Štev 3.
Cena edne številke dinar 1.
Poštnina v gotovčini plačana.
18. januara 1925. Leto XII.
Glasilo Slovenske Krajine
Prihaja vsako nedeljo.
Cena Novin na celo leto je: doma na sküpni naslov 25
D„ n3 posameznoga 30 D., v Ameriko 100 D Cena Mari-
jinoga Lista na celo leto je: doma 10 D., v Ameriko 50 Din.
Novine prihajajo vsaki tjeden, M. List vsaki mesec. Naročniki
M. Lista i Amerikanci dobijo kalendar brezplačno, naročniki
Novin pa za polovično ceno. Rokopisi se ne dajo nazaj.
Rokopise i naročnino pošiljajte na uredništvo ali opravni-
štvo Novin v Črensovce, Prekm.
„Vredništvo i upravništvo Novin je v
Črensovcih, Prekmurje“.
Vrednik : Klekl Jožef, vp. plebanoš v Črensovcih
Oglasi, (inserati) se tüdi sprejmajo. Cena ednoga kvad-
ratnoga; centimetra za ednok en dinar, za večkrat popüst.
Cena malih oglasov je do dvajset reči 5 Din, više od
vsake reči pol dinara. Med tekstom je cena oglasov cm2 dva
dinara v „Poslanom“tri dinare. Ki naroči ¼, ½ ali celo
stran, dobi 25% popüsta za edno objavo, za večkratno
več. Takso za vse oglase plača opravništvo „NOVIN“.
Govor dr. Antona Korošca, dne 11. januara
v Murskoj Soboti.
Dragi zborovalci ! Što se zdaj briga s politikov, zna, ka se godi na Horvatskom. Pašičova i Pribičevičova Vlada je razpüstila HRSS (Radičovo stranko), njene voditele pa je zaprla. Vsakši se pita: ka pa zdaj ? 90 procentov horvatskoga naroda je v tabori HRSS. Zakaj je ta neparlamentarna PP Vlada razpüstila HRSS i zaprla njene voditele? To je napravila Vlada zavolo toga, ar je Radič skrivoma meo zveze z bolševiki. Što pozna Radiča — i jaz ga jako dobro poznam —, tisti zna, ka Radič jako dosta brbra, da guči kak na mašin. Što pa dosta guči, dostakrat pove tüdi kaj noroga, blekne kaj takšega, ka je ne na mesti. Gda je bio Radič zadnjikrat v inozemstvi, je v Moskvi vküp prišeo z bolševiki, šterim je pravo, da bo delao za internacijonalno kmečko zvezo. To je zdaj vöprišlo i Pašič-Pribicevič sta pravila: V Zrinjevec pojdeš ! (Kde je kajha.)
Mi smo ne bolševiki, tüdi vi ste ne, ki ste po lastivnoj koži küšali madjarski komunizem. Tüdi Radič je ne komunist, niti bolševik. Tüdi on zna, da je nemogoče preurediti to države s silov. Mi Znamo, da je ne vse dobro, ka Radič dela, ka Radič guči, itak pa radi pripoznamo, ka je pri njem dobroga. Mi Znamo, da bo v našoj državi komaj te bolše, gda Radič spremeni svojo politiko, ali pa, či se nam da mogočnost, da mi vodimo svojo politiko.
Vi vsi znate, da se z Radičom štükamo zavolo Prekmurja, ar vas šče on pohorvatiti (kriki: Nigdar !) Mi pravimo: kak smo si ne dali vzeti svojega jezika od Madjarov, Nemcov i Italijanov, ravnotak si ga ne damo vzeti od Radiča ! Mi ščemo ostati Slovenci (kriki : Tak je, živijo!); zato pravimo : Radič, Vi lepo püstite Prekmurje pri miri. Ne pravim vam: volite SLS, ar je Radič zaprti, tüdi ne zato, ar je HRSS razpüščena, nego, dajte kruglico za naše stranko, ar vam ta stranka Šče dobro, ar šče, da ostane Prekmurje zdrü-ženo s Slovenijov, ar šče, da ostane Prekmurje važen, samostojen deo v slobodnoj Sloveniji. (Dugotrajni živijo kriki.)
Mi jako-jako Želemo, da se naša državno politika zbogša, zato smo tüdi ne sedeli doma, nego smo v Beogradi celomi sveti pokazali, da ščemo to državo zidati, da ščemo vpelati v njo red i poštenje. Tüdi Radič je mogeo nazadnje poslati v Beograd svoje poslanec. I gda so njegovi poslanci prišli v Beograd, sta Pašič i Pribičevič ležala na črevi. Gda je nastopila Davidovičova vlada, je zavladao novi düh, novi električni tok je šo skozi živlenje Jugoslavije. Ali itak nam je delao Radič največ težav. Vsakši njegov govor nas je vrgeo nazaj i dosta se je mislilo že, da sta Pašič i Radič v zvezi. — Dnes na Horvatskom i v Zagrebi ne smejo ni-
kaj kritizirati. Dnes se v Zagrebi nikaj drü-goga ne čüje kak : Spomni se 8. februara! To naj vala tüdi za nas! 90 % slovenskoga lüdstva drži z našov strankov i joj želi 8. februara zmago. Nam ne trebe blatiti drügih kandidatov. Vsi, šteri majo radi slovensko zemle, bodo 8. februara dali votume za našo stranko. Nišče ne bo pitao, kelko glasov je dobo Radič v Sloveniji, dosta pa je vredno, da bo SLS dobila ešče več glasov, kak pri zadnjih volitvah. Mi poslanci bomo Radiči pomagali (kriki: živio !) vi pa nje z vašimi votumi nemrete. Celi slovenski narod zahteva, da se horvatskomi narodi naj ne delajo krivice. Mi smo nigdar ne zapüstili Horvatov i jij tüdi nigdar ne bomo. Prvi, što je bio v Zagrebi, gda je bila HRSS razpüščena i njeni voditeli zaprti, je bio voditeo SLS. Mi smo prvi prišli Horvatom na pomoč. Dajte nam moč, da bomo gučali tüdi za Horvate. Vi največ lahko pomaga te dobroj stvari, či ste z nami. Horvati i Slovenci potrebüjejo močno Slovensko lüdsko stranko. Mi smo dali nov, pameten do politiki HRSS. Pregučali smo Radiča, da je šo v Beograd, mi bomo tüdi naprej podpirali horvatski narod. Zato napravite tüdi vi močno tisto stranko, štera tak dela.
Dnes ste tü navzoči pristaši vseh strank. Vsem vam pravimo: v srci ostanite zvesti svojoj stranki, zovem pa vas, da pri volitvaj 8. februara idete z nami. Dnes nejde za vresničenje programov, dnes ide za to, ali smo zreli za zakonodajno avtonomijo Slovenske zemle. Mi neščemo, da bi se vse devalo v eden lonec, da bi se vse merilo z ednov posodov, mi ščemo, da se naša država uredi pametno, tak, ka si bomo vsi lahko delali za svojo srečo (kriki: živio!) Trdnost ščemo dati državi, z drügimi deli države ščemo ostati v edinici, doma pa ščemo biti avtonomni, ščemo doseči svojo srečo.
