29. številka. Ljubljana, v petek 6. febrnvarja._XXIV. leto, 1891. SUMIM. Ishaja vflak dan ave«er, izimfii nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za avstro-ogerake dežele za vse leto 16 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po lO^kr. na mesec, po 30 kr. za Četrt leta. — Za tuje deželo toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., Če se dvakrat, in po 4 kr., če so trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvol6 frank i rat i. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in npravniitvo je v Gospodskih ulicah St. 12. UpravniStvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vre administrativne stvari. „Slovensko društvo" v Ljubljani priredi svoj I. JAVNI SHOD v nedeljo dne 15. februvarja 1891 ob 3. uri popoludne ■v 6itatlxa.iarLl dvorani b sledečim dnevnim redom: 1. ) Nagovor predsednika. 2. ) Predavanje odbornika dra. I. Tavčarja o državnozborskih volitvah in razgovor. 3. ) Kazni nasveti. Glede na važnost glavne točke dnevnega reda UBOja si prositi obile udeležbe odbor »Slovenskega društva". V IJublJHiii, 6. tebruvarja. Pomeni j ivejši nego je bil razpust državnega zbora je pač demisija ministra Dunajevskega, posebno jej pa še to daje važnost, da je finančni minister predložil ostavko baš pred razpustom državnega zbora. Jasno le torej, da je resnica, kar so pisali židovski listi, da je v ministerskem svetu bilo zares prišlo do hudih razporov in da je grof Taatfe nasprotoval politiki pl. Dunajevskega. Razpust državnega zbora še nikakor ni tako jasno pokazal, da se misli sistema premeniti, nego pa odpust Dunajevskega. Zato je pa po židovskih glasilih nastalo veliko veselje, ko 86 je raznesla vest, da je finančni minister odstopil. Ko je Taafte bil prišel na krmilo, je bil sestavil neko polovičarako ministerstvo, ki ni bilo ne tič ne miš, ne desničarsko ne levičarsko. Hotelo je plavati nekako nad strankami liki sveti duh. Še le ustop pl. Dunajevskega je približal vlado desnici, on je pokazal politiki novo pot. Postal je v kratkem duša vlade, grof Taafte je prav za prav dajal kabinetu le še ime. Kot dober govornik branil je vlado tudi s tako spretnostjo, da mu neso levičarji nikakor mogli do Živega. Zato so ga pa sovražili iz vse duše. Mož je v svojem poslovanji kazal tudi nenavadno zmožnoBt. Prejšnji finančni ministri so državi LISTEK. Beseda — kje si? (Dopis is Trata.) (Konec.) Dalje piše g. J. M. : „Zbirka pesmij in po-vestij! No, to je pa spet nova pisava, rekel sem si, in čemu pač? Ta j na koncu bi se moral izgovarjati, in vender se nikjer ne izrekuje; čemu se torej piše? Sila ni mila". Ne znam, ali se samo tako nevednega delate, g. J. M., ali pa. res ne veste, da v stari slovenščini slove gen. sing. ženske i-sklanje iioutcrD = povesti, a gen. pl. iion-fccmft = povestij ? Tedaj na podlagi stare slovenščine pišejo nekteri ,povestij'? Ugovarjali bote — in čisto prav imate —, da stara Blovenščina ni nova slov. Toda če hoče kdo, da je razlika med sing. in plur. tudi že vidna očem po pravopiBu (in kaj se ne zahteva vse od pravopisa!), ta ravna pač najpametnejše, da razločuje pisavo po stari slovenščini. Vaš ugovor: „ta j . . se nikjer ne izrekuje; čemu se torej pifie?" ni vreden nič; delali le dolgove in obetali, da bode že bolje, pl. Dana jevski je pa napravil red v državnih financah. Pod njegovim vladanjem se je neizmerno povzdignil kredit države. Za celih 20°/o stoji papirna renta višje sedaj, ko on odhaja, nego je stala, ko je nastopil ministrovanje. Državne finance je vedno bolj emancipoval od židovskega upliva. Le obžalovati je, da mož odide, ko še ni dovršil svojega dela, ko še uprašanje o rešeuji državne valute čaka rešitve. Gotovo so morali biti važoi uzroki, da se je krona odločila, da je odpustila tako skušenega ministra in poklicala na njegovo mesto krščenega židaSteinbacha, o katerem ne druzega ne ve, nego da je bil sekcijski šef v pravosodnem mini-sterstvu, kjer je baje imel priliko, seznaniti se z ravnatelji nekaterih delniških družeb, ker je imel odločevati o delniških zadevah. Židovski listi ga jako hvalijo, iz česar že lahko posnemamo, kakšen duh bode prevejal poslovanje njegovo. Zavzemal bode prav vredno mesto poleg ministra Gauča in Baque-hema v ministerstvu. Sieer pa bode njegovo ministrovanje le prehodnja doba. Pred volitvami neso hoteli zbegati volilcev s tem, da bi bili poklicali kar kacega odločnega levičarja. Pogajanja z levičarji še neBo povsem končana, grof Taafle čaka še izida volitev in še le potem se bode odločil na to ali pa na ono stran. Dunajevski moral je narediti prostor komu druzemu, ker so levičarji to zahtevali, kajti poleg njega bi nikdo izmej njih ne bil hotel sedeti v ministerstvu, vsaj liberalni listi so tako zatrjevali. Pred volitvami je pa hotel Taafle levičarjem pokazati svojo naklonjenost, da je sem dal neko moralno oporo zmernim levičarjem nasproti nacijonal-cem. Upliv levičarjev pri vladi je torej že sedaj jako močen in to gotovo ne v prid avstrijskim ne-nemškim narodom. Z Dunajevskim pa še ni konec ministerskim premembam. Za njimi pojdejo v kratkem še drugi. Baron Pražak in grof Falkenhayn bodeta v kratkem prisiljena narediti prostor drugima možema, ki se bodeta bolj ujemala z nazori, ki bodo sedaj zavladali v vladnih krogih. Taaffe bode nekaj časa morda še zatrjeval, da stoji nad strankami, ali v resnici bode se pa vlada vedno bolj približevala levici. Kakor se prvikrat ni moglo obdržati tako niini- kajti Slovenci ne pišemo fonetiški. Lb opazujte samega sebe, in pritrdite mi, da mnogo samoglasnikov in soglasnikov vi ne izrekujete, a jih vender pišete. Rad priznavam, da je stvar težavna, a „lirevi manu* obsoditi pisavo to ter jo pod klop dati, je vsaj prenagljeno. Kdor se hoče uveriti o teškočah v tej sklanji, naj