Poštnina piacana v gotovini. 33.	V Ljubljani, dne 15. avgusta 1923.	Leto XXXVI.
Glasilo Jugoslovanske ICmefske Zveze
z mesečno prilogo	uprava".
Izhajs vsako sredo ob S. uri zjutraj. — Cena mu je 12 Din. za pol leta. Za inozemstvo 26 Din. za pol leta. Poiametne Številke se prodajajo po 1 Din.
Spisi in dopisi se poiiljajo: Uredništvu »Domoljuba", Ljubljana, Kopitarjeva ulica - Naročnina, reklamacije in inserati pa: UpravniStvu .Domoljuba". Ljubljana. Kopitarjeva ulica.
Spored ¥• katoliškega shoda v Ljubljani
25. do 28. avgusta 1923.
SOBOTA, 25. AVGUSTA:
Ob 7. uri v stolnici sveta maša in skupno sv. obhajilo dijaštva.
Ob 9. uri zborovanje akademikov v Akademskem domu.
Ob 9. uri zborovanje srednješolk v čitalnici Jugoslovanske tiskarne.
Ob 9. uri zborovanje srednješolcev v dvorani Ljudskega doma.
Ob 9. uri v frančiškanski cetfkvi sv. maša Slomškove zveze.
Ob 10. uri zborovanje Slomškove zveze v dvorani Mestnega doma.
Ob 14.30 uri manifestacijsko zborovanje dijaštva v dvorani Mestnega doma.
Ob 15;30 uri zborovanje kršč. socialnega delavstva v Ljudskem domu.
Ob 15.80 uri "ženski kongres v dvorani
Uniona.	■
Ob 18.30 uri >Pridi sveti Duh« v stolnici.
Ob 20. uri pozdravni večer kat. shoda v dvorani Uniona. (Priredi dijaštvo, poje »Ljubljana :, svira vojaška godba.)
NEDELJA, 2(». AVGUSTA.
Ob 6. uri zbiranje udeležencev katoliškega shoda.
Ob 7. uri odhod k sveti maši v slovesnem sprevodu.
Ob 9.30 uri svota masa ua Kongresnem trgu (celebrant apost. nuncij Pellegrinetti). Pri sveti maši poje Pevska zveza sledeče pesmi: 1. Premrl: 8 masna, 2. Sattner: Z visokega prestola, 3. Hribar: Jezusa ljubim, 4. Jurkovič: Sv. Ciril in Metod. Po sv. maši skupna posvetitev presv. Srcu Jezusovemu, pesem Posvetitev domovine (»Poj-te hribi in doline«) in pesem »Povsod Boga?, blagoslov z Najsvetejšim.
Po službi božji manifcstacijsko zborovanje 1	istoiam:
Nagovor predsednika pripravljalnega odbora.
IJdanostni izjavi papežu in vladarju (predsednik slavnostnih zborovanj).
Pesmi: Papeška himna, Pravde Bog, Lepa naša domovina.
Slavnostni govor: Sreča in ponos katoliškega kristjana (dr. J. Brejc);
Slavnostni govor: Versko-nravna obnova — cilj V. kat. 9koda (dr. J. Leskovar).
Razhod po pesmi »Povsod Boga«.
Ob 14.30 uri pobožnost Marijinih družb v stolnici (dr. T. Klinar),
Ob 14.30 misijonska pobožnost v cerkvi Srca Jezusovega (Pav. Živortnik).
Ob 14.30 uri pobožnost III. reda v frančiškanski cerkvi (dr. P. Gvido Rant).
Ob 14.30 uri slavnost evh. Srca Jezusovega v cerkvi sv. Jožefa (P. Žužek).
Ob 14.30 uri pobožnost Apostolstva sv. Cirila in Metoda v cerkvi sv. Jakoba (dr. A. Merhar).
Ob 14.30 uri dijaške večernice v cerkvi pri uršulinkah (Pr. Finžgar).
Ob 14.30 uri pobožnost vojakov iz svetovne vojne v cerkvi sv. Petra (bivši kurat Bonač).
Ob 14.30 uri pobožnost salezijanskih sotrudnikov na Rakovniku (D. J. Valjavec).
Ob 16. uri orlovska prireditev v Stadionu.
Ob 19. uri zborovanje rokodelcev v Rokodelskem domu.
Ob 20. uri oratorij Vnebovzetje Marijino v dvorani Uniona (poje »Ljubljana«, svira orkester Dravsko div.).
PONEDELJEK, 27. AVGUSTA:
Ob 7. uri v stolnici cerkveni govor: Katoliška reforma src (dr. M. Opeka).
Ob 7.30 v stolnici pontifikalna sveta maša (nadškof dr. A. bauer).
Ob 8.30 uri zborovanje šolskega odseka v dvorani Uniona:
1.	Splošne zahteve glede šol (dr. L Samsa).
2.	O osnovnih šolah (Fort. Luzar).
3.	O meščanskih šolah (Rud. Pečjak).
4.	O srednjih šolah (Josip Osana).
5.	O skrbi za šolsko mladino izven šole (I. Dolenec).
6.	O ustanovitvi društva »Krščanska šola« (Ign. Nfidrah).
Ob 8.30 uri zborovanje odseka za Narodno prošveto v Ljudskem domu:
1.	Naše dosedanje proaVetlio delo tor cilji in metode za bodočnost (dr. K, Capuder)..
2.	Mladinske organizacije (Fr. Zabret).
3.	O ljudskih odrih (N. Velikonja).
4.	Državljanska vzgoja v. naših organizacijah (Ev. Jarc).
5.	Osrednji prosvetni dom (dr. J. Puntar).
Ob 8.30 uri zborovanje odseka za leposlovje, znanost in umetnost v dvorani Akademskega doma:
1.	O umetnosti (dr. Fr.'Štele).
2.	O domači zgodovini in vodstvu arhivov (msgr. V. Steska).
3.	O znanstvu (dr. Fr. Lukman).
4.	O časnikarstvu in kolportaži (Fr. Smodej).
5.	O leposlovju (dr. J. Lovrenčič).
6.	O glasbi (dr. Fr. Kimovec).
Ob 9. uri Obrtniško zborovanje v Rokodelskem domu.
Ob 14. uri Misijonsko zborovanje v Deželnem muzeju.
Ob 14. uri zborovanje voditeljev III. reda v dvorani pri frančiškanih.
Ob 14. uri sestanek delegatov Slov. kršč. socialne zveze v Akademskem domu.
Ob 14. uri občni zbor Pevske zveze v Ljudskem domu.
Ob 15. uri zborovanje voditeljev in od-bornikov III. reda v dvorani pri frančiškanih.
Ob 15. uri zborovanje katehetov v posvetovalnici Jugoslovanske tiskarne.
Ob 15. uri zborovanje Marijinih družb v Rokodelskem domu.
Ob 15. uri občni zbor Vzajemnosti v semeniški dvorani.
()|, Ig. nri slavnostno zborovanje v dvorani Uniona:
1.	Velifastvo katoliške cerkve (dr. A. Medved).
2.	Šolsko vprašanje (I. Mazovec).
3.	Mladinske organizacije (dr. Josip
Basaj).	, . ,,
4.	Narodna in državljanska vzgoja (dr.
A. Veble).
Nagovor lav. knezoškofa dr. Andr. Kar-
Jina.
Ob 20. uri Predavanje francoskih akademikov (v franc. jeziku) v Akademskem domu.
TOREK, 28. AVGUSTA:
Ob 7. uri v stolnici cerkveni govor: Božje Srce Jezusovo (dr. I. Tomažič).
Ob 7.80 uri pontifikalna sv. maša v stolnici (nadškof dr. I. Šaric).
Ob 8.30 uri »borov; nje odjka za versko življenje in nravni prerod v dvorani Uniona:
1.	Naloge versko-nravne obnove (dr. J. Srebrnič).
2.	Skrb za inteligenco (dr. P. G. Rant).
3.	Katolička diaspora u Jugoslaviji (msgr. V. Wagner).
4.	Apostolstvo sv. Cirila in Metoda (dr. A. Snoj).
5.	Dobrodelnost s posebnim ozirom na mladinske domove (Fr. Lavtižar).
6.	Duhovne vaje (p. Tome).
Ob 8.30 nri Zborovanje odseka za eerkveno-politična, politična in narodna vprašanja v dvorani Akademskega doma:
1.	Politično udejstvovanje katoličanov (dr. J. Jeraj).
2.	Cerkev in država (dr. G. Rožman). 8. Naše razmerje do pravoslavja (dr.
Fr. Grivec).
4.	Mednarodna politika (Viktor Korošec).
5.	Mednarodni stiki med katoličani (dr. L. Ehrlich).
Ob 8.30 nri zborovanje socialncga odseka v dvorani Ljudskega doma.
1.	O družini in o ženskem vprašanju (dr. A. Brecelj).
2.	O socialnih strujah (dr. p. Tominec).
3.	Kapitalizem in krščanstvo (dr. J. Ujžič).
4.	Delo in kapital (dr. A. Ušeničnik).
5.	Socialni sloji in krščanska načela (dr. J. Mohorič).
6.	Zadružništvo in gospodarstvo (dr. J. Basaj).
Ob 14. uri Zborovanje Apostolstva sv. Cirila in Metoda v semeniški dvorani.
Ob 14. uri Občni zbor Leonove družbe v Akademskem domu.
Ob 14. uri Občni zbor Svete vojske v dvorani pri jezuitih.
Ob 14. uri zborovanje Vineencijeve družbe vseh konferenc v dvorani Rokodelskega doma.
Ob 14. uri zborovanje salezijan.®kega sotrudništva na Rakovniku. V
Ob 16. uri slavnostno zborovanje v dvorani Uniona:
1.	Sodobni sociuini razvoj in krščanstvo (dr. A. Ušeničnik).
2.	obnova družinskega življenja (dr. A. B :cclj).	•
3.	Delo za tre znosi (dr. Fr. Kovaču).
4.	Verska misel v javnosti (dr. M. Lav-
renčič).	v, . ,
Nagovor ljubljanskega knezoškofa dr.
A. B. Jegliča.
Ob 19.30 uri v stolnici zahvalni blagoslov.
Ob 20. uri zaključni večer v dvorani Uniona (priredi akademično starešinstvo, svira vojaška godba).
SREDA, 29. AVGUSTA:
Ob 7. uri v stolnici slovesni rekviem za umrle udeležence prvih štirih katoliških shodov.
DRUGE PRIREDITVE ZA ČASA KATOLIŠKEGA SHODA:
Sobota, 25. avgusta: Ob, 20. uri vprizoritev »Kristusovega trpljenja« v Ljudskem domu.
Ob 20. uri telovadna akademija Orlov v dramskem gledališču.
Ob 20. uri v opernem gledališču: Foer-sterjev »Gorenjski slavček«.
Nedelja, 26. avgusta:
Ob 20. uri uprizoritev '»Kristusovega trpljenja« v Ljudskem domu.
Ob 20. uri v opernem gledališču: Sme-tanova »Prodana nevesta«.
Ob 20. uri V dramskem gledališču; »Za pravdo in srce«.
Ponedeljek, 27. avgusta:
Ob 20. uri uprizoritev »Kristusovega trpljenja« v Ljudskem domu.
Ob 20. uri v opernem gledališču: Fo«. sterjev »Gorenjski slavček«.
Ob 20. uri v dramskem gledališču« Shakespearejev »Hamlet«.
Opomba za nedeljo, dne 26. avgusta:
V vseh cerkvah v Ljubljani se bodo v nedeljo, 26. avgusta, ob običajnih urah slu-žile svete maše, vrhu tega od šestih do devetih vsake pol ure. Ob poldesetih je slovesna sveta maša na Kongresnem trgu; v slučaju skrajno slabega vremena ta izostane, in bodo mesto nje v vseh cerkvah ob poldesetih tihe svete maše. V tem slučaju se mesto manifestacijskega zborovanja na Kongresnem trgu vrši dvojno zborovanje ob enajstih v dvoranah Uniona in Mestnega doma. Na enem govorita dr. Brejc in dr. Leskovar, na drugem dr. Medved in dr, Lavrenčič.
Vozni red posebnih vlakov.
Vsak potnik si kupi doma celo karto v T.jubljano, (da tam žigosati svojo izkaznico) in se ž njo vrne domov.
Posebni vlak št. 1. sprejema potnike od Ljutomera do Radgone; odpelje iz Ljutomera 23. avgusta ob 19. uri (za druge postaje si Inhko sami izračunite na podlagi navadnega voznega reda), pride skozi Ljubijano 24. avgusta ob 4.30 uri zjutraj m doseže Otocfe (pri Brezjah) ob 6.10 uri zjutraj, odpelje iz O toč ob 13.30 uri in pride v Ljubljano ob 15.34 uri. Odhod na dom iz Ljubljane 27. avgusta ob 8.30 uri zjutraj.
Št. 2.: št. Ilj—Maribor (sprejema potnike od izhodne postaje ftt. Ilj do Maribora in vozi nato poln gladko <lalje); odpelje iz Št. Ilja 23. avgusta ob 18.30 uri, skozi Ljubljano 0.30 uri, v Otočah jc ob 3.14 uri zjutraj, nazaj proti Ljubljani vezi od 9.33 do 12.26 ure. Iz Ljubljane domov 27. avgusta oh 9. uri dopoldne.
Št. 3.: Prevalje—Limbuš odpelje iz Prevalj 23. avgusta ob 20.40 uri, skozi Ljubljano 24. avgusta ob 3.40, v OtoČe pride ob 6.10, iz Otoč 13.30. Iz Ljubljane domov dne 27. avgusta ob 9.30 uri dopoldne.