Dnes je tü med vami navzočih tüdi dosta Madjarov i Nemcov. Vam se včasi vidi, kak da bi bili v toj državi gospodari samo Slovenci ali Srbi. Vsakše zatiranje je krivično. Mi smo krščanska stranka. Mi ne znamo mrziti, mi ne znamo sovražiti, od vsakoga pa zahtevamo, da je pošten i miren So zveze, štere se inači ne dajo. pretrgati, kak samo s silov. Madjarom i Nemcom se ščejo dati vse pravice države, naj pridejo bliže, naj povejo svoje žele. Vse, ka je pravično, bomo tüdi Nemcom i Madjarom dali. Pravični ščemo i moremo biti ! (Dugotrajno odobravanje).
Dnes so tü lüdje vsefelé ver. Naši nasprotniki nam v oči mečejo vse mogoče stvari, samo ednoga so nam ešče ne i nam niti ne vüpajo, najme to, da bi bili mi proti drügim veram. Katoličanski Slovenci smo ne nigdar hujskali proti drügim
veram. Mi ne bomo nigdar zametavali pristaše drügih ver. Vsakši je naš brat. Mi vsi se mamo za vednake. Vsakše mi ščemo biti pravični. SLS šče vsem dobro, vsem narodom, vsem veram (odobravanjc.) Lejko je, da se je gde zgodila kakša krivica. Ali povejte, ali je kaj na sveti, ka bi ne bilo grešno ? Mi mamo svoj program, mamo volo, vsem dobro delati.
Srca naroda trebe poslüšati. Kak voditeo slovenskoga naroda prihajam k vam, (živahno odobravanje). Dužnost mi je, da povem, ka šče stranka. Slovenska ljüdska stranka je osvedočena, da mora širiti ljübezen v narodi. To, ka mi ščemo, je velka ljübezen. Što je v Slovenskoj ljüdskoj stranki, mora ljübiti. Ljübezen samo darüje, samo aldüje i dela. Ščemo, da se vsi stani med seov ljübijo. So stranke, štere oznanjajo boj ednoga stanü proti drügomi, štere mislijo samo na sebe. So stranke, štere vidijo vse svoje lepo živlenje v penezaj. Stranka, štera predga boj ednoga stanü proti drügomi, je ne prava. Človek, šteri samo na sebe misli, je nevreden sin svojega naroda. Itak pa nesmimo püstiti popunoma stanov, posebno onih, ki so najbole potrebni naše ljübezni, i to so sirmake, delavci, obrtniki itd. Samo velka ljübezen med seov more napraviti drüge ljüdi. V tom je vsa naša velka skrivnost.
Od agrarne reforme pravi naša stranka to: Prekmurska zemla ide prekmurskim Slovencom (jako velko odobravanje), več kak 1000 let so jo obdelavali s svojimi žülami, namakali s svojim znojom, zato spada njim. Jaj tistim, šteri se ščejo obogatiti z našov zemlov. So prišleki, šteri tak ščejo. Mi smo z vami proti njim. Po zakoni jo lahko dobijo, po pravici nigdar, po pravici pripada vam (velko obobravanje).
I naša gospodarska politika? Naša prva skrb je, da napravimo stalnost v našem gospodarskom življenji. To nam je strašno potrebno. Slovenska Ijüdska stranka zahteva stalnost, brez nje nam je ne mogoče gospodariti. Dinar skače, izvoz stoji, cene naših pridelkov padajo. Stvar, štera je ravnotak v gospodarskom kak v drüžabnom življenji potrebna, je mir i stalnost.
Niedna stranka v Jugoslaviji je ne tak poštena kak naša. V Jugoslaviji trebe takše stranke, štera stoji vsem drügim strankam kak vučiteo. Nešterni pravijo, da ne bomo prišli v vlado. Povem vam, da bi mi Šli lahko v vsakšo vlado, vsakša stranka šče z nami sestavljati vlado. Ali mi nemremo, mi neščemo v vsakšo vlado. Ka bi vi pravili, či bi mi šli v vlado z ropari i slepari ? Šče pošten cigan nemre kaj takšega. Naša politika je bila : Vse poštene stranke vküp dobili. Delamo, da dobimo vse poštene ljüdi i vküp. Demokratska stranka se je le zavolo toga razdelila. Jaz znam, da je že v radikalnoj stranki tüdi klica razpada. Seme je že skalilo. Znam, da bodo 8. februara zmagale stranke, takzvane širšega opozicijonalnoga bloka. To znamo vsi. To znajo tüdi tisti, šteri so po nepravoj poti prišli na vlado. Radič dnes ne bi sedo
2
NOVINE
18. januara 1925.
v kajhi, či oni ne bi znali toga. Zavolo toga so tüdi vse njüve grožnje z novimi volitvami i z diktaturov. Razpüstili so dozdaj Radičovo stranko, madjarsko, džemijotovo törsko i nemško, (vojvodinsko). Mo-goče je, da pride tüdi k nam sila. Ne bojte se ! Zaprti biti za narod je ne sramota. Naši Ijüdje so dnes prezreli, dobro znajo, zakoj ide. Naš cio je, da se sterejo vsi okovi, ki nas ovirajo v slobodnom razvoji. Slovensko lüdstvo zna, da ide zdaj za obstoj i zato bo neomajno vstrajalo pri Slovenskoj lüdskoj stranki. Mogoče je, da bodo naši stranki delali ovire, da mogoče ne bodete dobili novin, da bodo v zadnjom časi širili glase, da je naša škrinjica prepovedana, vse mogoče laži bodo trosili okoli, vi se pa ne dajle zbojati. Či ščete slobodo, zakon i poštenje vsešerom, bojte z nami. Stranka, štera šče, da vam ohrani vašo zemlo, vaš jezik, svetost vaših ver, je Slovenska lüdska stranka. Za njo dajte kruglice 8. februara!
Volilni red za Prekmurje.
A. Okraj Dolnja Lendava.
1. Volišče : Beltinci. Predsednik volilnoga odbora B. Kenk, sodnik v Ljubljani. Tü volijo občine, Beltinci, Gančani, Ižakovci.
2. Volišče: Bogojina. Preds. VI. Velušček, sodnik v Ljubljani. Tri volijo Bogojina, Filovci, Ivanci, Strehovci.
3. Volišče : Bratonci. Preds. F, Šprager, naduč. v Beltincih. Tü volijo Bratonci, Dokležovje, Lipovci.
4. Volišče: Čentiba. Preds. J. Gorišek, ravn. mešč. šole v D. Lendavi. Tü volijo Čentiba, Dolina pri Lendavi, Petišovci, Pince.
5. Volišče: Črensovci. Preds. Dr. J. Pikuš, odvetnik v D. Lendavi. Tü volijo Črensovci, Dolnja —, Gornja —, Srednja Bistrica, Trnje, Žižki.
