdatkov, si tudi sami lahko vzgojimo orehova drevesca iz Ali nas morajo res šele smrtne nesreče opozarjati na razne nepravilnosti? Smrtna nesreča tov. Toneta Cetina nas je opozorila na nepravilnosti ceste in zavarovanja prometa v Brestanici. Nekako 300 m od postaje Brestanica proti Vidmu križa cesto ozkotirna železnica rudnika brez zapornic in brez gibljivih varnostnih signalov. Zaradi nakladanja in razkladanja vagonov na drugi strani predora pa je pregled proge in ceste nemogoč, predor pa je tik ceste. Slišati lokomotivo pa je zaradi bližine kamnoloma, kjer delajo kompresorji in drobilec kamna, nemogoče. Prav bi bilo, da bi, dokler ne bodo nameščene za- ! porniče z vsemi predpisanimi ' gibljivimi signali, opozarjal na Iz poročila tovariša, ki vodi dolžnosti predsednika okrajnega sodišča v Brežicah Zvonimira Gaberščka tajništvu OLO Krško posnemamo, da v kazenskem delu sodstva upadajo kazniva dejanja, izvršena v zvezi s poslovanjem posameznih uslužbencev naraščajo pa toplo ! drobna kazniva dejanja; v ci- vilnem sodstvu pa naraščajo tožbe s strani splošnega ljudskega in zadružnega premoženja in tožbe z nizkimi tožbeni-mi zahtevki. Ker je bilo s 1. 6. 1953 ustanovljeno sodišče v Sevnici, obsega sedanji sodni okoliš Brežice od 26 občin le 15, ki zajemajo 45.724 prebivalcev od trgovine je bilo obtoženih le 15 oseb. Najstrožja kazen, ki jo V zadnji številki »Posavskega tednika« smo sporočili žalostno vest, da je 22. februarja letos podlegel posledicam prometne nesreče gasilski častnik in podpredsednik OGZ Krško tov. Cetin. Ker se je nesreča primerila v Brestanici, naj danes o njej ponovno spregovorimo; tokrat o njenih vzrokih. Ce se nameri vozač z avtomobilom od brestaniške železniške postaje proti Vidmu, vidi na desni najprej železniško tehtnico, od te dalje pa ga spremlja na desni strani ceste dolga vrsta železniških tovornih vagonov natovorjenih s premogovim prahom ali zdrobom, ki je namenjen tukajšnji Elektrarni. Približno 200 m od postaje prečka državno cesto rudniški industrijski tir Rudnika Senovo. Na to prečkanje opozarjajo vozača na desni red« kandelabrov in železniške! Delavke Opekarne v Sevni-tovome vagone morebitnega ci so nam poslale sledeče pis-rudniškega vlaka na tiru pa ne mo, katerega v celoti objav! j a-opazi. Včasih pa ne vidi niti mo: opisanega, ker mu pogled za- »Kot delavke zaposlene pri stro veliki tovorni avtomobili, Opekarni Sevnica, smo bile pri s katerimi odvaža brestaniška le-tej zaposlene do 18 10. 1953 Elektrarna premog s postaje. Dokler je prevažal rudnik še s parno lokomotivo, je ta opozarjala vozače nase z močnim dimom in rezkim žvižgom ter s tem vsaj malce zmanjševala ■ nevarnost na tem prečkanju, i to takrat smo prekinile delo, seveda ne samoiniciativno, temveč. ker dela ni bilo. Pri tem podjetju nam je uprava odtegnila: januarja, februarja, marca in aprila po IG8/«; med aprilom in oktobrom pa trikrat no 29V«. Te Odkar pa vozi rudnik z elek- j procente bi morale dobiti iz-trično lokomotivo, sta dim in plačane konec leta ob obra-rezko žvižganje odpadla, sirena j čunu, ko bi le to opeko pod-usodni dan vozeče lokomotive i jetje oziroma uprava prodala pa sliči glasu pohlevne mlade j Toda zgodilo se ni tako. tem-ovčke in je vozač v avtomobilu ! več so nam odlagali iz tedna v je v tem času sodišče izreklo, i strani ceste sicer res cestno-je bila 18 mesecev zapora, in to zaradi tatvine kolesa. Kazniva dejanja po posameznih občinah: Videm-Krško (57), Leskovec (35), Dobova (26), Cerklje in Pišece (po 23), Kostanjevica (21), Brežice in Čatež (oo 20) itd., najmanj pa Veliki Trn (4). Pravdne zadeve: Krško (69), policijski varnostni znaki, ki pa po skromnem mnenju laikov ' za tovrstna prečkanja ne ziado-! stujejo. Ker je na levi strani ceste