Št. 4.: Hoče—Pol jeane (Žreee): odhod 23. avgusta ob 21.38 uri, skozi Ljubljano 1.30, v Otočah 3.44, odhod 33.30. Iz Ljubljane domov 27. avgusta ob 10. uri.
Št. 5.: Moškanjci—Pragersko: odhod 23. avgusta ob 20. uri, skozi Ljubljano 0.40, v Otočah 3.14, iz Otoč 9.33. Domov iz Ljubljane 27. avgusta ob 10.30 uri dop.
Št. 6.s Središče—Pragersko: odhod iz Središča 28. avgusta ob 21.10 uri, sko-
zi Ljubljano 24. avgusta ob 2.40, v Oto-1 čah 4.52, iz Otoč 12.30, v Ljubljani 15.15. Domov iz Ljubljane 27. avgusta ob 11. uri dopoldne.
Št. 7.: Ponikva—Št. Jarij: odhod 24. avguBta ob 23.40, skozi Ljubljano 240, v Otočah 5.80, dne 25. avgusta, iz Otoč 13.30. Iz Ljubljane domov 26. avgnsta v noči ob 23. uri.
Št. 8.s Store—Rimske Toplice: odhod 24. avgusta ob 23. uri, skozi Ljubljano 1.30, v Otočah 25. avgusta ob 4.52. iz Otoč ob 32.30. Domov iz Ljubljane 26. avgusta ob 22.30.	„ ,
Št. 9.: Videm—Zidaniinost: odhod 24. avgusta ob 20.30, skozi Ljubljano 0.30, v Otočah 25. avgusta ob 3.34, iz OtoČ 9.33, v Ljubljani 12.26. Domov iz Ljubljane 26. avgusta ob 22. uri.
Št. 10.: Dobova—Zidani most: odhod
24.	avgusta ob 23. uri, skozi Ljubljano 1.20, v Otočah 3.44 (dne 25. avgusta), m Otoč 11.30; domov iz Ljubljane 26. avgustu ob 23. uri.
Št. 11.: Zidani most—Sava: odhod
25.	avgusta ob 3. uri zjutraj, v Otočah ob 8. uri, iz Otoč 16.20, v Ljubljano 38.29; domov iz Ljubljane 26. avgnsta ob 20. uri.
Nadaljni vlaki te proge ne vozi,]« več na Brezje, ker odtod itak ni daleč tja gori in gredo lahko drugikrat.
Št. 12. Litija—Kresnice: odhod 2«. avgusta ob 4. uri, v Ljubljani ob 5. uri? iz Ljubljane domov ob 19.30 isti dan.
Št. 18.: Laze: odhod 26. avgusta ob 5.30, v Ljubljani ob 6. uri; iz Ljubljane domov z vlakom Št. 12 ob 19.30.
Št. 14.: Rakek—Logatec: odhod 20. avgusta ob 4.20, v Ljubljani ob 5.30 (iz-
B topijo ua Viču)', 'domov ob! 20.30 uri zvečer.	,
Št. 15.: Borovnica—Brezovica: odhod 5.30 uri 26. avgusta, nazaj zvečer ob
21.30.	^	!X
Št. 16.: Vrhnika—Drenov grič: odhod 216. avgusta ob 6.03; domov zvečer ob 22 30
Št. 17 a: Otiški vrh—Šoštanj: odhod 24 avgusta ob 19.05, se priklopi nato naslednji vlak
št. 17 b: Rečica—Celje: 24. avgusta
ob 22.33 in vozi dalje kot en vlak skozi Ljubljano ob 3.40, v Otočah 25. avgusta ob 6.10, iz Otoč 15.40. Iz Ljubljane domov kot en vlak 27. avgusta ob 0.30 (ponedeljek zjutraj pol 1. uri).
Št. 18. aalje so vlaki državne železnice na Kranjskem.
Št. 18.: Metlika—Črnomelj: odhod 25. avgusta iz Metlike ob 17.50, v Ljubljani ob 1. uri zjutraj. Na Brezje 26. av-
fusta zvečer ob 23.13. Iz Otoč domov ob .33 dno 27. avgusta, skozi Ljubljano ob 12.26 uri.
Št. 19.: Semič—Novo mesto: odhod
25.	avgusta ob 22.50, v Ljubljani 5.45 zj.
26.	avgusta. Na Brezje 27. avgusta ob 14.47, nazaj iz Otoč 15.40, skozi Ljubljano 17.30 (do 19.35).
Št. 20 a: Straža: odhod 25. avgustu ob 22. uri.
Št. 20 b: Št. Janž—Mirna: odhod 25. avgusta ob 21.50.
št. 20 c: Mirna peč—Radohova vas: odhod 25. avgusta ob 23.40, dalje se priključijo 20 a b in c v en vlak, ki doseže Ljubljano ob 3.34 uri zjutraj dne 26. avgusta. Na Brezje gre iz Ljubljane 27. avgusta ob 2.03 zj., nazaj domov iz Otoč 12.30, skozi Ljubljano ob 15.15.
Št. 21: Stična—Žalna: odhod 26. avgusta ob 4.15, v Ljubljano pride 6.05; na 'Brezje gre 27. avgusta zjutraj ob 2.13, iz Otoč' ob 13.30, v Ljubljano od 15.34 do 17.13.
Št. 22.: Kočevje—Ortnek: odhod 25. avgusta ob 21.28, v Ljubljano pride 2.30; na Brezje 27. avgusta zj. ol> 0.33, v Otočah 3.14, iz Otoč domov 11.30, v Ljubljani od 13 do 14.34 ure.
Št. 23.: Vel. Lašče—Grosuplje—Škofljica: odhod 26. avgustu iz Vel. Lašč ob 2.08, iz Grosuplja 3.30, v Ljubljani 4.20. Na Brezje 27. avgusta ob 5.35, vOtočah ob 8. uri. Iz Otoč domov 16.20, v Ljubljani od 18.29 do 20.10.
Drugi vlaki ne gredo na Brezje (Otoče).
Redni vlak, ki vozi iz Bohinja, vzame Bohinjce (odhod iz Boh. Bistrice ob 4.08 uri zj. 2G. avgusta), oni iz Planice pobira potnike do Jesenic (odhod Planica 4.24 zj. dne 26. avgusta), združeni v en redni vlak dospo v Ljubljano ob 7.17. Domov se odpeljejo zopet z ojačonim rednim vlakom zvečer 6.47 ali drugi dan.
Št. 24.: Jesenice—Sv. J oš t: odhod 26. avgusta ob 3.15, v Ljubljani 6.34. Domov 26. avgusta ob 21.19.
Št. 25 a: Kranj: odhod 26. avgusta ob 3.35 zj., vzame seboj
Št 25 b: Tržič—Naklo, ki odide iz Tržiča ob 2. uri z j. in doseže Ljubljano ob 4.45. Oba gresta nazaj ob 21.29-
Št. 26: Škofja Loka: odide 26. avgusta ob 1.30 zj., pride v Ljubljano ob 2.23. Iz Ljubljano domov ob 20.16 zvečer.
(Ojačeni redni vlak) Kamnik—Homec, odhod 26. avgusta ob 5.32, v Ljubljani 6.45. Iz Ljubljane domov ob 22.10.
Št 27.: Jarše—Trzin: odhod 26. avgusta ob 3.38 zj., v Ljubljani ob 4.38. Domov iz Ljubljane ob 22,47.
Napišite doma s črnilom na izkaznico Vaše ime, naslov in žcir"' ' o postajo!
Vzemite seboj več robcev, Ogrinjalo (za nočni hlad in odejo na ležišču), komod-no obuvalo, hrane (ki ne dela žeje!) za ves čas potovanja, hladilne pijače, sladkorčkov itd. v torbah in nahrbtnikih, ki jih komod-no lahko povsod imate pri sebi, nanje pri-šijte svoj naslov. Ne pozabite na laterne in sveče!
Železničarje ubogajte! Postrezite jim z jedjo, tobakom itd., ker so slabo plačani in za nas te dni veliko trpe, da se jim izkažemo hvaležne in ne bo zamud ali kake nesreče.
Na Brezje bo šla večina vlakov. Z veliko težavo smo to dosegli, vsled tehničnih težkoč železnice. Časa ima pa okoli šest ur vsak vlak, torej štiri ure na Brezjah, več ni bilo mogoče radi vlakov, enotirne železnice in prostora na Brezjah. V Otočah hitite na cesto in čez most, oni iz prvega voza naprej, za njimi po vrsti iz drugiL (2., 8., 4. itd.) voz. Mostnine boste plačali po 1 K od osebe tja in sem. Zberite med vo-njo in naj plača ede:. za vsak voz, da bo šlo hitro naprej. Na Brezjah bo sicer poskrbljeno za sv. maše in govore ter sv. spoved. Vendar vsi ne boste mogli k sv. spovedi tam. Pojdite čimveč prej doma! Gg. duhovniki enega vlaka naj se domenijo med seboj, kako bi se ustreglo njihovim faranom r1. obvestite nje ter samostan na : ozjah o tem. Gg. pridigarje si določite izmed svojih sami doma v dekan i ji. Čas na Brozjah berete v voznem redu, ki je upošteval kar največ potrebe romarjev.
Kako hoč€fo ščititi male kmetife?
V zakonu o proračunskih dvanajstinah je srbska radikalna večina kljub ugovorom s strani opozicije zlasti zastopnikov SLS sprejela znamenito določbo srbskega zakona o sodnem postopanju v civilnih pravdah z dne 20. decembra 1859.
Takoj v začetku moramo opozoriti na to, da tak zakon pri nas še ne velja, pač pa je ministrski svet pooblaščen, da ga s svojo odločbo razširi lahko na celo kraljevino torej tudi na Slovenijo. Dosedaj se tega pooblastila ministrski svet še ni poslužil.
Kaj ščiti ta zakon in pred kom? Zakon ščiti male kmetije z natančno navedenim premičnim in nepremičnim inventarjem pred izvršbo razsodbe v civilnih pravdah, kakor pravimo pred sodnijskim rubežnom. Zakon torej ne ščiti male kmetije pred davčno eksekucijo, kakor mnogi napačno mislijo. Ne ščiti tudi male kmetije pred izvršbo kazenskih razsodb, ako ima kdo plačevati odškodnino za telesne poškodbe, ali
ima kdo plačevati na podlagi kazenske ia& sodbe za bolečine, To, kar ščiti zakon pri malih kmetijah, je v prvi vrsti zemlja in sicer pet oralov zemlje brez razlike, ako je to polje, gozd, travnik, vinograd in en oral/ stavbišča za hišo in zgradbe, dvorišče ini vrt. Skupno je torej zavarovanih šest ora-> lov zemlje z zgradbami vred. Poleg tega šči* ti zakon inventar in sicer živi inventar: vprežno živino (dva vola ali dva bivola ali dva konja), dalje kobilo z žrebetom, krava s teletom, 10 ovac, 5 svinj, 5 koz. Pri mrtvem inventarju našteva zakon: plug, voz, motiko, sekiro, kramp, koso in toliko hrane, kolikor jo je za kmeta, družino in živina treba do nove letine. Vse ravnokar našteta premoženje, zemlja, zgradbe in pritikline, so torej po tem zakonu zavarovane pred sodnijskir rubežnom.
Stvar bi bila torej sama na sebi čisto dobra, ako bi ta zaščita ne imela za kmeta slabih posledic. Zakon hoče varovati mala kmetijo zato, da živi na njej in dela gospodar z družino. Toda to varstvo ima za kmetijo zelo hudo posledioo, da namreč kmet ne bo za slučaj, ako se ta zakon razširi, dor bil na svoje posestvo in na svojo osebo nobenega kredita. Naš mali kmet je v današnjih razmerah moral gospodariti s kreditom. On je jemal v gotovih časih denar na posodo, da si svoje gospodarstvo izboljša, da kupi poljedeljski stroj, da kupi vola ali kravo, da kupi dobro seme. S posojilom izboljšano gospodarstvo mu je več neslo in je zato lahko posojilo kmalu vrnil. Mali kmet je potreboval tudi posojilo v slučajih kake nezgode, ali če mu je poginila živina, če je bila slaba letina, povodenj, požar, toča itd. V vseh teh slučajih po tem zakonu ne bo mogel dobiti posojila niti da bi izboljšal svoje gospodarstvo, niti za slučaj nesreče, ker mu denarja nihče ne bo zaupal. Denarja mu ne bodo zaupali iz enostavnega razloga, ker se tako posojilo na podlagi tega zakona ne bo dalo iztirjati. Upnik bo pred sodiščem še lahko tožil, dosegel tudi razsodbo, ne bo pa mogel doseči^ da se ta razsodba izvrši, da se izvede ekse-lcucija. In to je tista posledica, ki jo za našega malega kmeta veliko bolj škodljiva nego je koristno varstvo, ki mu ga hoče ta zakon nuditi. Naš mali kmet si je tekom zadnjih 30 let potom kreditnega zadružništva s pomočjo hranilnic in posojilnic vsestransko izboljšal svoje gospodarstvo. To je bilo mogoče radi tega, ker so hranilnice in posojilnice lahko dovoljevale manjša posojila kmetom na njihovo posestvo. Ako se razširi ta zakon na Slovenijo, tedaj to ne bo več mogoče. Kmet bo oropan teh dobrot, ki jih je užival kot član hranilnice in posojilnice x neomejeno zavezo. Kmet bo moral gospodariti brez kredita. V današnjih gospodarskih razmerah pa pomeni za našega kmeta gospodarstvo brez kredita gotovo pogubo, gotovo propadanje gospodarstva.