6. Volišče: Dobrovnik. Preds. A. Turko, učitel v D. Lendavi. Tü volijo Dobrovnik, Genterovci, Kamovci, Radmožanci, Žitkovci.
7. Volišče: D. Lendava. Preds. Dr M. Muha, deželnosodni sv. v D. Lendavi. Tü volijo Banuta, Duga ves, D. Lendava, Mostje.
8. Volišče: Gaberje. Preds. Dr. F. Fabiani, sodnik v D. Lendavi. Tü volijo Dolnji —, Gornji Lakoš, Gaberje, Hotiza, Kapca, Kot.
9. Volišče: Gomilice. Preds. J. Birsa, učitel v D. Lendavi. Tü volita Gomilica, Lipa.
10. Volišče: Kobilje. Preds. Dr. J. Leskovec, odv. v D. Lendavi. Tü volijo Bükovnica, Kobilje, Motvarjavci.
11. Volišče: Odranci. Preds. A. Capuder, sodnik v D. Lendavi. Tü volita Odranci, Melinci.
12. Volišče: Turniiče. Preds. Dr. R. Tomšič, sodnik v D. Lendavi. Tü volijo Brezovica, Nedelica, Renkovci, Turnišče.
13. Volišče: Velka Polana. Preds. R. Kramer, notar v D. Lendavi. Tü volita Mala —, Velka Polana.
B. Okraj M. Sobota.
1. Volišče: Bodonci. Preds. Dr. l. Mak, sodnik v M. Soboti. Volijo Bodonci, Novi Beznovci, Pužavci, Stari Beznovci, Vadarci, Zenkovci.
2. Volišče: Cankova. Preds. Dr. Černe, odv. v M. Soboti, volijo Cankova, Domajnci, Gornji Črnci Korošci, Skakovci, Strukovci, Topolovci.
3. Volišče: Domanjšovci. Preds. L. Armič, geom. v M. Soboti. Volijo Domanjšovci, Berkovci, Ivanjšovci, Središče.
4. Volišče: Fokovci. Preds. Dr. F. Farkaš, sodnik v M. Soboti, Volijo Fokovci, Andrejci, Čikečka ves, Pordašinci, Prosenjakovci, Selo, Vuča gomila.
5. Volišče: Gederovci. Preds. Dr. M. Robič, prof. v M. Soboti, volijo Gederovci, Krajna, Murski Petrovci, Rankovci, Sodišinci.
6. Volišče: Gornja Lendava. Preds. K. Kavšek, geom. v M. Soboti. Volijo Gornja Lendava, Dolnji Slaveči, Gornji Slaveči, Kovačovci, Vidonci.
7. Volišče: Gornji Petrovci. Preds. Dr. vi. Škerlak, odv. v M. Soboti. Volijo Gornji Petrovci, Adrijanci, Lucova, Otovci, Peskovci, Stanjovci Šulinci, Ženavlja.
8. Volišče: Krog. Preds. C. Hočevar, Š. uprav. v Krogi. volijo Krog, Bakovci, Murski Črnci, Satahovci.
9. Volišče: Küpšinci. Preds. Dr. J. Goljevšček, odv. v M. Soboti, volijo Küpšinci, Borejci, Črnelovci, Vanča ves, Veščica.
10. Volišče: Kančovci. Preds. A. Čižek, uč. v M. Soboti. Volijo Kančovci, Ivankovci, Ratkovci.
11. Volišče: Križevci. Preds. A. Dolenc, davčni upr. v M. Soboti. Volijo Križevci, Kuštanovci, Ločarovci, Panovci.
12. Volišče: Kruplivnik Preds K. Tiegel, geom. v M. Soboti. Volijo Kruplivnik, Motovilci, Poznanovci, Radovci.
13. Volišče: Kuzdoblanje. Preds K. Ivanc, sodnik v M. Soboti volijo Kuzdoblanje, Boreča, Dolič, Matjašovci, Trdkova.
14. Volišče : Markovci. Preds. M. Dujc, uč, v M. Soboti. Volijo Markovci, Čepinci, Neradnovci.
15. Volišče: Martjanci. Preds. Dr. F. Rapotec iz Belgrada, Volijo Martjanci, Lukačovci, Mlajtinci, Moravci, Nemčovci, Noršinci, Tešanovci.
16. Volišče: Moščanci. Preds. F. Križan, notar v M. Soboti Volijo Moščanci, Dankovci, Košarovci, Kukeč.
17. Volišče : M. Sobota. Preds. Dr. F. Kovča, sodni sv. v M. Soboti. Volijo M. Sobota, Markišavci, Rakičan.
18. Volišče: Pertoča. Preds. J. Orožen, prof. v M. Soboti. Volijo Pertoča, Grlinci, Krašči, Ropoča, Večeslavci.
19. Volišče: Pečarovci. Preds. L. Vagaja, gimn. rav. v M. Soboti. Volijo Pečarovci, Mačkovci, Prosečka ves, Šalomonci, Vaneča.
20. Volišče: Predanovci. Preds. F. Prelog, d. upr. v M. Soboti, volijo Predanovci, Brezovci, Lemerje, Polana.
21. Volišče: Pucinci. Preds, Dr. A. Furlan, sv. stolca sedm. v Zagrebi. Volijo Pucinci, Bokrači, Dolina, Gorica, Krnci, Sebeborci.
22. Volišče: Sv. Jurij l. Prods. Dr. F. Sušnik, prof. v M. Soboti, voli Sv. Jurij.
23. Volišče: Sv. Jurij II. Preds. E. Gregorič, uč. v M. Soboti. Volijo Kramarovci, Nus-
kova, Fukšinci, Ocinje, Rogačovci, Serdica, Sotina.
24, Volišče: Šalovci. Preds. M. Juvanc, sodnik v Ljubljani. Volijo Šalovci, Budinci, Hodoš, Krplivnik, Mali —, velki Dolenci.
25 Volišče: Tišina. Preds. Dr. v. Verhunc, b. ravn. v Belgradi, volijo Tišina, Gradišče, Petanjci, Tropovci.
Volilci Kleklnovi!
Naša škrinjica je
1.
!! prva !!
Fr. K.
V premislek pred volitvami.
Še en mesec i napoči den odločitve. Pride trenutek, gda se konča boj, ki se je začno že pred leti i bio naklonjen zdaj ednoj, potom drügot strüji, ki se je spremeno ob nastopi Davidovič— Korošcove vlade, a je vzeo drügo smer, gda je morala vlada poštenih bojevnikov odstopiti pod pritiskom nešternih ljüdi, šterim pomagajo podküplene düše. Boj se konča. Odloči ga narod, i ljüdstvo pokaže s svojov sodbov, komi zavüpa, ali onim, ki delajo s penezi, gde pa s temi neide, z orožjom, ki se ne bojijo prelevanja bratske krvi, zatiranja i izmozgavanja slabih, ki se nemrejo braniti, ki delajo z vsov močjov, da s sirovov silov zavladajo nad miljoni ljüdstva i ga prisilijo k boganji če tüdi je to v njegovo škodo, njegovo pogübo i v hasek njegovim besnim gospodarom, ali pa onim, ki so za pošteni boj — za pravice ljüdstva i so pripravleni pomagati vseširom i vsigdar, gde i gda trbej ljüdstvo pokaže, ali zavüpa Pašič—Pribičevič— Žerjavovim bratom i pomagačom, ali pa svojim starim voditelom, ki ga vodijo že skoz več let, ki so napnoli i še napenjajo vse moči, da pomorejo ljüdskoj voli do zmage.