hrib, obrnejo ti varnostni znaki vso pozornost vozača na levo stran, od koder ga lahko vsak hip iznenadi rudniški vlak, ! kajti predor je tik ceste, prečkanje pa ni zavarovano z obi- nikakor ne more slišati Dejstvo je, da se je rudniška i električna lokomotiva, ki je vo- j žila z rampe, usodnega dne za- 1 letela v avto, v katerem se je ; peljal tov. Cetin, in ne avto v lokomotivo! — ter ga z močnim teden, tako se je zavleklo izplačilo že za dva meseca. Tako smo sprevidele, da se člani uprave izmikajo izplačilu. Da je to resnično, naj navedemo le nekaj primerov: enkrat ni blagajničarke, drugič ni banka od- Brežice (35). Dobova (32). Ko-; čajnimi zapornicami, kot b: to stanjevica in Leskovec (po 24), j na tako nevarnem mestu bilo itd. Velik naval je na oddelku za sklepanje pogodb, saj je bilo sklenjenih 144 pogodb, bilo bi jih pa še več, če ne bi bilo to prejšnjih 73.644 prebivalcev j poslovanje v času izvajanja za-okraja. V drugem polletju 1953 k°na o zemljiškem skladu za je bilo 285 obtožnih predlogov proti 363 obtožencem; iz tega vidimo, da je bil skoraj vsak 126 prebivalec na zatožni klopi. V civilnem pravdnem poslovanju pa so številke še večje: vloženih je bilo 325 tožb. Najštevilnejše so pravde za kazniva dejanja zoper čast (110). slede kazniva dejanja zoper življenje in telo (89). zoper imovino (60), zaradi malomarnega poslovanja (27); sodišče je izreklo 207 sodb dokončalo 330, več mesecev ustavljeno. D. V. Kdo nam bo na voril? to odgo- V hribovskih vaseh boštanj-ske občine: Mrtovec, 2iva gora, Vitovec, Novi grad itd. kmetovalcem vsako leto povzroča smad veliko škodo na polju. Zaradi izrednih pogojev se je na tem področju zaredilo mno-zadev in zmanjšalo zaostanek j te sicer lepe, toda za kme-od 232 na 172. Pogojno je bilo ; tovalce škodljive živali. Pozna- 1AA — — 3 x z o 1 r* i /to ia no J vsekakor nujno potrebno. Ko prečka ind. žel. tir državno cesto in preide v precej sunkom vrgla na stran. Dejstvo i prta itd. s takimi odgovori se je tudi. da se je električni vlak | hočejo odmakniti izplačilu. Ta-u st a vil potem šele v predoru. j ko se je -zadnje čase celo zgo-Znano nam je da je tov. dilo, da ob določeni uri, ko smo Žmavca, ki je vozil avto. tra-! prišle v pisarno, ni bilo nobe-gična smrt tov. Cetina zelo pri- ; nega in so se tisti čas zadrže-zadela, saj sta si bila dolgo-: vali oo gostilnah 5*£L'J°V' Smatramo, da taki ljudje ni-Zmavc je v kritičnih dneh no : so vredni- da Jlh ima družba v.bre£ško I med sabo in še celo na vodilnih mestih, temveč, jih je treba izolirati, da ne bodo škodljivi. bolnico poizvedovat o zdravstvenem stanju ponesrečenca. Svoje premoženje je stavil na razpolago bolnici, če rešijo ostrem loku na njeno desno' zdravniki tov. Cetinu življenje, stran, spremlja tir na levi vrsta , To je vsekakor več kot lepa obsojenih 100 obtožencev, med obtoženci je bilo 72"/« moških. 28®/« žensk. Zaradi nedovoljene Brezvestna zbiralka mleka v Trebežu pri Brežicah je mleku, ki ga zbira za brežiško mlekarno, prilivala vodo, da bi nadomestila zase in za prodajo prisvojeno količino mleka. Sama je priznala, da je s takim načinom kraje oškodovala mlekarno za 5262 dinarjev, posebej pa je vredna obsojanja, ker se je okoriščala na račun mestnih otrok, katerim je mleko predvsem namenjeno. Ker ni to osamljen primer go- valci trdijo, da je na tem področju najmanj 150 giav sroadi. Kakšno škodo pušča za seboj na njivah, ko zaide v fižolov nasad, v ajdo, koruzo in drago, je vsakomur jasno. Za leto 1952 je bila škoda na ajdi ocenjena, in sicer po 18 din za kilogram. Potem ko emo imeli že mnogo potov in sitnosti. nam je bilo plačano po 18 din medtem ko je bila ajdova moka isti čas po 90—95 din kilogram. V letu 1953 je bilo samo pri dveh gospodarjih ocenjeno, da je