Še drugo zelo usodno določbo ima zakon o zaščiti male kmetije. Zakon namreč pravi, da poljedelec gori naštetega premoženja ne sme niti prodati ali kakorkoli odtujiti, S tem je posestvo malega kmeta vezano. Malemu kmetu bi bila vzeta dosedaj po naših zakonih neomejena lastnina. Ne le prodati ne bi mogel posestnik svoje male kmetije, tudi izročiti jo ne bi mogel niti si-
3'
nu, niti zetu, niti hčeri, niti ženi ali kakim drugim sorodnikom. Pri nas je običaj, da posestnik na stara lela izroči posestvo sinu ali hčeri oziroma zelu. Ta izročitev bi po srbskem zakonu pri malih kmetijah ne bila več mogoča. Pa še dalje gre srbski zakon. Ne le prodati ali darovati ali kakorkoli odtujiti ne sme posestnik svoje male kmetije, ne smo je tudi zadolžiti ali kakor pravimo (obremeniti Ako bi torej mali posestnik potreboval denarja, da oženi sina, da omoži hčer, da pomaga sinu k samostojnemu gospodarstvu ali da ga da v šole ali učit kako lobrt, tedaj v teh slučajih ne more vzeti na Bvoje posestvo dolga. Srbski zakon mu dovoljuje samo za elementarne nezgode, kakor povodenj, požar ali slaba letina, da se sme zadolžiti pri javnih blagajnah. Taka javna blagajna je pač v Belgradu uprava fondov, pri nas pa takih javnih blagajn ni. Gotovo je, da bi ta druga določba naše dodaj svobodne kmete veliko hujše zadela nego prva določba glede izvrše oivilnih razsodb. Naš mali kmet je vajen svobodno, samostojno gospodariti. Naš mali kmet je po večini toliko izobražen in toliko samostojen, da zna svoje posestvo sam varovati, da ga ohrani sebi in svojim naslednkom. Naš mali kmet ne potrebuje take zaščite, kakršno daje ta zakon malemu srbskemu kmetu, ker bi vsled te takozvane zaščite izgubil prvič kreditno sposobnost, drugič pa bi izgubil svobodo, ki jo je imel sedaj kot lastnik svoje zemlje.
Naš mali kmet ve, da ne potrebuje zaščite takega zakona kakor je srbski zakon proti oderuštvu, ker je pri nas oderuštvo uničeno z lepo delujočimi hranilnicami in posojilnicami. Pač pa bi bil naš mali kmet uničen, ako bi se ta zakon razširil na Slo-venijo, ker bi potem ne mogel več uživati pomoči hranilnic in posojilnic, pri katerih bi ne mogel biti Član. In ako je že v veliko težjih gospodarskih razmerah, že celo v časih oderuštva znal sam braniti svojo zemljo in jo držati od roda v rod, temmanj potrebuje zaščite takega zakona danes, ko je dovolj izobražen, da vidi, da posestvo ni izključno njegovn last, ampak je last njegovega rodu, da je posestvo prevzel od prednikov in ga mora zopet izročiti potomcem.
Razgled po svetu.
m
DOMA.
Radiča ni. Po celi državi se vse nervozno sprašuje: Kje je Radič? Zakaj odkar je narodna skupščina sprejela sklep, 53a se Radič izroči sodišču, je on izginil, Njegovi pristaši sicer pripovedujejo, da hodi tajno po Hrvatskem in agitira, toda resnica je, da je šel Radič čez mejo. Vlada se pri tem tako sumljivo obnaša in tako čudno govori, da ji nihče nič ne verjame. Pravijo, da je Radič šel baje na Angle-Iko, ki jo hoče pridobiti za rešitev hrvatskega vprašanja. Čudno je, da je ob Istem Času Izginil tudi Pašič, o katerem nlC ne ivedo, kje se mud;
ar
DRUGOD.	, ,
V Nemčiji gre brzo navzdol. Marka je izgubila vsako vrednost, komunisti in mo-narhisti hočejo izkoristiti zmeden položaj, draginja strahotno raste, krvavi spopadi se množe, Anglija in Francija pa sta vedno bolj različnih misli, kako rešiti nad vse zamotan položaj. Zdi se, da je Nemčija popolnoma izgubljena.
Na Kitajskem vlada popolna zmeda. Vlada nima nobene moči in nobenega denarja. Ker uradnikov ne more več plačati, so se le-ti razšli na vse strani, v deželi pa vladajo In plenijo razbojniške čete. Velesile se posvetujejo, kako uvesti v državi zopet red.
Tedenske novice.
Cenjeni naročniki, katerim je ustavljen »Domoljub«, dobe vse pridržane številke, kakor naglo dopošljejo zaostalo naročnino. To je pa seveda mogoče le dotlej, dokler je kaj zaloge, zato naj vsak pohiti, kdor hoče imeti celoletni letnik »Domoljuba«.
d Priprave za katoliški shod zahtevajo ogromnih stroškov. Zato naj tudi vsi tisti, kateri se ne vozijo po železnici ali le kratko progo, kupijo izkaznice za katol. shod. Deset dinarjev je za posameznika malenkostna svota, ki se petkratno in desetkratno izda pri vsaki zabavi ali v gostilni. Tudi tisti, ki se ne udeleže shoda, naj kopijo izkaznica.
d Spored katoliškega shoda, ki je pri-občen v tej številki »Domoljuba«, naj vsakdo shrani in vzame s seboj v Ljubljano, da se bo mogel brez povpraševanja udeleževati poljubno zborovanj in prireditev.
d Orli in Orlice. Prehrana na katoliškem shodu bo skupna, vendar ni obvezna, dasi se radi reda in discipline nujno želi. Za prehrano je treba naprej plačati pri odseku ozir. krožku, in sicer za večerjo v soboto zvečer 6 Din, za zajutrek
v nedeljo 5 Din jn kosilo opoldan 9 Din. Naroči se lahko vse troje ali samo kosilo. Ko dojdejo prijavnice in denar (do nedelje), se pošljejo posebne izkaznice, proti katerim bo mogoče dobiti prehrano. Prehrana bo na dvorišču Gospodarske zveze.
Za vstopnice na sobotno akademijo v dramskem gledališču so tudi razposlane prijavnice s cenami. Na prijavnice z denarjem, ki dojdejo do 19. t. m., se dopošljejo naročene vstopnice odsekom.
Zadnja okrožnica naj se pri fantovskem in dekliškem sestanku natanko razloži. Istotako naj vsakdo prebere tozadevni članek v »Mladosti«, ki izide ta teden.
Zbirališče za sprevod ne bo — kakor je javljeno v »Mladosti« — na Dunajski, temveč na Bleiweisovi cesti počenši od Narodnega doma do Gospodarske zveze, za Orlice pa' Knaflova (ne Pražakova) ulica.	^
Po deseti uri zvečer ne sme noben Orel v kroju več na cesto, tisti pa, ki se pozneje vračajo s prireditev v gledališčih ozir. Ljudskem domu, naj po najkrajšem
potu gredo na prenočišča. Orlovske pa. trulje bodo v tem oziru neizprosne,
d Zborovanje delavstva ob priliki katoliškega shoda bo v soboto, dno 25. avgusta ob pol štirih popoldne v dvorani Ljudskega doma. Govorila bosta dr. Gosar in Franc Terseglav. Delavstvo naj se v obilnem številu shoda udeleži.
d Misijoni (poganski) in katol. shod. Katoliški shod hoče dati misijonski misli poseben povdarek. Zanimanje za zunanje misijone mora dobili mesto pri vseh: med Izobraženci, med preprostim ljudstvom in tudi v vseh naših organizacijah! — V nedeljo (26. avg.) bo ob uri popoldne misijonska pobožnost v cerkvi presv. Srca Jezusovega. (Pridiga g. Živortnik.) Drugi dan (ponedeljek) bo v muzejski dvorani misijonsko zborovanje. Istotam bc rned katoliškim shodom odprta misijonska razstava. Prijatelji misijonov (misijonski odseki!), pridite in še druge pripeljite!
d Ljudi-ki oder v Ljubljani uprizori povodom V. ketoliškega sljodn v Ljubljnai v soboto dne 25.. v nedeljo dne 26. in v ponedeljek dne 27. avgusta, vselej ob 8. uri zvečer v Ljudskem domu Kristusovo dramo: »Fu-sijon«. Organizacije, odseki, društva in druge skupine izven Ljubljane, se opozarjajo, da naj-kesneje do 22. avgusta Ljudskemu odru v Ljubljani Eporoče, koliko vstopnic žele za te predstave (sobotno, nediljsko ali ponedeljkovo') in na katero ime naj se vsiopnice rezervirajo. Obenem s te;n poročilom je poslati po poštni nakaznici tudi vstopnino, ker sc na naročila brez denarja ne bo ozirali). Predpro-daja vstopnic za ljubljansko občinstvo se prične dne 23. avgusta. Cene vstopnicam: d.r.e 25. in 2fc. avgusta., rezervirani sedeži I. in 11. vrste v parterju 18 Din; parter 3. do 6. vrste 16 Din. 7. do 8. vrste 14 Din, 9, do 10. 12 Din, 11, vrste 10 Din; stranski parter 6 Din; balkonski sedeži 14 Din; galerija I. vrste 10 D in, II. vrsta 8 Din; stranski balkon 10 Din; stojišča 5 Din. — Dne 27. avgusta: parter I. in II. vrste 16 Din, 3. c!o 6. vrste 16 Din, 7. do 8. vrste 12 Din, 9. do 10. vrste 10 Din, 11. vrste 8 Din; strunski parter 6 Din; balkonski sedeži 10 Din; galerija 1. vrste 8 Din, II, vrste 6 Din; balkonski sedeži 9 Din; stojišča 4 Din.
d Cela vrsta naznanil redno prepozno pride ua uredništvo, radi česar seveda niso priobčena. Kdor torej hoče pravočasnih objav, naj jih tudi pravočasno pošlje. V ponedeljek zjutraj mora biti vsak spis v Ljubljani, sicer ne izide v dotiČnem tednu. — Uredništvo.
d Evropski škandal. V Ljubljani jo razstavil svoja umetniška dela kipar Me-štrovič, rodom Hrvat, največji sedaj živeči umetnik na svetu. Kdor stoji pred njegovimi kipi, strmi. Zdi se, kot bi se človek čutno približal božji lepoti, tako čudovita so njegova dela. Noben pesnik niti z besedami ne zna povedati to, kar pripovedujejo Meštrovičeve umetnine. Ni čuda, da Meštro-vič kot največji svetovni umetni' uživa sloves po celem svetu. Belgrajska vlada ga je najela, da izdela načrte za velik spomenik na Kosovem polju. Mož je dolgo časa delal načrt za Kosovski hram, izdelal modele in kipe in vse potrebno x . ifravil. ' egovo delo na Kosovskem j olju bi L" j med največjimi umetninami vesoljnega človeštva vseh časov. To priznavajo vsi strokovnjaki. Belgrajska vlada mu je za delo obljubila plačevati rento, s katero naj se vzdržuje. Toda tekom časa je vlada menda iz političnih razlogov opustila načrt Kosovskega hrama, rente mu že dve leti ni plačala in sedaj hodi umetnik s svojimi deli po vellk!h mestih
in jih prodaja, da bi so preži. ol. Iz Ljubljane bo ot'v 1 v Ameriko, kjer bo menda ostal, ker tam upa toliko dobiti za svoje umetnine, da bo od njih živel. Kulturna Skoda, da gredo taka svetovno i—otniška dela iz države, ja tako ogromna, da bi je nobena država ne pi 'p.istil \ "^e n v>a vlada plačuje za razne komisije, ki zapravljajo denar po notnih !:avarnah svetovnih mest, milijone, n našo um '.nost, to veliko hčerko božjo, pa nimf. pare. Tako gre z Meštro-vičevimi kipi velik kos naše kulture v tujino, mi pa tonemo v balkanskem močvirju. — Kaj umesten je predlog prof. dr. Glo-narja, naj bi vsaj veliki križ, k: naj pretresljivo pr 'stavlja trpljenj? našega ljudstva v svetovni vojni, ostal pri nas in bi se jsbrala za to primerna svota, če vlada za to nima r,-" ^ga srnica.
d Na evharistični kongres v Zagreb odpelje posebni vlak iz Ljubljane v soboto 18. avgusta zjutraj, potem ko privozijo vsi jutranji vlaki v Ljubljano, zadnji z Rakeka ob 7.28. Vsi udeleženci torej lahko pridejo v Ljubljano in naj takoj po prihodu vzamejo pri blagajni karto do Zagreba. Plačajo celo, za nazaj pa nič. ŽeleznišKe karte veljajo tudi za nazaj, zato jih pri dohodu ne oddajati in ne jih izgubiti! Nikdo naj ne pozabi doma legitimacije! Vlak bo obstajal na vseh postajah. Natančen vozni red se še objavi. Legitimacije so razposlane. Dolenjci bodo sli s potniškim vlakom, ki odhaja iz Ljubljane ob 7.40 ali z brzim, ki odhaja ob 10. Voznina je z vsakim vlakom polovična. Od nikoder naj ne pridejo udeleženci brez zastave 1	Pripravljalni odbor.
d UJU, tako se imenuje društvo liberalnih učiteljev. Te dni co imeli v Ljubljani zborovanje. Došlo je največ srbskih učiteljev, hrvatskih ni bilo, slovenski liberalni učitelji pa so se pridno obešali srbskim tovarišem za suknjiče. Ko so srbski učitelji videli, da njihovi slovenski tovariši ne znajo z ravnimi hrbti hoditi, temveč da so najbolj srečni, če morejo klečeplaziti, so tudi z njimi tako ravnali, kot je naravi slovenskega liberalnega učitelja primerno: dali so jim vlogo ponižnih slug ter izvolili v glavni odbor, ki šteje blizu 40 članov razen štirih Slovencev same Srbe. Slovenski liberalni učitelj je navdušeno sprejel srbsko brco ter prisrčno zaklical: Zdravo brača!