Pred kakšim pol letom je bilo. Po celoj državi se je glasio krik „Živijo Davidovič, Korošec ! Živijo vlada dela i reda !“ To je bio glas ljüdstva, ki je že žmetno čakalo, da bi spadno z njegovih ram težki jarem Pašičovoga režima i zdaj, gda se je to zgodilo, je dao v
Novi svet.
Spisao: I. Sziklai. lz vogrščine prestavo Fr. Kolenc.
Dobro je vido notar v srce Gohérovih, to je sveta istina.
Ar do pičice tak sta se pogovorila o stvari med sebov Gohér i žena. Že en teden pred smrtjov, gda sta zvedela, da je Karču Benöji slabo. Dozdaj so malo hodili vküp. Karču Benö sam tüdi ne iskao njünoga prijatelstva. Tak je sodo o njima, da sta zahrbtna človeka. O tom pa nigdar ne pravo pred decov. Mladiva sta za to, da bi slabo čüla o ljüdeh, posebno o rodbini. Mala čas, da zvedita, kak stoji stvar s srcom teh sorodnikov. Ravno zato, če sta Gohérova tü pa tam prišla v varaš i sta jih včasi obiskala, (ar sta jih ne vsigdar obiskala, če sta hodila v varaši) je Karču tak prijazno sprijao oba, kak če nigdar ne bi bilo med njima niti najmenšega nesporazumlenja.
Bilo pa je.
Karčuja je bolelo, da Gohérova z najprostaškejšim, a mogoče ravno zavolo toga s tak grdim čustvom, z nevoščenostjov rovarita proti njemi. Nevoščena sta bila, da ne dobio samo lepšega premoženja, kak ka sta njeva herbala po oči, ar Goher sam je komaj meo nekelko, to je do te, gda se je oženo, je že zatüčkao do zadnjega krajcara svoje malo vertstvo. A ka je mogeo za to Benö ? A ravno zato je nevoščlivec nevoščeni, da bi iskao falingo svoje menše sreče v svojem človeškom tovariši, če tüdi te nigdar neje grešio proti njemi.
Zato pa je že istinsko mogeo Karču, da svoje premoženje vekšao s sadovi svojega fiškališkoga pozvanja. Dobro je znao ravnati z ljüdmi, neje gülo, ne lagao, koga zadevo je ne smatrao za pravično, je niti sprijao ne, čido pa je sprijao, jo je tüdi izpelao neutrüdlivo i trdno. Naravno, da so vnogi iskali njegov tanač, v njega so lehko zavüpali. Tak pa je potom od leta rasla njegovo vertstvo, kak zdravo drevo.
Gohérova, ki sta štela gospodüvati, a sta se pravoga dela bojala, sta tega mela vzrok čemeriti se. I ka da sta govorila na njega i kak sta šütala za njim, to je zvesto prišlo do vüh Karču Benöji. Zato neje lübo zahrbtnih sorodnikov.
Nevoščliva sta bila tüdi na mlado ženo.
To bi zdaj že žmetno bilo povedati, ar že tak dugo počiva v grobi nad Gohercov pa tüdi neso obstala leta, a tak je moralo biti, da je bila Karčuva žena i lepša, i lübkejša, kak vesnička sorodnica. To pa njoj nevoščena Goherca tüdi ne odpüstila. Menje pa njoj je odpüsrila, i to je bila debela bilka v njenom oči, da medtem, da ma ona premoženje, je Karčaico kak siromaško deklico, s siromaškov balov vzeo mož. I glej, itak dobro živela, itak njima ide po sreči, itak raseta. A ide to, je mogoče, se sme to zgoditi na okrogloj zemli?
Zdaj teda je tü prilika, da tüdi njima zacvcte jablan, štere nesta njeva sadila, ne njeva gojila.
— Tak bogmc žena - je pravo Goher ženi, gda sta na tenko prtresla stvar betežnoga sorodnika — ta mala oskrbniška čast bi nama lehko pošteno pomogla iz nevole. Ar ti znaš najbole, da je najno malo vertstvo samo na
paperi najno, telko mava dugov, da komaj zmagava intereše, to nama požre zemlo, hišo, tüdi naj samiva. Ravno v pravom časi vméra svak Benö.
Samo to je nevola, da morava deco se
vzeti.
Se zna, da se. Ar inači oskrbništvo ne bi prineslo nikšega haska. Kak najbližnji sorodnik, bi meo pravico na oskrbništvo, če mogoče ne bi inači odredo Benö, a za to bi bogme malo dajala sodnija. Samo tak lehko prideva do penez, če bova prenašala tüdi težo vzgajanja. Nosiva teda.
— To je precejšnja nevola, ar midva nisva mela dece, niti to ne vem, kak naj začnem; — je pravila Goherca.
— Se že navadiš; — je odgovoro na to mož. Ne bova delala z njima nikše komedije. Konec. Siroti sta. Nikoga nemata. Naj zahvalita, da je nekak, gde se lehko na gospodski način stisneta. Če bi prišla v zgojevalni zavod, te bi še-le videla razliko. Ravno zato bova tak živela, kak dozdaj. Kak da niti tü ne bi bila tista paglavca, Za njüno volo bogme nikaj ne trbe spreminjati v način! živlenja, na šteroga sva navajena. To jaz pravim.
— Tak bo tüdi najbolše... A človek itak nemre zatajiti svojega srca, gda sirota brez očo i brez matere stoji s prosečimi očmi pred njim,
— Ve nama ga pa tüdi ne trbe zatajiti. Nasprotno. Celomi sveti pokaževa, kak dobro se njima godi pri nas. Vö njima dava redno, kak bo njima šlo. Samo razvajala jiva ne bova. To je tüdi naravno. I pametno. Še celo pohvalili bi naj za to. Žmetne čase živemo. (Dale.)
18. januara 1925.