srnad uničila približno 85 kg fižola. Kaj pa je pri ostalih, kje so pa ajda. koruza in drugi posevki? Seveda je bilo to v jeseni le ocenjeno, a do sedaj-nič drugega. Lovska družina, ki je dolžna škodo poravnati, pravi, nima denarja, niti ne smejo te živali kaj več odstrelili. Kaj naj vendar poctie- precej debelih električnih kandelabrov, na desni pa se vrste proti rudniški rampi to še dalje od nje redno vsak dan železniški tovorni vagoni, večkrat tudi celi vlaki. Električni kandelsbri so temno pobarvani, prva dva sta tudi precej debelejša od ostalih, če upoštevamo še to, da stoji prvi kandelaber na desni strani ind. tira in da je tir posut s premogovim prahom, ki leti med vožnjo z vozičkov, potem bomo razumeli, da vidi vozač avtomobila še preden privozi do križišča, na desni strani ceste proti Vidmu samo širok pas temnih barv, »drevo- prijateljska gesta! Ni nam pa znano, če se je tudi rudniška uprava kdaj kaj pozanimala za ponesrečenca. Kot se sliši, je bilo na tem mestu že več resnih »kandidatov« nezgode, ki pa so zadnji trenutek na en ali drag način še vedno ušli karambolu. Zato je splošno mnenje naših ljudi, da je prehod preko ind. tira pri Miklavčičevem kamnolomu v Brestanici nujno potrebno takoj zavarovati z avtomatskimi zapornicami, da se na ta način preprečijo nadaljnje nezgode na tem mestu, ki so pri sedanjem stanju neizbežne. IZ TRŽIŠČA V nedeljo. 28. febr. 1954. se je vršil v lepo okrašeni šolski učilnici zelo dobro obiskan letni občni zbor Prostovoljnega gasilskega društva Tržišče. Poleg sektorskega poveljnika tov. Zupana so še prisostvovali predstavniki obč. odbora ZK, SZDL in ObLO. Uvodoma so se z enominutnim molkom poklonili spominu najstarejšega člana Jožeta Pleskoviča. Pionirski pevski zbor je zapel pod vodstvom tov. Hafnerjeve dve borbeni pesmi in s tem ustvaril prav prijetno razpoloženje. Odbor se je za letno skupščino dobro pripravil, za to so bila dokaz skrbno pripravljena poročila. Strokovni izobrazbi so posvečali zadostno skrb saj so letos kar 3 mladinci dovršili i ________ __ _____ _________ ____ ljufanja med zbiralci-zascbniki prihod lokomotive stalnf'čuvaj, , e_pomočjo, katerih mlekama ve-čhnprej pa naj bi posebna ko- ’ kinoma zbira mleko, bi bilo pomišlja pregledala vse ceste to j trebno. da živinorejci-proizva- odpravila vse nepravilnosti in jolci mleka organizirajo po svo- i mo j,er srnad ne febira njiv | podčastniško šolo v Medvodah, tako v bodoče očuvala pred ne- - rih živinorejskih odsekih povsod med bogatimi in siromašnimi, t Poleg mladinske in ženske de-srečami tako ljudsko imovino zadružne zbiralnice, v katerih ki jih je v teh hribovskih va- / setine je zlasti hvalevredna kot dragocena človeška življe- bo možen nadzor nad ravna- j seh kar precej Kdo nam bo na j ustanovitev pionirske desetine, nia- njem z mlekom. to odgovoril? I k: je zelo živahna. Na ta način PERIC VESELIN PBVI SRBSKI UPOR (Nadaljevanje in konec) Knezi so zahtevali od Avstrije, da pošlje v Beograd svojega konzula. To je bilo ravno v ča- ... ... su, ko je Kuršid paša priprav- ^‘,a ljal nov napad na Srbijo. Zato i }■ Karadjordje postane vrhov-so nekateri Srbi govorili: »Sta ni »vodzc, če nam konzul bez vojske, koji j 2- reorganizira se svet m viti za boj z Napoleonom. Rusija in Turčija sta sklenili mir v Bukarešti 1812. leta. Pri pogajanjih v Bukarešti je Rusija omenila v 8. členu tudi Srbijo, bi sprejela ustavo. Ustavo je j v tei točki je bila predvidena napisal Mladen Milovanovič to ; amnestija za upornike v Srbiji, zato so jo imenovali »Mladeno- i Trdnjave, ki so bile zgrajene va ustava«. Ta ustava je dolo- T10^ uporom, naj se porušijo. V ■ če nas braniti ne od Turaka nego od Rusa«. Karadjordje je ostal zvest Rusom in jih naprosil, naj ustanove v Srbiji stalne