d Preveč učiteljev in učiteljic. Začetek šolskega leta je tu, 60 učiteljev in 180 učiteljic nima službe, ker jih je pač preveč. iTo število se bo še pomnožilo, ker bo radi majhnega števila otrok (vojna leta!) veliko število razredov ukinjenih. Višji šolski svet svetuje učiteljem, naj gredo na jug, kjer je dovolj služb na razpolago. Ker so gospodje od UJU navdušeni srbopodrepniki, bodo gotovo šli v Srbijo.
d Župani se pozivajo k ovaduštvu. Glavarstvo za ljubljansko okolico razpošilja na županstva okrožnico, v kateri poživlja župane, naj sestavijo seznam tistih letos po trjenih rekrutov, ki so protidržavni. Seveda ukaz nič ne razloži, koga je smatrati za protidržavnega. Zato bo liberalni župan lahko naznanil vse klerikalce, da so protidržavni. To je tako pristno balkanska grdo-bija, da bodo naši župani s preziranjem Sli mimo nje. Naši župani vse narede* kar
se jim ukaže — ovaduhi pa ne bodo. Capi-to, balkanci?
d Lepa himna: Slovenski otroci po slovenskih šolali v zasedenem ozemlju morajo navdušeno prepevati fašistovsko himno: giovinezza, giovinezza, da fascismo e sal-vezza — mladina, mladina, v fašizmu je odrešitev. Mali Slovenci pa so navihani in fašistovsko himno po svoje zaokrožijo, da jo razumejo: giovinezza, giovinezza, prim' ga dedca za šofeca. Kakor se vidi, imajo zdrav okus.
d Duševna reva je napisala v »Jutru« te dni te-le vrstice: »Vsak pravi napredek na kulturnem, gospodarskem ali kakem drugem polju je pri naših kmetih nemogoč, dokler jih bo tlačilo k tlom oblastno go-spodstvo duhovščine.« Če pa pogledamo po Sloveniji, pa vidimo, da niti turške vojske niso tako potisnile k tlom našega kmeta, kakor liberalni centralizem, ki nam kar po načrtu uničuje vse gospodarstvo kar po vrsti, ki zatira naše šole, ki nam hoče vzeti univerzo, žarišče narodn? kulture, ki za naše kulturne namene nima niti pare, dočim je izmetal že milijone za pijano in nemoralno sokolstvo. Slovenski kmet je za 1000% bolj izobražen kot pa Srbijanec, to pa zato, ker je imel duhovnika, ki ga je učil in delal zanj, slovenski kmet si je pod vodstvom svojega duhovnika ustvaril močno zadružništvo in se s tem rešil gospodarskega propada, v katerega so ga gnali liberalni oderuhi, slovenski škof je ustanovil prvo slovensko gimnazijo, ko so slovenski liberalci še na trebuhu ležali pred dunajskimi hofrati. Ko bi ne bilo slovenske duhovščine, bi danes Slovenci kljub »Jutrovim« duševnim revam tekmovali v zaostalosti z Macedonci in Albanci. Duševna reva iz »Jutra« naj se gre učit abecede iz slovenske zgodovine.
d Vse duhovnike v neodrešenem ozemlju, ki niso tamkaj rojeni, bo italijanska vlada izgnala. Prizadetih bo okrog 40 duhovnikov, kar bo za ondotno ljudstvo ogromna škoda.
d Začetek šolskega leta na ljudskih šolah. 1. in 2. septembra se bo vršilo vpisovanje, 3. sv. maša in 4. septembra začetek rednega pouka.
d Proti pijančevanju se je osnoval pod vladno zaščito v Ljubljani Stalni odbor za gojitev treznosti hi boja proti pijančevanju. Novemu društvu priporočamo, naj najprvo izposluje to, da se vsaj tričetrtine gostiln po Sloveniji zapre.
d Romarski shodi na Krki na Dol. so vselej prve tri nedelje po Vel. Šmarnu: prvo nedeljo za nemške Kočevarje, drugo za Gorenjce, tretjo za Dolenjce in iz okolice. Letos pride ravno na drugo nedeljo po Vel. Šmarnu katoliški shod. Zato letos na to nedeljo romanje odpade in se preloži rta tretjo nedeljo po Vel. Šmarnu, skupno z Dolenjci in iz okolice. — Večinoma pridejo na Krko zares pravi romarji, ki gredo skoraj vsi k sv. obhajilu. Takih ni, ki bi prišli na božjo pot Bogu »napot«. — Iz Ljubljane gre vlak od 1, uri popoldne in pride nazaj v Ljubljano ob '/210. uri dopoldne.
d Bronasti zvonovi za Šmartin pri Kranju bodo prvič Deti na ljubljanskem vele-
sejmu, kjer bodo razstavljeni. Zvonovi so delo mariborske zvonarne.
d Sprehod na Uusko sta napravila dva Rusa, ki sta bila sprejeta v našo armado, z velikim vojnim letalom iz Novega Sada. Vrniti se ne nameravata.
d 500 milijonov postnih znamk je naročilo na3e postno ministrstvo v Monako-vcm.
(J Pokroviteljstvo III. ljubljanskega vzorčnega velesejma je prevzelo Nj. Vel. kralj. Semenj bo kralj osebno otvoril 1. septembra.
d Slavnostna številka »Socialne Misli« ob priliki V. katoliškega shoda je izšla na 56 straneh in prinaša sledečo vsebino: Pred petim katoliškim shodom (Jos. Hoh-njec). — Katoliki in stranke (Anton Korošec). — Cerkev, duhovnik in politika (Anton Bonaventura Jeglič). — Cerkev in država v srednjem veku (P. Angelik Tominc).
—	Cerkev kot etično-socialni problem (Josip Jeraj). — Odnos med cerkvijo in državo po Vladimirju Solovjevu (Josip De-bevec). — Vzhodno cerkveno vprašanje (Fran Grivec). — Bogoiskatelji v modernih slovenskih literarnih in umetniških strujah (P. Ogrič). — Borba med krščanskimi so-cialci in konservativci v Italiji (J. Kralj, Padova). — Sedanji zakoniti položaj katolištva v Franciji (A. Albaret, Pariz). — Delo češkoslovaških katoličanov za narod in državo (Franc Maria Žampah, Brno). — Podvigi in borbe nemških katoličanov (Friedrich Ritter von Lama, Fiissen). — Obnovitveno gibanje katolištva v Avstriji (Dr. Valentin Holzer, Krems a. D.). — Pro-cvit 'katolištva v Španiji (Zacarias Garcia Villada, Madrid). — Kriza ruske cerkve (Grof Dmitrij Olsufjev, Klein Wartenstein).
—	Vpliv pravoslavja na društvo in državo v Srbiji (Dr. Fra A. Čičič, Beograd). _ Katoliško mladinsko obnovitveno gibanje (Marijan Dokler, Inomost). — Gibanje za združenje cerkva (Ivan Dolenec). — Katoliške knjige--Cena te številke je 10 Din.
Somišljenike vabimo, da se že zdaj nanjo naroče, in sicer pri: Upravi »Socialne Misli«, Jugoslovanska tiskarna, kolportažni oddelek, Poljanski nasip 2.
d Za Krekove znauce in prijatelje. — Krek je imel med našim kmetskim in delavskim prebivalstvom obilo znancev in prijateljev. Vsem tem sporočamo, da so začeli izhajati Krekovi izbrani spisi z obširnim življenjepisom pokojnikovim. Ta mesec je izšel I. zvezek, ki obsega Krekov življenjepis za prvih 26 let njegovega življenja, za dobo od zibelke do doktorata (1865—1892), in izbrane spise iz te dobe. Življenjepis bo zanimal vsakega, ki je Kreka osebno poznal, zlasti pa njegove sosede in sorodnike v ribniški dolini, pri sv. Gregorju, v Komendi in v Selški dolini. Opisuje nam njegove starše, posebno natančno njegovo mater, ki je imela največji vpliv na Kreka in kateri je bil po svoji zunanjosti in notranjo-
ZA DENAR SE VSE DOBI! - Tudi
»NOVA VERA«.
Vsak udeleženec Katoliškega shoda nafc
jo gotovo kupi! J*- NOVA, zelo poučna KNJIŽICA! -me
sli tako podoben, dalje njegovo studiranje na gimnaziji, v semenišču in na Dunaju. Med izbranimi spisi najdete opis Krekove dctinske dobe, ki jo je preživel v Komendi, več mičnih pesmic in povesti, v katerih opisuje Krek v nekoliko izpremenjeni obliki večkrat svoje lastne doživljaje. Knjiga je pisana poljudno in jo bo vsak Krekov znanec z veseljem bral. Naroča se pri Novi založbi v Ljubljani, Kongresni trg 19 in ?tane po pošti nevezana 47 Din, elegantno vezana pn 56 Din.
d V Cerkljah pri Krškem je umrla v ponedeljek znana gostiiničarka pri Tičanu g. Ana Butara roj. Škoflanc v starosti 70 let. N. v m. p.!
d Umrl je pri vojakih v Banjaluki 29. iulija Josip Popit, rojen v Bevkah pri Vrhniki.
d Misijonski koledar 1924 (ki ga izdaje misijonišče pri Domžalah), izide pri-
hodnji teden, Silo zanimiv. Nad 50 slik!
1 Stane 6 Din (in poštnina). Marijine družbe (in tudi drugi) bi naj osebno prišle ponj, tla si tako prihranijo pošlnino. Dobil se bo med katoliškim shodom v misijonski hiši pri cerkvi presv. Srca Jezusovega.
d Nabiičinih po; za prostovoljne prispevke za prevoz jutfenburSkih žrtev nekateri nabiralci Sc dos zda i niso vrnili — kljub večkratim pozivom. Nujno pozivamo vse nabiralce, tla pola — tudi prazne — nepreklicno vrneta najkasneje do 13. avgusta 1923.
d Iigubi?8 so je od Tacna do št. Vida v nedeljo 12. t. m. brezplačna kgititnaciia z in-identilsko karto za progo St. Vid—Ljubljana in legitimacija mednarodnega aerokluba s sliko, glaseče vse na eno in isto ime. I ošlen najditelj naj blagovoli najdene stvari izročiti v župnišču v Št. Vidu, ker bi itak ne imel vpo-rabe, za izjjubitelja pa ie zlasti zadnja legitimacija neprimerne važnosti.
DENAR.
Vrednost tujega denarja.
Denar
7\avg. 10. avg. K' v K v
li v
amerifki dolarji (eden) 351 — 370 —--
avstrijske krono (sto) — 52--— —
čeSkoslov. krone (ena) 10 72 10 92 --
angleški fuuti (eden)--— —--
francoski franki (eden) — — 2130--
Italijansko l.re (ona) 15 92 Iti —--
g 10 ii'.. »raki bankovci ponarejeni. V Ljubljani bo zasledili ve"; o število ponarejenih 10 elinar-fskih bankovcev, lakozvanih jkovnčev. Ti bankovci bo zelo spretno ponarejeni in jih je težko ločili od pravih. Največja razlika med ponarejenim in pravi ni bankovcem je !a, da ;io na ponarejenem številka serije (levo) nckoiiko manjša kakor ona na desni strani (štvilka bankovca). Naprnvem bankovcu sta obe .številki enako veliki. Torej pozor pred j kovati* 1
g 10 dinarske novčaniro. Po odredbi Jilianč-nega ministrstva ne ncvčanice po 10 dinarjev, ki so bile izdane leta 1 911) potegnejo iz prometa. Veljajo le še <lo 10. junija 1924.
g Emisija navili bankovcev. Iz Belgrada izročajo, <la j« 7. avgusta odjiotoval na Dunaj glavni ravnatelj Narodne banke dr.'. Novakovi^ da pripelje v Belgrad G mili jenov avstrijskih zlatih hren, kito- pripadle naši-državi v Minslu onega Mena mirovne pogodbe, Ui določa likvidacijo avstro-ogrsliih dolgov i;.pil nssldstvene države. Doslej je -naša država prejela od avstroogrslie banke brez teh 5 milijonov '25 milijonov zlatih kron. Ta nova vsota zlatega denarja se v smislu sklepa finančnega ministrstva uporabi kot podlaga za izdajo novih dinarskih bankovcev v znesku 180 milijonov dinarjev.
p Visoki ti rnSIii bankovci; Zaradi neprestnnf-ga padanja nemške valute je potreba po denarju vedno večja in nemška uravna banka že prijivcv-Jja izdajo 10 in celo r/l milijonskih bankovcev. V Berlinu slane <iolar že okoli 5 milijonov mark.
CENE.
g ('ene surovim kntam in usnju. Povpraševanje po govejih in telečjih kožah ,ie veliko. Posebno težke goveje kože občutno primhnjkuje v Sloveniji in sploh v celi državi. Vsled lopa so jih v zadnjem času uvozili v večjih množinah iz Italije po jirecej visokih cenah Tudi ovčje, kozje iu kozllčje kožo, katerih imamo v tuzemslvu zadostne množine, so v ceni narasle. 1'anes r.e plačujejo težke goveje kože Din 24 do 2"> >a '•</, lahke goveje kože Din 20 do 22 za kg in telečje kožo Din 80 do 32 kg. No.*e usnjarske, tovarne so dobro zaposlene in močneje obratujejo, nadejajo! se večjega jesenskega odjema. Položaj na trgu z usnjem je bil v prejšnjem tednu živobneiši. ker izpopolnjujejo trgovci svoio zaloge za bodoči čas v pričakovanju dobre žetve. Današnjemu položaju cen surovih kož bi odgovor-.
jale viftje ccue usnja. Le uvoz iz češkoslovaške iu Nemške Avstrije vpliva na razmere cen domačih izdelkov, d;, še ne dvignejo šo v večji meri« Danes no sledeče cene pri prodaji na debelo in proti takojšnjemu plačilu: za spodnje usnje zn kg: vaiV-podpiati v polovicah, lahki Din 70 do 75, vi>š-pod-pleti v polovicah, težki Din 80 do 85, trikrat vloženi podplati (lil. zoc) Din 90 do 92,. okrajevne Din 40 do 42.50, vratovi Din 50 do 55. Za gornje usnje: rjave kravine Din 90 do 100, rjave teletine Din 150, Žrrii.kipsi Din 100 do 120, črne leleline Din 140. črne boksteletine luzeroske Din 25 <lo 28, črne bolis-leletine inozemske Din 30 do 35, barvane bok:;lele-tine Din 35 do 40, črn šovro Din 30 <!o 40.
g Velikanska podražitev iivlje nekih potrebščin v K< aičiji. ?.iv)jenske potrebščine v Nemčiji so sc <!o 6. avgp.nsla podražile za 140 tisoč 531 .krni.z ozi-iom na predvojne cene.
