koristi delav-id»iv<\. Delav-raviitnl do \r product rajo. ir is devoted Interest« of the tilat«. Work-entitled to all they produce. (Court* a« Mooad-ela«« mau ur, !>«.•. « istit, at at Cbleayo 1U uud«-> U>« 401 of» wa(tr««.of r. (No.) 107. Mutilated NAKOČNIKOM IN UDdLJENIKOM. Haroriiiki in somišljeniki 11 neštetokrat priliko za-euem ali drugem sloven-v Ameriki, a kako sa-ikodoželjnostjo in vese-Hjdedili naši nasprotniki pšbam, kadar smo našim gp povedali, kako stoji-letareem in jih vabili na ohranitev edinega orodja, posedujemo, takih prilikah smo videli na-like v duhu, kako so si v nadi, da bodo čuli i o ProletarČevi smrti jih, da so nas zasledo-številke do številke; toda Utivu, temveč po stanju, za- 0 jih je, da bi že sko-i tisto nadvse zaželjeno besedo:—ni več "Pro-'! Kadar smo tožili ta-skakali veselja in takoj v _ Številkah *o prinesli da že umira, da ga bo ko- 1 V svojih umazanih •o komaj čakali treuotka trenutka, ki naj bi poaienil triurni; trenotka, v bi lahko nemoteno padli ker bi bili brez orodja— pokazali svetu kot najvačje lato ker jih razkrinkava-so hinavci, narodni izkopale) in navadni mešetarji. načelni in nenačelni na-ki «o računali vsak čas, ka-uioteno bi lahko propagirali ^^ , repnblikance, pro-bde in cerkvene naprave, če bi tfcilo "Prolctarca", tega edine-ika načelnega boja na-ftaremu svetovnemu nazoru arskemu sistemu, ki tla-▼o nizdol, v nepoznanje Iriterjo holetarca so sodili in obsodili; bili so samo še dneva ekaekuci in pogreba. Toda njih nade so varale bridko. "Proletarec" i in kljubuje delavskim so-unikoin vzlie vsem pobožnim hn njegovih nasprotnikov. On neizprosen v svojem boju. Tak kil v začetku in tak ostane. Za-duje samo pravico in se ne »ja nikomur! ii smo rekli, da je naše na-totnike njih satansko veselje I našimi vzdihi dosedaj temelji-fraralo. To je resnica. Toda I nami je bodočnost; — bodo-st polna boja, delk in klubo-iji; razširitve naših idej in o-ajenja. V bodočnost pa na& pdja tudi maš sedanji nau-laik, ktereinu ,se pridruži še toči. Treba bo torej nepresta-[a boja, — ne presta nega 4 Pro-lrea." (smo pa li zmožni varati naše potnike v njih satanskih na-i tudi v bodoče tako vspešno, :or smo jih do sedaj?— 'o je vprašanje, ki pa je še nemo, vzlic temu, da vemo, da to imeli sovražnike tudi v bo-jposti. Unje današnjega 1 Proletarca' ško, da bi odgovarjalo potre-I bodočnosti; ni nobenih re-r ne kapitala. Komaj za apro-To sicer ni najslabeje; bilo fc mnogo slabše, ampak tolažba 1. če se pomisli, da bo to dolga boja. ki itna se priti in ktere-isgoniti se ne da. Sedanje •nje "Proletarca" je pripiwa-šslnostim, ker je razdeljeno t ki se ga opravlja brez pla-E Kakor hitro bi se v tem oziraj Izpremenilo — spremenilo P tndi protanje izdatkov v pa-K — dolg. takimi razmerami je torej vno, da "Proletarec" ne more Snljat bodočnosti, ampak, da bolj navezan na nekaj ljudi. M® žnjim. To stališče je pa kajti list ne sme biti nikdar »en od nekaj ljudi, ampak vsi Wrajo potruditi, da dobi list p naročnikov, da se nam iz-■je. V fbicagi se je delalo I in se Se dela; sedaj je treba, i ne delalo onako Se v Cleve- landu, New Yorku, Indianapolisu, po zapadu in severu. "Da bo "Proletarec" brez skrbno gledal v bodočnost iu boje, ki ga še čakajo, mora pridobiti toliko novih naročnikov, da se bo list saiu izplačal iu da bo imel stalnega urednika. Dokler ne bo tega — ni listu zaaigurana nobena bodočnost! Mi moramo tu odkrito povedati, da ko bi ne bilo nekaj požrtvovalnih sodrugov okoli "Proletarca", bi se našim nasprotnikom ne cedile sline zastonj, ker bi se že davna j uresničile njih želje, da bi ne bilo več "Proletarca". Tega do dane« ni bilo in upajmo, da tega tudi ne bodo doživeli v bodoče. Ampak da se to ne bo zgodilo je treba da naši somišljeniki agi-tirajo za list in mu pridobe novih naročnikov. 8amo naročnikov nam je treba in bodočnost "Proletarca" je zagotovljena! Pojdite torej takoj na pot in iščite novih naročnikov. Kdor želi postati zastopnik naj se javi na upravništvo, ktero mu tokoj pošlje tozadevne pobotne knjižice. Kdor naših cenj. naročnikov in somišljenikov želi "Proletareu" bodočnost. ta naj gre in naj dela. V delu je bodočnost vaša in bodočnost vašega orodja v boju za pravično stvar. Upramištvo •H Od blizo in daleč i; ga potem z električnim tokom čijo do smrti. Imamo svečenike, ki prigovarja jo žrtvi, da naj udano umre in se ne brani nasilne smrti. Imamo ljudi — lažnjive ovaduhe, ki izgolj osebnega koristolov-stva prijavljajo gosposki njim neljube osebe kot bornbometalce in nevarne anarhiste. Imamo ljudi, ko svoja podla dejanja podtikajo svojim nasprotnikom. Taka je današnja Človeška družba po božji volji in volji kapitalistov. oo»»oeeoo»»ooooeooooo'v»^o> — V jeseni bi se morala znižati eena za živila, ako je bila srednja letina. Ali to je danes v Ameriki le še ponižna ljudska želja. Razni t rust i za živila, na čelu trust za meso ne izsesavajo le delavce kot konzumente. ampak tudi kmetovalce, Iti so primornni svoje pridelke za nizko ceno prodati tru-stjanom. Mesarski trustjani so podražil meso, dasi je živina ceneji kot lansko leto. Zdaj so se pa oglasili trgovci na debelo s sirovim maslom, ki med seboj tvorijo tudi nekak trust in so poti razi 1 i sirovo maslo. Lansko leto je stal funt na debelo 24 centov in pol, letos pa 32. Trgovci pravijo, da to še ni meja ceni, da pojde cena kvisko, da bode treba plačati 50 centov za funt. Spekulantje, mešetarji in trgovci na debelo trdijo, da je vzrok za te visoke cene izskati v kmetijskih razmerah, da se kmetovalci ne ozirajo na to, da se konzumira čimdalje več sirovega masla. To je pa cenena laž. Vsak kmet se bo gotovo potrudil zvišati produkcijo, če bo opazil, da pridelke za dobro ceno razpeča. Konec konca je ta, da pri tem največ trpi delavec, ki živi v "mestu. Tega oskubijo v*i; Kapitalist, špekulant, mešetar in trgovec na debelo. e e * — Po uradnem poročilu dela danes od 24 milijonov žena deklet, ki so stare nad 16 let. že pet milijonov v induatrijelnih podjetjih. Daleč smo prišli v "slavni" republiki. Kratkovidneži in agentje kapitalistov bodo trdili vzlic tej oči-vidni resnici, da socalisti razdirajo družinsko življenje. • e * — "Ali je ktero delo na svetu, da ga ne opravljajo ljudje "f vprašuje nek list, ki ga dobivamo v zamenjavo. Delavci delajo 150—200 čevljev visko ali pa se višje nad zemljo na slabem in šibkem odru brez ograje. Vsaki dan vagajo svoje živ ljenje. Če bi jih pa kdo na to o-pomnil in jim priporočal naj isto store za osvoboditev iz kapitalistične sužnosti, bi se pa lati delavci posinehovsli. Imamo tudi ljudi — biriec, ki posade bolne ženske in nežne o-troke na cesto, ker niso plačali stanarine. Hišnemu gospodarju se mora plačati stanarina. Tako je določeno v zakonu. Imamo ljudi, ki zaprte ljudi — Posamezni Človekoljubi in nek tete človekoljubne družbe so] zaprosile pri vladi v Washingto-nu, naj posreduje pri marok&n-l skemu sultanu glede barbarične-ga trpinčenja zajetih vojakov iz| vstaške armade. Ilina vščina ! Pristna ameriškal hinavščina! Zakaj ti človekoljubi ne pro-1 testirajo proti linčanju zamorcev na Jugu in grozodejstvom. ki se| vrše ab taki priliki. Zakaj ti rahlo čutni ljudjp ne| zaprosijo vlade, naj z vso silo stopi /.a odstranitev smrtne kazni,! Zakaj ti mehkoarčni ljudje ne| oroteatirajo proti nečloveške postopanju s kaznenci. Zakaj? Zato ,ker se vse to vršil doma, v veliki ameriški republiki. Maroko pa ni pod /vzdnato za-| stavo naše republike! e e e — Situvacija za vladajoče na I Grškem je menda nevarnejša, kot je to razvideti i/ brzojavnih poročil. Se ve si-* ne gre tu za prole-tarsko gibanje. Vodje puntanke-ga gibanja so istih misli m nazorov kot Mladoturki. Vseeno pa j delajo nehote pot razred noža ved-nemil delavskemu gibanju. I)an-| danes se puntajo takozvani stebri države. Nezadovoljni so s kli-| karstvom na dvom, ki proteliia v j vojaški službi sanfc ljubljence kli-karjev. Že pred dvema in trema leti so nastale revolte po deželi