hi ogleda V. Oblaka razpravo „Die nominale Deelination im Slovenischen". Arcb. XIII p. 27 sqq. Tudi na podlagi ondot-negn razmišljevanja si jaz ne upam trditi, da ne bi narod nikjer ne ločil v govoru ,reči* gen. sing. = acc. pl. ,reči' gen. plur. Mogel bi nas o tem obvestiti natančneje tak učenjak, ki pozna natanko slovenska narečja, zlasti taka, ki so bolj občutljiva za razločevanje samoglasnikov, nego smo mi privajeni meBtni govorici. Če narod res ne razločuje ,ljudi4 acc. pl. in gen. pl., potem je pač odveč pogrevati staro pisavo, ki nema v izreku nikake zaslorabe in katere Že tudi pisci XVI. stol. ne poznajo več. Sicer pa pisava na -ij ne bi bila niti jedina niti najneumnejša vseh pravopisnih posebnosti] („ortho-graphische grillen" bi rekel Miklošič) denašnje književne slovenščine. Kako pa pišete Vi, g. J. M., gen. plur. od „na sterstvo, ko bi se ne bilo opiralo na nobeno stranko, isto tako se sedaj ne bode. Poiskati si bode moralo trdne opore in to si bode poiskalo na levi strani, kajti po vseh dosedanjih dogodkih pač desnica ne bode več hotela s Taaffeom 'hoditi po drni in strmi. Polagoma se bode Bedanje ministerstvo prelevilo v čisto levilarsko. Pleuer ali pa Chlumeckv bode pravi vodja njegov, naj mu tudi daje ime še nadalje grof Taaffe. Za Slovane avstrijske taki dogodki Že itak neso veseli. Finančni portfelj bil je jedini v slovanskih rokah, a sedaj se je še ta izročil nemškemu uradniku. Dva Slovana sta še v ministerstvu, pa Bta brez portfelja, ali jednemu izmej njiju se mini-Bterski stol že maje. Zaleski bode seveda še ostal, kajti ministra za Galicijo se odpraviti ne bodo upali, ker sicer bi Poljaki pač ne podpirali več vlade in brez njih pa nobena večina ni mogoča. Zaleski sam pa ne bode mogel dosti storiti, poleg tega bode se najbrž postavil preveč na izključno poljsko stališče. Bližnja bodočnost za nas ne bode vesela. Z odpuBtom Dunajevskega se je pokazalo, da se s sedanjo večino ne bode več skušalo vladati, tem več se bode poiskala nova večina, katere jedro bodo levičarji. Slovanom najbrž ne bode druzega preostajulo, nego pripraviti se za boj proti vladi, od katere nemamo pričakovati, da bi ae ozirala na naše pravice. Nadejamo se, da bodo tudi slovanski volilci znali prav ceniti pomen sedanjih vladnih sprememb in bodo na nje odgovorili s tem, da odpošljejo naj-odločnejše može za svoje zastopnike v državni zbor in tako pokažejo, da Nemcem ali pa TaafTeu na ljubo niti za las ne odstopijo od svojih pravic. Politični razgled. Notranje dežele. V Ljubljani, 5. tebruvarja. Dunajevski in Steinbaeh. Odstopivši finančni minister Dunajevski rojen je bil 1822. leta in ;e brat Krakovskega knezoškofu in kardinala Albina. Začel je svoje študije v Novem Sandeci in jih dovršil na vseučiliščih na Dunaji, v Levovu in Krakovu. Leta 1852. je postal suplent za politične znanosti na vseučilišči v Krakovu, 1855. leta je prišel kot profesor na pravno akade- rečje" ? Mari-li BnareČi"? Ne verjamem. Skrabec piše „narečji". — • Opazke pa, gospod J. M., ki slede zgoraj navedenemu citatu „Nekdaj smo množni rodivnik" itd. pač ne razodevajo, da se je njih pisec bavil kedaj znanstveno s slovenščino ter prebil iz nje izpit na vseučilišču. Prvi sestavek sklepa g. J. M. tako-le: „S tem v zvezi je meuda že v knjižicah za deco ali male otroke namestu prej navadnega Jurče, Jurček, pisava Jurijče, JurijČek! Dosledno morate iz Antonius pisati namesto Tonče, Tonček, po novoslovenski Antonijče, Antonijček!" Tistim, ki pišejo ,Jurijče, JurijČek1, bode pač lahko zagovarjati se! Kaj je podstava demiuutivi ,Jurijče, Jurijček'? Narod govori ,Juri, Jurja', iu le v trivijalnoj govorici čuje bo ,Jur' nom. sg., a da spraviš obe te obliki pod en krov, pod eno deblo, treba gotovo pisati Jurij, Jurija; v nom. odpada v izreki j (pr. penim j), a v genetivu in druzib sklonih i; osnova je tedaj jurij. A od zahtevane pisave ,Antonijče, Antonijček1, bi bila Antonij! Toda ali govori kje narod ,Antoni, Autonja' kakor ,Juri, Jurja' V Mislim, da ne nikjer. Ergo, qui bene distinguit, bene docetl — Sicer se pa tudi jaz ne maram ogrevati za pisavo „Jurijče, uiijt) v Požun in je bil prestavljen 1856. leta kot redni profesor političnih znanostij v Levov. Ko so se 1861. leta v Krakovem na vseučilišči uvela poljska predavanja, se je povrnil kot redni profesor v Krakovo. V letih 1864. in 1865. je kot rektor zastopal vseučilišče v deželnem zboru, 1873. leta je bil voljen v državni zbor. S tega časa je bil vedno državni poslanec in je v poljskem klubu igral važno ulogo in se je vedno odlikoval kot dober govornik. Bil je kmalu poleg Grobolskega nekak vodja v poljskem klubu, katerega je zastopal tudi v ekse-kutivuem klubu desnice. Finančnim ministrom je bil imenovan dne 26. junija 1880. leta. Novi finančni minister dr. Emil Steinbach rojen je bil 11. junija 1846 leta in je dovršil ju-ristične študije na Dunaji, potem se pa poprijel odvetniške prakse in bil hkratu docent jurističnih znanostij na trgovski akademiji Dunajski. Leta 1874 je na prigovarjanje ministra Glaserja stopil kot podtajnik v pravosodnje ministerstvo, kjer je hitro napredoval zlasti za liberalnega ministerstva. Hvalijo ga, da je dober jurist, jako delaven ; bavil se je nekoliko tudi s socijalnimi uprašanji. Knez JLAechtenstein. Knez Alojzij Liechtenstein baje ustopi zopet v politično življenje. Protisemitje v Hernalsu ga hočejo kandidovati. „N. Fr. Pr.a je bila sicer objavila vest, da je knez odpovedal si avstrijskemu državljanstvu in si pridobil ogersko, da torej več voljen biti ne more. Knez sam je pa temu listu poslal popravek, da to ni res. Izjavil se pa še ni, če bodo kandidaturo vsprejel, ali najbrž je bo, sicer bi židovskemu listu omenjenega popravka pošiljal ne bil. TlsoČletuica države ogerske. Poslednje