ŽIVINA.
g Sadovi živahno delujočih /iviiic-rcj-Bkih zadrug se najlaže ugotovijo na klavnici v Ljubljani. Izenačena, lejjo debela in težka teleta so vedno nnkupljona v okoliših dolenjskih živinorejskih za drug. Ko me sprašujejo mesarji, zakaj se dobivajo v navidezno pustih in revnejših krajih tako iz-jenačena prvovrstna teleta, bogatejši, k raji pa letos niti tejet .nimajo radi in I o vo sli krav, se moj odgovor glasi tako-le: zaved-nejši živinorejci so si na podlagi samopomoči v svojih živinorejskih zadrugah v podrobnem delovanju zlasti z izbiranjem vedno najlepših živali za pleme, v prvi vrst: se ie največ skrhi posvečalo nakupu najboljših plemenipkov zaželjenega izvora ter najboljših krav rulekaric — ustvarili sedanji položaj v živinorjji. Ker imajo najboljše in zadostno število plemeniakov in dobre molzne krave, mora biti tudi potgmstvo najboljše. Sedaj prodajajo telela po 00 do 100 kg težo tam, kjer si pred ustanovitvijo živinorejske zadruge kupil najtežje telo s 50 kg. Iz zgornjih vrstic sledi, da je v samopomoči potom zadružništva edina pomoč dvigniti našo živinorejo na tisto višino, ki jo za naše gospodarske razmere potrebna.' Ne omaloževati težavnega delovanja zadrug, temveč krepko sc lotiti podrobnega dela v obnovljenih zadrugah, da bodete uživali sadove svojega (lela v taki meri kot zadruge, ki so požrtvovalno delovale. Dne 16. avgu-. sta t. L, na sv. jtoka dan, so imeli dolenjski
živinorejci svoj sestanek v Ribnici, kjer s0 je razpravljalo, kako si uredimo pospeševanje živinoreje v bodoče, da nam bodo uspehi zagotovljeni. Vsak posameznik naj pomore s svojim nasvetom, da bo naša živi, noreja napredovala v korist in ponos nut kmetovalcu.,	Krištof
(i Cono živini. Zagreb. Ccue živi: i so v ne u ncUpr.miPajere. i'.';:io so i.maslo lo pi-j ai!o,jw in jc bila cena (.-<1 17X0 do 20 Din za k«. Ceno so' bile pretekli teden v glavnem sledeče: I vmtfi Vo/» I. »rete 13X0 do 14, JI. vrele 11X0 do j" junci 13 do 15, krave 1. vr,.te 13 do 14, '!. vrste 10 il0 11 telela 1. vrele 19 do 20, II. vrsle 17.50 do 18.50, pitane svinje 24.50 «.'••> 25, s.-vdnje 22.50 do 24'lHtt-za kilogram žive teže. — Maribor. Na za lnji st-jur so prignali 231 svinj, t,'ene v Din: 5 do 0 le.-Jtmv, stari prnsel 250 do 275, 7 do 9 tednov slavi 850 do 500, 3 do 4 mesece OCO do NK), 5 do 7 mese-ev 1150 do 1325, 8 <lo 1» meseccv 1400 do K'ii!, t leto start i'.'5'J do 20C0. Hilogi-mn žive teze se jc trii! po S) do a mrtve po 20 do •,'■) Din.
PROMET.
g Og>'?ii<na tioirtiitev naših itclpinic. V žele* niškcui miniKtri.ivu v lieigrudu izdelujejo nove železniške tarife. Tarifi se zvišajo v osebnem proine« tu za M do 100 odstotkov. Pri poliiiikdi vlakih so bo plačalo v 111. razredu 30, v li. bo iu v J. razredu 00 per za vwik kilomeler. K. temu pride i:o 15 odstotkov [irouiotaega davka. Pri brzoyIakih t;o pa stal vsak kilometer /a 111. razred liO par, za II. razred (X) par in za I. razred 120 par, poleg pa še 15 odstotkov promc-lnega davim. V t)ingovne;:i jiro-metu se /višnja tarili za tovorno in brzovozno blago zn 100 odstotkov, Prevoz birma, ki .-.-• pre>aža le sedaj j»o znižanih tarifi h, se podraži 20. do 50 odslolkov. To jioilrii/.ilrv stopi v veljavo ■<• tekom tegn m esc :a. Tudi lz tegn je razvi-tm), da v . ol-gradu j.vav resuo bkrhe, kako bi »;-.; čini prej slekli
g Na*'« država in ježna iel-vnica. l:t HcVjrada jiorečeio Meti, da je odpotoval finančni Mininler dr. Htejadinovjč v /agreb v zadevi i/ikupa imSib.prog iužne železnite. Dtžava-inora |>o rit»>Kki l.oiiv«n./ji izvršiti nakup lek.om m«m oktobra 1923. pri-ee minirter v isti zadevi tudi v ljubl>ono.
g Nov nioH čer. finin. /n zgradbo železniškega mostu te:- Muro nu železniški jirtijjl Ormož— Mur-;:'«» Sobota je dovclicn kredit v zuc.^ku 0 milijonov
lis-:f. Din.
KAZNO.
g N1u.1t gokdnogu KakbK.i iatelujejo v mini-stdstvu za gozdove in vede in bo feolov do sestanku naiodne skupščiiie.
g rdožaj na n^šeia Icsncn trga, Lesmi lei;>-' iiija v r.fiši državi M piiličiio pnvoljno r-szvija N:ij-v/iJe.jMJVprasevanj.' je po hr.isloviHi, ki v veliki iiit.ri izvažj,-Izvoz bukovemu les.t je r.slnbel,:a isto tako ne je |io:-.!atsala trgoviu.i /. r.iehkim letom, >■„• jvri; zarftdi !< ga, l ev i.akn',0 ifatijaiihki trgovci rin zboljšanje tečaja lire. odnomio na padec dinarja. Nevarna je pOKtaia w» nas tudi avsirii.-ka konku-rencu. Mno^o ineUkega ItJ.i se izvi.iu v iTancijo, tJt arisko in Kevcrao' t. trihc.
- 1»	romilKSlf")1:-! IthO v ili».vl>. VdlM»
poroiilo jugftilovsKsltt gc.-d.if-.ko ;.v.c bel /i zr.a-čitiii dokaz /a ur.to i,te,p,v;nv) turilno ui c.rilislvo politiko. Kaša državi), I-i imu med glavnici l>'0" d cikli lep, uvtia les iz l!om;;uije. Xele/.nišloi tjrila naRo države je tol.o v neKoglasjii z jtr/mcrtiHii v državi, rta sla Vojvodina in .Srbija pii;iljeni uiradi tovornih pi-isiolbin krili svojo leono potrebo iz l>o-munije. V ir tu 1922. se .ie izvozilo >7. Itcruvi-io v •S/MJo in Vojvodino 213 tisoč 2;>) kubičnih oietrov in 37 rnilfjoiiov SCO tisoč 1C4 k;; dre -za kurjavo v, vrednosti 3.1 milijonov 510 tisoč 09 dinarjev, tivo* lei-aiili izdelkov ie znašal vrednost 15 milijiniov 0T0 tisofi 8 dinarjev. Celokupna vrednost uvo/a l?l«ga i/. Komuni.io v Jugoslavijo je ::naš:da '!7 mtliji^ov. hO tisoč 77 dinarjev.
Pranje je težko delo; oitjšai si ga in uporabljaj milo z znamko:
151 i
g Koliko jo napravilo toča škode v Sloveniji v meHecu juliju. i'o podatkih kmetijskega ministrstva je toi;a v mesecu juliju uapruvila v Sloveniji občutljivo škodo in sicer: v mariborskem okraju za 'i milijona 800 tisoč Din, v kranjskem okraju za 140 tisoč Din, v celjskem okraju za 50 tisoč Din, v litijskem okraju za 802 tisoč Din, v ptujskem okraju za 220 tisoč Din, v radgonskem okraju za 50 tisoč Din, v krškem okraju za 5 milijonov Din m v brežiškem okraju za 1 milijuu 331 tisoč D m. Celotna »kotla znaša iorej <J milijonov b»3 tisoč Um.
g Letina v skcSjeloškein iu kranjskem okraju. Iz škofjeloškega okraja poročajo: Žitna letina jo srednja. .Nažunje sv: veliko, liž ni kaj dala, ječmen boljši, pšenica srednja. Oves je srednji, tuinlaui od vinarjev poiežeii. i'iotio, ajda in repa to daia še ; t.cej obilo pridelka. — Iz kranjskega okraja postajo: Gobova letina je zdaj bogata. Cele koše in \erbase jih vozijo naši revni goboberi v Ljubljano. .Suhe gobe stanejo aed::j kilogram 2i0 K. — Drva •/.a kurjavo, bukova iu gabrova, imajo sedaj ceno: kratka 1800 K. Sorsko okolica jih ima precej.' Treba bo takoj po njih seči. — Jesenska košnjo otave kaže na vso meč iepo. Nakcsilo se bo loliko, kot že več lei no tako lepe klsje. Ži\iiibka kupčija te bo zelo ustavila. Zelo visoko ceno imajo sedaj mladi prešiti.
g No zimski kmetijsko-gospodinjski žo;a v Repnjah (p. .Vodice na Gorenjskem) se- prične novo šolsko leto s 15. oktobrom t. 1, Šola traja šest mesecev, od 15, oktobra t; 1. do 15. aprila 1924. V zavod, ki je v rokah, šolskih sfsler iz reda sv. Frančiška, s sprejme 12 gojenk z vso potrebno oskrbo, Oskrbovalnina znaša 400 Din na mesec. Prošnje za sprejem gojenk, ki morajo biti najmanj 16. let stare, ie., vlagati do 15. septembra t. h .pri .vodstvu Kmetijsko-^o-rpedinjske šole v. Repnjah, p. Vodice, Gorenjsko, • - . --• %	.. . • -
g - Kmetijski r-euk po deželi Oddelek za kmetijstvo priredi v. drugi, pofoviei. mc.seca avgusta sledeča predavanja; V nedeljo, dne ?9. avgust, a. 1, T Begunjah pri Lcscah, o kmetijstvu (Sustič). 2.- V Trbojah, o'živinoreji (Wernig). 3, V Stranicah, o kmati.stvu (Štamberger). 4. V Ilotiši, o živinoreji .(Vojsk).-5, V Št. . Junu ob Ščavnici, o vinarstvu (Malja-šič). ->- V'nedeljo, dne 26. avgusta.
1.	V Ambrusu, o sadjarstvu in krmi (Kaiol).
2,	V Matjancib, o živinoreji (Pavlica).
g Vinska letina v B-matu. Vinska trto je-lelos obilno obrodila. Vinogradniki ponujajo vino po Din 1.50 iiter, l.er ga imajo v zalogi še'velike količino. To pa jc cena za dobro vino; vino slabše kakovosti se dobi še ceneje.
g Stanj« liideljskih n.i.adov v Sloveniji. Savinjska dolina. Slanjo hmelja se je v zadnjih štirinajstih dneh splošno izboljšalo. Kolikšna bo letošnja h ni cl jeva letina, se še ne more reči, vendar jc toliko kakor gotovo, da bo letošnji pridelek večji od lauskega. Hmeljevi trgovci sd se začeli živo-zanimati za prvovrstni jn-Melek.
g ivnapiiHki rudnih pri Medvodah. Jz Medvod poročajo: Kakor se čujo,« se zanima svetoviurjiani nemški podjetnik in industrijalec Sliiiness- <;a kna-puški rudnik, ki se nahaja ob izvirku Iajčiik e. V rudniku so sledovi raznih rud, med drugimi tudi živo srebro, /daj kopije tam neka belgijska družba. Ako bi prišel rudnik v Stlnnesove roke, bi :c pričelo delo v velikem obsegu. Ker bi prevažanje rude na kolodvor v Medvode preveč slalo (naj l/i slal vsak voz 1.000 K), bi Stimies napeljal i;i i udri i ka v Medvode debelo žico, po kateri j)i drseli z rudo obloženi vogopčki v, Medvode in prazr.i nazaj v Knapt že. Strokovnjaki trdijo, da sega rud<m<-w:'0 gorovje od Idrije mimo Polhovega greden dr, Ločnico. Za izkoriščanje linapuškega rudnika ic j a treba vsekako velikega kapitala in Stluucs premore, kakor znano, milijone in milijone.
g Izvoz tobaka. Uprava državnih monopolov računa, da bo znašplri vrednost letos i/.vožt r.ego tobaka okrog 6 milijonov Din.
Kor je res, resi Testenine »Peka-tetc«, kakršne izdelujejo v zadnjem času, so tako okusne in tečne, da jih splošno hvalijo. Gospodinje, zahtevajte jih pri trgovcih!