garnizije. Zato so leta 1811 prišli v Srbijo ruski vojaki v Beograd, Sabac to Deligrad. Ta dogodek je pospešil nesporazume razdeli na »popečiteljstva« (ministrstva); 3. predsednik »popečiteljstva« je Karadjordje. To je prva vlada v Srbiji. Ta Zlato so se odločili, da hitro rešijo vprašanje Srbije. Pod vodstvom Kuršid paše so v zače-tku julija 1813, leta kar tri turške vojske napadle Srbijo, in sicer iz Bosne, od Niša in od Vidina. V negotinski Krajini je upornike vodil hajduk j^rktto^aj^tŽt^jo^m-" j »aavu^datom^Kra nestijo. Srbija naj ima samo- upravo. Sultan se je zavedal, v kakšnem položaju je Rusija in zato ni hotel te pogodbe ratificirati. O teh pogajanjih v Bukarešti Srbi niso ničesar vedeli. Kuršid jine ne dajem!« V avgustu so Turki iz Bosne razbili obrambo v zapadni Srbiji. Turška vojska iz Niša je šele v septembru prišla do Smedereva. Karadjordje je poskušal organizirati zadnji odpor proti Turkom na Kolubari in Moravi. On je ponujal srbska mesta Avstriji, ki je ponudbo zavrnila. Turki so se bližali Beogradu po dolini reke Morave. Druga turška voj vlada je imela 5 »popečiteljev« \ paša se je skliceval na pogodbo (ministrov), in sicer: Milenko ! in bil je pripravljen vkorakati D_____ __ r_______ _____________ Stojkoviča, Jakova Nenadovića, I v Srbijo, Karadjordje se s tem in spore med'srbskimi'voditelji, Mladena Milovanoviča, Marko- j ni strinjal. Srbi so ostali brez zlasti med Karadjordjem to viča in Dositeja Obradoviča. Usta- ’ zaveznikov Rusi so svetovali j ska je premagala Srbe na Rav- svetom. Karadjordjeva opozici- novljen je bil tudi »Veliki ze- ; Srbom, naj se pogajajo e Tur- j nju in Zasavici in napadla Sa- ja je začela aktivno delati proti , maljski sud«. Preds. tega sodi- j ki; Poslali^ so celo svojega gene- j bac. Srbski voditelji so se odlo- ' * ‘ čili na umik v Zemun. V Srbiji je ostal Miloš Obrenovič, ki je bodo že v mlada srca vlili ljubezen do bližnjega, ki je nakazana v pozdravu »Na pomoč«. Da se je društvo lepo razvijalo, je dolžno zahvalo KZ in ObLO Tržišče. Gospodarskemu svetu OLO Krško in Gozdni upravi Brežice za izdatno denarno pomoč pri nabavi orodja in opreme, Obč. odbora ZK in SZDL za nasvete in končno tudi upravi šole, ker je odstopila šolsko učilnico oziroma dvorišče za večje seje in šolanje članstva. Poleg nabave agregata je še danes najtežji problem za mlado društvo orodjarna. V živahni diskusiji na obč. zboru je padlo več predlogov, iz katerih so sprejeli dobre sklepe. Med najvažnejše spada ustanovitev desetine na telškem sektorju, vodstvo gradnje požarnega bazena v Pijavicah in zbiranje sredstev ter vsa pomoč pri gradnji kult. prosvetnega gasilskega doma in spomenika žrtvam NOV v spodnjem delu Tržišča in vzgoja članstva v j zavedne državljane, ki so ved- j no pripravljeni nesebično po magnti bližnjemu v vedno pripravljeni družbeno premoženje. Prepričani smo. da bo dosedanji odbor, ki je bil ponovno izvoljen in tudi nekoliko raz-} širjen, vestno izpolnjeval dane; naloge. Spodbuda naj mu bodo dosedanji doseženi uspehi. Ostroveršnik F. S tem, da se skrivajo pred delavci pc raznih lokalih in nas za hrbtom zasmehujejo, smatramo, da si le ti hočejo denar pridržati za svoje namene, ker dovolj je, da so si pridržali izplačilo procentov za leto 1952 in višek za 1953 oziroma dobiček. Zato prosimo, da se sestavi komisija to da uvidevne oblasti posredujejo da se razčisti, kajti na dan bodo prišle še droge stvari, ki so do sedaj ostale prikrite. Vse za izgradnjo socializma.