proti tatinskim škofom. Zahteva se tudi, naj se konfincira premoženje sa-| mostanov in vporabi za armado. (se se bodo vladajoči krogi vpiraljff t''in aaktotaih, lahka pride dt | volte. e e m — Socializem napreduje in mar-1 siru tudi na Japonskem. Japonska vlada epurajt s strahom to gibanje in gi akafift /ativti / bru-| talnimi sredstvi. Pismo, kterega je prejela "Oazetta del popolo") i z Jokohame, dokazuje sramoto .japonskr vlade. Pismo se glasi pri-1 bližno. Pred nekaj časa so zaprli I Stlgano Sugt) ,izdajateljico "Jijw šiso" Svobodna Mitel . ker .ie bila na sumu ,da j«' razpečavaJa socialistične letake. Ta aretacija je na Japonskem obudila tako s. ii/aeijo, da j«' japonska vlada po ministru notranjih del izdali} posebno Izjavo: "Japonska vlada napram social lističnem gibanju smatra za doiž-noat, da eu\ m moralo in javen rr.i.j Socialisii ao ivoje nazore rartfllj MWO hrezme.jn,, - Svrtosl trona" ktero s\aki Japonec kot podedo4 vmiii seso poni/no spoštuje in ea-| sli. je zgubila pri socialistih svoji vpliv, \oben optimist ne more za-f nikati socijalizem na .Iaponska*|| Ali to gibanje ni napol norost, se govori \ pomirjenje, ki bo sa-| mo zopet prišlo na pravo pot, ampak je nalezljiva bolmfen ta ljnd>J stvo. proti kteri se jo treba boriti kot proti koleri in kugi. Vlada m bo bojevala proti socializmu, dokler in kjerkoli bo našla socialistic-ne nazore."' Ta doltttMant dokazuje, da ja-| ponaki državniki niso nič bolj pa-| metni knt evropejski in ameriški. teh dežela, združite se' PAZITE! na Številko v okUpa|u ki — naha|a poleg ve. ietfa naslova, prilepili, nega epoda)all na ovitku, Ako ( 108) |e številke . ' teda) vam e prihodnjo številko našega liete poteče naročnina. Prosimo ponovite |o takoj. Leto (VoL) IV. Co., ki ju je poslala brez varnostnih naprav v rov. Radovedni smo, če se bo sedaj kdo zavzel za to, da se pozove kompanijo na odgovor-' nost. CHIKAfiKI GRAFT Chicago Daily Socialist je že pred meseci razkril mnogo reči, ki so govorile, da vlada v Chicugi velik graft in da vodijo mestno upravo navadni hudodelci in graftarji, kakršnih malo pozna zgodovina. Državni pravilnik Wayman se je takratnim razkritjem Chicago Daily Socialista posmehoval in dejal da ta list laže in da si hoče na ta način delati le reklamo. Ampak na tihem je Wayman vendar šel na delo in sledil razkritjem tega lista, ki je vedno oprto povedal, kam naj Wayman poseže, če mu je v resnici na tem, da zaloti graf-tarje. Kmalu nato so se odkrila velika razočaranja o kolektanem denarju, kterega so morali odraču-nati bordelirji za policijsko pro-tekeijo agentu inšpektorja Mc-Canua, kteri je bil pred kratkem spoznan od porote krivim, da je jemnl denar za policijsko protek-cijo. Sploh je v podobnemu graf-tu zapleteno vsepolno policijskih glav. Dosedaj se je Wayman držal le zapadne strani, Chicago Daily So cialist pa pravi, naj Wayman pogleda tudi na južno stran, kjer"bo zalotilše vse pikantnejše in večje lopove — one "višje". Do sedaj Wayman še ni posegel na južno stran, pač pa se zanima za dogodke v "fiksanju" porote. Nasled je namreč prišel, da se je včasih poljubno klicalo pod poroto take državljane, ki so bUi v kaki zvezi ali prijateljstvu s tožencem in tako je Čestokrat prišlo, da je porota dotiČnega oprostila, ali pa se ni mogla zediniti. Taeih slučajev — tako trdi Wayman, je bilo več. Posledice teh trditev so bile, da je Wavman posadil dva komisio-narja, — ki kličeta porotnike pod prisego — na zatožno klop. Zadnje dni se tudi mnogo piše po čikaških listih o graftu. ki via da v krogih, ki imajo v oskrbi mestno kurjavo. Tudi tam da se je nekaj <4fik-salo" v zadevi davkov. Tako so morale kompanije, ki niso kupovale kurjave od dvrtke, ki oskr buje mestu premog, plačati več davkov kot drugi itd. Sploh so razmere v Chicagi take. da jih ni mogoče popisati. Graft, sam graft vlada. Eni celo trdijo, da tacega grafta, kakor je sedaj v Chicagu. ni bilo v Rimu tiste Čase predno je razpal v razvaline. Vzlic temu bmlo pa eni še vedno trdili, kako pametno in pošteqo je uravnana sedanja družba in kako uničujoč sistem propagirajo socijaliati, ki hočejo odpraviti sistem, graftov in budlerjev. DELAVSTVO IN POLITIKA. Bistvenega razločka ni med njimi, ker nimajo nobenega političnega programa. Obe bi lahko imenovali unije kapitalizma, ker je v obeh odločujoči faktor kapitalizem. Obstajajo torej samo zato, da varujejo svoje interese s pomočjo državnega aparata. Te dve stranki nista še nikdar storili kaj koristnega za delavstvo. Pač pa ste pokazali že tolikrat svoje sovraštvo napram delavstvu, de bi moralo že davno spregledati, da se ne bode delavstvu nikdar godilo bolje, dokler bodo vladale take stranke. Delavstvo, zbrano v unijah, ima namen, varovati se združeno napram kapitalizmu. Kdor se hoče varovati, mora biti pripravljen na vsak naskok. Mora biti torej oborožen. Kakšno orožje ima delavstvo in kakšno kapitalizem? Edino orožje delavstva je bil do zdaj in je še štrajk. Kapitalizem pa ima poleg nedanie sile tudi ves državni aparat. Strajk sam na sebi je orožje, ktero »e je rabilo, že z vzpehom pa tudi ne. Je torej nekaj nezanesljivega — včasih dobro včasih slabo, kakor so pač razmere. Vse drugače je oborožen kapitalist: to orožje je politična organizacija. Kapitalisti dobro vedo, da dokler bodo imeli to orožje, ktero jim daje kontrolo nad celo državo, se jim ne bode treba bati. Dokler se bode delavstvo na jedrn strani združevalo proti njim na ^hmgi jim pa dajalo v roke najuspešnejše orožje, se ne bodo spremenile razmere. Ce se hočeš uspešno boriti z nasprotnikom ,moraš imeti, če ne že boljše pa vsaj jednako orožje. Dplavstvo bi torej tudi moralo imeti orožje politične organizacije -•r. edino moderno in v resnici uspešno orožje. A kaj vidimo! Delavstvo se obeša h kapitalističnim političnim organizacijam — republikancem tn demokratom. Enkrat gre s temi, drugič z drugimi, kakor že odločijo takozvani delavski vodje, kterih simpatije do političnih strank so vedno na prodaj: kdor da več, s tistim grem. Delavstvo zdihuje nad krivicami sedanjih razmer. Vidi in obsoja razmere, ne pa tistih, kteri so jih ustvarili in kteri jih držijo. Človek se nehote upraša: ali so res vsi slepit Ali res ne more delavstvo poseči po aparatu, kteri danes tako dobro služi kapitalistom v boju proti delu? Moglo bi, če bi ne bilo raznih Gompersov, kteri še danes iščejo radi lepšega srednje poti med delom in kapitalom. Moglo bi, da ima za svoje voditelje ljudi, kteri m bi bil delavski blagor bolj pri srcu kot pa Judcžovi cekini kapitalizma, za ktere je delavstvo vedno na razpo lago tej ali onej kapitalističnej stranki. Moglo bi. ko bi imelo voditelje, kterim bi bil delavski •blagor več kot pa lasten žep. V Zedinjenih državah Je danes toliko delavstva .da če bi že ne zmagalo, pa vsaj malo ustrašilo tiste, kteri mislijo da so poklicani, da vodijo osodo cele dr>.ave. Ne upali bi si več izdajati injun-etionov napram delavstvu, kadar bi se borilo za svoje pravice. NTe dovoljevali bi več ubijati ljudi, kot jih danes ubija kapitalizem brez vsake kazni. Tisti, ki danes bosirajo delavstvo, so naravnost v službi kapitalizma. Drugače bi ne mogli tako zapirati oči delavstvu, kot se to godi danes. Drugače bi se kapital ne upal norčevati se z delavstva kot se to godi pri vsakih volitvah. politična zavednost — politična organizacija, osvojitev vladanja __ —to so orožja, ktera bodo prinesla delavstvu pravično razmerje, Dokler se pa bode združevalo v unija samo zato. da bode par delavskih bosov bolj komodito živelo, bodo razmere take ali še slabše kot so do zdaj. (Še pride.) ■ ......' PROL ET AR EO le delavcev. P* te fraze ue dosežejo na mena, potem pa z j grdim obrekovanjem zastrupijo du&e svojim tovarišem. Taki si ti majhni nasprotniki! UST ZA INTERESE DELAVSKEGA LJUDSTVA. IZHAJA VSAKI TOREK. Letnik ia iadajatalj; >i|Ml«fuiki delavska tiskovna draiba v Chicago, III. lUrotaiM: Zs A merico $1.SO s* celo leto. TSc s* se bore Z malenkostnimi sredstvi. socializma, kterih vpliv in moč maraikteri sodrug podcenjuje, ker I pol lata. Za Evropo sa ceio leto. fl sa pol leta. ^ftoH fp# Jhrt ijN'fin^iW MVMMI PROLETARIAN "Kdo se bo boril" s takimi I ljudmi? trdijo nekteri sodrugi. "To je premaienkoetno. VničiliJ bodo samih sebe s svojimi govo-ran ca m i. Taki sodrugi so kratkovidni,! Owned and published Ev est Tubsoay by Soath Slavic Workmen's PablUhlag Compaay kep podcenjujejo nasprotnika, ker Chicago, iiliaois. nasprotnik ni velik, močen, silen, _ m . . .. krepak, ker ni duševen velikan. Glasilo Slovenske socialistične m , , A . . i Tako podcevanje nasprotnika pa organizacije v Ameriki. ,, r ... J F Joe Jeaih, President; 7----j8^1 John Petrich, Secretary ; | inu razvoju, ker majni nasprotni- NASLOV 'ADDRESS): "PROLETAREC" 1802 Bo. Centra Ave., Chicago, 111. si ___rrank Mladič, Treaaurer. ki s svojim malenkostnim delom] snascBimoN rates: Uaited stateeaad Canada, pomagajo utrditi kapitalizem, da-U^ay^^^hajJ^^For^conntri.. ^^ g^podarski zi-1 aovaaTtaiNo sates on agreement. stem. Nasprotnika je treba študirati, pa naj bo še tako malenkosten. 