dni imel je ogereki ministerski sovet posvetovanje, o praznovanji tisočletuice obstanka države ogerske. Sklenil je, da se tisočietnica ne praznuje pred 1895. letom in izvolil izmej sebe odbor, kateri bode imel staviti primerne nasvete v tej stvari. V odbor so izbrani ministerski predsednik S/up,u v iu ministri BaroBS, Csakv in \Vekerle. V u a u. jt» države. /ioltjnrskl vojni minister. Ker je vojni minister Mutkurov že dolgo bolan in Bkoro ni upanja, da bi še kdaj mogel voditi nn-nisterske posle, posvetoval se je kuez že večkrat r. mini8terskim predsednikom, da bi se imenoval nov vojni minister. Kot Mutkurova nasledniki imenujejo ne polkovnik Nikolajev, podpolkovnik Petrov in major Marinov. Stambulov, ki bi najrajše videl, da Mutkurov ostane, če bi ozdravel, se še ni za nobenega odločil. Porta in patrijarhat. Po novejših poročilih patrijarh ni pravo za pravo uičesar dosegel s tem, da je bil dal zapreti CLikve. Ne le, da si je Porta pridržala pravico, da sine imenovati za Makedonijo nove bolgarske škofe, če se ji to zdi potrebno in umestno, odklonila je turška vlada tudi v druzih stvareh zahteve patrijarhove. Nekatere stare pravice je patrijarhatu zares zuova potrdila in s tem dala priložnost patrijarhu, oa je dal odpreti cerkve in »\ tako pomagal iz zadrege. Ostala je mej drugim v veljavi določba turških zakonov, da grški raja ne sme svoji cerkvi voliti več nego tretjino svojega premoženja baš jedno glavnih zahtev patrijarhova je pa bil j, da se ta določba razveljavi Res so se patrijarhatu priznale neke pravice ':lede oporok, toda te pravice so zgolj formalne. Pridobitve nikakor neso v razmeri k škodi, ki jo je imela grška cerkev, ker so se bile zaprle cerkve. Parter Crispi'jev. Uzrokov, da je Crispi pal, je več. Glavni uzrok je seveda njegova vnanja politika, ki se ne ujema prav z željami naroda italijanski ga. K padcu JurijČek, šmarijni tolar, šmarijni križ, šmarijnice" itd., a jaz opravičujem pisavo „Jurče, Jurček, šmarni, Smarnice" tako, da izvajam te oblike iz krajšega, nejotovanega debla j u r (ij), mar(ija), primeri tudi že omenjeni nom. sg. ,Jurl in pa ime „Mara*. A oklenem se takoj pisave „Jurijče", če se dokaže, da so jo rabili prvi naši pisatelji. Končno še par besedic o ,podučiti' o katerem smo Bicer i/pregovorili nekoliko že zgoraj, in o konstrukciji glagola ,zahvaliti'. Gospod J. M. trdi, da besede .pouk' prosto ljudstvo ne pozna, in to bode menda res. Nasproti bi si pa vsaj jaz ne upal trditi, da proBti narod res pozna besedo ,poduk, podučiti'; trebalo bi mi „ad boe" paznega opate* \anja. Blagovoljni čitatelj naj bo temu mojemu dvomu nikar ne čudi, kajti premnogo je takega blaga, najnavadnejšega, katero vsak dan rabimo, trdno misleč, da je narodno, a bo nam je še le naši pisatelji spravili med naš narod ali bolje v naš književni jezik; v tem obziru so mnogo zakrivili y.lasti nabožni naši pisatelji iu naši pridigarji A mogoče je venderle, da narod res govori ,poduk, podučiti' in kdor je o tem uverjeu, naj le piše z mirnim srcem še dalje ,poduk, podučiti', kakor je je pa mnogo pripomoglo to, da Crispi ni mogel toliko prištediti pri budgetu, kakor je obetal. Sicer so pa bile še druge spletke proti njemu. Mnogi poslanci so jezni nanj, da neče uvesti dnevnic za narodne zastopnike. Sedaj je v Italiji vsekako velika žrtev, če je kdo poslanec. Kako prijetno bi bilo, ko bi poslanci bili plačani in bi poslanstvo bilo dobra postranska službica, kakor je v mnogih državah. Dosedaj so nekatere parlamentarce odškodovali a tem, da so jih imenovali za prefekte ali podpre-fekte, ali Crispi je pa hotel število teh mest znatno skrčiti, in je torej pomanšal nade poslancev, da bi kdaj od parlamentarizma imeli kaj uspeha. Zaradi tega so ga vrgli. Najbrž bi Crispi ne bil dobil nezaupnice, da je napravil državi tudi še kaj več dolga, da bi se le bil bolj oziral na interese narodnih zastopnikov. llerolucijonarno nihanje v Belgiji. Tudi v Belgiji se mej vojaki agituje za ustajo. V nedeljo bi bili imeli vojaki po mestih peti mar-seiilaiso in demonstrovati za občno volilno pravico in občno vojaško dolžnost. Ta namera se pa ni izvršila, ker je nekdo izdal, kaj se namerava. Vojaška oblastva sedaj stvar strogo preiskujejo, pa ne morejo ničesar gotovega izvedeti. Vlada se boji, da je repnbličanBki duh Že zašel v vojsko in utegne jtostati nevaren monarhiji. Angleški parlament. Zbornica angleška je 8 256 proti 232 glasom zavrgla predlog, da bi irski podkralj in irski lordni kancelar tudi mogla biti katolika. Vlada je temu predlogu ugovarjala, ker bi so ž njim le pospešilo gibanje za avtonomijo irsko. Gladstone se baje ne misli umakniti še političnemu življenju, kar Že to dokazuje, da je za vse parlamentsko zasedanje najel hišo v Londouu. Dopisi. Iz Šmartlua pri JLICIJI 1. februvarja. [Izv. dopis) Da se todi v nas gibljemo, temu je najlepši dokaz neumorno delovanje naših gospej in gospodičin za družbo sv. Cirila in Metoda. Tudi moški spol ne zaostaja, zlasti tukajšnji pevski zbor pod vodstvom obče priljubljenega in marljivega g. Barteljna je že večkrat nastopil in nas razveseljeval s svojim ubranim petjem. Tako tudi pri zadnji veselici v prostorih tukajšnjega gospoda župana, kateremu gre vsa čast za nj°govo postrežbo. Občinstvo je tem povodom pokazalo, kako priljubljeno mu je petje, došlo je v obilem številu in z veseljem poslušalo vse točke. Ker so pevskemu društvu na čelu sami vrli možje, pričakovati smemo, da se bode društvo vedno bolj razvijalo in da bo-demo imeli še mnogo lepih veselic, o katerih Vam bodemo obširneje poročali. Iz Idrije 3. februvarja. (Veteranski ples.) Dne 18. januvarja imelo je tukaj zelo priljubljeno društvo vojaških veteranov v Tujčevi dvorani svoj plesni venček. Lepo je bilo videti, kako so veterani pod