« Delavke Opekarne Sevnica. Sledi pet podpisov. KAPELE PRI DOBOVI Na uspelem občnem zboru KZ Kapele, ki se ga je udeležilo nad 70 članov in na katerem smo izvedeli, da je imela zadruga v letu 1953 220.095 din i čistega dobička vkljub izgubi pri traktorju, ki je znašala 132.000 dinarjev, so se člani pogovorili o škropljenju sadja, o razdelitvi dobička, o odpisu dolga gasilskemu društvu v znesku 19.500 din, ki je še preostal od posojila za nabavo motorne brizgalne, o podelitvi nagrade požrtvovalnemu predsedniku Andreju Krcšlju itd. Tov. Cim-peršek, zastopnik OZZ Krško, ki je prisostvoval občnemu zboru, je podal precej napotkov o delu KZ, pojasnil o vprašanju deležev itd.; člani pa so nato izvolili nov upravni in nadzorni odbor, potrdili stari strojni odsek to sprejeli dva nova člana. Nremu upravnemu odboru želimo obilo uspeha v njihovi poslovni dobi. D. V. Godba na pihala PGD Kapele, ki jo vodi tov. Anton Pohar in je priznana kot ena najbolj-... r šib gasilskih godb ne samo v nesreči; j krškem okraju, bo priredila v zaščititi nedejj0 7 marca 1954, ob 15. uri v Gasilskem domu v Kapelah uvodni koncert v gostovanja po vseh večjih krajih krškega okraja. Koncert v Kapelah, ki bo v proslavo »Dneva žena«, bo obsegal 9 točk. D. V. _____ogoči . _____ zato je sklenil, da svoje na- i nista hotela ostati v vladi in i Karadjordju. Nesporazumi so j šča je bil Peter Dobrinjac m čla- J rala Iveliča, naj pripravi Srbe omajali Karadjordjevo oblast, j ni ostali Karadjordjevi nasprot- j za pogajanja. Rusi so trdili, da katero je on hotel še bolj utr-) nfld. Na ta način je Karadjordje i je to stanje začasno in da je diti. On je odločil, da opozicijo i odtrgal svoje nasprotnike od i tudi bukareštanska pogodba za-onemogoči v njenem delu in j ljudstva. Stojkovič to Dobrtojac ■ časna. Cim bolj je Napoleon prodiral v Rusijo, tem boli so Turki pritiskali na Srbe to hoteli obnoviti v Srbiji stanje pred 1804. letom. To je pomenilo, da bi Srbi zopet postali raja. Srbi so bili osamljeni in brez vsake pomoči. Na drugi strani so bili še knezi razdeljeni v medsebojnih trenjih. Karadjordje je če enkrat poskušal Srbe zediniti v borbo s Turki. Napisal je pro-klamacijo in pozval ljudstvo na ponovni odpor. Narejen je bil nov obrambni načrt, katerega je naredil Milovanovič. Turki eo vedeli, da bo kmalu konec sprotnike pritegne v svet in jih na ta način loči od ljudstva v nahijah. No j večji njegovi nasprotniki so bili Jakov Nenado-vič in Milenko Stojkovič. Ta dva sta imela oblast kar v štirih nahijah. V nahijah je hotel postaviti nove kneze, ki so bili njemu zvesti. Na ta način je Karadjordje hotel okrepiti svojo centralno oblast s pomočjo svojih ljudi, kot nahijskih knezov. Starim knezom je dejal: »Vidim ja da ste vj počti svaki u svojem okrugu počeli ste biti despotami«. zato jih je Karadjordje pregnal iz Srbije. Na ta način se je rešil nekaterih svojih nasprotnikov in delno utrdil svojo oblast. Sodobnik teh dogodkov Vuk Karadžič pravi: »Ali tijem okrči i Turcima put«. V tem času se je zgodila sprememba v evropski zgodovini. Prusija in Avstrija se vežeta z Napoleonom, ki pripravlja pohod na Rusijo. To je dalo poguma Turčiji, ki je imela Ruse za svoje največje sovražnike. Rusija ni več mogla siliti Turkov, da popuščajo Srbom. Turčija je Zato je Karadjordje sklical j pa vedela, da Rusija potrebuje j franerosko-ruske vojne to bi Ru-1811. leta skupščino, katera naj sedaj mir, ker se mora pripra- si zopet začeli podpirati Srbe. Misdl pionirji Sušeče vasi Z novim šolskim letom se jel 3. organizirati izlet v Mokrice tudi na osnovni šoli Bušeča vas in si ogledati grad; ustanovila pionirska organiza- j 4. pospeševati čimvečje fiz-cija. Pionirji so si iz svoje sre-j kulturno udejstvovanje; pozneje vodil drogi srbski upor. de izvolili odredni štab in ime odreda. Odred nosi ime po našem velikem pesniku Otonu Zupančiču. V organizaciji delujejo štirje krožki: dramski, sadjar-sko-čebelarski in fizkultumi. Od teh krožkov je največ zani- zvedeli o po- i se Plomr^ zel° zanlma/° že