0-| ipazovati je treba njegovo bojno taktiko, učiti se je treba od njega,I spoznavati je treba njegove boj-——■————i—— ne navade in načrte. In kedar je BOJ, KAPITALISTI IN ZAVEZ- Prilika ugodna za naskok, ga je NIKI. | treba prijeti s tako silo, da že ob ■1,1 j prvem naskoku zapusti dobro utr- Med ne razredno zavednimi .i« postojanke in se umakne v| delavci še občno obstaja mnenje, zadnje zatočišče — v trdnjavo, da je neumnost, bedastoča boriti »li 8e pa uda. 8e proti ljudem, ki niso sociali-(' Podcenjevati in prezirati na-1 sti, ako se dotični ljudje laskajo' aprotnika pomeni kapitulirati pred j delavcem, de pišejo, govore ali tr- njim ,ali pa zgubiti bitko, dijo, da so za delavski stan po^ Kot socialisti ne smemo posne-trebne reforme, zboljšave v me- ma*i Rusov v zadnji rusko-japon.| jah današnje človeške družbe. Zakaj? vojni, ako nam je do tega, da socialistična misel prodre v najširše Vrazredno nezavednem delav-, ljudske sloje, cu je skozi podedovalnost vkore-l Sovražnik je sovražnik. Pa naj ninjena klečeplaznost tako globoko, da ne občutijo, da so bizan-tinci in bojazljivci. Nezavednemu delavcu še vedno zaiskre oči veselja, ako čuje, da se gosposko oblečen človek, ali ši, ali ki je splezal po družabni lestvici višje na zgor kot on, navidezno poteguje za delavske pravice. Nezaveden delavec je duševno omejen, zaeno pa starhopotec. On sprejme železo za zlato, lai za resnico in vesel je, ker nima srca, poguma, da gredo drugi — navidezni delavski prijatelji za njega dozdevno po kostanj v žrjavico. Nezavedni delavec ne razmišlja nikdar o tem, zakaj ae mu gotovi ljudje vsiljujejo le v mejah današnje družbe /m prijatelje in nočejo nič vettKi^ preobratu kapitalistične človeške družbe v socialistično. Prelen, strahopeten in preozkomožganjen je. To so čednosti, ki dičijo nezavedneža. Ako tak nezavednež z delavskimi prijatelji iz meščanskih vrst doživi razočaranje, tedaj se tolaži z nizko frazo: za denar se na svetu stori vse. Nezavednež je sto frazo dokazal, da spada med delavske prijatelje iz meščanskih vrst, da ima tako moralo kot ti, da bi za denar izdal svojega osebnega prijatelja in prodal svojo ženo in deco, če taka kupčija o-beta dobiček. Taki nezavedneži so pa nevarni za razredno delavsko gibanje. Nevarni so bolj kot Rockefelleri, Morgani, Rothschildi in drugi trustjani, ali brutalne vlade meščanskih držav, ali pa duhovniki raznih verskih sekt. Delavcu je lahko dokazati, da ga izsesavajo trustjani, tlači brutalna meščanska vlada in duhovniki raznih verskih sekt vlečejo za nos, da sami dobro žive. V takem boju so zmage igračke, ker se boj bije z načelnega stalšča. In to vedo nasprotniki socializma tudi! Neposredno delo za kapitalis in vse drage ,ki lahko le v kapi talistični dražbi žive brez dušev nega ali ročnega dela, pa zvršuje jo nezavedneži — po duši kleč plazni strahopetni in preleni za misliti, ki sebe prištevajo h "kun-štnim" in pametnim ljudem, ker *o v občevanju z frakarji vjeli in naučili se nekaj družabno obče-valnih fraz: dober dan milosti ji-va, klanjam se, poljubljam roko itd. Te vrste nezavedAži govore v delavnici, doma. v gostilni in drugod svojim tovarišem: "Socialistična načela so dobra. A vsi smo ljudje. Če bi denarja ne bilo . . . Kaj so pa socialisti Že zvršilit Le poglejmo, kol ko je g. N. N. že storil za delavce, pa ni socialist.". To so fraze, s kterimi vplivajo na mišljenje tovarišev delavcev domišljavi nezavedneži. Nizke fra-| ze, brez globočje misli, kterim se ne more odrekati sngestovalne a!« bo majhen, podel, velik ali pa duševen velikan; prikrit ali pa od« prt. Kdor nasprotuje socializmu, na« sprotuje nam, naši deci, našim zanamcem in potomcem, je sovražnik splošne ljudske sreče vobče. Nasprotnik socializma vsipa narodom trnje in solze na pot do splošnega blagostanja! Zakaj naj bi socialisti napram nasprotnikom bili milostni, ko nasprotnik milosti ne pozna, ko je nasprotniku več za blagostdn njegove lastne osebe kot za blagor vsega ljudstva. Mar za to, da bi nasprotnik dejal: "Socialisti imajo milosrdno srce, jaz se pa o ti milosrdnosti redim, rastem in razvijam ,dokler nekega dne ne vni-čim socialističnih organizacij in tako poderem trdnjavo za razvoj in razširjenje socialističnega nauka." Mar za to T t Socialisti ne moremo biti milostni z nasprotnikom. Milost z naše strani pomeni pogibelj za socialistične nauke in ideje. Za nasprotnika mora veljati z naše strani le boj, neizprosen boj, ako hočemo, da se čimpreje vpro-pasti današnja kapitalistična človeška dražba, na njenih razvalinah pa zgradi socialistična v dobro vseh ljudi. Kdor prizna kapitalistično moralo in kapitalistični gospodarski red za prava in ju podpira z malenkostnimi ali pa velikimi sredstvi, je nasprotnik socializma. Kdor radi osebnih ali dragih vzrokov razdira socialistične organizacije. ki so šole za socialističen nauk in postojanke v veliki borbi med napredkom in nazadnja-štvom, ktero bijejo delavci vseh kulturnih narodov širom sveta z kapitalisti za osvoboditev delavskega ljudstva iz gospodarske sužnosti, je sovražnik socializma. In tem velja boj brez meje do končne zmage socializma. J. Z. R. P. Dopisi. Seattle, Wash., 1. sept. Operatorji in uradniki telefona Iv Los Angelos, Cal., so izdali novo parolo za dekleta, ki opravljajo delo pri telefonu. Notica se glasi. Dekleta, ki iščejo in žele služ-Ibe pri telefoni! lokalnih družb v I Los Angeles, imajo prednost le o ne, katere so: Telesno lepo razvite. Lepe polti. Nad 18 let stare. Ne čez 30 let stare. Ne prevelike. Manj kot 5M: čevlja velika. Mora biti popolno zdrava. Mora imeti čist in sladak glas. (Sweet voice). Mora govoriti čisto in razloS I no. Mora biti lepega vedenja in značaja. Mora biti dovolj izobražena. Mora biti simpatična. Mora biti hitra in snažna. Poslušna in obogljiva. To naznanilo so izdali Los An-Igeles buanessmani in uradniki lokalnih telefoničkih dražb z name nom, da hočejo tako, kakor so razglasili, in da ne sprejmejo za naprej v službo nobene "He-lo girl" ako nima omenjenih zmož-|nosti, in naravnih darov. Kras ženske in žilavost moških I med delavskim ljudstvom ni nič jdi^izega, kakor blago na sejmu parasitom. Ktera je boljša in lepša, in kdor je krepkejši, t k ima [prednost pri izkoriščevalcih. Ravno kakor fantje v Evropi, ki morajo na nabor za vojake; v Ameriki pa celo ženske, kakor v Bližini dobi Nigre na Jugu. Ktera je fcflljil in lepša, ona ima prednost, drugim pa ne kaže drazega, kakor prostituirat, če uočejo poginiti. To je kristjanska morala. l^aj si mislite vi delavci! Koli-Ikor časa še mislite čakati, pred-no se odločite za boj, za pravico in življenje? Delavci nimamo nič skupnega s kapitalisti, njih zakoni niso naši zakoni, njih morala ni naša mo-[rala, njih pravica ni naša pravica, njih ideali niso naši ideali, njih vera ni naša vera,* njih Bog j ni naš Bog, mi