vodstvom priljubljenega načelnika g. Frana Kosa dvorano tako lepo okrasili za ta večer z zelenjem, cesarskimi podobami, zastavami in avstrijskimi grbi. Veteranski ples privabil je mnogo občinstva, odlikovali so ga s svojim priho dom tudi obče priljubljeni rudniški nadsvetnik gosp. Ivan Novak in rudniški nadoskrbnik K. Brož, naš mestni župan g. Didič in mnogo uradnikov in meščanov. Tudi lepega iu nežnega ženskega spola bilo je lepo število. Ob 9. uri bila je dvorana že tako polna, da bo morali mnogi nazaj se vračati. Rudniška godba igrala je prav pridno in plesalo se pisal doslej; a priznati nam mora, da zloženka podučiti' ni storjena v duhu slov. jezika, in prvotno je zavzemala nje mesto gotovo zloženka ,poučiti'. Prejasno nam to svedoči staroslovenščina, ki pač pozna , poučiti, poučati, poučevati, poučen je1 itd. = docere, )t$dtpxjftv, (prim. Miki. Lexicon palaeo-slov. pri dotičnih besedah), a ne pozna nikakega ,podučiti1; isto tako srbščina, kt pozna pač poučavanje, poučavati, poučati, poučenije, poučeoje, poučiti, poučiti se,' (prim. Vukorv Srpski rječnik, u Đječu 1852), a zastonj iščete ondi ,podučiti' itd., in ni ga menda slovanskega jezika, izimši morda gorenje in dolenje srbščine, ki bi poznala to zloženko. Priča nam pa to tudi primerjajoča slovnica slovanskih jezikov. Miki., ki jako vestno in minuci-jozno zabeležuje razne nijance glagolskih prefiksov, ter jih našteva n. pr. prefiksu ,p o' nič manj, nego 7, (a, b, c, d, e, f, g, prim. Vergl. Syntax str. 226/7 ; Miklošič konBtatuje o predlogu ,pod' trojno rabo 231, a mej njimi ui niti jedna, ki bi ustrezal u pomenu zloženke ,podučiti'. Miklošič piše na mestu rečenem: auls praefix beze cimet pod i> a) eine „unter etvvan" sich vollziehende handlung, welches »unter etwasu sich manchmal zum begriffe „hinzu" je živahno in vztrajno. Ko je odbila 10. ura, napil je v lepem govoru načelnik veteranskega društva Fran Kos presvetlemu cesarju, pokrovitelju društva in kumici zastave presvetli cesarici Elizabeti. Godba zaigra cesarsko himno, zbrana množica ljudstva stoje posluša in koncem himne zadoni trikratni Živio! in Slava 1 Dalje napil je načelnik rudniškemu nadsvetniku, gosp. Iv. Novaku, katera napitnica je našla živahen odmev mej občinstvom, katero se je potem dalje zabavalo. Domače stvari. — (Presvetli cesar) podaril je gasilnima društvoma v Starem trgu in Horjulu po 60 gld. — (HabemuB papam!) Dasi dogovori in dopisovanja glede državnozborskih kandidatov še neso dognana, vender g. Kalan ni mogel premagati pereče srbečice, da ne bi v svojem listu na svojo pest postavil kandidatov. Ti kandidatje so: Za občine z volilnimi kraji Ljubljana, Litija, Ribnica gosp. K1 u n. Za občine z volilnimi kraji Kranj, Kamnik, Radovljica g. Povše. Za dolenjske občine z volilnimi kraji: Trebnje, Radeče, Kočevje g. grof Hoheu-wart. Za dolenjsko občine z volilnimi kraji: Novo-mesto, Krško, Črnomejj g. V. Pfeifer. Za go-renj8ko-notranjska mesta in trge g dr. Poki u k ar. Za notranjske občine, ki volijo v Post o j ini in Lo-gatci g. dr. Ferjančič, za^lolenjska mesta gosp. Fr. Šoki je. Vsaka opazka glede teh kandidatov bila bi prerana, torej neumestna, a tega pa ne moremo zamolčati, da doslej ni bilo običajno, da bi kdo na svojo pest še pred sklepom v to poklicanih odborov imenoval za vso deželo kandidate. Tu so pač umestne besede Gbthejeve: r,Nur Lumpe sind bescheiden." — (Društvo „Pravnik" v Ljubljani) je sedaj završilo svoje II. leto ter imelo zaradi tega zadnjo suboto svojo redno glavno skupščino. Udeležilo se je zborovanja 26 Ljubljanskih, odnosno vnanjih članov. V svojem nagovoru je načelnik g. dr. Papež kratko naglasa!, na katero stran se je zlasti pokazalo delovanje pravnikov, zbranih v tem društvu, in izvajal iz vsega zadovoljstvo, a katerim sme naudajati društvenike prošlo leto. Druga točka dnevnega reda je bilo odborovo poročilo o slov. pravni akademiji in poročevalec, odbornik g. dr. Ferjančič, je po kratkem govoru nasvetoval, naj glavna skupščina sklene, da društvo „Pravnik" spoznava pravno akademijo o slov. učnim jezikom v Ljubljani za potrebno ter da naj odbor pošlje zanjo peticijo do državnega zbora. (Soglasno odobreno). Iz poročila tajnika g. dr. M a jar on a povzemamo, da je društvo mimo mesečnega „Slov. Pravnika" izdalo lani tudi II. zvezek zbirke slovenskih zakonov s kazensko-pravnim redom in zraven spadajo-čimi propisi ter pripravilo za III. in IV. zvezek potrebno gradivo (menični zakon, trgovski zakon, propise za izvenprepirno postopanje, za zemljiške knjige i. t. d.). Na društveuih shodih, katerih je bilo četvero, bila so znanstvena predavanja in pogovori o pravnih vprašanjih ali društvenih nalogah. Obširno je tajnik poročal o pripravah za slov. pravno terminologijo. Izdati to delo v obliki nemško slovenskemu slovarja bila je takoj začetkom jedna izmej poglavitnih nalog „Pravnikovih" : Lani junija scbvvacht; b) die richtung von unten. Mit dem be-griff „unter", stehen die begriffe „heimlich" und „in geringerem Grade" in zusammenhaug; iz nove slovenščine navaja te-le vzglede: nsl a) podkovati beBChlagen (ein Pferd), eig. unten aiiBchmieden, podložiti; podorati unterackern, podpisati subBcri-bere; podpreti auffulcire; podstopiti se ist das deut-sche sich unterstehen; c) podkupiti bestechen, eig. heimlich kaufeu; podvod fraus deutet auf podvesti decipere". Iz bulgarščine pač kakor nalašč navaja ,poduči', a v pomenu — ,clam docere". Jasno je, menim tedaj, ko beli dan, da tudi mi poznali Brno v pomenu „docere" nekdaj samo ,poučiti, poučevati, pouk', a če narod dandanes govori ,poduk', to je tej spremembi in menjavi prefiksa gotovo vzrok in podlaga nemški ,u n t e r - richten', to stoji trdno ko skala, (primeri tudi zgoraj omenjeui ,podstopiti se', in od goapoda J. M. ibidem navedeni