N O V I N E
3.
glasnom kliki izraz svojemi veselji. Začelo se je delo, čiščenje, pometanje smeti štere je püstila prejšnja Vlada. Brezobzirno je bilo postopanje  vlade. Boj korupciji, pomoč invalidom, uradnikom, kmetom, pomoč vsem, ki so je potrebni Delali so i to delali pošteno. Nad njüvim delom je izrazo svojo zadovoljnost narod, pohvalilo ga je inozemstvo —od vseh strani so prihajali pozdravi i ugled naše države je raseo, ar so njoj vladali možje, ki so bili na svojem mesti. Nekak pa ne bio zadovolen. To so bili tisti, ki so morali odstopiti. To jih je bolelo. I tüdi bojali so se, ar so, meli slabo vest, pune žepe penez, ki so prišli ta po krivičnoj poti i na škodo države, na teher naroda. Začnoli so boj — borbo proti možom, ki so šteli ustvariti v državi mir i red, dati ljüdstvi nazaj njegove pravice i ravnati z njim tak da bi bilo zadovolno. I zmagali so — zmagali s penezi oblübami i nazadnje s pretnjami, z naslijom. Prišli so nazaj na svoja mesta. Ar pa so bili preslabi, ar neso meli za seov večine i tak neso mogli vladati so pravili, naj bodo volitve, naj ljüdstvo odloči boj.
Volitve ne bi bile potrebne, ar je nasproti tem, ki zavolo menšine neso mogli vladati, nasproti Pašič—Pribičeviči, stala močna strüja Davidovič—Korošec—Spaho—Radič, ki je mela za seov večino, zavüpanje Slovencov, Hrvatov i vnogih Srbov. A prišla je zapoved, da naj odstopi i to je napravila. Volitve teda! Sodba ljüdstva ! izraz ljudske vole naj pokaže, što naj Vlada.
Opozicija je sprejela glas o volitvaj mirno i hladno. Bojati se njoj ne trbe. Ljüdstvo njoj je že pri zadnjih volitvaj izrazilo svoje zavüpanje i osvedočena je, da njoj tüdi zdaj ostane verno — to tem bole, ar je delala i dela za narod, se bojüje za pravice ljüdstva, dokeč ne zmaga.
Pašič—Pribičevič, ki sta sledkar privzela še Žerjava, sta se volitev bole zbojala. Itak pa sta jih sprejela, ar sta prišla na le način do moči i zavolo toga sta tüdi vüpala, da dosegneta, da izpadnejo volitve za njiva kem bole ugudno — da zmagata.
Volitve naj bi bile očividen izraz ljüdske proste vole. One naj bi pokazale mišlenje naroda brez pritiska, brez pretenj i podküpüvanja v pogledi na to, što naj Vlada i ga vodi.
Den volitev je odločilen. Je tak velke važnosti, da je od njega odvisna usoda ljüdstva, cele države. Volitve začrtajo pot nadalnoj politiki, državnomi živlenji, one določijo, što naj prevzeme vodstvo. I ar so volitve tak važne, je potrebno, da volilci eno i drügo stvar premislijo, prle kak bodo šli na volišče, da to i ono zvedijo, da se potom lehko odločijo i tak odločijo, kak bo prav za nje, prav za ves narod, za celo državo.	(Dale)
Ka so i ka želejo Pribičevičovi demokrati?
Pribičevič, voditeo samostalne demokratske stranke je v ednom govori v Belgradi izjavo med drügim, ka je njegova demokratska stranka za kulturni liberalizem. Poglednimo si malo te kulturni liberalizem! Spoznamo ga najleži na voditelaj Pribičevičeve stranke. Voditeli te stranke so zvekšega vsi prostozidari. Ka pa želejo prostozidari, to zna zdaj že celi svet : prostozidari so tisti, šteri želejo podreti trden zid sv. Cerkve. Oni blatijo, gde morejo Cerkev, oni blatijo njene navuke i istine, blatijo njene slüžabnike i vörnike. To želejo prostozidari i kak prostozidari želejo to voditeli Pribičevičovi demokratske stranke, šteri s svojim dühom napunjavlejo stranko, ki jo vodijo. I Pribičevičova stranka je ves čas bila popunova vörna tem svojim voditelom, vörna v vsem njihovim protiverskim navukom i delam. To vidimo vsepovsedi. Pribičevičova stranka je bila i je tista stranka, štera tera dühovnika iz škole, Pribičevičova stranka je tista, ki nešče, ka bi naša deca v školi čüla božo reč i Pribičevičova stranka je, ki je naprej prinesla takzvani kancelparagraf, po šterorn naj bi se Cerkev postavila pod nadpazitelstvo policije i žandarov. Vidite, takša je Pribičevičova stranka, ki je v poslednjom časi prepovedala našoj deci biti kotriga Marijanske kongregaciije i s tem ponovno pokazalo, ka ona zametavle vse, ka je človečemi srci plemenitoga i sveloga. Hrbet pokažimo zato toj stranki, kda de kak vuk v ovčjoj koži med nami lovila svoj plen i ostanimo zvesti Cerkvi i njenim navukom i zvesti našoj Kmečkoj zvezi, štera javno zagovarja Cerkev proti takšim sovražnikom kak je Pribičevičova demokratska stranka. Kandidat te stranke je Koder v M. Soboti, v Lendavi pa Kiralj. Pazite !
NEDELA.
II po Treh kralaj. Evang. sv. Janoša II.
1 — II. „i tretji den je bilo gostüvanje v Kani Galilejski ; i tam je bila mati Jezušova. Pozvan pa je bio na gostüvanje tüdi Jezuš i njegovi vučeniki“
Danešnji sv. evangelij je pun bogatih, lepih navukov. Na Marijino prošnjo je Jezuš včino prvo čudo, da je vodo spreobrno v vino. S tem nas sv. Evangelij šče opominati, da je Marija, mati Jezušova, priprošnica, srednica med Jezušom i med nami : drügič nas šče navčiti, da je Jezuš sv. hižni zakon visoko povzdigno i s svojov navzočnostjov posveto.
„Pozvan pa je bio tüdi Jezuš na gostüvanje“. Sv. evangelij nas šče še na nekaj drügoga opominati ; navčiti nas šče, kak se morejo krščeniki, nasledniki Jezušovi prav veseliti, vsaki pošteni krščenik se sme veseliti Sv. vera toga nikomi ne brani, nikomi ne krati. Sv. Apoštol sam piše i pravi : „Veselite se i znova vam pra-vim, veselite se!“ Tüdi dnesden so gostüvanja, prireditve, veselice ; celo vnogo več, nego jih je potrebno. Jejo „krščanske“ pečenke, pije se tüdi „krščanska“ kaplica; tü pa tam se po „krščansko“ zavrtijo i večkrat se takše „krščanske“ veselico končajo v kesnoj noči. Ali je to veselje za poštenoga krščenika ? Zato nas opomina Jezuš : „Po njüvih delaj je bote spoznali“ To se pravi : Ne lepe reči, ne oblübe, ne lepi načrti, če so ravno čisto „katoliški i krščanski“, vas ne bodo zveličali, nego dela, dobra dela. „Ne vsaki, ki pravi Gospodne, Gospodne, bo šo v nebeško kraljestvo, nego, ki včini volo božo“. Jezuš sam nas šče v denešnjem sv. Evangeliji navčiti, kak se moremo veseliti po božjoj voli. Naše razveselenje je po božoj voli, Če na to veselje pozovemo tüdi Jezuša i Marijo, kak nam to pripovedava sv. Evangelij: „I tam je bila mati jezušova, pozvan pa je bio Jezuš...“ To se pravi, da more biti Jezuš v svojem dühi navzoči pri vsakom poštenom veselji. Tü more bili sv. strah boži, tü more biti čistost vesti, dostojnost, zmernost. Če je Jezuš v dühi navzoč, to je veselje v istini veselje, srečno, prisrčno.
