O zemljepisnem pouku. XII. PridTižni zemljeTidi (Relief-Karten). Velevažni so kipotvorni ali plastični zernljevidi za početni pouk v zemljepisji, ali le izjeinonia nahajamo take zemljevide v ljudskih šolah. Ne niislim pa s tem dragocenih pridvižnih zeiuljevidov, katerih si ne more omisliti vsaka šola radi velikih troškov. Tudi so navadno zeniljevidi v premajhnem merilu izdelani za početni pouk in vsled tega za novince v tera predmetu preinalo jasni. V velikem merilu izdelani pridvižni zemljevidi nam kažejo goni in dolin naravno sliko in so boljši od vseh drugih zemljevidov, ker se dajo na tch plastično upodobiti jako majhne oblike in viiine, kar se ne da doseči s samim črtkanjein. Prav lepo izdelan in izvrstno učilo za zeiuljepisni pouk je Tirolske in Predarlske veliki pridvižni zemljevid, katerega je upodobil prof. Schuler v Inomostu na vrtu tamošnjega c. kr. učiteljišča. Veliki relief je izdelan z izredno skrbnostjo v uierilu 1 m = 7*5 km in s posebnim oziroin na inienovanih dežel geologičai sestav. Marljivi Lerget- 23* porer, fotograf na Bledu, izdelal je prav dobro pridvižni zemljevid .Grintavcev" ali ,,kamniško-solčavskih planin", kakor tiuli pridvižni zemljevid Triglavskega pogorja, ki bi se vsekako dala uspešno uporabiti pri zemljepisnem pouku Žal. ila ninianio večjega pridvižnega zeniljevida Kranjske krunovine, ki bi se dal uvesti v šole za razinerno nizko ceno. Kolikor meni znano imamo za Kranjsko poleg prej omenjenega saino nastopni relief: Pauliny: Relief-Karte der Umgebung von Adelsberg (merilo 1 : 72.000:. Ta relief bi se dal uporabiti v šolah postojinskega okraja. Le redkokedaj iniaiuo za šolski kraj prinieren zemljevid, kajti posameznih listov specijalnega zemljevida Avstro-Ogrske v raerilu 1 : 75.000ne moremo uporabiti na tej stopinji, ker »ain za početni pouk preveč podajejo in vsled tega niso pregledni. Od ,,c. kr. vojno-zemljepisnega zavoda" na Dunaji izdani vsekakoizvrstni ,,okrajni zemljevidi" tudi ne ustrezajo zemljepisiiemu pouku na tej stopinji. Te vrste zemljevidi so pretežavni za -pof-etni pouk, ker imajo preveč podrobnostij in ker so zemlje razne oblike naznačene s črtkanjem, kar še ni umljivo 8 do 10 letnim otrokoui. Tudi nisn reke in ceste dovolj jasno narisane. da bi jih tudi razločno videli učenci v zadnjih klopeh. ,,Okrajni zeniljevidi" so pa velike važnosti za zeniljepisni pouk v višjih razredih, ker podajo ufcencu precej popolno sliko domačega kraja. Velevažni so tudi ,,okrajni zeniljevidi" za učitelja, ker nm jako olajšujejo spoznanje doiuačega kraja in so mu izvrsten pripomoček, ako ima narisati za posebne potrebe svoje šole žolskega okoliša ali pa šolskega okraja zeniljevid. Tudi .hipsometrični zemljevidi" ne ugajajo početnerau zemljepisnenm pouku, ker so za novince v zemljepisji preveč zahomotani in se dajo tedaj uspešno uporabiti samo pri učencih, ki so že bolj napredovali v zeinljepisji. Že prej smo omenili, da si mora otrok pridobiti prve zemljepisne pojmove iz svojega opazovanja v prirodi in povdarjali smo posebno, kake važnosti so v tem oziru skupni izleti pod nadzorstvom učiteljevini. Učitelj pa se bode kmalu prepričal. da je učencein težavno s hriba ali stolpa prav ceniti višino ali oddaljenost tudi bolj znanih tofik šolskega okoliša. Navadno cenijo otroci prenizko, in ves okoliš vidi se jim v zmanjšanem merilu in ravno zategadelj pospešuje razgled s kake višinev otrocih razumevanje odnosne velikosti raznih predmetov. Dobro učilo bi teclaj bilo pri početnem