podvižanje Untervfeisung) Kdo je zakrivil to nemčevalno zamenjavo prefiksov, ali narod sam, ali njegovi izobraženci, tega si ne upam odločiti. — A sedaj, dragi čitatelj, ko sva se poučila na podlagi primerjajoče slovnice in besedišča slovanskega o od noša j u mej ,poučiti' in .podučiti', sedaj — prosim te — meseca pozval je odbor do 60 društvenikov, oaj izpile vsakdor iz določenega zakonika nemške in slovenske pravniške besede. Sedaj je uže več nego tretjina vsega izpisana. Kedar se zbere na ta način vse to obilno gradivo, sestavi se komisija od pravnikov in jezikoslovcev, katera bode termine odbrala in uredila za slovar. Te priprave, katerim je uspeh zagotovljen, vzbujajo v pravniškem svetu flbče zadovoljstvo, a tudi dejansko zanimanje, tako da si smemo obetati v kratkem tega, slov, pravni znanosti in slov. nradovanju prepotrebnega dela. Tajnikovo poročilo je sploh slikalo vse va&niše naloge „Pravnikove" in končalo s pozivom do vseh, naj ne zamude prilike razširjati kroga društvenih prijateljev. Gosp. dr. Majaron poročal je tudi kot knjižničar o stanji društvene knjižnice. Obe poročili je zbor zadovoljstvom na znanje vzel. Gosp. dr. Kavčič je v imenu odseka za društveni list razvijal načela, katerih se je »Slov. Prav." držal, poudarjal raznovrstnost njegove vsebine in priporočal, naj bi ga duševno podpirali in vsestranski vsi slov. pravniki, da bode, kar ima biti, glasilo vseh slov. pravnikov. Poročilo blagajnika g. G ogole je pokazalo, da je imelo društvo dohodkov 1452 gld., a izdatkov 1359 gld., imovina pa mu aedaj znaša 564 gld. Pregledovalec računov g. dr. M u n d a je poročal, da je blagajniška reč v najlepšem redu in predlagal, naj se odboru podeli absolutorij ; zbor tudi soglasno to stori. K raznim nasvetom oglasi se g. dr. Hudnik ter nasvetuje, naj skupščina izreče posebno zahvalo g. dr. Majaron u za zasluge, katere ima za društvo kot tajnik, knjižničar in urednik društvenega lista. Temu se soglasuo pritrdi. Na predlog g. dr. Tavčarja izvoli se po aklamaciji g. dr. Papeža načelnikom tudi za III. društveno leto, a na predlog g. dr. K ris perja isto tako dosedanji odbor ter pregledovalca računov. Zahvalivši se v svojem in v odborovem imenu za ponovljeno zaupanje, zaključi potem načelnik g. dr. Papež zborovanje, ki je trajalo poldrugo uro. — (Posnemanja vredno.) Rodoljubna gospa Pavlinka Resmanova na Brezini darovala je z motom: „Slovenke ! spomiujajmo se dejanski malce pri svojih opravah za javnost in veselice slovenske učeče se mladine, te nade boljše naše narodne bodočnosti. Iz drobtinic bo hleb!" sledeče zneske : 3 gld., da se upišejo trije pridni dijaki Celovške gimnazije mej člane družbe sv. Mohorja, 2 gld. otroškemu slovenskemu vrtu na Greti, 5 gld. 40 kr. osrednjej matici oružbe sv. Cirila in Metoda, 5 gld. podpornemu društvu slovenskih ve-likošolcev na Dunaji in 5 gld. podpornemu društvu slovenskih vseučiliščnikov v Gradcu. Slava rodoljubnej in požrtovaluej Slovenki! — (Ljudski shod) bode v nedeljo dne 8. t. m. ob 3. uri popoludne v Šrajnarjevi pivarni na sv. Petra cesti. Na dnevnem redu so: Pregled obrtnega stanja. — Razgovor o državnozborskih volitvah. — Razni nasveti. — („Brusa") izšla je včeraj 3. številka z raznovrstno vsebino in z izvirnimi podobami — (Trgovski ples.) Naprošeni smo objaviti, da bode na trgovskega plesa dan ob l/is. zvečer galerija odprta za gotovo število gledalk. — (Nemški poštni pečat.) Z Dolenjskega dne 3. februvarja: Povsod hoče se na slovenskih tleh Šopiriti in urivati nemščina. Tako se ua vzemi še jedenkrat v roko „Dom in Svet" ter občuduj to-le nepredomo modrost: „ P o u k, p o u č i t e l j, j«meni „iustruetio, instruetor" ; »poduk" „Unterricht" pa je to, kar so nekdaj imenovali, podvižanje (Untervveisung), z vajo sklenjeno poučevauje. Po tem mi je zelo pomenljiv razloček: pouk, povrhu od strani (mendn tako, kakor ,pobeliti, pomazati', kali?), poduk temeljito z vajo, da človek dobi pod (aha! preti* podt> je tedaj v zvezi z nemško-slovenskim ,pod( = Dreachtene!) ali podlago, na kateri spozna, kar je re-< in prav, in na tem podu, kakor ua trdnem stalu ali stališču, se zna braniti proti napačnemu poučevanju." O j, kako lino, kako substilno, kako — Pohliuovo! Kaj je proti temu bistroumju Miklošičevo nijanBovauje prefiksov ! Naroden, primitiven poskus proti dovršenemu razpre-(inljevauju ! No, Pohliu je umrl, a rod Poblinovcev še krepko živi! Dovolj bodi! Te poskušnje poučile so čitatelje naše menda dosti jasno, v kakem kolovozu in tiru se pomiče, in se bode pomikal v sledečih sestavkih zastareli ta jeaičarski voz. Da se tedaj gospodu J. M, niti ,zahvaliti se komu za kako reč' ne zdi po- c. kr. pošti pri sv. Roku — vedno le nemški pečat z napisom: „St. Rochus" pritiska na pisma. Pred več leti, ko so mi s te pošte pisma dohajala, je bil že jedenkrat dvojezični pečat. Kam neki je isti izginil — je čudno — jako jako čudno? — Mari ga gospod poštar varno skriva — ali kali? — ? Gospod poštar, s slovenskim pečatom na dan, — če ga pa več ni, naj se oskrbi po c. kr. poštnem in brzojavnem uradu v Trstu I (Kolikor nam znano, g. poštar temu ni kriv, to prouzročil je drug faktor, in vse pritožbe na poštno ravnateljstvo bile so le bob ob steno. Uredn.) — (Društvo tiskarjev, kamenopiscev na Kranjskem) priredi soboto v 7. dan februvarja 1891 v dvorani hotela „pri Malici" zabavni večer se sodelovanjem vojaško godbe c. in kr. pehotnega polka baron Kuhn št. 17. Vspored : 1. „Gu-tenbergova himna", zbor, od Kumeneckerja. 2. „Sta-ročeška", zbor, od Bendla. 3 „Pevčeva molitev", jednoglasni zbor s spremljevanjem glasovira, od Kosporerja. 4. „Rojakom", zbor, od L. Belarja. 5. „Šaljivo predavanje". 6. „Dobrovoljec", veseli zbor, od A. Stocklna. 