ne moremo rabiti njih cerkva, učiti tam naših i-| dej in idealov, ravno kakor ne moremo tudi rabiti njih vlade, da litre njih materijelno moč. Naša moč je edino le v združitvi, v organizaciji in nikjer drugje. Delodajalec gleda, da kolikor več mogoče dela iztisne iz delavca za mail j ko mogoče plačati. Delavec pa bi moral gledati, da dobi kar več mogoče plače, za kar [manj mogoče dela. Mula ne gleda po delu, pač pa po jelu. Ker je Idelo potrebno za življea^p v človeški družbi, se mora zato tudi Inedelaniče pognati k delu, da tudi oni store svoj delež dela. Ne [bodimo požrešni da bi hoteli vse delo sami opraviti, naj ga še boss dobi malo, bode vsaj lažje ležal [in spal. Louis Mill, predsednik Great Northern železnice, se Je ne dolgo tega peljal z avtomobilom iz [Helene, Montana v Great Palls; kar zavozi \ neko Nitko lnkno. in avtomobil obtiči v nji. Vse za-man: prediedaik Mill jo tnoral. eš nočeš prenočevati v stoku sena. Iskalci so našli dragi dan tega visokega parasita, in so ga rešili iz blata. Tisoče delavcev, ki so zgradili Great Northern železnico, prenočujejo v senu na prostem, in so srečni ako dobe seno. pa jih nihče ur Bil, da bi I jim pomagali Socializem, nihče drugi, jih ne hode otel iz močvi-|rja. ITarrimanova banda železniških kapitalistov je v'prepiru z Jim Hill-o v o bando .zaradi pravice grajenja novo železnice v Oregon državi. W W. Cotton, šet advo kat Harrimanovih ljudi, je izjavil, da se bodo poslužili sile, ako □im bode sodišče nasprotovalo [njih načrtu. Kapitalisti vselej apelirajo na Isilo, kadar se gre za njih intere se e«' se jim kaj zoper stavlja njih 'namenu. Pa se še nahajajo ljudje ki mislijo, da ni potreba organi-jzifane sile pri delavcih, za njih I neprestano borbo na življenje in I smrt. "Cincinnati debeli," propos Bili pride v Seattle. Je pač sitnft, da ni bil ravno na A. F. of L. "Labor Day" tukaj, kjer bi govoril s polnim trebuhom o harmoniji na prazni želodec. On je član pri A. P. of L. Samuel Gompers je staknil v Parizu hudo brco, jako gorko br co, tudi. v Ameriki je le-to že zdavnaj zaslužil. Proč s takimi sleparji iz delavskih vrst. Ivan Šolar. Clencoe, O. Dragi sodrag urednik:— Zopet potrebujem nekoliko prostora. Vidim, da je zadnji moj dopis zadel Svobodaše v živo. Zato so prebrskali svoj koš da bi našli, kar sem jim jaz pisal. No, mene take otročarije prav nič ne zadenejo. Zdaj hočejo po vsej sili doka-zati, da sem jim jaz poslal naroč nino 75 ct. za list, ne pa Tomaž Mah nič. Dobro, pa mi pošlite ta denar nazaj, ker jaz ne maram lista. Ti učenjaki ne vedo, da je pri več poštah po par baks z jedna-kimi številkami. Moja je zaprta, en dragi ima pa odprto, številke so pa jednake. Jaz vaše kritike ne čitam iz listov, kteri bi hodili v naš kraj, kajti tukaj nimamo nobene Glas Svobode. Svobodaši pravijo, da so mislili, da sem se poboljšal, ker nisem precej dolgo pisal. Pri njih pomeni poboljsanje to, če se jeden naroči na njihov list potem jim pa še kaj za podpore pošilja Želijo imeti nekako tako, kot je> bHo pred tremi leti, ko sem naročil list za nekega sodruga v sta rem kraju in poslal $2. Če« leto dnij sem pa prejel pismo iz urad ništva Svobodašev, da če »hočem list za tistega sodruga naročiti nadalje. Pa ga nisem naročil več, ampak sem vzel Proletarcn. Kma lu potem sem zvedel, da je tisti sod rug v starem kraju resnično prejel Proletarca, Glas Svobode pa nikdar ne. In vendar mi niso še do danes ti poštenjaki vrnili tistega denarja. Meni ne imponira. kaj pisarijo Svobodaši.- Dokler me napadajo, je še dobro znamenje. Kadar me bodo pa začeli hvaliti, potem bom vedel, da nisem dosti prida člov<&. Soc. pozdrav. Ignac Žlemberger. Panama, III. Dragi Proletarec: — Samo enkrat v tednu sem tako srečen, da lahko sedem in posvetim par trenutkov kot jih sam želim. Preči-tam naš list Proletarec — zdi se mi majhen — ampak da ni večji, smo krivi sami. V naši naselbini napredujemo prav dobro. Preti par meseci smo si ustanovili svojo prodajalnieo. v kteri dobiva delavec svoje potrebščine par centov ceneje. Naprava je tako dobra, da jo priporočam tudi ostalim naselbinam. Če se nekaj delavcev zbere, pa založe vsak po kakih $20, pa se lahko takoj začne. Priporočal bi tudi delavcem, da se malo bolj zanimajo za edini res delavski list IVoletaree. Dobimo vsak po par novih naročnikov. pa bomo kmalu imeli list v povečani obliki. V naši naselbini »mo skoro vsi naročeni na list. kar je pripisati samo dobri agitaciji. Za delavce je velike koristi. Če čita res delavski list. ker ta ga uči, medtem ko ga kapitalistični časopisi samo slepe. Glede dela ni najbolje. Delamo samo po 4 dni na teden. Pošiljam Vam celoletno naročnino za dva nova naročnika in želim, da bi jih še dosti prišlo. Josip Ferjančič. naslovom "Ne zupr.tvljj tega časa": Sodr. soc. kluba Št. 3 mo list Proletarec, da strogo socijalističn«%'a p, ter ob enem tudi odbija pade različnih listov, ki men je Škodovati soefl stranki in ki sploh hočejo biti nase gln.silo "Predel Ob enem tudi izjavljamo, mo liste, kateri /. ii^riumd, nizkotnimi napadi •nujo zvezo, glasilo in nje člane, vsaki priliki prezirali. S socijalističnim pozdrave Jos. Bricelj; Veselica hrvatskih ki se je vršila v soboto v pi rih Narodne dvorane ,je bila bro obiskana — in kakor znano, je tudi dobro iz| gmotnem ozira. Vspored je bi in zabave dovolj. Najboljši celega večera je bila igra janka "Smrt i borba". Igralci so igrali prav dobro,S je znak, da so se potrudili, vstregli sebi, občinstvu ink mi, ki kaže življenje prolet Sodelovali pri veselici so nemški pevski zbor "West Da men Chor", hrv. pev. "Sloboda", tamburaska "Sloga" in "Nikola Šubie ski iz Milwaukee". Sploh kažejo hrvatski v Chicagi mnogo življenja. u ZANIMIVA BROfcUEA Kako so nastale ■ in bogovi?" se dobi odslej za polovieo ceno, t. j. 15 centov en ii izdatelju Ivanu Kaker, novi 1922 (ne več 629!) Laflin St. cago, 111. Vsak v resnici napi delavec bi jo moral čitatl miiiminiiitiwiK Sodrugi! Priporočajte hn laveem "Badnlčko Straio", edU| vataki socialistični lisi v Amc ročnina $2.00 na leto. Naalov: Centre Ave., Chicago, III. Halo, Johny! Kje ai pa bil včeraj? Saj vel kje,1 kjer je največ zabave. Ali ke tm da je največ zabave v GOSTIT John Košiček,| 590 So. Centre Ave., Chkii Aka hočeš dobro naravno viae] oglaai ae pri JOS. BERNARD 620 Blue Island Avenue Telefon Canal 842 CI Pri njemu dobiS najbolja kalU aka in importirana vina. Najboljše in najfinejše obleki so po nizki ceni ni pri H. SCHWARTZ, 16—18 N. Halsted St. Velika zaloga klobukov, čej vljev, perila in kovčekov. Kdor kupi za pet dolarjev, darilo. Connemaugh, Pa„ 22. sept. '00. Cenjeno uredništvo Proletarca :— Slov. soc. klub št. 8. v Čonne-maugh. Pa., je sklenil na redni mesečni seji dne 15. sept, '09 sledečo izjavo, na podlagi članka pisanega v Proletsrcu št. 10:1 pod Podpisani naznanjam kom v Chicagi in okolici, sem odprl novi saloon 825 Blue Island Ave. T< dobro pivo, vino in dobro sko. Se pri| John Mladič 825 Blue Island Av. L STRA1 URAR 1010 W. 18th St. Ima večjo aaJogo ur, rerilK nov la drugih dragotla. Iavrtt|l] vnakovmna popravila v Wj tek) niaki eemi. ObiMHt« ga! Drnitvene regalia, kapa, p« banders ltd. ta alorenaka dmitva nsjboljt IKI VRATAR IN N1BB- OČE NA POTOVANJU. jica. Spisal Joie Zavertnik. tisoč in tisoč letih *e je ne-očo naveličal »odeti nad o-treskati, grmeti, odpirati in ti zaklopke dežju, vetru tn in opravljati druga enaka de-ki spadajo le v njegov delo- [peter,' je zaklieal nebeški oče, •asini se. Naveličal sem se Iga dela, še morje me ne krat-ii, kedar ga s trorožniuii vi li tako premešam, da se visoko je in premetu je težke in ve-ladije kot jajčje lupine. Odločni, o kratki in hitri vožnji z na-jvfnim letalnim strojem, ata dola na široko ravnino. Cvetoče le, žito v rmenem klasju in iČnati gozdi so ju pozdravljali, sta stopila raz oblak na zemljo. "Kje sva T" je začudeno vpra-nebeški oče in gledal krasni i prirode. "Na polju slovenske metropole, pa strehe lahko vidiš proti zalo, ki se blišče v žarkih vzha-tjočega solnca," je odgovoril BP. "Pojdiva v mesto," je dejal neti oče, "da vidim življenje Djih otrok z lastnimi očmi, in fcujejo moja ušesa njih pri- Zaglobila sta se v misli in ko-tala ob obdelanem polju, no da falušala žvrgolenje škrjancev vito v zraku, dokler nista prišla »polu.. 