O, da bi danešnji sv. Evangelij navčo vnoge; i vnoge krščenike se prav veseliti i da bi je navčo, da brez Jezuša i Marije ni pravoga veselja. Jezuš sam pravi v sv. Pismi : „Peldo sem vam dao, peldo sem vam zapüsto, da činite, kak sem včino jaz“.
Glasi.
Slovenska Krajina.
Dva Slovenska dühovnika vmrla na Vogrskom. Dne 2. januara tekočega leta so vmrli v Štefanovcaj bivši nedelski plebanoš kak štefanovski plebanoš Kocjan Štefan. Malo pred njimi v starom leti so pa vmrli Kos Alojzij, bivši turniški kaplan kak plebanoš v Vinceti. — V molitev jiva priporočamo. Naj počivata v meri!
Dühovniške spremembe med Slovenci na vogrskom. Dr. Lenaršič Mirko, plebanoš v Dolnjem Siniki so imenüvani za plebanoša v Njöger. Na njüvo mesto so prišli Kos Vince, bivši beltinski kaplan. V Štefanovce za administratora so imenüvani Deli Štefan, bivši beltinski kaplan.
Čepinci. Pri Gašper Štefani h. št 63. sta na Božič vudne med božov slüžbov dva tovaja štela notri vdreti. Psovi sta vrgla špej, da bi ga pomirila i sta začnola vrata gortrgaii, štera je vertinja odznotra zasünola, ki je sama bila doma. Pes je bio telko pošten, ka se ne dao podmititi s slaninov, je skočo na tovaja, jiva dolvrgo, šteriva sta nato pobegnola. Na novo leto sta pa probala tolvajijo pri istoj hiši i to med božov slüžbov. Zdaj sta v kühnji vlomila okno, vertinjo z dremlom v roko lüčila, štera je nato pobegnola iz hiše, sama pa šla na pod, da bi začnola zvršavati svojo tolvajsko meštrijo. A drüge sreče nesta mele, kak da sta zdrave vnesla pete pred ljüdmi, ki so prišli od meše i pred finančnov kontrolov, ki jiva je iskala.
  Martinišče. Za božične svetke je dobrodelno drüštvo, takzvano „Kolo jugoslov. sester“ poskrbelo lepe dare za sobočko mladino. Za gimnazijce je bilo določenih15 darov. Med temi 15 obdarüvanimi jih je bilo 10 iz Martinšča, šteri so istinsko potrebni bili. Dobili so lepe reči. Edni spodnjo obleko, drügi zgornjo, platno, štof, robčeke, štrunfle itd. Vodstvo Martinšča i obdarüvani dijaki s starišami vred se srčno zahvalimo najprle „Koli jug sester“ posebno g. Prelogovi, prednici, kak tüdi skrbnomi i spoštovanomi ravnateli gimnazije g, Vagaji, šteri nam vsešerom ide na pomoč.
Novine nam pošljite nazaj, gde više prido. Do konca januara nam javite, širitelje, število naročnikov. Število naj vekše bo kak lani. Ki nešče meti Novin, naj je taki nazaj pošlje. Ki je pa vzeme, naj je plača.
V Černelavcih sta se zaročila g. Vinko Žgur, poštni upravnik v D. Lendavi i gdč. Karolina Noršič iz Černelavec. Čestitamo!
V Dol. Lendavi je 9. t. m. večer zgorelo Ludoviki Majzelj, fijakari, vse gospod. poslopje. Tüdi edina krava je zgorela. Škode ma do 50.000 Din.
V Dol. Lendavi so 11. t. m. meli shod v Kroni zvezani radikali i demokratje. Bili bi skoro vsi biti : dr. Kramar, dr. Pivko i dr. Lipold iz Maribora, kak tüdi zanimiva lübitela prekrmurskih penez lakoški Király i naduč. Golob.
Velka Polana. Približavali so se prvi božični svetki, kak je bila žegnjena naša cerkev. Od najmlajšega, pa do najsivejšega starčka smo vsi z veselim srcom čakali slüžbe bože v domačoj cerkvi. Velečastiti g. J. Klekl vp. pleva-noš v Črensovcih so nam oblübili, ka do nam za božične svetke mešüvali i predgali. Ali boža roka je zravnala inači i je g. Klekl-a z naglim betegom položila za dele časa v postelo. Ravno tista roka je vodila našiva odposlanca v ,,Martinišče” v Murski Soboti. Žalostniva sta prestopila prag toga zavoda, zato sta ga pa zapü-stila veselejšiva. Velečastiti g. J. Radoha, ravnatelj „Martinišča“, so poslünili naše prošnjo i nas obiskali na sveti post. Ostati so tü za božične svetke i za novo leto. Poleg bože slüžbe so v cerkvi spovedali več sto lüdi i tüdi več betežnikov doma. Ne so se sagali poti ne mraza. Šli so od hiše do hiše i tak vršili svoj dühovniški poseo. Vse te Vaše trüde, štere ste trpeli za nas, vam nemremo plačati. Plača naj Vam lübi Bog ! Vsi pa si želemo samo edno : Da bi nas v kratkom časi pa obiskali. Tüdi g. Horvati, vučiteli v Maloj Polani se zahvaIimo za njüv trüd ka so za božične svetke i za staro leto s svojim pevskim zborom i lepimi pesmami razveselili vsako srce. Pri toj priliki so prečastiti g. Radoha spovedali naše gasilce, šteri so bili na novo leto pri sküpnoni prečiščavanji. Bilo je lepo, a kratko veselje. Vüpamo, da se naša najiskrenejša žela spuni i dobimo v kratkom časi svojega düšnoga pastira.
Župani pazite ! Najkesnej 5 dni pred Velitvami mora občinski odbor določiti ednoga svojega odbornika za člana volivnoga odbora i ednoga za namestnika. Župani naj izvršijo to določilo volivnoga zakona včasi pri prvoj seji občinskoga odbora, ki naj jo pozovejo v pridočem tjedni. Tam, kde več občin voli na sküpnom volišči, mora poslati vsaka občina na volišče svojega zastopnika, kde pa je v ednoj občini več volišč, mora pa občinski odbor določiti zastopnika za vsako volišče. Za te zastopnike naj občinski odbori določijo svoje najbolše i najuglednejše može. Poleg gori imenüvanih zastopnikov morajo občinski odbori določiti po ednoga občinskoga svetovalca za vsako volišče, da de vodo volitve v slučaji, da bi bio predsednik volivne komisije, šteroga je imenüvao državni odbor, zadržan. Vsem tak določenim zastopnikom mora občinski Odbor izstaviti potrdila o imenüvanji.
Litera ,,M“ srečo prinesla Novinam.