7. „Rrrausu, polka hitra; veseli zbor b spremljevanjem glaBovira, zložil Koch pl Langentreu. Sviranje vojaške godbe. Ples. Zbore poje pevski klub ,, Tipografi ja'*. Kasa se odpre ob 7. uri. — Začetek ob 8. uri. Ustopnina 50 kr. Društvenikom prost ustop. Odbor. — (Pri D. M. v Polji) ustanovilo se je bralno društvo in so dotična pravila že potrjena. — (V Postoj i u i) osnovalo se je novo društvo imenom „Anthron", kateremu namen je raziskavanje poBehnostij Kraških podzemeljskih votlin. Ustanovitev dotičnega društva je uradno dovoljena. — (K ljudskemu štetju.) Peti oddelek (skupina predkrajev) Ljubljanskega mesta šteje 1433 prebivalcev, ki Be tako-le razde le" : Imena predkrajev Število tiiš Število strank Absolutno prebivalstvo 81. deo. 1890. | grf -- ■ ■- r°s m. | 2. | sploh , £s Urna vas ..... 47 48 146 149 295 249 Hauptmanca . . . 14 14 37 41 78 73 Hradeekega vas . . 34 103 207 227 434 460 41 42 97 112 209 159 Karolinško predm. . 17 18 66 68 134 86 Kurja vas .... 21 59 131 152 283 252 Skupno ..... 174 284 684 j 749 1433 1279 — (Z Notranjskega) nam pišejo: Slavno občinstvo, posebno notranjsko, usojamo se opozarjati na veselico Pivške podružnice „sv. Cirila in Metoda", ki se vrši v nedeljo 8. t. m. v Št. Petru. Beseda bo lepa, ker je vspored muogovrsteu. Posebno utegne dopadati mešani zbor. Pel bode lep venček narodnih pesnij slovenskih mej njimi sloviti „Ej uhnem" in krasni „Sarafanu. Gosp. Gestrin zložil je za to priliko jako lep „Proslov". Upamo glede blagega namene besede in dobre zabave, ki se nam ponuja, mnogobrojne udeležbe. — (V Celji) bila je včeraj pred porotnim sodiščem na smrt na vislicah obsojena 53letna Neža Majcevič iz Dolnjega Gasteraja v Slov. goricah, ker je nezakonskega otroka svoje 21 letne hčerke takoj po porodu umorila. — (Z Goriškega.) Poroča se „Novi Soči", da čitalnica v Bolcu veduo bolj napreduje, ter pri- uetučevalna oblika, ne sme se nam zdeti prav nič čudno. Da, smemo se nadejati, da bode gospod J. M. v katerem prihodnjih sestavkov zagovarjal premišljenim, s nepremišljenim humorjem, s satiro in sarkazmom n. pr tele oblike: .gnada', *) ,žegnan\ nam. novotarnih ,milost, blagoslovljen', ter sklenil tisti članek z besedami: »Vender bom s svojimi dobrimi učenci jaz po šoli molil le kakor doslej: „(V-šena si Marija, gnade si polna, . . . žeguaua ai med ženami, in žegnau je sad Tvojega teleBa Jezus." **) *) Spominjam so kateheta — lahko ga imenujem — ki nam je z rgenim obratom zatrjeval, da ,milost' ni pravi dobri izraz za teufoSiti poj.-in .trnit ;i', da ,teriuinus tcchuicum' je edino le ,gnada'. Videti je torej, da celo v nobenih, na tem najvišjem dvoru, „novo&egua" slovenščina nič kaj veljave nima, pač pa tajcpohnistarska kranjačiua! **. Blagovoljni čitatelji naj nam oproste, da bogo-služno molitev vpletamo v profanako vsebino. Odločno »e zavarujemo že sedaj proti sumnji, da morda hočemo žaliti katerega koli čitatelja verski čut, »'lovek ne more biti nikoli dovolj oprezen, utegnil bi se nam očitati na vse zadnje od neko atrani culo bogokletni mttiien. Niti bi se no bili dovolili te nedolžne profanacije, da nt gospod J. M. sam V kratkem svojem jeaioarskein sestavki izdihnil dve pobožni molitvici. dobiva novih udov. Pri zadnjem občnem zboru bil je predsednikom izvoljen tamošnji sodnik g. Fran D u kič, ki je jako priljubljen. — Iz Kanala in tudi iz druzih krajev iz dežele pa prihajajo omenjenemu listu nepovoljni glasovi in pritožbe, ki v slabi luči kažejo društveno in narodno življenje. Vsak domoljub mora pač to obžalovati in želeti, da se od »N. S." želeni radikalni preobrat skoro izvrši, da ne bode narodna stvar zarad nekaterih oseb trpela škode. — (K ljudskemu štetju.) Iz Kamnika poslal nam je prijatelj našemu listu nastopni izkaz : Okraj Brdo skupaj . | 16320 | 16715 | +395 — (Iz Tržaške okolice.) Večkiat smo že poudarjali veliko važnost slovenskega petja za probudo in utrjevanje narodne zavesti posebno v tacih krajih, kjer je pritisek od nasprotne strani hud. Z veseljem, opazujemo baš na tem polji veselo gibanje v Tržaški okolici in zadnji dve veselici, kateri sta priredili društvi „Danica" na Kontovelji in pa novo osnovano npevsko in bralno društvo na Opčini." Prvo društvo zgradilo si je lepo prostorno dvorano, ter se je veselica vršila prav sijajno. Istotako se je vršila prva pevska veselica na Opčini, katere se je udeležilo mnogo Tržaških domoljubov. — Veselica pevskega društva „Velesila" v Škednji zbrala je tudi veliko množico domačih ljudi in se je vršila na splošno zadovoljnost. — (Maskaradahrvatskegaa »Sokola" v Zagrebu) spada mej najbolje uspele zabave tega predpusta. Lep arangement in obilica vrlo ukusnih mask storila sta zabavo jako ugodno. V sprevodu mask bilo je nad 120 različnih kostumov. Zanimanje so budile lepe dekoracije gorske železnice, muzej bacciiov, ostanki kraljeviča Marka in igralnica v Montecarlu. Zabava je trajala do ranega jutra. * — (Mrtvo žensko) so potegnili iz morja ob nasipu pri sv. Andreju v Trstu. Spoznali so v njej 301etoo ženo necega sprevodnika konjske že-Iczuice. Pogrešali so ponesrečeno že od nedelje. — (Zločinstvo n a železnici.) Kakor se poroča „A. Ztg." iz Zakunva, se je zgodilo preteklo soboto me) čuvalnicama št. 39 in 40 mej postajama Gradec in Vrbovec zločinstvo, katero k sreči ni imelo nameravanih zlih nasledkov. Preko železni škega tira položili so neznani zločinci nad 2 metra dolg in 25 cm v presežku debel hlod ter ga še pritrdili z lesenimi kolci, da bi spravili b tiru brzo-vlak. Le pa/nos t i strojevodje je zahvaliti, da se ni prigodila nesreča, kajti zapazil je nevarnost in stroj v toliko zavrl, da ui z vso silo zadel ob hlod. K Bieči je moral hlod biti tudi trohljen, kajti težki stroj ga je zdrobil iu se peljal preko njega, ne da bi skočil iz tiru. Potovalci zvedeli so še le v Za-kanyu v kako veliki nevarnosti so se nahajali, in kuko srečno so ji odšli. Zločincev dozdaj še neso zasledili. — (Pevsko društvo „H a j d r i h" na Prošeku) vabi na veselico s plesom, katero napravi v dvorani gostilne .,Lukša" dne 8. februvarja 1891. Vspored: 1. A. Nedved: ,,Ljubezen in pomlad", moški zbor. 2. T. Turkuš: ,,Najlepši zaklad", deklamacija. 