'Mesto je večje, kot je bilo ta It, ko sem hodil kot tvoj otrok zemlji," je pričel Peter, ko sta la na glavni trg. "Branjevke še tako klepetave, kot so bile dva tiaoč leti," je poluglasno laljeval. Peter. "Tudi morilci v jform&h se sprehajajo svobodno, taki so razcapani, gospoda je oblečena v dragoceno obleko, irji, svečeniki in vedeževalci Bjo po ulicah in premikajo le in zavijajo oči proti nebu. I, vse je tako kot v nekdanjem Jjanskem gnezdu; le vozovi, 'drdrajo sami po ulicah, ki so kezani na žico, mesto da bi jih pkli konji in. voli, so nekaj no- daruje bogovom in končal a velikim patoaoin: "Nebeški oče naj kaznuje izdajieo slovenskega Aa-roda. župana slovenske metropole, č. g. zastopnika (Iričarja, ki je v oaodni noči zaprosil za vojaško pomoč in zakrivil tako, da so sinovi barbarskega naroda prelivali slovensko kri." Za trenutek je nastala tišina v dvorani. Potem je pa nastal buren aplavz na klopoh svečeniško veleževalske in vladno veleposestniške stranko. Poparjeni so sedeli zastopniki svobodno napredne stranke. Nakrat se je sredi njih dvignil človek, z umetno pristriženo brad« in oblečen v frak. Z roko je dal znamenje, da hoče govoriti. Bil je vele častiti g. (Jričar, župan slovenske metropole .zastopnik v zbornici, bankir, tvomiČar, ve le posesti k itd. Zopet je bilo vse tiho v zbornici. O. Uri-čar je položil levico na Srce, desnico je pa dvignil kviško, ko bi prisegal in rekel: "Nebeški oče mi je priča, da nisem zvršil nikdar tako podlega čina,' kot mi ga očita moj politični nasprotnik č. g. Su-hodolg. Nebeški oče naj kaznuje, mene in moje otroke do četrtega rodu, če govorim neresnico." Zastopniki svobodno napredne stranke so pričeli ploskati, zastopniki svečeniško vedeževalske stranke so so pa smejali, rezali o-braze in jim kazali osle, kot poredni otroci. Nebeški oče se je vied tolikega iccmerstva obrnil v stran. Za še-j >etal je Petru nekaj na uho in od-j šla sta postopnjicah nizdol. V veži ,e Peter stisnil nekaj drobiža v roke človeku s kolom. I"Takoj, takoj," je rekel človek v opičji obleki, "le malo po-trpita." V veži se je kmalu prikazal ve-lečastiti g. Oričar. Nebeški oče je stopil k njemu in rekel: " Velečastitl gospod, ali vam je i>ilo mogoče prisegati pri nebeškem očetu, ko vendar veste, da ga ni, da potuje po zemlji t" "Saj radi tega sem prisegal pri njemu, velecenjeni gospod," je hitel sladko Gričar. "Cc ne bi prisegel pri njemu, ini neumni vo-lilci ne verjamejo, da sem govoril resnico. V sili je pa lai dovoljena. Oprostite, mudi se mi v ^bor- »» 'Kaj pa je to lc?" je zvedavo d nebeški oče in pokazal s )m na krasno palačo. to je zbornica," je tolma Peter, "v kteri zastopniki slav-krepkega, ponižnega in v ebeškega očeta zaupajoČega slo-ikega naroda delajo in kujejo Ione v imenu naroda za narod.' 'Vstopiva," je dejal neb^ki ri vratih ju je sprejel človek veliko gosto brado. V rokah je ti z medjo okovan kol. Oble je bil tako smerno, da je bi loben opici, kakršne vodijo lijani na verižiei po svetu, da meh ali piščalko plešejo saldo. Premeril jii je od nog do glave ko se je prepričal, da nimata ib v žepih, jima je s kolom poli na stopnjioe, ki so se po Rtoo vijaku dvigale iz veže na |ro stopnicah sta prišla na maj-galerijo, poti ktero je zija |pad, v kterem so se gnetli za >niki naroda. Razdeljeni so bili P stranke: v svečeniško vedeže to. svobodno napredno in J&o veleposestniško. Ko sta vstopila Peter in nebeški je zastopnik Suhodolg, pri-svečeniško vedeževalske ike v živih besedah slikal »lote krvjive noči v slovenski me >li. Ostro je bičal nastop sol ike in klical nebeškega oče da maščuje po nedolžnem pre-slovensko kri. Zavijal je oči. avgur pred altarjem, kedar nico. Nebeški oče in Peter sta odšla., Vstavila sta se pred krasno stav-j bo v romansko grškem slogu, sredi ktere se je dvigala ponosno kupola. "To je hram," je pričel Peter, kjer ae časti in hvali tvoje ime." "Le vstopiva," je pripomnil nebeški oče. Na govornici je stal suh in koščen avgur. Nosil je očala in oblečen je bil v dolgo črno haljo. "Dragi poslušalci," je govoril avgur. "Ne mislite, da je tatvina le to, če kdo komu vkrade denar ali blago. Tatvina je tudi, če se delavec pri delu odpočije, ker prikrajša delodajalca na profitn. Ne mislite, da se ta tatvina da prikriti nebeškemu očetu, ki biva nad nami ,ki je tako modro razre-dil svoje otroke na zemlji, da imamo bogatine in reveže, kapitaliste in siromake, delodajalce in delavce. Kdor se upira proti temu modremu razpredeljenju nebeškega očeta, ta žali nje^a, za kar bo prijel na drugem svetu ostro kazen. Hvalite nebeškega očeta, častite njegovo ime in hvalite njegovo modrost, ki je neskončna." Dvignil je roko, kot bi hotel za-žugati ljudstvu; ljudstvo je padlo na kolena in se trkalo po prsih: POZOHI "Oče, odpusti, če smo te šalili r Nebeški oče je pristopi! k avgu ru in mu rekel:, "Zakaj lažeš, da je nebeški oče vse tako razretlil? Zakaj ai lagal, da je tatvina, ako se delavec pri delu odpočije? Zakaj si priporočal naj Časte iuie nebeškega očeta, ko vendar veš, da nebeški oče potuje po zemlji in ne sedi na oblakih in gloda skozi daljnogled, kaj delajo otroci na zemlji?" "No ,tujec, ne poznaš naših šeg in navad," se je krohotal avgur. "Če bi povedali ljudstvu, da ni nebeškega očeta, bi morali deliti, da bi se preživeli. Tako pa živimo o človeški neumnosti in se redimo. '' Nebeški oče se je obrnil nejevoljno v stran in dal Petru znamenje za odhod. Hidila sta po metropoli, po prašnih ulicah in po makadamo-vanem tlaku. Prišla sta v lep park. Na severni strani parka se je pa razprostirala krasna palača. "To je hram pravice," je opozoril Peter. "Vstopiva," je rekel nebeški oče. "Prečastiti sodnik," je govoril sleparski skopuh in oderuh, ki je po noči menjaval menjike, "nebeški oče je priča, da se nisem dotaknil mejnika, da stoji mejnik tam, odkar so se naši pradedje naselili na ti pokrajini." Sodnik je odločil v prilog sleparskemu oderuhu. "Zakaj si se skliceval na nebeškega očeta," je vprašal nebeški oče oderuha. "Neumnež." je osorno rekel o-deruh. "Kako naj prepričam sod nika, kedar lažein, ako ne pnse žem na nebeškega očeta?" Nebeški oče se je obrnil v stran in po njegovem licu ste ka nili dve debeli solzi. "Pojdiva, Peter," je spregovoril žalostno in ga potegnil za seboj. Prišla sta na trg. "Prisegam pri nebeškem očetu," je hitela branjevka, ki je prodajala jajca na trgu, "dc so frišna jajca. Oči naj mi izkdpajo, nebeški oče naj me oslepi, kaznuje naj me s h-romoto za celo življenje. ako je le en klopotec mod jajci." Nebeški oče je pristopil k bra- Inje-vki in jo vprašal: "Zakaj se zaklinjaš pri nebeškem očetu, ko je bila vendar tned jajci polovica klopoteev?" "Vein, da je to resnica," je odgovorila branjevka. "Ali kako naj razpečaui svoje blago, če se ne sklicujem na nebeškega očeta, v kterega verjame 1 j uda t v o." "Nazaj, nazaj, nad oblake v višave, kjer ni zlobnih otrok," je povdarjal nebeški oče. Zažvižgal je in na zemljo je legel bel oblak, ki ju je odpeljal v višave. "Kdo je?" je osorno r**kel nebeški oče, ko jo začni ropot prod nebeškimi vrati. "Človeška duša , ki prosi za milostno sodbo," je malodušno spregovoril Peter. "Pripelji jo pred prestol, da jo sodim," je spregovoril nebeški oče. "Kaj imaš dobrega v zagovor?' je vprašal nebeški oče trepetajočo dušo. "Hvalila sem tvoje ime." "Kaj še?" "Častila sem tvoje ime." "Kaj Še?" "Prisegala som v tvojem imenu." "Kaj še?" "Pri trgovini sem se sklicevala na tvoje ime." "Kaj še?" "Nič druzega." Nebeški oče je mignil. 