zemljepisnem pouku z ,,odzgornje (ptičje) perspektive" narisan zemljevid, kateri bi uspešno podpiral prve poskuse v zemljevida razumevanje. Do sedaj naštetih priporaočkov pa primanjkuje veliki večini naših Ijudskih šol in tudi ne bi povsem ustrezali učnim svrham v nizjih razredih. Ker tedaj primanjkuje v tem oziru primernega učila za nazorni pouk v ZRinljepisji, pomaga naj si učitelj sam, da se ogne tem nedostatkem. To se da doseri s plastičnim kalupom ali modelom. Tudi zabojček brez pokrova in vrečica, napolujena s peskom, kar povsodi lahko dobimo, da se časih uspešno vporabiti pri zemljepisnein pouku. S tem se da lahko ponavljati marsikaj. kar je učitelj sam z otroki opazoval v prirodi. S peskom in zabojčkom pa tudi lahko pnkažemo marsikatero zemeljsko obliko, katere ne najdemo v šolskem okoliši in katere tedaj otroci ne morejo poznati iz lastnega opazovanja. Topografični ali krajepisni kaliip šolskega okoliša se bode dal izvrstno uporabiti pri početnem pouku v zemljepisji. Učitelj naj tedaj uapravi šolskega okoliša kaliip od niokrega peska ali od ilovice. Ako hočemo izdelati kaliip od ilovice, narisati treba prej dotičnega kraja načrt na desko, katera bode novemu kalupu podlaga. Zatem zabijemo v načrta važnejih točkah igle ali tanke žreblje, katerih dolgost naj se ravna po dotične točke zemljepisni višini. Končno obložimo desko z vlažno ilovico, katera ima segati do osti posameznih igel ali žrebljev. Da bode ves kaliip bolj jasen in pregleden, treba bode posameznih točk višine višje napraviti nego vodoravni razteg. Saino tako se da doseči, da se posarnezne višine bolj odlikujejo uad bolj nizkimi kraji. Seveda se tudi ne snie preveč pretiravati, da ne dobijo učenci napčne nazore o kraja raznib razmerab. Tudi reke, jezera, ribnjaki. mesta glavne ceste in pota i. t. d. naznačijo se na kaliipu; iraena se pa ne upišejo. Pri pouku naj primerja učitelj okoliša kaliip z načrtom, in učenci bodo kmnlo spoznali razliko nied obema. Na kaliipu so izdelana vzvišena tla in gore v naravni obliki, česar ne najdemo v okoliša načrtu. Učenec tedaj že sprevidi, da je treba na načrtih in zemljevidih gorovje drugače risati, da nas vsaj spominja prirode. Učenec mora spoznati tudi kalupa merilo, kar se doseže s tem, da meri n. pr. na kalupu ljubl.janskega okoliša nekatere glede oddaljenosti od Ljubljane znaue kraje. Sv. Vid n. pr. oddaljen je od F-jubljane na kaliipu 4 cm = 1 km ali pa 1 cm — J/4 km = 250 m = 25000 cm. Približno tisto oddaljenost od Ljubljane iinajo Ježica, Devica Marija v Polji i. dr. Primerjajo naj se pa tudi glede oddaljeuosti različni kraji. Raz- vidno je tedaj, da ,je ljubljanskega okoliša kaliip izdelan v merilu 1 : 25.000. Ne more se zabtevati, da bi ljudskih Jol učt-nci izdelovali pridvižne zemljevide. To se da pa doseči tudi v nižjih razredih srednjih ia strokovnih šol. Izdelati se da relief tudi s pripomočjo hipsometričnega zemljevida dotične dežele na ta način, da izrežemo od popirnega testa posamezne višinske stopnje, katerih posamezne vrste prilepimo z drevesnim klejem jedno nad drugo. Popirja debelost, s katero naznačimo višino, ravnati se mora po bipsoinetričnega zemljevida merilu. Čim manjše dele dežela na ta način upodobinio, tem nazornejša in jasnejša bode slika. Tudi'na ta način upodobljenja ne zahteva velike tehnične spretnosti. — Učenec naj se tako dolgo uči na kaliipu, da se privadi spoznavati istinito plastičneobliketudi na načrtih in zemljevidih. Prof. Fr. Orožen — Ljubljana.