3. F. S. Vilhar: ,,Slovo", moški zbor in samospev baritona s spremljevanjem glasovira. 4. F. S. Vilhar: ,Na goro"j pesem za dva Ženska glasova b spremljevanjem glasovira. 5. A. Hajdrih: ,,Petelinčkova ženitev", šaljiv moški zbor. 6. M. Vilhar: „Poštena deklica", izvirna ša|oigra v jednem dejanji. — Odmor. — 7. Ples. Mej točkami „be-sede" in pri plesu svira orkester c. in kr. pešpolka (Sodni okraj Brdo.) Imela jo ljudij torej Občina leta 1880 lota 1890 Dob...... . 602 652 + 50 608 663 55 1383 1401 + 18 804 803 — 1 632 647 15 556 569 + 13 972 1019 + 47 312 325 4- 13 539 544 + 5 936 1011 + 75 Spodnje Kozese. . . 370 361 — 9 345 389 + 44 Dol....... 700 709 9 2034 2078 + 44 Št. Ožbold..... 2759 2735 — 24 Peč........ 870 912 + 42 479 645 + 66 685 645 — 40 Rafolče...... 331 342 + 11 403 365 — 38 8t 87. Začetek ob 5. zvečer. Ustopnioa: k besedi 20 kr za osebo, k plesu 1 gld. za gospode, sedež 10 kr. za osebo. — (,,Pevsko društvo v Št u rij i) priredi koncertno veselico svojim namenom v prid v nedeljo dne 8. februvarja 1891 v prostorih društva „Edinost" v Ajdovščini, blage volje naklonjenih. Vspored: 1. Fr. Ser. Vilhar: „Davorija Bolgarska", vel. moški zbor. 2. Iv. pl. Zaje: „DjaČka pjesma", moški zbor. 3. Hugolin Sattner: „Po zimi iz šole", mešan zbor. 4 W. H Uman : „Materi dragi!" bariton- solo h spremljevanjem na glasoviru. 5. Ferd. Gumcert: „Domu!" sopran-solo s spremljevanjem na glasoviru 6. Ant Hajdrih: ,,Petelinčkova že-nitev", šaljiv zbor. 7. Becker: „Potnica", mešan zbor. 8. Hennig: „Žabja kanlata", šaljiv zbor. 9. Alešovee: „Strah v kuhinji.*1 Burka s petjem v jednem dejanji. V vedrilo potem prosta zabava. Za« četek ob Vi 8. uri zvečer. Ustopnina 30 kr., sedež 20 kr. K blagovoljni vdeležbi vabi najuljudneje odbor. Telegrami „Slovenskomu Narodu": Peterburg1 5. februvarja. Govori se, da pride tekom tega leta mladi srbski kralj v Rusijo obiskat carja. Dunaj 6. februvarja. „N. Fr. Presse" izjavlja, da levičarji ne bodo stavili osebnih, ampak stvarne zahteve za svoj izstop iz opozicije. Niti spomini na preteklost, niti opravičena slavohlepnost nekaterih levičarjev ne bodo ovirali, da se sestavi večina, ki bode avstrijski mislila, čutila in delovala. Levica dopuščala bode vladi inicijativo in vodstvo politike, a v podpiranji vlade ne pojde dalje, nego se to strinja z načeli svobode, državne jednote, ustavnosti in opravičenega stališča Nemcev. Predno se sestavi stalna večina, treba spi »razumljenja z vlado o smotrih državne politike, Rim 6. februvarja. V zborniških krogih se zagotavlja, da je Rudini dobil naročilo, sestaviti kabinet. Razne vesti, * (Kongres geografov.) To leto bode na Dunaji deveti kongres nemških geografov. Glavni predmet, o katerem se bode razpravljalo na tem kongresu je balkanski poluotok in sredozemsko morje. Ob priliki tega kongresa nameravana je tudi geogratičnu razstava v večjem obsegu. * (Stoletnica mesta Odese) bode se slavila čez tri leta. Pri tej priliki bode v Odesi umetniško obrtna razstava vse Rusije. Ustrojena bode kakor znana Moskovska razstava. Stroški so pro-računjeni na 1,200.000 rublje v. * (Požar v tovarni.) Zadnji dan preteklega meseca pogorela je do tal velik« Michelova tovarna za pohištvo v Budim ešti. Vsa notranja oprava kakor tudi bogata zaloga in stroji zgoreli so popolnoma. Od dvonastropuega poslopja ostalo je samo golo zidovje. Škoda znaša nad 80.000 gld. * (Telefon v cerkvi.) Skoraj bode se telefon uvedel v cerkve, ter uporabljal za cerkvene namene. Tako je nek pastor cerkve sv. odrešenika v Birmmghamu uvedel telefon v imenovano cerkev, da bi tudi bolniki mogli poslušati njegove propovedi. * (Grozen prizor.) Potovalci, ki so se vozili v ponedeljek z brzovlakom iz Belegagrada v Niš, bili so kaka dva kilometra od poetaje Ripanje priče grozne dogodbe. Neko kmetico z malim otrokom v naročji uapadel je volk. V smrtnem strahu spusti otroka iu beži proti vasi, volk pa za njo ter jo zgrabi za tilnik. Strojevodja ustavi vlak, da bi potovalci rešili kmetico, a bilo je prepozno, volk jo je bil že razmesaril, ko so prihiteli ljudje. Otroka pa so rešili. * (O bglav ljenje morilca Evrauda) vršilo se je v torek zjutraj v Parizu. Od trenutka, ko se je morilcu naznanilo, naj se pripravi na zadnji pot pa do izvršenja smrtne kazni preteklo je samo 22 minut. Eyraud bil je grozno bied in je ves čas v najhujih izrazih govoril o ministru CoiiBtansu, o katerem je mislil, da je kriv, da se ni uslišala prošnja za pomiloščenje. * (Propadanje otoka.) Otok Sable Island v atitlantiškem oceanu na kanadskem obrežji zginja vedno bolj. Še nedavno imel je dolžino 94 kilometrov, zdaj pa jih ima samo še 46. Po vsej priliki bode ta otok za nekoliko let popolnoma izginil s površja zemlje. "(Najširšadeskasveta) bode razstavljena na svetovui razstavi v Chicagu. Rezana je na Elk-Riverski žagi, in ima širjavo 12 čevljev, tako da bi zadoščala sama za tla precej veliki sobi. * (Velik požar.) Nedavno zgorel je velik del mesta Grenada v državi Missisipi v Ameriki. Mej drugim pogorelo je šest cerkev, dve banki in uredništva treh časopisov. * (Drzna tatvina.) V veliki cerkvi v Ca-taniji ulomili so v sredo ponoči tatovi rakev sv. Agate ter odnesli vse dragocenosti, ki imajo veliko vrednost. Narod je zelo razburjen, ker je ima sv. Agato za zaščitnico mesta. Policija pozaprla je več osel). jjnuuui mr *to|i za vrne leto gl«I. ; ia pol leta* gl«l. 2.30; is eel rt leta glH. 1.15. Loterij ne srečke 