carigrajski Turki razu upornikov, so tri dni stre- 1 5. vsak praznik svečano proslaviti; 6. ob koncu šolskega leta organizirati pionirski dan, kjer bodo v celodnevnem programu pokazali, kaj so se v teku leta naučili. Vsi pionirji so ves program dela radi sprejeli to obljubili, da bodo vse naloge vestno iz- ge v Srbiji. Turki j prvem so takoj zasedli Srbijo. ; seveda llall to topov v čast turške zrna- j sta,nku ,s? P$on^i postavili 1 naloge, Id jih morajo izvršiti v polletju — in jih bodo . ocvcuo tudi uspešno izvršili. V beograjskem pašaluku so; . j Prišle so počitnice in pionirji j so z novimi močmi to smelostjo ! stopali v svoje razrede. Kmalu hoteti UMnogeV SrbTro predali j ie načelnik odreda sklical od-kot sužnje, a večino pobili. ! rleg OLO) zame-TVD Partizan v Brežicah, ki n jam za enako v Vidmu Zden-bo imel v kratkem svoj letni ko Verlič. Krško občni zbor in izpopolnil odbor: z novimi, mladimi močmi, si je ! C!ii3hn iečo v preteklem letu s pomočjo j . ” l6t,e Zveze TVD Partizan (pol mili- • Iščem službo gospodinjske jona) zgradil v Trgovski šoli' pomočnice. Naslov v uredni-telovadnico, ki jo poleg društva štvu. uporabljajo še brežiške šole; ■« 1 ■ .1. 1.. ■ ■. ■ kapelska šola je odstopila dru- ; PRPIČI IP štvu bradljo, bizeljska šola pa rncrvuiu bo odstopila še olimpijsko brad- j Preklicujem, kar sem govo-ljo, če pa bo društvo dobilo j rila o hiši Rudolfa Kolander. dotacijo Okrajne zveze TVD v znesku 50.000 din, ki so jih že obljubili za postavitev peči v telovadnici, bo mogoče fizkul-tumo udejstvovanje tudi pozi- Angelr Vidmar. PREKLIC vraževerstvo in babjeverstvo še marsikje bohotno cvete. Da bi se končno naša ženska mladina seznanila s prvo pomočjo nri boleznih, se vršijo ti tečaji, ki so obvezni. Neredko so pa Uvp kaka neredna teh tečajev opravka s sodnikom za prekrške. To se je zsodilo tudi neki tovarišici iz Rake, da je prišla pred sodnika za prekrške, ker ni obiskovala tečaja Na sodnikovo vprašanje, zakaj ni obiskovala tečaja je dekle sramežljivo odgovorilo: »Me je tovarišica predavateljica nekaj takega vprašala, da me je bilo kar sram in mama je rekla, da, če bom tako poslušala da se bom še pohujšala.« Na sodnikovo vprašanje, koliko je stara, mu je rekla, da je že prekoračila 19 let, nakar hitro pristavi: »Pa saj ne morem s tem tečajem nikamor naprej priti kaj pa naj hodim.« Drugi primer imamo pa v Leskovcu, kjer so baje možje nekam silno ljubosumni na svoje žene. da. so celo primeri, ko posamezniki svojih žena niti v trgovino ne puščajo samih, kaj šele na tečaje. To je bil naš drugi športni j čun pri NB št. 601-T-352. dan. Takih si želirpo še več. ' Prešernova družba. Preklicujem vesti, ki sem jih mi, kar je bilo v pretekli zimi; širila o tov Pavli Tajhmajstcr, | Ljubosumnost' jelTcer* po^mne-"— Razbor pri Zidanem mostu. | nju nekaterih lepa čednost, a Just: Mervič, na drugi stran' ustvarja v za- otežkočeno, saj so fizkulturniki telovadili tudi pri —4° C. Fiz-1 kulturno udejstvovanje vodijo nastavniki brežiške gimnazije, in se pripravljajo na letni na- j stop, na akademijo, ki bo 24.' Karel maja. Prav pa bi bilo, da bi se j še več ljudi vključilo v društvo, ki šteje sedaj 29 mladincev in mladink 80 pionirjev in 30 predšolskih otrok konu neznosne razmere, saj končno žena ni sužnja, da bi jo imel pripeto na verižici kot psa. Tudi ona je živo bitje, ki i se rada razvedri in sestaja s MALI OGLASI Pianine, stanujoč Pesje št 7. občinski LO Artiče, sem , „ lMtwll ul . izkaznico ser. { svojim" sovrstnicami. kjer lah št, 0410217 reg št.^ 31907. iz- . ko potoži in se razgovori o tež-dano pri TNZ Krško, katero kočah. Mislim pa da je pogoj proglašam -zs neveljavno srečnega zakonskega življenja Kino Brežice 6.—7. marca: premiera mehi- škega filma »ZAPORI ZA ŽENE«. FN 2. 