(1 čevlje kupujte samo z znamko .Peko« (ter so ti priznano najboljši in najcenejši. Gla,vna zaloga Ljubljana, Breg 20, na drobno tudi Aleksandrova cesta 1.
S ŠIram domovin©.
JžLATA MAŠA PREVZV3ŠENEGA VLADIKE.
Begunje, Gorenj., 11. avg. 1923.
Lep jc bil 2. avgust, ko se je vsa župnija pripravljala, da čim slovesneje sprejme svojega rojaka, zlatomašnika škofa Jegliča. Mnogo ljudstva se je zbralo pred vasjo, občinski odbor, gasilci, zastopniki podružnice Dijaške zveze, ki so pozdravljali presvetlega, zlasti ga je predsednica Mar. družbe nagovorila v vznesenih besedah. Napis na slavoloku pa je povedal tujcu, zakaj so se Begunje odele v svečano obleko: Pri nas je pognala mladika — Ki našemu rodu je di-ka — Pozdravljen, zlati vladikal
Med pritrkavanjem ravnokar obešenih zvonov in meti streljanjem možnarjev je šel čvrsti vladika v cerkev po blagoslov. Kako ljudomilo je nagovarjal otroke, kako se zanimal za odrasle, zlasti one, ki so videli njegovo novo mašo in kalerih še precej živi. Saj so -se 4 možaki, ki so pred 50 leti tukaj ministrirali, ponudili za ministrante pri zlati maši.
Popoldne j'e g. škof obiskal svojo rojstno hišo in sorodnike, zvečer pa se je pred župniščem zbrala velika množica ljudstva: pevski zbor je ža pcdoknico zapel g. zlato-mašniku dve lepi pesmi, potem pa so ga zopet zvonovi pozdravljali, močna žarnica vrh cerkvenega stolpa pa je pozivala okolico, naj se tudi ona veseli redkega jubileja. Drugi dan so se zbrali duhovniki iz Ljubljane in drugih krajev, da s svojo navzočnostjo povzdignejo slnvnost. Udeležili so se zastopniki ljubljanskega stolnega kapitlja z g. stolnim prostoru, sošolci g. zlatomašnika kanonik Svetina, ki ie svoj čas pri novi maši drugoval in svetnik Brence, ki je bil takrat tudi zraven, svetniki Aljaž in Lavtižar in obilo svečeništva iz okolice. Ginljivo je bilo videli zlatomašnika, ki je toliko delal in trpel, stopati ravno in krepko v cerkev, pre-' katero je stal napis: Vstopi, svečenik vesel — Pred domači svoj oltar; — Tvoj je prvi dar sprejel — Tvoj sprejel bo zlati dar. Pred nabito polno cerkvijo je p. Pre-šern, provincicl jezuitov in nečak škofov opisal pcmc-n današnjega dne in visoko zvalijo duhovskega stanu.
Nato je g. vladika ob obilni osistenci opravil slovesno t;v. maso zahvalno pe-tiniijo.
Takoj po sv. maši se je poklonil Pre-vzvisenemu domači občinski odbor, mu čestital in poklonil v trajen spomin umetniško v barvah narejeno sliko, delo laškega biikarja Barissona. Sredi je škofov portret, ki ga obdajajo druge manjše slike: rojstna hiša škofova, žepna cerkev, razvaline gradu Kanina in neko znamenje v vasi. Posvetitev slike rte glasi: Svojemu rojaku in velikemu dobrotniku ob 25 Iclniei škofovanja in 50 letnici mašništva — hvaležne Begunje. Pri obedu je čestital prost Knlan slavljencu v imenu škofije in omenjal njegovo vsestransko delovanje. Drugi govorniki so povdar-ja'i njegove zasluge za godbo, znanstvo, slovensko, slovstvo, zavod iti gimnazijo v Št. Vidu, vseučilišče, zlasti seveda za ver-
sko življenje škofije. Kanonik omenja, kako se je na jubilantu izpolnila napitnica t dekana begunjskega Silvestra Kaseta, ki je želel takratnemu novomašniku obilo blagoslova.
G. škof se je vsem zahvalil, obračal pa pozornost naprej, kjer še čaka obilo dela.
4. avg. se je odpeljal Presvetli na Brezje, dt; se ondi zahvali Materi božji, ki jo tako goreče časti, G. avg. pa je razveselil s svojim obiskom žensko kaznilnico, kjer je prilizoval in mašcval in birma! 4 keznjen-ke. Šaj je bila tukaj !. 1877 njegova prva služba v dušnem pastirstvu.
Tako se je končala zlata maša našega višjega pastirja v veselje vsi Sloveniji, zlasti pa domači I ri, kakor je oznanjal napis na slavoloku pri dohodu v župnijo:
Kar sta Slovanom brata solunska — Ti si Slovenccm. Slavljen apostol — Slavljena v Tebi fara begunjska.
KAKA. ■ -> • ; -
V	>Domovini« nekdo, aieflua vodja raskili Sokolov toži, da so bili pri sokolski javni telovadbi navzoči sami Marovtki pristaši«. Ub, ti klerikalci! Ali ti" ne prideta dva že proti večeru, ko bi so imelo razviti najlepše razpoloženje, pa sta nam pokvarila ves »apetit«. Sploh smo imeli tisti dan smolo, kamor si pogledal: sami Orli. Bučenskih Sokolov pa niti enega (pa menda ja niso zmrznili)). Pa so j« ozrla Zinka v zvonik in skoro bi se sesedla strahu: Janko, Janko poglej jih I Sami Orli! Kaj bo?! Tako nekako dopisnik Domovine. Da (a pri (eiu ni žtedil b raznimi psovkami, ki se jih je menda naučil iz sokolskega katekizma kot: hinavci, barabe itd., to se razume. Pripomnili bi le tole: Res smo večinoma sami kiuetski fantje, žuljavc so naše dlani in okorno nam tečo beseda, našega poštenja pa še lahko posodimo vzgojitelju laških sokolov, za te ga bo veliko potreboval. Saj se bo še menda spomnil, kdo je ukradel vrečo moke tukajšnjemu trgovca in gredoč žvižgal sokolsko himno, pa tudi mi lahko povemo, da je nosil košek k dobitki za sokolsko tombolo. Torej tukaj imate hvaležno vlogo začeti s svojo vzgojo. Pa so še oglasite, imate še dosti- masla na glavi in lahko vam postrežemo s svežimi cvetkami z vašega vrta.
«'P, JANŽ NA DOLENJSKEM. " " __
V	nedeljo 29. minulega mesra j« užgala strela gospodarska poslopja in hišo vdov« »Strnadov« na Gradcu, fikoda je ogromna in se reni na 2 milijona kron. Zavarovana je bila pa le za malenkostno svoto 3000 K, katera evota ji danes niti1 za žreblje no bo zadostovala, ko bo hotela staviti: novo poslopja, — Ubogi pogotelcc danes lahko s skrbjo in obupom išče sredstev, da si zopet/pozida-pogorišče, ker se inn je preje zdelo par kronic za-' varovalnine več škoda.	*■ !
Ker se taki slučaji vedno gosteje pojavljajo, zato ljudje božji, izpreglejte vetidar enkrat tor zvišajte zavarovalnino, da bo zavarovalnina vsaj delno krila erentaclno škod«, saj jasno vidite, da nesreča nikdar nc počiva.
K temu pripomnimo še nekaj. Naravnost občudovati moramo naSo, tako »dobro organizirano in izvc;:ba!io.t požarno hrambo, bi je dvakrat nastopila letos: 1. je z vso vnemo gasila svoje gariščo 18. mana, ob kateri priliki jc ta.ko častno rešila svojo nalog«, da je ostal na pogorišču sam prah in pepel. — 2. Smo \ideli njena požrtvovalnost pri pori omenjenm požaru, ko niti en organiziran gasilec ni prUcl na poinbč svojemu bližnjemu. Samo orožnik g. Furlan je vestno in neutrudljivo vršil svo,io nalogo, — Tudi sicer je, organizacija našo požarne branike pod pokroviteljstvom gg. Majcnov, in Krkrov res jvzorna*. (iasilni dom brez oken in vrat. Okna so zamašena b vrečami, vrata podprta
ZOBOZDRAVNIK SPECIALIST
Ljubljana, Stari <tg štev. 34
(nasproti Šentjakobske dekliške šole) ORD1N1RA! od 8,-12. dopoldne in od 2.-5. popoldne. 3298
B koli, v brizgalni in v coveh gnezdijo miši, lo 80-kolska bradlja jo v gasilnem domu na svojem mostu. — Svoj čas so pobirali neki zastopniki požarne brambe prosto« oljue prispet ke iu so nabrali baje precejšnjo Kvoto. Komu je bil predložen račun o tem denarju, o tem so poučeni le gotovi gospodje, a nam navadnim smrtnikom se o tem niti sanja ne. Kdaj se je vršil občni zbor, kje je izvoljeno načeltvo? — Kakor smo slišali, je bil zadnji občni zbor v letu Gospodovem 1013. — Zato poživljamo z vso odločnostjo, da se takoj skliče občni zbor, da bomo vsaj vodeli, kdo je načelnik, in da pristopijo k tej tako potrebni in človekoljubni organizaciji ljudje, ki bodo imeli voč smisla in požrtvovalnosti, ki jim bo res na srcu dobrobit in blagor svojega bližnjega. — Nekdo nad Št. Janžcm.
bled.
Kat. prosvetno društvo na Bledu vabi na igro »Ulica št. 15«, katero priredi dne 18. (v soboto) in 19. avgusta (v nedeljo), obakrat ob B. uri zvečer (20.) ▼ društveni dvorani. Vstopnice se dobe samo v predprodajo v konsumu, — Odbor.
d 25letnica gasilnega društva. Dne 19. avgusta obhaja Gasilno društvo Loški potok 25 letnico obstoja.
ST. VID PRI STIČNL
V nedeljo, 19. avgusta, ko praznujemo god iv. Roka, bomo imeli pri Sv. Roku dve službi božji, ob 6. in 10. uri. Ob 10. uri bomo bla-
fjoslovili nove zvonove. Vabimo vse one, ki ščejo pomoči pri sv. Roku, da se udeleže te slovesnosti.
TRŽIČ.
Zadnjič smo poročali, da priredijo tržiški j i j a ki igro »Prababica« v prvi vrsti za okoličane 15. L m. Ker pa je ta dan orlovska prireditev v Lomu in blagoslovljeni« Društvenega doma v Goricah, se bo igra ponovila v nedeljo 19. t. m. ob 4. uri popoldne. Prihitite torej ta dan v Tržič, da si ogledate to krasno igro. Stroški so zelo veliki in če dvorana ne bo razprodana, bodo imeli dijaki zgubo. Pomagajte jim vi okoličani, kajti dijaki se z veliko vnemo pripravljajo ca igro in ker ie čisti dobiček namenjen našim revnim dijakom, res ne morejo mesto plačila trpeti škodo. Obleke (kostumi) so iz Ljubljane. Tudi dijaki vas prav vljudno vabijo, vabila se že nosijo okoli.
ŠENČUR PRI KRANJU.
Hude šibe nas tepejo. V enem mesecu ie dvakrat gorelo. Prvikrat dvema posestnikoma skoro vsa gospodarska poslopja, drugič le gorelo pri petih. Trem je uničil požar hiše in gospodarska poslopja, dvema pode. Vzrok: nesreča. V obeh slučajih se ie le požrtvovalnosti domače brambe zahvaliti, da se požar ni razširil. Pomagat so prišla tudi gasilna društva iz Kranja, Vogelj, Lnž, Cerkelj, Preddvora, Pre-doselj. Storili so vse, kar fe ▼ človeških močeh mogoče, samo vode je manjkalo. Bog varuj Šenčur, da bi ne bilo v tretje! Pazitel
VIŠNJA GORA
Tukajšnji orliški krožek igra v nedeljo, dne 19. avgusta ob 3. uri popoldne v društvenem domu »Vestalko«, lepo žaloigro iz prvih Easov kristjanstva v 5 dejanjih, in vseloigro »Jeza nad petelinom in kes«. — Okoličani in vsi naši prijatelji iskreno vabljeni)
JKŽICA PRI LJUBLJANI.
Preteklo nedeljo jo prestopil iz pravoslavja v katoliško cerkev g. Aleksej P. Jaecnko, ki se v kratkem poroči z neko tukajšnjo domačinko. G. Ja-tenko je Ukrajinec ii Horzonske gubernije in jo prišel k nam r vojnih letih kot ujetnik ter se je tukaj popolnoma udomačil in splošno priljubil. — Za papirnice v Goričanah jo izdelal tukajšnji sodar Kralj skupno s tvrdko Hynčik velikansko kad iz mecesnovega lesa 14 m visoko, 208 cm spodaj in 168 cm zgoraj široko, les je 9 cin debel. Kad je sestavljena iz 4 delov, meri 38.864 litrov in se bo rabila za razkrajanje ivoplene kisline. Kdor se zanima za tega velikana, si ga lahko ogledu na Kraljevem dvorišču. — Predzadnjo nedeljo jc pod firmo tukajšnjega Sokola priredilo »pri Urbančku« ljubljansko Sokolstvo javni telovadni nastop, katerega glavna točka jo bil seveda ples. Domačini so nastop popolnoma ignorirali, kljub temu, da jc par dni prej t »Domovini« noki J. K. v pravem prav-
5»
čutom »douiovinskouu slogu napisal poiupozcu sla-vospev no tuknjšnjega Sokola, o katerem med drugim trdi, »da je s čudovito energijo in priznano vztrajnostjo prevzel vodstvo društvenega življenja pri nase. Sokolski bratci, ali ne poznate pregovora: Lastna hvala, cena mala!? V ostalem pn so ježen-ski Sokoli ros provzeli vodstvo, samo v društvenem življenju ne, ampak v nečem drugem, o čemer jim jo že sodišče izreklo svoje priznanje. Kajne, saj so spomnite, kaj mislimo! Du ne izgubite vodstva, sto tudi ob svojem zadnjem nastopu storili vse, saj ste ga zaključili pozno v noč v sladki vinski ganjenosti s pretepavaiijcm. Le tako naprej!