'Satan,' spregovoril je sarkstič-no. "Odpelji dušo v pekel. Položi ji v ponvo razbeljenega olja, da dela pokoro, ker je hvalila in častila moje ime, ker je prisegela na moje ime in trgovala v mojem imenu." NAZNANILO H. S. Stoddard, od United States Circuit Courta, soba 600 na gl. oošti, naznanja, da je urad za dobavo državljanskih papirjev odprt vsak dan od 9 ure zjutraj, do 5 ure popoldne. Ob sobotah pa od 9 ure zjutraj do 12 opoldne. Listu v podporo. Nabrano na veselici hrvatskih sodrugov dne 25. septembra $2.18. premog? Rabite drva? Ali se selite? To vam najboljše in najhitrejše preskrbi FRANK UDOVIC, EKSPRESMAN 1343 W. 18th Street CHICAGO, ILLINOIS Prevaža pohištvo, premog, drVa in drugo. Oglaaite ae pri njem. Oddaljeni rojaki naj pišejo dopisnico. Kako so nastalo vere in bogovi? Po Ingeraollovih apiaih za Slovence priredil Ivan Kaker. SEDAJ SAMO 15c. Dobi ae pri izdajatelju: Ivanu Kaker 1922 Laflin St Chicago, Dl. POZOR! Ste že brali povest Jungle? Jugosi. del. tisk. družba bo v kratkem izdala povest, ki je izhajala pol drugo leto v "Proletarcu" v LEPO VEZANI KNJIOI. Knjiga bo obsegala nad 400 strani zanimivega čtiva iz amer. de-* lavskega življenja. Povest je zajeta iz življenja čikaških klavnic in je pisana po znanem autorju Upton Sinclairu, ki je dal dovoljenje za slovenski prevod. * "Jungle" |e največji roman 20. stoletja!!! Ker je število izdaje zelo omejeno, ae prosi vse tiste, ki hočejo naročiti knjigo, da vpošljejo svojo naročitav prej ko mogoče, ker ina-če bi bilo preposno. Naroča se prt npr. Proletarca. 1812 S. Center Ave., Chicago. 11!.. in stane $1.25 POZOR! Mug«*** kdo miali, da v Ckieafi ai dobiti taeega mesa kot v atari domovini. Ampak V Pri meni ae dobi: domače klobaae, domače tubo meno, ilve koke4j čiste kokoil in meto vse vrste. < < ne najnižje, bl«go najbolje. MIHAEL LACKO VIČ, ii76 W. i Htto St., Chicago. Slovencem in Hrvatom! aaaaanjamo, da iadalajemo ramoviatn* nhlpkp n»j|w**i4wn kroJu- IJoijeko dalo; trpeftao la ličae ULJI C K Cj v uiofi imamo tudi razne droge potreMMaa, k epa. da ji t delokrog oprave — oblak. Pridite in oglejte *i nato izložbo. Z ream apoitovanjetn Z3T NAZNANILO. Kot je splošno znano je sedaj v Chiragi nov aistem hišnih iteviik, vsled tega želim naznaniti občinstvu, da je izkušeni fotografist, kterega prostor je ustanovljen 1883 leta na Blue Island Ave., in voglu 14 Pl. še vedno na »tem mestu pod novo številko 1438-1440 Blue Island ave. Ob tej priliki se zahvaljujem si. občinstvu za cenj. naroČila in se priporočam tudi za v bodoče. 8 poštovanjem W I LKE, 14381440 BLUE ISLAND AVE., CHICAGO. TELEFON CANAL 287. USTANOVLJENO 1SSS. Izdelujemo obleke po meri po S20. *22, $25. Prodajemo f^tovc ob,ekc po HO, »12, $14, $15. ImaVtiO zalogo modernih klo- lllldlllU bukov v najraznovrstnih bojah. V»«a|(Hlj imamo tudi veliko zalogo srajc, kra-/,aiuyi vat jank, spodnjih hlač, opank, i t. d. Za mnogobrojna naročila se priporoča ¥| T|j| mm m UV^Vf HRV. TRGOVINA TA OBLEKE JUKI Ifl/llflEill, PRVA 1724 S. Centre Ave., Chicago, 111. ♦♦♦»»see»sss»sssasssas»»»»eee»ee#»oee»eeee< ZEMANOVO "GRENKO VINO", j je najboljše zdravilo svoje vrste, izvrstno sredstvo proti boleznim želodca, črev in led vie, čisti kri in jetra. NEPRESEGLJIV LEK ZA MALO KRVNE ŽENE IN DEVOJKE. Izdelano iz nsjboljšegs vina in zdravilnih zelišč. ZEMANOVA "TATRA", želodečni grenčec.Tatra je izdelana is zdravilnih zelišč tatran-skega gorovja, zdravi živčne slabosti, podpira lahko prebavr želodčevo in ae je dobro obneala proti bolestim revmatizma. Dobiti v vseh slovanskih salunih kakor tudi pri izdelovalen teh najboljših zdravil. Prodaja na debelo in drobno najboljša Californijeka vina. I R 7 P IVI A N 777 A,P°rl street' o D. Chicago, III. »♦M»M>MIMMMMIMMM»I>»IMM>«»«»M' SB Zdravljenje v 5 dneh brez noža in bolečin (RAZBIRANJE Varicocele, Hydrocele 'htl Oadravim vaaeega, kdo% trpi na Varieoeeli, Strieturi. Dalje »zdravim nalezljivo zaatru^enje, živčne nezmožnosti, vodenico in bolezni tičočih ee moikih. Ta prilika je dana tistim, ki ao izdali že velike evot* zdravnikom ne da bi bili ozdravljeni in moj name« je, p» kazati veem, ki so bili zdravljeni od tucatov zdravnikom brezuspešno, da posedujem le jaz edino sredatvo, s kterim /.dravim v s peš no. Za nevspe&no zdravljenje ni treba plačati—le ca vspešno. Ozdravim pozitivno želodečne bolezni, pljučna, na jetrih in ledvicah ne glede kako atara je bolucen. Tajne moftke bolezni zdravim hitro, za stalno in tajno, ftivčene onemoglosti, slaboet, zguba kreposti, napor, zaatruplenje in zguba vode. Pljnča, naduho, Bronchitis, srčne bolezni in pljučne zdravim z mojo najnovejšo metodo. ....ženake bolezni v ozadju, beli tok in druge zdravim za slalno. — Zaatrupljeaje in vse druge kožne bolezni kakor priftče, ture, garje, otekline,—Močni tok ia druge bolezni. Preišče in tvetuje zastonj. DR. ZINB. 41 SO. CLARK 8T„ CHICAGO. (Med. Randolph in Lake flt.) Uraduje: od § ure zjnt. do 8. nre zvečer. V nedeljo: od 9 ure zjut. do 4 ure pop. ALOIS VANA — izdelovatelj — sodovice. mineralne vode in raznih necpojnfh pijač. H2-H4 »t. Tel. Caaal l«OS DR. F. J. PATERA Ordinaje: na eevrosap. voglu Aahland in Milwaukee Ave. V RUDNIKIH. Napisal Pavel Mihalek. (Dalje.) Na preje otožnih, udrtih licih se | je prikazalo veselje, in razšli j so ae. Pa to veselje ui trajalo dolgo. Po Ponev ju se je kakor strela raznesla neumljiva, skoraj neverjetna vest: "Rudniško ravnateljstvo je poslalo v glavno mesto po orožnike lM Ta klic je deloval med mirnim prebivalstvom kakor bomba. Ljudje so si pri povedal i grozne stvari ; vse se je balo in treslo. Matere »o nagajajočim otrokom žugale z orožniki. — Obenen pa je postalo jasno, da bo boj s podjetništvom težak, in v marsikateri hiši so že jeli dvomiti o zmagi delavcev. Razburjenost je naraščala vsak trenotek. Marsikateri rudar je prvi hip izgubil pogum in v glavi so ae mu ponavljala vprašanja: Kaj bo, če izgubimo? Kaj se zgodi z nami starejšimi, katere ima podjetništvo samo še zaradi tega v službi, ker smo v rudnikih onemogli? kaj z našimi družinami, z ženami, otroci? kaj? . . . kaj?-- V prej veselih prsih, v zmago verujočih očeh se je zopet porajal strah, težak, obupen. "Kaj ae zgodif kaj? kaj? . . Tudi ta naval obupanosti ni vztrajal. Kajti v izmučenih prsih je kmalu z večjo silo »plamtel ponos in stari srd se je podesete-ril. Od prejšnjih vprašanj se je popolnoma abstrahiralo. Duhovi so se končno sami sebi čudili, da jim je pogum le za trenotek začel padati. Ko se je zvedelo, da prihajajo orožniki, je vse hitelo na cesto, in na hišnih pragih so stale skrbne Ženice in umazani otroci ter gledali proti zapadu, odkoder bi morali priti orožniki. Proti poldnevu so res prišli. S trdimi, ponosnimi koraki so stopali mimo hiš in ob strani stoječih rudarjev. V primerni oddaljenosti so jim sledili otroci. Orožje se je blestelo v solnčnem svitu, da jih je bilo opaziti že od daleč. Ko je legla tisti dan krasna, s svetlimi zvezdami posejana noč na zemlio ter objela trudne Zemljane in jm vabila k blagodejnemu počitku, je v marsikateri koči bdel reven rudar, ki je danes prvikrat v svojem življenju začutil na svojih ramah strašno breme, zanj mnogo pretežko, pod katerim gi-ne in gine, dokler ga ne reši maj-ka smrt ... V izmučeni glavi pa mu je v enomer rojila žalostna misel, ki mu je pravila, da je suženj in da ostane na večno suženj, •uženj 1 Na upadlem obrazu se je pojavila biserna solza, ki se je hipoma skrila v posiveli bradi. . . Po cestah pa tisto noč ni bilo miru. Mladi fantje so ukali in po-pevali, kakor da hočejo s tem pokazati, da se ne bojč orožnikov! Drugo jutro je izza gorovja izšlo solnce krvavo, kakor še nikdar; njegovi mogočni žarki so pozdravljali rudarje. Z novim dnevom pa so prišla tudi nova, za marsikatero družino obupna poročila. Od hiše do hiše, od koče do koče, ki so bila last rudniške družbe, so hodili orož-niški oddelki, ki so imeli nalogo, prisiliti družine štrajkujočih rudarjev, da zapusti svoja dosedanja stanovanja: Skoraj pred vsako kočo je na cesti stala hišna oprava: stare postelje, stoli i t. d. A