9. —12. marca: ameriški pustolovski film »RODEO« črtica Pohlepneži. 13.—15. marca: ameriški Sten »MACAO«, Jeane Ruse® in Roberth Mltchun FN 3. Kino Sevnica 6.—7. marca: ameriški__fHm »TRAMVAJ POŽELENJE«. Kino Kostanjevica 6.—7. marca: glasbeni fflme »BROADWA.TSKE MELODIKI RO Krško 6.—7. marca: ameriški film: »AFERA NA TRINIDADB*. 10. —11. marca: italijanski film: »ZIDOVI MALAPAGE«. SEJMI v okraja Krško: 6. marca v Bistrici ob Sotli in Boštanju. 10. marca v Kapelah. 12. marca v Drnovem m na Zdolah. Dobriča Čosič: AUEC JE SONCE... _ Na drugem koncu vasi je bilo slišati vpitje in vreščanje žena. Vuksan je malo prisluhnil: »Odhod!« je ukazal in odšel v tisto smer. Mališa je vstal in opotekajoče odšli nad Pavleta«, je Vuksan počasi govoril in se po vsakem stavku ustavil. V prsih je čutil vročino j usta so se mu osušila, oblizoval si )'e ustnice in še močneje jecljal. čarni. Bil je znan atentator in diverzant v odredu i o njegovi predrznosti in hladnokrvnosti so se spletale pripovedke. Veljal pa je izkoristil tudi svojo komandir- i ulic:, po kateri bi morali iti, pred sko pravico Mališa je Spet ob- , kavarno »Pri pištolarju«, slišal hrup Bolgarov Vuksan in Sajav- molknil. Opremili so se in naslednjo noč odšli v mesto Splazili So se skozi zunanji blok okrog mesta, zasede in z bodečo žic0 omrežene rove ter prišli k pokopališču v neposredni mestni okolici, Razen kmeta. Uroša, štorklja- ček sta odšla na ogled. Ko sta se vrnila je vseh pet s ! čeladami, potisnjenimi na čelo, odšlo s pokopališča, čez dvorišče i obšlo stražo in stopilo po ulici j v istem redu, kakor so ga imele nemške patrulje. Ulica je bila stopil za njimi. Pes je ostal na stopnišču. : nad požgano vasjo. »To se pravi, Sli so mimo starca, ki je še da smo sedaj ves odred. Ce pa vedno v črepinji nosil vodo s smo odred, se moramo tudi bo-potoka in gasil ugašeno pogori-j jevati kot odred. Tarnati za ti-šče. Starec se nanje sploh ni s tim, kar je bilo, ne pomaga nič. tudi za največjega nepridiprava < steF®. jfotcpfia v kratki in tesni j prazna. V veliki medsebojni raz-v odredu ali, kakor je sam o se- p em» ki un i to rmi, so bili vsi štirje dalji so iz luči na lesenih stebri-Sedli so v hrastovem gozdiču j bi govoril, za »človeka, ki govori i IZ m5s;5,.ter ,so spretno in Iagod- ; fch pljuskali razpršeni snopi iH nnvrtnnn vacin v.HPzi ca nraVri I ** - 130 HOCl-Ij ITI* * * M ’ v dveh jezikih«. »Od tega nimamo nič,« je prir pomnil Vuksan. »Bolje, bi bilo, če bi zažgali garažo. Prav goto- °". mlmo postnih hiš za j svetlobe; sneg se je modrikasto njivami, vrtovi in sadovnjaki, svetlikal. Bila je policijska tira. Vsa mesta v Srbiji imajo takšno Hiše niso bile razsvetljene. Vrata so bila zaklenjena. Mesto je "ozrl. Skozi sadovnjak so se vzpeli na položno reber, od koder so zagledali gručo ljudi, večinoma žensk, ki so v brezglavem vpitju in preklinjanju zažigali edino ! nezažgano hišo v vasi. Partizani so prišli do nje. Ti, ki so zažiga- ' li, so za hip obstali, pogledali i partizane in znova še srditeje : začeli razmetavati sto g koruz-nice, nosili snope in jih metali n"a ogenj, ki je oblizoval okna in vrata. Gospodarjevi otroci so branili, vreščali ter jih z vilami in sekirami napadali. : Zažigali so hišo kmeta, ki je i bil partizane ovadil Nemcem. j Kaj hočeš, trpi, molči in udari. Nemci mislijo, da so nas popolnoma uničili... Predlagam, da izvedemo najbolj nevarno akcijo od vseh, kar smo jih doslej iz- , vedli.« j »Da. A kaj naj storimo?« je sui!jiiu v. kmetiško predmestno okolico. ( __ ____ ....__JW vo imajo tam bencin. Za Nemce i Glava in roke so bile v trgovini, j hiralo v prisilnem miru. Topota-bi bila to velika škoda.