BOROVNICA.
Borovniški Orel se čuti dolžnega zahvaliti se vsom, ki so pripomogli, du je j . oslava 15 letnico tako častno izpadla. Zahvala gre obcui« govornikoma br. Čampl in g. poslancu Stauovnikii, ki sta s svojima go>oromn prav posebno povzdignila slovesnost, dalje vsem daiovulcem mlajev, dobitkov in dru-ih darov. V tem oziru bodi izrečena prav posebna zahvala g. Kobiju, ki žo 15 let bogato podpira odsek. Zahvala gre tudi vsem, ki so pripravljali p. .-Ivo in so nn dan prireditve pomagali ua t<--lovadišču in v paviljonih in končno vsem. ki so se udeležili naSe proslave. Vsem tem bodi torej izrečena zahvala, obenem pa tudi prošnja za nadalj-no naklonjenost in podporo. Bog živi! — Orel r Borovnici.
CERKLJE NA GORENJSKEM.
Dne 1. julija Je proslavljalo tukajšnje s. kršč. . izobraževalno društvo svojo 20 letnico in orlovski odsek svojo 10 letnico. Zjutraj je bilo skupno obhajilo članov, popoldne pa javna telovadba. Pri telovadbi je nastopilo do 50 najboljših telovadeov kamniškega okrožja, kamor je včlanjen tudi naš odsek. Nastopili so člani in naraščaj s prostimi vajami, nazadnje še člani na orodju in v skupinah. Zgodovino izobraževalnega društva in »Orla« je podal na kratko domači g. kaplan. Kot zastopnik SKSZ in orlovske podzvezo je v ognjevitih besedah navduševal k nadaljnemit delu za katoliško iznbrazbo č. g. dr. Kotnik. Brat okrožni predsednik g. Bore je ob koncu v kratkem govoru pozdravil naš odsek k ; 10 letnici in ielel vztrajnosti in napredka. Po telo- j vadbi so je razvila preprosta domača zabava nn rrtn g .župana Murnika. Udeležba je bila velika, in ko smo se v mraku razhajali na svoje domove, si slišal od vseh. naj bi se podobne prireditve še več- i krat priredile v naših lepih Cerkljah. — V Stiško i vas smo dobili v ponedeljek 2. julija tri nove bronaste zvonove in k sv. Ambrožu dva bronasta. Ta- { ko mislimo, da smo zvonove ie dodelali v naši tup- i niji. Veliki zvon v farni cerkvi bi se lepo glasil, ko ; bi bili povsod tako vneti za rast božjo kot Btičani ; in Ambruiani. čudno je to, da nekateri bajtarji ra- j di dajo za veliki farni zvon po 1000 K, naši milijo- ! narji pa za kuj takega nimajo denarja; Janče bi pa ; rekel: »po fronkihc, ker sam ne plača dosti davka, i — Po vojski smo v naši župniji napravili 18 bro- 1 nastih in 15 jeklenih. Pripeljali smo jih na 23 okra- j šonih vozovih, sprejeli so jih konjeniki in kolesarji koder smo zvonovo vozili, po vseh cerkvah je pri- 1 trkavalo. Zvonovi so vsi do vinarja plačani. Plučali 1 smo jih cerkljanski faruni sami, zastonj nam livar- I na ni dala nobenega zvona. Prvega bronastega smo i plačali po 45 K kilogram, zadnjega pa po 85 Din. i Procej kronic smo si morali pritrgati, pa dali smo jih radi za zvonove.
Veter.
Po Evaldu. — P. P (Konec.)
»Ah, seveda, veter, veter!« je hitela gospodinja. »Pomislite — v petek zjutraj sem obesila vse perilo ven na vrt. Krasno vreme je bilo in tako suh veter kot le kaj. Potem pa ti pride tak vihar, da mi vse pokvari. Samo zavoljo tega zopernega vetra moramo sedaj vse perilo še enkrat oprati.«
Mlinar pa jc govoril kmetu: »Ne za. merite, sosed, da svoje moke še niste do. bili. Nisem jaz kriv, ampak veter. Niti ena minuto se ne moreš nanj zanesti.«
»Veter je najbolj nezanesljiva stvar na svetu,« je govoril ribič. »Ako potrebuješ vzhodnika, lahko stavim deset proti eni, da bo prišel zapadnik. Ko bi se imel pa.! leči, takrat ti šele prav zrogovili; ko bi pa imel pihati, pa se ti poleže. Včasih bj bilo treba rahlega vetriča, pa ti prav (e, daj nastane vihar.«
In ljudje so odšli naprej.
»To so resnične besede,« se je ogla. sila jablana. »V torek mi je veter uničil prav vse cvetje.«
»Veter je največji škodljivec na svetu,« se je hudoval pasji zob. »V soboto se mi je naravnost uprl in ni hotel mojega semena raznesti.«
»No, ali sedaj si slišala, kaj?« je vpra. šal veter.
»Slišala sem,« je odgovorila miška. »Prav pomilujem te.«
»Pa se še hujše reči gode z menoj,« je rekel veter. »Toda že po tem lahko spo-znaš mojo usodo. Sedaj veš, da ni moja krivda, ako ljudem prizad>:nem kaj hudega in da moram jezo, ki bi šla po pravici na račun mojega gospodarja, sam nase vzeti. Ali se ti potem more čudno zdeti, da me to semintja docela potre?«
»Res ne,« je odgovorila miška. »Kdo drugi bi tega sploh ne prenesel.«
»Tako je. Jaz tudi prav pogosto ječiin in stokam. Moja krivična usoda me potem tako prevzame, da tulim po jarbolah iu pometam po dimnikih in plskam skozi špranje in razpoke. Pa ali veš, kaj ljudje potem pravijo?«
»Kako čem vedeti?«
»Pravijo: Čujte, kako grdo tuli vihar. — Kako veje veter. — Kako strašno vrši in piskal«
»Ubogi veter!«
Veter ni nič odgovoril, ampak samo ječal je. Tudi miška ni rekla nobene več, ker nobena tolažba ji ni prišla več na misel.
Kar naenkrat pa je postal zrak nemiren.
In veter se je oglasil: »Halo! Slišim! Proti jugu? Že prav! 2e grem, že grem!«
Miška je pomolila gluvo izpod peresa, da bi videla, kaj je, pa jo je nekaj zgrabilo in zavrtilo v okrogu, da je komaj našla pot nazaj v luknjo. Ko je naposled vendarle bila na varnem, jo je zgrabila jeza, da se jc kar tresla.
»Ta grdi veter!« je rekla. »Ti lepo mirno sedim In poslušam njegove tožbe ia težave in ga še tolažim povrh, potem pa kar nenadoma plane nadme, surovež. Saj pravim: Nehvaležnost je plačilo sveta!«
Izmed NAJLEPŠIH f«Af ITVEMKOV in NAJCENEJŠIH HIVLIlVUlinv*
je DR. ZDEŠAR.1EVO cNavodilo za pravo pob"«-
nost do Matere božje«. V knjižici sla 2 sv. nnui':
Cena vez. izvodu 6 Din, po pošti 1 Din več. l»ow
se pri tNičmanu«, v tNovi Založbi«, «Slogi< "jj
Poljanskem nasipu 10 v Ljubljani in v drugm
knjigarnah. Kdor naroči vsaj 10 izvodov, dom
15 odstotkov DODusta.
Črtice iz sedanjih dni Cerkve
Cerkev močnejša kot kdaj poprej.
Lansko leto, meseca junija je pisal pariški dnevnik Le Temps, ki je sicer malo naklonjen papežu in Cerkvi, sledeče: »Ka-toličanstvo je zadobilo zopet svojo moc, ono je danes edini gospodar sveta... Ono je edino, ki daje neurejenim in nemirnim željan) človeštva, ki je še vedno tako zelo razburkano po svetovni vojski, nekaj solidnega, nekaj urejenega in konkretnega. Cerkev je danes močnejša kot je bila bodisi, kadarkoli poprej.«
Junaški čin škofa in dveh redovnic.
Pred nekaterimi tedni je odplul poštni parnik »T. M. L.« iz Belice, glavnega in pomorskega mesta državice Angleški Honduras, v severne vode. Med potniki, katerih je bilo vsega skupaj 79, je bil tudi 79 letni msgr. F. Hopkins S. J., naslovni škof v Atribi in obenem apostolski vikar za Angleški Honduras ter 3 redovnice iz reda palotincev, in sicer redovna glavna prednica sestra Cecilija, pokrajinska prednica sestra Frančiška, in novo imenovana prednica za pokrajino Orange Walk, sestra Veronika. Ko pa je bil parnik štiri in pol milje oddaljen od luke Coozal, je ladja dobila odprtino, skozi katero je jela pritekati voda in sicer tako, da so bili spodnji prostori, kjer so se nahajali kotli, kmalu prenapolnjeni in parnik ni mogel dalje, obstal je sredi morja. Pomorščaki so kajpada hitro pripravili rešilne čolne in pasove in ljudje so hoteli, da sc med prvimi reši sivolasi škof. Škof pa hladnokrvno odvrne: »Rešite najprej žene in otroke I« In ko je lad ja že tonila, tedaj ugleda škof mladega Mehikanca, ki se obupno bori z valovi, pa mu vrže svoj rešilni pas, rekoč: »Nal Reši se li, ki si mlad, jaz sem pripravljen stopiti pred večnega sodnika.« Podobno sta storili tudi sestri Frančiška in Veronika. Ko sta namreč opazili nekatere mlade ljudi boriti se z življenjem in smrtjo ,sta zaklicali: »Ali ste oženjeni?« — »Da.« — »Ali imate kaj otrok?« — »Da.« — »Dobro! Midve nimava za nikogar skrbeti. Vzemite najine pasove.« — Ladja je vedno bolj tonila. Škof je bil že do prsi v vodi. Pa ostal je miren. Videli so ga, kako je še enkrat dvignil roke, da blagoslovi potapljajoče, potem je uprl 9voj pogled proti nebu, sklenil roke k molitvi in izginil je v valovih. Z njim je vtonilo še 15 drugih oseb, povečini deklice in dojenčki. Truplo škofa in obeh sester redovnic je morje vrglo na suho in pokopali so jih z veliko častjo. _
Izpoved novodobnega izpreobrnjenca. Lansko leto se je povrnil v cerkev vseučiliš-ki profesor v Padovi z imenom Aristid Štefani. Sam o sebi je med drugim izpovedal tudi tole: »Ko sem bil šele 26 let star, sem postal profesor fiziologije na vseučilišču v Perari. Pa kakor drugi, tako sem se tudi jaz delal, kakor da ne verujem v Boga in tako učil tudi druge. Vendar moram priznati, da sem že pred 30 leti prišel ravno Potom znanstvenega razmišljanja do tega, da Bog je. Pa če sem bil prepričan, da Bog je, zakaj ga nisem hotel priznati. Govoriti hočem resnico. Vzrok je bil moj napuh. Tež-
ko so mi je zdelo, da bi podvrgel svoj razum verski resnici. Sedaj sem storil tudi tak korak in tako sem zopet z dušo in telesom veren sin cerkve.«
Resna ženitna ponudba."
Obrtnik, 30 lel star, neomadeževane preteklosti, želi znanja v svrho ženitve z gospodično ali vdovo od 22 do 32 let. Prednost imajo lastnice posestva. Tajnost strogo zajamčena. Pisma na upravo «Domoljuba« pod »Srečna bodočnost«
obsegajoče 80 oralov, ležeče na Pohorju, 2 uri od že-lezn. poslaje HOČE pri Mariboru, je celo ali deloma naprodaj. Kupci noj povprašajo pri V1SOČ-NIK FRANCU, posestniku v SP. HOCI. 4813
POSESTJO
PRODA SE
za 5 mernikov, sadni in rožni vrl, zraven posfaje Mokronog-Bisirica, lik ceste. -Cena se izve pri FRAN VOKANN, Bistrica pri Mokronogu.	4757
^BHiBBBBflBBSBBBRBlIBBHBBia
Nekdanja »ŠKOFOVA« vinska klet, Pred Škofijo 1 olvorjena. - Točijo se fina pristna VINA!
Krojaški ŠIVALNI STROJ
najnovejši, prodam za 15.500 K ali zamenjam za kravo. ANION NLMEC, Dragornelj, p. Domžale.
1 meter domačega platna
da TOVARNA ŠINKOVEC, Grosuplje za 2 kg prediva - ali 14 kg godenega
oziroma 20 kg surovega lanišča. .BBBBBi&saBBsiBBtsBsaBBBangisa
v veliki izberi priporoča JOSIP JANKO, urar v Kamniku, na Sutni (nasproti farne cerkve!.
V SLUŽBO IŠČEM mlado, pridno in
pošteno DEKLE
s 6 razr. Ijud. šole, ki bi mi pomagala v trgovini. Ponudbe na Trgovina J. A., Komenskega ul. 28, Ljubljano.__4615
PRIDNEGA in ZANESLJIVEGA
tilapca Ii konjem
ki je vajen tudi poljskega dela, SPREJME M1S1-JONIŠCE v GROBLJAH pri Domžalah. - Plači* po dogovoru.	4827.