po posteljnih opravah so se valjali na pol nagi otroci kričeč in vpijoč. Možje pa so po žepih stiskali peeti in škripali z zobmi. Marijan je z drugimi miril razburjene ljudi in jih tolažil. Tudi njemu so izpraznili stanovanje in znosili hišno opravo na cesto. A on ni bil oženjen in ni imel družine. Težje je bilo onim, ki so imeli ženo in k*>po otrok z lačnimi želodci. Temt so morali pomagati mlajši, neoženjeni rudarji. In s splašenim obupom se je družilo sovraštvo in srd. Obenem pa se je pojavil neizprosen glad. Otroci so zanemarjali šolo ter pohajkali zmučeni in lačni po potih in goščavah. Naposled je razburjenost priki-pela do vrhunca. Toliko Časa so robotali ti družbi, toliko solz, vzdihov in muk so ji žrtvovali, trfliko svodih tovarišev darovali; kolikor je človekn mogoče trpeti, so trpeli in gladovali za plačilo pa žanjejo sedaj to brutalnost. to brezsrčnost, kakršna se more poroditi le v srcih, sorodnih Cezarom Avgustom. Ni čuda, če je brezumni odpor zmagoval nad razumom. „ Popoldne se je zbralo na občinskem travniku polno ljudstva. Na ponosnih obrazih z raztnršenimi lasmi in svetlimi očmi se je spajala neizrečna žalost. Culi so se klici, kakor: "Maščevanja je treba I' 'iu "Kruha nam dajte!" Sklenili so, da gredo vsi predpišemo rudniške družbe in tam glasno ugovarjajo proti počenja-nju podjetništva. In šli so zmedeno in hitro, v raztresenih vrstah. Šlo je vse prebivalstvo. Delavci, žene, razcapani otroci, pomešani in poživljcni. Zdelo se je, da se je vzdignilo vse ljudstvo, ki hoče zapustiti svoja dosedanja bivališča ter se naseliti drugjč, daleč, daleč od tukaj. V srcih te nepregledne, obupne luaiožice je zopet prevladal stari ponos in že Črez hip je krepka se-mozavest pregnala obup in veselje je zakipelo na potrtih obrazih. V nekaterih vrstah se je začulo petje in v zraku je kmalu zaorila pesem, ki je postajala močnejša, glasnejša in glasnejša. Slišala se je delavska pesem : Vi milijoni brez števila v roveh, v gozdeh, v mestih, v vaseh, ki tlači vas sovražna sila, ki tlači vaa sovražna sila, Prišli so do ovinka. Tu se cepi cesta. Ljudje pravijo temu kraju Kamenec. Iz kakšnih vzrokov, ni znano. Že nejstarejši očanci so rekli temu kraju tako, ker so to čuli od svojih prednikov. Množica je krenila na pot, ki pelje proti rudnikom. Toda nadaljno pot ji je zaprla četa orožnikov. Njihov poveljnik je zahteval, da naj se mnoZica takoj razide. Predenj je stopil Marijan poudarjajoč, da rudarji nimajo zlobnih nrfjftenov, da hočejo popoljfio-ma mirno izreči svoj ugovor ter zopet mirno oditi. Orožniki naj se torej umaknejo, ker tudi nimajo pravice razganjati mirnih ljudi. Odklanjal je končno vsako odgovornost, če bi posredovalo orož-ništvo. Zadaj pa je v množici rasel šum. Zadnje vrste so hotele vedeti, kaj se godi spredaj, pa so silile naprej. Sprednji, rinjeni naprej, se niso mogli ustavljat) sili zadnjih. Vse ustavljanje, rivanje ni pomagalo ničesar. Šum je postal splošen. Ker se rudarji niso umaknili, niti razšli, komandiral je orožni-ški poveljnik v orožje. Takoj so molele smrtonosne cevi orožni.ških pušk rudarjem nasproti ter u-stvarjale grozno zmešnjavo. Prestrašene žene in otroci so zagnali pretresujoč vik in čuli so se obupni klici. Tupatam so s« vzdignili nnožjč rimnejše krvi na ramčna svojih obupanih in zmešanih tovarišev v sprednjih vrstah ter dajali z roko in hripavim glasom znamenja zadnjim, naj se u-maknejo. Tam zadaj se za ta znamenja niso zmenili ali pa so jih napočno umeli in pritiskali so še huje. V raztresenih vrstah je bilo slišati pojoče glasove . . . In zopet so se zaČuli tam zadaj novi vzpodbujajoči glasovi: "Naprej! Naprej!" Ta hip je bil naval množice v zadnjih vrstah tako silen in močan, da so sprednji morali naprej pehani naravnost smrti v žrelo. Nekateri so se skušali preriti na stran; a tam so stale hiše, zaprte in prazne, tako, da je bil pritisk tam še huji. Zdelo se je, da bo ta siloviti naskok množice pomen-dral orožnike v prah . . .. Na čelu množici je bil Marijan, bled, pre pad en, gologlav. V tre-notku je spoznal, da je položaj nevaren, da je življenje rudarjev v nevarnosti. Rešiti je hotel množico. Rotil, prosil je s povzdignje-nimi rokami orožnike, naj se u-maknejo. Zaman. Črez trenotek so doneli po dolini streli, enkrat, dvakrat..... kakor bi trenil, je ležalo na tleh nekaj teles. Zmešnjava je bila grozna in ljudje so mislili, da je sodnji dan. Solnce se je z žalostnim svitom poslavljalo od krvavega prizora. Obupane in omedlele žene so se zgrudile pri svojih mrtvih in ranjenih možčh na tla in žalostno, tako žalostno ihtele .... Tam spredaj pa je ležal Marijan s krčevitim, obledelim, mrtvaških obrazom. Iz čela mu je počasi kapala črnikasta kri in se mešala s cestnim prahom. (Še pride.) ROKA "PRAVICE". Po "Appeal to Reason-u" prevel Ivan Molek.*) Sodna dvorana se je napolnila. Na sodnem stolu sedi grof; ua klopeh oli njegovi strani* se ziblje zadovoljno sedeiu podaodnikOV. Zad za sodnikom se postavijo sužnji iu stoje kakor htebri. Sodnikov sedež je razsvetljen, da jemlje vid, med tem ko je ozadje dvorane, kjer so zbrani mnogi gledalci, v poluteuii, kolikor ga zdajpazdaj ne razsveti odsev plamena iz velike peči, krog ktere se marljivo suče kovač in podpiha-va ogenj, da frče iskre na vse strani. V peči žari; devet plužnih lemežev je položil kovač v plamen in razbeljeno Železo oddaje krvavordeč od t vi t. V tleh blizo peči je zazidana velika kad in do vrha napolnjena z vodo. Pred tri-bunalom stoji suženj, še mlad človek, ki je obdolžen tatvine; roke ima zvezane na hrbtu in boječe se ozira po svojih sodnikih. Obdol-žitelj prvega tudi suženj že dozorelih let. kaže več zaupanja v sodni dvor. Toženca kakor obdol-žitelja obkroža po šest drugih sužnjev .kteri imajo nastopiti kot priče za svoja tovariša. Te prostovoljne priče, ki so bile v tistih Časih pri Frankih v navadi, so imenovali konjuratorje. "K obravnavi! Začnimo!" za-reži grof. Major, razloži še enkrat sužnju zakaj je obtožen." "Justin, sužnji kuhar našega gospoda grofa, je bil slučajno sam v kuhinji. Na kuhinjski mizi je bila majhna, srebrna skledica, ki je last dame Godegizele, plemenite tovarisice našega gospoda. Isti hip je stopil v kuhinjo ttf drugi suženj. Peter; odložil je naročaj polen in se spet oddaljil. Takoj po njegovem odhodu je pa zapazil Justin, da je srebrna skledica zginila z mize. Nemudoma me je obvestil o tatvini in obdolžil Petra, da je ukradel skledo. Zapretil sem Justinu, da mu dam odrezati jed-no uho, ako se skleda ne najde; toda kuhar je prisegel na odrešenje svoje dune, da je govoril resnico, da je namreč Peter tat." "In to ponavljani se danes, gospod moj!" oglasi se Justin. Ako je skleda ukradena, ukradel je ni nihče drugi kakor Peter. Prisegam na svoj delež v nebesih! In moji konjuratorji so tudi pripravljeni priseči naodrušenje svojih duš, da sem nedolžen." "Smo, smo!" odvrne še«t sužnjev jednoglasno. "Prisegamo, da je Justin nedolžen. Prisegamo na odrešenje naših duš — prisegamo na naš delež v nebesih." "Slišiš, pes!" zarohni grof in sodnik Neroveg proti Petru, "Kaj praviš k temu? Kaj se je zgodilo s srebrno skledo mojim krasnim plenom, kterega sem vzel v mestu Issorie? Odgovarjaj, pes!" — "Gospod, jaz nisem ukradel sklede. Niti videl je nisem "nikdar, Nedolžen sem — in moji konjuratorji so tudi pripravljeni priseči kakor prisegam tudi jaz sam na odrešenje svoje duše — na svoj delež v paradižu." Kakor v koru zapoje zopet šest drugih glasov: "Peter je nedolžen. Prisegamo na naše odrešenje. "Peter, dragi brat v Kristu," spregovori duhovnik, ki je obenem sodni pisar. "Pomisli! Tatvina je smrtni greh in kriva prisega je drugi smrtni greh. Čuvaj ^ — vs4kga mogočni te vidi in sliši. Težka je njegova roka kadar pade po tatovih in lažnikih." "Bojim se vsemogočnega, dobri duhovni oče; ravnam se po njegovih zapovedih, ktere nas ti učiš. Pokorno služim svojemu gospodu, plemenitemu gospodu grofu, z zavestjo, da si pridobim paradiž — ampak prisegam, da nisem life rade 1 sklede." •) Ta pretresljivaslika je vzeta iz knjige "The Poniard's Hilt", ktero je spisal francoski pisatelj Kugene Sue, a v angleščino prevel Daniel DeLeon v New Yorku. Tvori ravno jedno poglavje rečene knjige, ktero je p6natisnil "Appeal to Reason", da pokaže svojim stotisočerim čitateljem, kako je gospodarila roka "justice" nekdaj in kako gospodari z malimi sprememSbami še dandanes. Prizor se vrši v šestem stoletju v nekdanji Galiji, kjer je današnja Francija, ob času, ko so Franki podjarmili Gale in jih zasnžnili. Pod pritiskom Frankov so Gali tudi sprejeli katoliško vero. "Gospod grof!" — zaječi Justin —- "prisegam pri večnem pla menu, jaz nisem kriv. Nedolieu setti! Peter je tat." "Justin dolži Petra, a zadnji taji. Da se spozna resnica, ukazu jem jaz, Neroveg, da se oba sužnja skušata jedcu v kadi z vodo in drugi na razbeljenem železu — obrnit." 