4. februvarja. V Brnu: 71, 16, 8, 38, 20. Tujci: 5. februvarja. Pri Malici: Koppstein is Budimpešte. — Schtlt« Handl, Lemberger, Sohiinun, Trebitach, Dnldner z Dunaja. Scbafranek i« Kmova. — Vite* Ptak ii Trsta. — Megai iz Stor. — Kadmanhuber iz Beljaka. J— Vogel iz Gradca. Kalin iz Maribora. Pri Mami: Bingel, Epstein, Kulka, Kral, Liharzik, Zuokerbacker, Hospodar z Dunaja. — Grttnwald, Kondrat iz Zagreba. — Hempf iz Kamenice. — Vitez pl. Pichioni iz Datschitscha. — Gessaer iz Stutgarta. — llarr iz Berlina. — Eppstein i a Trsta. — Pl. Hardegger .z Zagrada. Pri avetrljaltein cesarji: Koblar iz Železnikov, Pri bniamkcui dvoru: Danko iz Maribora. — Zumer it. Zagorjan. Pri Juanein kolodvora: Kolber.beyer iz Biale. Meteorologično poročilo. Piccoli-jeva esenca za želodec je želodec krepčnjoee, razmeri* ujoče, zlato žilo (hemoroide) in gliste odpravljajoče zdravilno sredstvo. Steklenica 10 kr. 2 (80-1) Vsak slovenski gospodar, "i«.-*: i gospodarski list „Kmetovalao" s prilogo „Vrtnar", pošlje naj svoj naslov o. kr. kmetijski dražbi kranjski v Ljubljani, katera mu dopošlje prvo številko brezplačno in iz katere more sprevideti, da je list neobhodno potreben za vsakega naprednega slovenskega gospodarja. (60—6) Vsprejme se vesten in marljiv korektor zmožen pravilnega slovenskega jezika. Ponudbe, opremljane z dokazi zmožnosti, naj se blagovolijo pošiljati do ISO. februvarja t. I. upravništvu „Slovenskega Naroda". IMMnHaVaVHaMaV V svojo prodajalnioo % meianlm blagom vsprejinem učenca kateri je sposoben za trgovino. Isti mora biti poštenih starišev, kateri je najinetij prvo šolo dovršil. — Ponudbe naj Be blagovolijo poslati na upravništvu .Slovenskega Naroda*. (b5—1> Čas opazovanja Stanje barometra v mm. 7. zjutraj. 2. popol. 9. zvečer 7410 mm. 744/1 mm. 742'8 mm. Temperatura —9-4° C -l-ro«c —4-8« C Vetrovi Neho Mo- ; krina v nun. i brez v. si. svz. si. svz. megla jasno jasno 000 mm. Srednja temperatura —4*4°, za 1'8* pod normalom. ID-ctnaosfea. borza dne* 6. februvarja t. 1. (Izvirno tele grafično poročilo.) Srebrna renta ..... Zlata renta ...... fj°/o marona renta .... Akcijo narodne hm.ke Kreditne akcije..... London........ Srebro ........ Napol......... U. kr. cekini...... Neinake marke..... 4% državne sreAke it. I. 1854 Državne srečke iz I. 1HKI Ogerska zlata renta 1"',, . Ogerska papirna renta 5°/0 . Dunava reg. srećku 5°'u Rudolfove srećke . . Akcije anglo-avstr. banke včeraj — • IH!! "H ghi. 91<)5 — gld 91 90 . 9160 ii 91 85 , 10* — ' " n 108 95 „ 102 25 102 45 ■ 10 '2 — n 987 — „ 30« 50 "™" n 30675 „ 11410 ~~~ i H410 904 n 9 04'/. , .V41 * '41'/, . 56 07«/, a 1160 g Id. 131 gld. 85 ki. 100. 181 rt n 104 ..... 100 . *>» , . 100 «1,1. 121 rt r zast. listi . . 118 ii ~™ n . 100 gld. 181 , 75 , • io „ 20 ■ 50 . 1*0 . 165 4 25 „ 218 n ■ Dobro in terjuo kosilo °tsr večerjo dobA polteni gospodje pri samostalni gospej po nizki o eni. Već Be izvA v upravništvu tega lista ali na Svetega Petra cesti št. 4, I. nadstropje. (82—2) Učenec morim, priden in pošten, va prejme ao takoj v speče« rijuko prodajalnleo. — Natančneje, pove upravništvo „Slovenskoga Naroda". (87—1) Išče se gozdar. Neoženjen in krepak gozdar, ki dobro zna pečati se z gozdno kulturo, se vsprejme — Znanje nemškega in slovenskega jezika se zahteva. Ponudbe v uemftkem jeziku naj se pošljejo pod naslovom: Guttvervvaltung Weixel8tein (Unter krain), Station Steinbruck, Sudbahu. (52—8) V najem se daje ključavničarska delavnica na pripravnem mestu, blizu farne cerkve, z vso potrebno pripravo, za dlje časa. Lahko jo uporablja tudi kovač. — Bolj natanrneji pogoji se poizvedo pri laBtniku gosp. Ivanu Hafner-JI v Hribu pri Vrhniki. (86—i) Lekarna „Pri zlatem državnem jabolku". I.4 Singerstrasse št. 15, na Dunaji. rTri ricHIiltfi Lr ril trli l/'i* poprej univerzalne krogli Ice imenovane, znano, IVI I IJMIIIU RlU^I|ILt% |ahko čistilno domače sredstvo. Teh krogljic velja: I ikatljica s 15 krogljicami 21 kr., I zavoj 8 6 škatljicami I gld. 5 kr., pri nefrankovani pošiljatvi proti povzetju I gld. 10 kr. Če se poprej poSlje denar, velja b po&tnino prosto posiljatvijo vred: 1 zavoj krogljic 1 gld. 25 kr., 2 zavoja 2 gld. 30 kr., 3 zavoji 3 gld. 35 kr., 4 zavoji 4 gld. 40 kr., 5 zavojev 5 gld. 20 kr., 10 zavojev 9 gld. 20 kr. (Manj, nego 1 zavoj se poslati no more) Prosi se, da se izrecno „J. Pserhofer-ja kri čistilne krogljice" zahtevajo in Be pazi na to, da ima napis na pokrovu slednje SkatljjCfl imenski počrk J. Pser-hofer-ja, kajcerseo ji* na navodilu, kako se rahiio, in hkut v rudeči pisavi. Ozeblinski balzam tSTT^T^J. kovano posiljatvijo 65 kr. TrpOtČSV SOk, 1 »teklenica 6° kr. Ameriška maža za protin, gld. i.«o. Prašek proti potenju nog, i^sokr* b frankovano posiljatvijo 75 kr. Haljam 9a omein 1 Btt,kle»ic» 4° kr-. 8 fran- OAiZ^m Sa ^USOf kqvan,0 posiljatvijo 65 kr. Življenska esenca (Praške kapljice) 1 steklenica 22 kr. Angleški balzam, 1 itett^o« m kr Fijakarski prsni prašek, k Ur"! frankovano posiljatvijo bo kr. Tannochinin-pomada ^■•-'■..r-.i-. 1 Ak ntlj hm — 8 ajboljše sredstvo za rast las, 1 škatljica 2 gld. Univerzalni obliž J^«?*^*^ posiljatvijo 75 kr. Univerzalna čistilna sol r.;^™: inače sredstvo proti slabemu probavljenju, 1 za-motek 1 gld. Kazen tu imenovanih preparatov bo v zalogi vse tu- iu inozemske farmscevtiAue specijalitete, objavljene v avstrijskih časopisih, in se vsi predmeti, ki neso baš v zalogi, na zahtovanje točno in po ceni preskrbA. — l*oall|atve po pofttl se najhitreje izvršujejo proti predpošiljatvi denarja, večje pošiljatve tudi proti povzetju znesku. Če se denar naprej posije (najbolje po poštni nakaznici), je poštnina mnogo nižja, nego pri posiljatvah s povzetjem. (861—U) Izdajatelj in odgovorni urednik: Josip Nolli Lastnina in tisk „Narodne Tiskarne