Jerica: Spelica, ali veš kaj novega? Spelica: Kaj po takega? lerica: Veš, io smo se smejoli lurčkovemu Tinetul
Spelica: I, kaj po je Tine napravil? Jerica: Spelica, Jurčkov ata so lani na sejmu v St Jerneju pri Perkolu kupili usnje. Tudi Ti-netu so doli napraviti šolne, ki jih po raztrgali ni mogel. Spravil sc je' nad nje s pipcem in si pri lem šc nožiček zlomil.
Spelica: No, io jc pa lepo! Potem je po le ics, da: Kdor hoče svojo družino dobro obuli, NA) KUPI USNJE na sejmu v Mokronogu, Metliki, Stični, St. Jerneju, Velikem Oabru, Rajhen-burgu, Novem mestu in Zagorju ob Savi
na stojnici Franc Perko.
BBBBBBBBBBBBBBBBBBBBRBBB
PREKLIC.
Frančiška SADAR iz Grintov-ca št. 5 preklicujem, kar sem žaljivega govorila zoper Aniona Zupančiča na' Grintovcu it. 8 in se mu zahvaljujem, da je odstopil od tožbe. - Na Grinfovcu, 29. julija 1923.
FRANČIŠKA SADAR.
POZOR!
POZORI
Prodam POSESTVO
radi odpotovanja — z vsemi pridelki, oddaljeno fri četrt ure od trga Sevnice, za ceno 850.000 K. Več povedo v »rgovini F. MLINARIC, SEVNICA ob Savi.___4857
Različno SADJE
in vse vrste JAGOD
(maline, robidnice, borovnice, brusnice ln rudeft jagode) kupi vsako množino KONZERVNA TOVARNA NA VRHNIKI. - NAKUPOVALO se i S č e j o, oziroma naj stavijo ponudbe. 36S5
INGER
strup
■ Na celem svetu znani kot najboljši ■■ —:	Podružnice In sastopstva v vseh mestih.	f—
LJUBLJANA, Selenbnrgova nlica 3. — Centrala za državo S. H. S. Zagreb, Maruličeva ulica 5, II. kat.
^^ ZADRUGA ^KLEPARJEV 1
Bakrene kotle vseh vrst izdeluje in ima vedno v zalogi
Kotlarska zadruga
v Ljubljani, Kolodvorska ulica št 18.
Garantirano trpežne in solidne domače izdelke.
BREZOV. LES
Kupuje IVAN SEUNIG ML., tovarna lesenih žebljev, Tacen pod šmarno goro. OPOZARJAMO NA
novo LEKARNO v Cerknici
Koderno urejeno in oskrbljeno z vsemi domačimi tujimi specinlitelami. Zdravila se dobe proti novim in starim zdrovn. receptom za ljudi in živino. — Naročila se sprejemajo tudi po pošti in izvrše poštno-obratno. — Se priporoča Ph. Mr, IVAN KARNELUTTT, Cerknica pri Rakeku.
TEKSTILA. Tfl
na ZGO$i postaja Lesce. Gorenjsko.
predilnico, lastna borval-nica in strofno pletilstvo.
izdeluje iu prodata volno različnih barv v posukliejib, SfHCfclžiO VOillO v prejo, Zamenjuje predeno volno za kosmato, |Z-deluie in prodajo različne vrste volnenih pletenin, kakor zavijačke-, jumpre-, športne-, bočne-, dolge površne- jopice, dokolenice, sweatre, različne čepice, šale itd,, po solidnih konkurenčnih cenah; ZUmenjUjC pletenine
za kosmato volno, izvr$u|e pletenine po
naroČilu posebno za športna društva, točno in pod najugodnejšimi pogoji, pO$li|Q na željo gg. interesentom vzorce vseh vrst izdelkov in
dafe popuste pri večjih naroČilih.
■ EMRE0SaE«HBBHSBBBBeS£IBB:
BERSON je in ostane najboljša kvalitetna znamka. Varuje čevlje; cenejši in trpež-nejši je od usnja. Od vašega čevljarja zahtevajte, da Vam pritrdi BERSON gumi podpetnike in gumi podplate,
■ ■BBRBBHBaHBBBHMBBaaBBHi
Polhove kože
in vse druge od divjih živali KUPUJE skozi celo leto trgovino usnja D, ZDRAVIC, Ljubljana, Sv. florijana ulica 9.	4746
POZOR! - PRODAM:
fino MLATILNICO za 4000 K - 2 TRA-VERZI, dolgi po 5 tn 30 cm, 3500 kron -3 TRAVERZE, dolge po 1.30 m, težke,. 2000 K, 1 VRV za brod, dolga do 80 m, 3500 K - 1 CITRE »Koncert« 1200 K -1 KITARO 1000 K. -JOŽE KNEZ, POI-šNIK, P. SAVA.
Sprejmem takoj dečka
krepkega, starega do 14 lei - ki bi imel vevi. do trgovine z železom s prim. Šolsko izobroZ Vsa oskrba v hiši. F. Hočevar. Knmnik-Sut^
Veliko zalogo
poljedelskih strojev
priporoča
Franc Hitti, Ljubljana
Sv. Martina cesta 2.
Parna opekarna Jelovšek
ima v zalogi prvovrstno ZidHO OpeKO, zarezano SfreŠHO OpChO
navadni stresnih. tlahovec zo peči. podstrešni tloKovec,
kakor sploh vsakovrstno zidno in streSno opeko. — Opekama izdeluje dalje opeko za vodnjake, tovarniške dimnike in modelno opeko po vzorcu ali načrtu, kakor kdo zahteva. — Opeka je iz najboljše gline, dobro žgana in priznano najbolj trdna; od avgusta meseca naprej nudimo opeko po znatno znižanih cenah.
Parna opekarna Jelovšek, Vrhnika.
Tisoči so že bili ozMjenif
udih in členkih, otekli udje, sključene roke in noge. trganje, zbadanje po raznih telesa, da celo slabost oči so posledice revmatičnih in protinsklh bolezn
-Ponudim ifam narodno sredstvo za ozdravljenje!
Nikalto univerzalno zdravilo, marveč sredstvo, ki je nudi boluemu človeštvu moli narava. Vsakemu brezplačna poizkuSnjn. Pišite mi takoj in vam pošljem sredslvo in poučno razpravo popolno zastonj. Oslali mi bodele trajno hvaležni.
£. PasteMfi, s-
Zadružna gospodarska banka d. d.
Ljubljana, Miklošičeva cesta 10 Telefon št_57.
Telefon št. 57.
v lastni palači (vis h vis hotela „Union").
Kapital In rezerve skupno nad K 60,000.000-
Podrnžnica: Djakovo, Maribor, Sarajevo, Sombor, Split, Slbenlk. Ekspozitura: Bled. Interesna skupnost z Gosjpo;
darsko banko d. d. v Novem Sadu.
Daje trgovsko kredite, eskomptira menice, lombardira vrednostne papirje, kupuje in prodaja tuje valute in devize, sprejema vloge v tekočem računu in na vložne knjižice ter preskrbuje vse bančne in borzne transakcije po« najugodnejšimi pogoji. Pooblaščeni prodajalec srečk Državne razredne loterije.
r
Bronaste ziionone
vliva najceneje in z dobavnim rokom od i do 6 mesecev
£uDimna in linama.
St. Vid nad Humana.
HOLLAND-AMERIKA LINIJA
Rottcrdara-Ncw York
fieneralno zastopstvo za kraljevino Srbov, Hrvatov ln Slovencev
Hrvatska banka za promet s nekretninama d. d.
Zagreb, Zrinjski trg 8.
Odprava potnikov I., II. HI. razreda za Severno Ameriko ln Kanado z ogromnimi, najmodernl-Jlmi brzovoznlmi parobrodi. Potovanje po c3-prtem morju S do 7 dn». Najngodnejn sigurna
ln brza vožnja. Izvrstna kuhinja. Vsak teden Jaden parobiod. Potniki tretjena razreda Imajo posebne kabina
z uzorno čistostjo. Vsestranska pojasnila daje brzo in brezplačno;
Holland-Amerika Linija PodruZnlca i LJubljana, Dunajska c. 21.
Pekovskega vajenca
hronn v hiši. Nnslov pri upravi lista pod št. 4896.
Odon Koutay, špecijalna trgovina z orodjem
in tehničnimi potrebščinami, Ljubljana, Kolodvorska ulica 28, prodaja vsled
KUPIMO vsako množino
starega svinca.
PUŠKARNA v KRANJU.

predstoječe preselitve	j
v lastne, novourejene prostore na Aleksan-	J
drovo cesto Stev. 7,	S
razno orodje in tehnično predmete s	i
posebnim popustom,	j
in vsa golazen mora poginiti ako uporabljate moja najbolja preizkušena m splošno hvaljena sredstva kot: proti poljskim m hišnim mišim Din. 7*30, za podgano Din. 7*50, za ščurke Din. 7 50, za stenice Din. 7'50, uničev. moljev Din. , proti mrčesom Din. 7 50, mazilo proti uSem pri ljudeh in pri živini Din. 4 —, za uši v obleki in perilu Din, 7*60, tinkt. proti mrčesu na sadju in na zelenjavi Din« 7*50, proti mravljam Din. 7*S0.
Preprodajalci dobe popust PoSilja po povzetju Zavod za ekspedicijo: ARTES, kem. laboratorij M. JtlNKER, Petrinjska ul. 3, Zagreb h
llmeina gnojila
Superfosfat fhsisiasoua žlindra Kalijena sol
po brezhonhnrenfnib cenah
Kemični proizvodi d. d.
Sir. 65 Zagreb Telet 23.38

Ljudska posojilnica v Ljubljani
(v lastni hiši tik za frančiškansko cerkvijo)
obrestuje vloge brez odbitka po
3%
Stanje hranilnih vlog nad 120,000.000- kron. Stanje rezervnih zakladov nad 1,100.000 - kron.
Poroč. prstani Double verižice Sicuske me Budilke
Že '.ne ure Uhaui g
(iajsIrrejSa trgovina ur.rlclnine i: B
uebrnino f ČUDEK I
LJUBLJANA 22, Prešernova 1 |
Lioovo cvetje, tršiikovo lubje
ln VSA DRUGA ZDRAVILNA ZELIŠČA KUPUJE po najvišjih dnevnih ccnah Drogerija ANT. KANC, Židovska ulica Štev. t, Ljubljana.	4435
niHllUlil!lll'!lll!Hlll!U!UK!imniHlllll!HIHI!U!UUIIUUUI!UllllHUIIIIIII^
"' iii ta V LJUBLJANI, Marijin trg £t. 3 |
registrovana zadruga z. omejeno zavezo 0
sprejema vi; ge obresti brez od-	|
na knjižice in ^B bitka rentnega	§
plaCa čistih • io invalidskega	§
davka. Za večje in stalne vloge kakor tudi	f
vloge v tekočem računu obrestovanje po	f
dogovoru. — Podeljuje kratkoročne trgov-	1
ske in personalne kredite najkulantneje.	§
D lllllllllllllUlllilllllllllllllllllUlIllllllllllNlllUlinillllllllUilllllliCUH:!!!2
Oblačilno blago prodaja manuiakturna trgovina
JOS. STOPAH

Dunafslca ccst.es §#. 21. ■BnBBasHaiHaHiEnstsssEiDHneBaeB
tAi tovar.kož in čevljev d. d., KARLOM
Prcdeialna Llubilana, Poljanska cesta št. 13. Bogato skladišče moških, ženskih
in otroških	iz telečega
boksa v vseh barvah, govejega boksa iti rjave kravine.
Solidno delo!	Znižane cene!
■■■sasaaasaaaaieBffifisaBHBaBflBBissaiBa
Pri prodaji ali nakupu posestev bojte imeli
nai'b©i?šii uspeh
če se obrnit« na
„ P O S E S T "
obl. konc. pl:arna Ljubljana, Poljanska c, 12.
Ha prodaj in v zamenjavo velijo lunetkih posestev, vinogradov, mlinov in žag.
Izdaja konzorcll »Domcliubav
r
♦

m
nudil® w poS.r'i?SjRiH BMiožinGUi
________ »UiMBI^ CFS-JB	^
nsedeB „A" m model (iitoriH crep), ntf priprosicjse, ^ KaftrpeinefSe fsi naitcmefgc ftriSje sirež setionjosči, cieijc $
♦ Aia pcsifeino »jypis še?, ponudbe. Spremi mslopnihi se spretmico.
Na kakovost morate paziti, a ne na cer.o
kadar kupujete gumi polpetnike Zali!e: vajte od Važc^a črevljarja izrcčiio samo prave Palma kaučuk poipatnikc in katičnk polplale in odklonile v^ilso por,urejenost.
lil gJGOBNE CENE najdete pri	X
b* nelsapu scshncnega In manu-	K
aahtnnseSa blaga za molke ln	^
z^nsite v Ljubljani	j*
5 M škofijo	S
Eingencvc	^
FledarsKe	K
«ra ■ ji
thi
na
X
B'it
K K
K
A
J f)
M« M
\a
u
©Lssoj SmlJic bil in so tet

Razpošilja sc E;«<il po poSH


S^SteiiSLDir« Rudolf Kobal
oruinira za pljučne f ii notranje bolezni cd sedaj naprej »ia KKALJA PETHA (Slovenskem) trga st. 2/II od \t '/a -12 y2 i« od 2 -3 pop.

Naznanjamo uljudno, da smo preselili svojo trgovino z železnmo s 25. julijem t, L od Cankarjevega nabrežja štev. 1 v svojo lastno hi&o v
kjer bomo trgovino znatno razširili.
Prosimo sodobno za nadaljno naklonjenost, ter zagotovimo cenjenim odjemalcem najboljšo postrežbo. Z odličnim spoštovanjem
Odgovorni urednik Anton Sainik v Ljubljani
Tiska Jugoslovanska tiskarn*.