Občine, ki se z „M“-om začnejo, majo več naših listov letos kak lani. Te so : M. Petrovci, M. Polana, Martinje, Markovci, M. Sobota. Pa tüdi drüge občine so podignole število naročnikov, kak: D. Bistrica, Ižekovci, Domajinci (devet več kak lani), Kupšinci. Nasledüjte vse občine to!
Gornji Petrovci. V nedelo dne 4. t. m. je ustavila finančna straža v Hodoši vojna ubežnika Štefana Šarugo i Štefana Abraham, doma iz Šalovec, gda sta šla iz Madžarske po peškoj poti skoz šume v Krplivnik. Gda sta prišla v bližino patrole finančne straže i sta jo v pamet vzela, sta začnola bežati nazaj proti meji. Ar sta pa ne na trikratni zakoniti poziv henjala, je eden od finančne straže strelo za njima i smrtno zadeo Abrahama v trenutki, gda se je bližao meji. Ranjenec je prestopo šče mejo za nikaj stopajov v šumo i spadno. Za njim bežeča straža ga je najšla šče pri živlenji. Za 10 minut je zdehno, tak njemi straža ne mogla pomagati. Jako neprevidno je od ljüdi, da začnejo bežati pred oboroženov stražov i da ne henjajo na trikratni poziv. Či bi henjala, bi jiva patrola zavrnila nazaj prek meje, ar se ne šlo za švercanje, či sta pa vojna pobegnjenca pa patrola niti znala ne. Tüdi v tom oziri so pobegnjenci neprevidni, da si ne pridobijo madžarskoga državljanstva, či se več ne nakanijo vrniti domo. V tom oziri bi se oslobodili vojaške obveznosti v našoj držav i bi zamogli dobiti z legalnov potjov prelaznico, da njim ne bi trbelo iskati skrivne i prepovedane poti.
 Domača politika.
           Radičovi poslanci so püščeni na slobodo, ar je sodišče nikaj ne najšlo slaboga proti njim Volilno delo vlade. Vlada na vse načine dela, da bi svoje šance za volitve utrdila, zednim pa oslabila opozicijo. Njeno postopanje že presega vse meje i ne obsojajo ga samo voditeli opozicije j z njimi naše ljüdstvo, nego tüdi
4
NOVINE
18. januara 1925.
tüjina. Den za dnevom prinašajo razni velki listi obširne članke o našoj vladi i obsojajo njeno delo.
Par reči iz dr. Korošcovoga razgovora o položaji. Dr. Korošec je meo dugši razgovor z vrednikom „Slovenca“. Med drügim je tüdi pravo : Na vsakši način bijemo dne 8. februara volilno bitko i to zmagovito! ....Na pitanje: Ali mislite, da bo v Sloveniji še hüše nasilje, je odgovoro: verjetno. Škodilo pa nam ne bo. Slovensko ljüdstvo zna, da bije zdaj bitko za svojo zdašnjost i prihodnost, i vztraja v toj borbi. Tüdi v nasilji trbe znati držati mero, da vpliva, a to mero je zdašnja vlada že prekoračila. Ki so pristopili k nasilnikom Pašiči, Pribičeviči i Žerjavi zavolo nasilja, so že pri njih. A dosta, jako dosta jih je odstopilo. Samo na edno trbe paziti, da nasilniki ne zmešajo naših vrst zadnje dni z lažmi ali prekanami, n pr. da je stranka razpüščena, da so kandidati zaprejti, da nega naše škrinjice itd. Na takše možnosti trbe volilce pripraviti. Dne 8 februara mora vse, kaje slovensko, k prvoj škrinjici.
Zanimivosti.
Vožnja s kočijov. V Berlini se je mladi mož, po imeni Niedner, pelao kesno večer v kočiji domo. Med potjov je opazo, da nema več telko penez, da bi plačao vožnjo. Noro pa se njemi je videlo tüdi, da bi svoj položaj pojasno kočiši, ar bi morao izstopiti. Prišeo pa je na pametno miseo. Velo je staviti pred svojov hišov i kočiši je ves v brigi pravo, da sta se njemi v kočiji zgübila dva zlata, on jiva v tmici nenre najti — i ga proso, naj za hip počaka, da prinese posvet i poišče. — Stopo je na hodnik, zapro za seov dveri i počakao par trenutkov. Naskori je čüo, kak je kočiš s kočijov z velkov hitrostjov odküro. — Nieder je stopo iz hiše i kričao za kočišom, on pa neje šteo nikaj čüti i je še bole friško vozo. Nieder pa neje mogeo zadržati smeha, gda si je predstavlao velko presenečenje prevaranoga golufa, ki je pač zaman iskao zgüblene zlate.
Dvoboj. Dva francoskiva igralca, eden jako debeli, drügi sühi, bi se morala dvobojüvati. Gda sta prijela za meče, je sühi pravo ; „Predragi moj tovariš, vest me peče, da bi se bojüvao z vami. Vi mi dajate velko preveč ugodnosti, ar jaz sem jako tenki; dopüstite, da bar nekelko popravim razliko.“ — Te je vzeo iz žepa falaček krajde, zarisao na črevi svojega nasprotnika krog i pravo : Glejte, lübi moj, sünki, štere vam zadam zvün toga kroga, ne računajo.“ — Vsi navzoči so se začnoli smejati i tüdi debeluh neje mogeo zadržati smeha. Nasprotnika sta se zmirila i dvoboj so nadomestili z dobrim zajtrkom.
Pošta.
Kisilak Franc. Nuskova. Vašo prošnjo poslali na delegacijo min. financ v Ljubljani. Bertalanič Mihal. Krajna. Potni list spravimo, gda mo v Beogradi. Tečas mej potrplenje. Ivan Sreš Bratonci. Za lanjsko nikaj, za letošnje celo leto pa 60 Din. Majcen Janoš. Rankovci. Pišete, ka troje Novine ne do meli prej zavolo sirmaštva, nego zato, ka so drage, drügo je pa vse fal, ka vi mate k odaji. Na to Vam odgovorimo 1. ka so Novine zato dragše, ar so vekše, vsakši pravičen človek pa prerazmi ka, kda več küpi, more več dati kak kda menje küpi. Vsakši pameten človek zna, ka dva lakti istoga platna več košta kak eden laket. 2. Novine so najfalejši list v celoj državi, probajte šteroga koli naročiti, pa te vidili, ka prav mamo. Prosimo Vas, povejte to tistim trem, ki so vam odpovedali. Pa kak mi to brez zamere pišemo, tak vzemite to istino vi tüdi brez zamere. Zakaj je pa vse fal gratalo, pitajte radikale i demokrate, šteri so zdaj na vladi i šcftajo z našim dinarom v Zürichi. Tkalec Štefan, Chicago. Naznanjeni penezi, naimreč 118 dinarov smo v roke dobili. Hvala lepa! Drüštvo sv. Križ Chicago. Ešče meseca novembra gor dani i nam naznanjeni 350 dinarov izda ne smo v roke dobili ; dajte je gor iskati. Janič Janoš. Nuskova Damo je kak lani. Prosimo samo edno: molite, da se naši krščanski listi močno razširijo med našim lüdstvom. Drügo ne ste dužni. Alojz Grah Gor. Ledava. Kalendara smo vam odposlali. Zaj ste jiva že gotovo v roke dobili.