« j p&layn.ci, mali industriji in dr- ; nje okupatorskih patrulj je davi- da se razdelimo; : zavP,h uradih, stopala pa šo jim j lo in trgalo spanec, ostala v koruzi; premalo je bilo tovarniških dimnikov, rekel Duško in zamišljeno drezal , pripravah nanjo »Predlagam, dva naj gresta nad garažo, druga dva pa likvidirata dva agenta. Tu imamo nemške uniforme in čelade...« Sajavček ;e začel govoriti o podrobnostih akcije in »Veš. kaj bi< delal?« je Silja j*m j zašepetal Vuksanu. ► Kaj?« 35 poglavje ». .. ostalo nas je šest. Kdo ve, kaj je s prvo četo. Vsi tisti, ki so nas bili preganjali, so sedaj v sneg. »Vderimo v mesto in pobijmo nekaj agentov. Jaz vem, kje stanujejo. To bi bilo pomembno za tovariše v mestu. Po razkritju bi se dvignila morala,« je rekel Sa_ javčsk, ki je bil v novi uniformi nedičevskega žandarja. »To ni veliko. Kakšni agenti! Jaz bi z bombami napadel okrajno poveljstvo. To bi bila ake fa, ki bi zanjo še Hitler slišal,« je predlagal pomočnik. »Mališa naj ostane in naj nas tu počaka,« jo ob koncu predlagal Duško, ki je bil' pomislil: za-vsak primer. Naj vsaj on ostane; od naše čete, da bo povedal, kaj je bilo z nami. Njegovo misel so vsi razumeli in se z njim strinja- ; li. Mališa, ki med porjovorom ni spregovori", niti besede, ampak je, strmel v kopito svoje puške, se . .. je zdrznil, ko je bTo omenjeno Silja, bivši krojaški I njegovo ime, in srdito dejal, da debeloMčen škilast bo g-; hidi o« O-tali so Ee mn fant, z navzgor zasukanimi brci- postavili po robu, Vuksan pa je da bi sprostili stopala. Ko st:a hodila čez sadovnjake > .. dn vrtove, se je Silja spominjal »Naslonil bi cev na plot in svojih fantičevskih' tatvin češenj stekelj cev b! ropotala dr. .. Ma. in orehov in 0 tem šepetal Du- 1 lome5ćani bi da jim mi- šku Vuksan se ni jezil. Ves dan traliez strelja pod oknom.« so v hiši. kjer so prebili noč in j Vuksan se je namrgodil in zadan, vsi neprenehoma govorili o j hteval resnost raZe” ° ČefL Ta'l Niso šli dolgo skupaj. Sajav-e b ! ček, »nedičevski podnarednik«, z Na pokopališču so se ustavili, : Duškom in Urošem, »Nemcema« da si odpočijejo in.se vnovič po-menijo o akcijah Vuksan in Ši-1 ia bosta zažgala garažo, K: je stala prav v središču mesta, Duško Sajavček in Uroš pa bodo likvidirali dva znana agenta sne. cialhe po1fc?!e In gest a pa Pri vhodu na pokopališče se je pri iz »feldžandarmerije« so stopili na dvorišče, "kjer je stanova! gestapovec Petkovič, glavni nemški agenj v kurilnici in tovarni mila. Ta je bil ovadil part’j;ko organi-zacio v tovarni in kurilnici, sni. sal sezname delavcev ki =n ';h Nemci odgnali v Nemčijo nd de- lo, potem pa od njihovih družin izsiljeval denar in razne predmete ter jim obljubljal, da jih bo »izmazal«. Sajavček ga je dobro poznal, ker je bil Petkovič nekoč njegov mojster. Ti trije so naglo skočili preko ograjnih vrat in se po prstih približali osvetljenemu oknu. Hiša je bila pritlična, okno nizko. ; V sobi je radio igral jazz. Sa-| javček je pokukal. Petkovič je j sedel za mizo v spalni halji in ogledoval »Signal« — nemški ilustrirani časopis. Njegova žena je ležala v postelji, pokrita z rdečo odejo; bele oble roke je ! potisnila pod glavo, se nagnila proti možu in ga poslušala. Go-: voril ji je o nekem denarju. »Zaboga, Mile, kaj nema bo denar?« je dejala. »To je umazan papir, ki nima nobene vrednosti. Vojni denar, tiskajo ga kakor časopis. Čemu ne bi kupila stvari, raj vidiš, da v hiši nimava bog ve kaj. Saj me je-sram, če kdo pride.« Sajavček je drhtel od razburjenja. Spozabil se je in pritisnil no; na steklo. Trudil se je da bi videl, če ni morda na mizi revolver. Na ulici je bilo slišati topot vojaških čevljev. Počepnili so v senco. Po mestu so se od časa do časa oglasili streli iz pušk. Mimo je šla patrulja. Sajavček se ie dvignil in znova pokuka! skozi okno (Nadaljevanje sledi)