1' Grof o vska miloet!'' poseže vmes duhovnik, "ukazuješ, da se skušata oba, toženec in obdolži-telj. Ako dokaže sodba božja, da je toženec kriv, ni li obdolži t elj potem nedolžen? Čemu *kui>ati oba?" "Oba sužnja sta lahko kriva, ali pa oba nedolžna. Morda sta skupaj ukradla skledo in se zmenila, da z zvračanjem krivde drug na drugega odvrneta naš sum. Zato naj za oba svedoči sodba božja", odgovori sodnik. "Bravo! Bravo!" kričo veselo podsodniki, ki so že hlepeli po prizoru človeških muk, "Oba skuša j mo, oba!" "Ne bojim se skušnje! Bog bo že dokazal mojo nedolžnost!" vzklikne fauatičuo kuhar. Nasprotno se pa trese Peter kakor šiba ua vodi. "Oh! — trdno vem, da nisem u-kradel sklede, toda bojim se pa le te skušnje--•" "Neomejeno zaupanje tvojega tovariše v božjo pravičnost naj vzpodbuja tudi tebe, da bog po-gublja le krivičnike, moj sin." "O, dobri duhovni oče!" zapla-ke Peter proti duhovniku, "kaj bo, če skušnja ne izpade dobro!" "Potem imamo dokaz, da si ti ukradel skledo." . "Nak! tat pa nisem —" "Ne hoj 8e torej sodbe božje, sin moj! Bog je neskončno pravilen." "Tolažim se, da govoriš resnico. oče."" "To diši po dvomu; ne govori tako, sin moj! To je zakon Frankov, naših premagalcev, sveti zakon, kterega ščiti sam Jezus Krist. Poslušaj ,prečital ti bom uvod zakona, v imenu kterega se moraš danes podvreči božjemu »vedočanstvu: "Slavni narod Frankov, postavljen od boga. močan v vojni, moder v vladi, plemenit v svojih običajih, mogočen, zmagi ji v in neizprosen na bojiščih, je nedavno sprejel katoliško vero, ktere je edino prava in čista vsakega kri-voverstva: ta narod je po svojih modrih možeh in vladarjih diktiral zakon nazvan "salic". Zakon so pretresali in sklenili na treh zborih možje Wiso, Bodo, Sako in Wido, ustanovitelji mest Wiso-Heim, Salo-Heim, Bodo-Heim in Wido-1 le i m. Živel,* kdor ljuHi Franke! Nebeška milost naj jih obsije! Krist naj ohrani njih kraljestvo, ščiti njih armado in podeli mir in srečo njih vladarjem po milosti našega gospoda Jezusa Krista, amen." "Dovolj je teh besedi, pisar!" reče nevoljno nodnik. "Toženec naj se odmah skuša z mrzlo vodo. Privežite mu desno roko k levi nogi in vrzite ge v kad. Ako splava na površje, je to znamenje, da natn je bog pokazal pravega tatu i takoj ga proglasimo krivim in jutri bo trpel kazen. V slučaju, da se pa potopi na dno, ga je sodba božja oprostila." kakor tigri planejo Nerovegovi hlapci na galskega sužnja. In kljub temu, da je brcal z vsemi štirimi, mu trdno zvežejo desno roko in levo nogo. "Oh, dobri oče!" za ihti nesrečni Peter, "kako strašen je ta zakon! Grozna je usoda moja! Ako ostanem na dnu, vstopil se bom, kakor sem nedolžen! A če splavam na vrh — o, usmrčen, bom kot tat!--" "Sin moj, sodba vsevečnega ne more biti napačne!" Franki dvignejo sužnja, da bi ga vrgli v vodo, toda zadnji hip skoči pred nje duhovnik in jih preteče ustavi: "Stojte! Kaj pa z zakljinja njem vode!" Nato stopi k sužnju in niu*pritisne na usta srebrn križec, kterega je nosil na verižici krofe vratu. "Poljubi križec, sin moj!" Peter, jokajoč na glas, hlastno poljubi simbol muke, nakar za«"ne duhovnik počasi in glasno s formalnim zakljinjanjem, ki ga je sprejela, sveta cerkev: (Konec prlb.) Slovensko-angleška slovnica, slov. ang. tolmač in angl. slovar za samo $1. — pri V. J. Kubelks. 538 W. 145 St., New York, N. Y. Prehlajenja se lahko iznebite in bolečine v vratu ter v prsih minejo takoj, če se napravi par močnih drgnjenj s "Pain Expel-ler'\ kakqr je popisano v knjižici, v kteri zavivta steklenica. Sredstvo se lahko kupi v Ameriki v sleherni lekarni za' 28 centov steklenica, treba pa je paziti na to, da je varstvena znamka s sidrom na kartonu in na steklenici. Podpisana sc priporočava Slovencem za mnogobrojen o-bisk, ker imava na razpolago dobro gostilno in dvorane. Šajnek & Hans 587 S. Center Av Chicago, III. M, A, Weisskopf, M. D. Izkušen zdravnik. Uraduje od 8—11 predpoldne in od 6—9 zvečer. 886 So. Ashland Ave. Tel. Canal 476 Chicago, III. Valentin Potisek GOSTILNIČAR 1237-lst St.. La Salle. Ill Toil TH, gostilni podrejen, pi pit iw pri poro J. rojakom a. obltan obifk. KUPUJTE PRI Albert Lurie Co., 567-69-71-73 Blue Island Ave. CHICAGO, ILL. Velika trgovina z mešanim blagom. Zmerne cene vsak dan. G.VotfillR 55« W. 18 St. Chicago. Popravlja dti-n >ke in tupe po primerkih cenah. Kadar se brije te stopite vedno v brivnieo I. razreda, to je pri Louis Polka, 461 W. 18th St., Thalia Hall Bldg. CHICAGO, ILL. Naročite se na Slovensko-anglaško slovnico, Slovensko-angleški tolmač in Angleško-siovenski slovar. Vse tri knjige v eni stane i« $1.00 in jo dobiš pri V. J. KUBELKA AND 00. 538 W. 145. St. New York, N. Y. PrimerrA delo dobiš le, ako si zmožen angleščine. * Delavci na prostem izpostavljeni mrazu in vlai. noBti te ubranijo dolgotrajne, mu boleliaii ju zareumatizmoiu in neuralgijo, eko rabijo Dr. R1CHTERJEV Sidro Pain* Expellcr, ko čutijo prve j>ojave. To zdravilo odgovarja zahtevan nemških zakonov iu ima ne. oporekljiv rekord tekom 35 JL let. .Ti V vseh lekarnah, ♦ ■♦in 60 centov, ali pa pc f izdelovalca. F. AD. RICHTER & C0„ 215 Pearl 8t., New Yoffc. Joseph Kratky, 57 5 W 17thSt.. Chicago, 111. Izdelovalec najfinejših cigai vsake vrste. Na debelo in drobno. 1 Sveti kruh in fino peeivo dobite ?t4u v hrvaUko slovenski pekarni Curiš i R&d&kovit 823 So. Throop Street Vosi tudi na dom CHIOAOO POZOR! SLOVENCI! POZOR! SALOON i s modernim kegijisčes Svete pivo ▼ sodčkih ia buteljka! in druge raznovrstne pijače ter ualjifci sinod k a. Potniki dobe čedao prte* čitče ta nizko ceno. Postrežba točna ln iz borna. Vtem Slovencem in drugim 81ovsmi «e toplo priporoča MARTIN P0T0KAR, 564 80. CENTEE AVE., CHICAM 3 M. Lackovič >7H West i rtih St., Ck MODERNO OPREMLJENA SLU 8KA TRGOVINA Z J EST V LN Alti (GROCERUA.) Najboljfti rit, kava, čaj, moka U^ sploh vsakovrstno domače in p ako blago vodno svete po najnitji na prodaj. Na zahtevo r&zvat&m blago tad tlom, za kar nič ne račun »m reko«« Leopold Saltiel ODVETNIK. v kazenskih in eivilnih sad«« Auto Phone 6065. Office Phone Main 5066 Residence Phone Irwing URAD: 27 METROPOLITAN Severozap. ogel Randolph in La Salle oliee Stanovanje: 1217 Sheridan lead. HALOI HAI Kam pat — Na svete pivo in dobrega vina k Frank Mladiču 611 S. Center Ave., tam se bomo imeli po domače." „ To je pogovor s ceste, ki priča • jem saloonu. Frank Mlzdlt, 611 8. Center Ave., CM Dr. W. C. Ohlendorf, M. D " v V Zdravnik sa notranje bolscai -j j| ln ranocelnlk. Iz<1Tavniika preiskava brezpli čati je le zdavils. 647 ln 640 Blue Ave. Chicago. Za dne urt. Od 1 4š, po pol. Od 7 do 9 zvečer. Isvei tiveči bolniki naj pilelo slovenski SE LI BRIJETE SAMI? Mi Vam oferiramo britev sa 52.00 izdslase il najboljšega materijala, ki se prodaja za $4.00. To nam zagotovi in prinese 100 novih odjenutl«** k tisočem družili, kteri m smo prodajali od leti 1876—to je 35 let pod tvrdko Jos. Kralj. Vri I so iznnXli, da so naSe britve iz najboljšega rijala in da jih najbolj zadovole. Vsaka nalll britev je garantirana in mi damo v slučaju,