Gospodarstvo.
Mala Polana: „Zeleno Bükovje.“
„Novine“ so prinesle novico od velikoga jaboka na Francuskom. Tüdi v Maloj Polani so zrasla podobna jaboka skoro iste velikosti. Pri Špilak Ferenci (pri Špilakovih) je zraslo jabuko brez posebne vzgoje, ki vaga 65 dek, obseg
39 cm 8 mm. to je po širini, po dolžini meri 39 cm 6 mm. Od Francuskoga jaboka i našega je razlika samo 5 dek. Mi naše opravičüjemo na teži nekaj s tem, da je že jako izhlapo jabučni sok. Velik kemični preustroj igra posebno sadni sladkor, ki zdaj kristalizira v obliki žutkasto-rjave farbe. Posebno se to vidi po večih hranljivih žilicah.
Drügo pa, gda se je vidilo posebno lepo jaboko, bi se na tistoj veji mogla ostala jaboka potrgati, da se potem to ležej i močnej prehranjüje.
Što šče velika jaboka vzgojiti, naj opazüje na vrhi jaboka. Drobnejša jaboka naj potrga nad i pod namenjenim jabokom. Razni fizični pojavi oz. zakoni silijo jaboko k lepoj rasti. (Razropljena hrana , lasovitost.) Posebno lepi uspeh se dosegne pri takzvanih bulundiških jabokah.
Nekaj takih izredno lepih jabok je na ogled v našoj šoli.
1. Zrnje, v Novom Sadi :
100 kg.	pšenice	400	Din.,
žita	300	„
„	ovsa	300	„
„	kukorice	180
2. Živina :
govenska:	teoci:	svinje
v Zagrebi 1 kg. 24—27 D. 25-29 D. 28—32 D. v Ljubljani „ 20—23 D. 25-27 D. 20—25 D.
3. Krma.
Sena m. 90—125 D., slame m. 70.—100 D.
Zagrebečka borza
dne 15. januara 1925.
Amerikanski dolar, 1 dolar Austrijska krona, 100 K Čeho-Slov. krona, 1 K 20 kronski zlat Francoski frank, 1 frank Madjar. K 100 (nova em.) Švic. fran., 1 fr.
Talijanske lire, 1 lira Zürich:
Dinar, 100 Din
K 220·— K —·32 K 6·80 K 860·-— K 13·10 K —·28 K 46·— K	10· —
Šv. frcs 9·30
MALI OGLASI
Sreča. Odajo se posestva v Apačkoj dolini, mala i velka po fal ceni. Pozvedi se pri Štefan Toplak-i v Drobtinci, p. Apače.
V Dugoveškij goricah poleg Dolnje Lendave se oda:
1 plüg grünta poleg stüdenca, pol plüga dobre oratje zemle, pol plüga loga, ¾ plüga goričkoga grünta, vse v dobrom stanji, vküp ali po parcelaj. — Zvedi se pri Štefani Novak, Dolgavas, gorice, pri Dolnjoj Lendavi.
Naročnina ino oglasi se sprejmejo za „Novine“ pri ERDÖŠY BARNABAŠ, trgovci z papirom i igračami v Murskoj Soboti št. 180. poleg rim. kath. cerkvi ino pošte.
Išče se samostalna
küharica
s 1. februarom za žandarmerijsko stanico D. Lendava.
Plača po dogovori.
Prodaja.
V Hodošu (Pekmurje) na madžarski meji se proda ugodno vsled izselitve gostilna z vsemi poslopji in polji vred. Gostilna leži na prometnem kraju.
Informacije izdaja Dr. Nikolaj Pintér, odvetnik, Murska Sobota (Prekmurje).
Slovenska Banka d. d.
podružnica DOLNJA LENDAVA
plača najbolje dolarje in zlate peneze.
Ovlaščena banka za trgovanje z devizami in valutami. Izstavlja izvoznikom uverenja in prevzema bančne garancije.
Samostalno prekmursko katoličansko podporno drüštvo sv. Križ Chicago I11:
je najboše drüštvo za prekmurske Slovence v Chicagi. Kotrige drüštva postanejo lehko kat. Slovenci, moški od 16. do 50. leta, ženske od 16. do 45. leta starosti. Kotrige plačajo ednok pristopnino 1 Dol. i mesečno 1 Dol. i zato dobi vsakša betežna kotriga prvij 6 mesecov 1 Dol. podpore za vsaki den, nadalnje 3 mesece pa 50 centov na den. Če je kotriga ešče duže betežna, zvoli se njoj podpora na mesečnoj seji. Za smrtnino plača drüštvo zdaj 350 D. 1, kda bo pa več kak 200 kotrig, pa 500 Dolarov. Gotovščine ma drüštva 5000 Dol. kotrig 170. Želemo, ka bi bilo skoro 200 kotrig. Drüštvo skrbi za lepi sprevod i cerkveni pokop i bo pomagalo pri deli za prekmursko slovensko faro v Chicagi i priporoča vsem kotrigam, da si naročijo prekmursko glasilo „Novine“ v šterij objavlja drüštvo svoje oglase. Novine se naročijo pri Klekl Jožefi, vp. pleb. v Črensovcih, Prekmurje. Jugoslavija i se dobijo tüdi pri drüštvi. Drüštvene seje se vršijo vsako drügo nedelo v meseci ob 3. vöri na numeri 1804. So Racine Avenue, Chicago I11. Opominamo vse prekmurske Slovence, ki so ešče nej ali so že v kakšem drüštvi naj pristopajo k tomi lepomi drüštvi, štero pomaga kotrigam v potrebaj.
Odbor za leto 1924:
Predsednik Martin Kelenc, podpredsednik Štefan Ros, tajnik Mihael Gjörek, podtajnik Jožef Čurič, blagajnik Štefan Jakšič, paziteo betežnih Štefan Kavaš, nadzorni predsednik Matjaš Zver, račune-voditeli Štefan Ritlop i Paveo Tkalec, paziteo drüštva Anton Markoja, vratar Jožef Trajbar.
Hranilnica i posojilnica v Crensovcih
r. z. z n. z. uradüje vsako nedeljo ino svetek. Obrestüje hranilne vloge (navadno) po 8 %; vezane vloge proti šest mesečnoj odpovedi pod 5000 Din po 9% vezane vloge od 5000 Din
naviše pa po 9½%.
Vlog stanje je že nad dva miljona.
Kmetski penezi se naj vložijo v kmetske hranilnice i naj slüžijo v hasek našemi kmetskomi lüdstvi. Zavüpajte nam peneze, za štere dobro stojijo naši kmetje z vsov svojov vrednostjov, ka večim sirotam je lejko posodimo na fal intereš.
Tisk: ERNEST BALKANYI Dolnja Lendava.