216. številka.
Ljubljana, pelek 20. septembra.
XI. Ido, 1878.
izhaja vsak dan iviflMliil f   o«n*ij«.«       OM«C yv ciasitteiti       vcv* j*o nost < p»*loi tiic-iK»i ■* * deieie      eele lete 1» gML, «.a pji k-tn t g].,
t% cetrt leta 4 gld. — Za i.-j \ b   i M $Kv*»ljanj» ni 'lom » <\:*a leto 13 gla., sa 4eu; leta 3 gld. 80 kr., *a en m-aseo 1 gkl. 10 k»    ' a poiiiju.in> ra
dom bo raćuna 10 Vr. »«. su«*-*. 30 "...  i fotrt leti —- Ea   •..i»: deielo toliko već, Uoiikor poStmca izusis, —Za gospodo nč tulje nn        kih iolah ta r.a dijake velja znižan* cena iti sicer    Su Llvbljtno %» fatis lesa i gld. B0 kr.. po poii». prejeman za ćo:rt leta 3 ^ld. — Za onu      . 40 plaćice od Bettrjs't «p->e petit-vrste 6 kr., Če se      < ,;io enkrat ttakt, ft lu\, et> se dvakrat in 4 kr. 6e se tri- ali voekr.t tiaka Dopisi naj Bi> izvole riankirati.      Rokopisi 8e ne vračajo. L  bi acii 7 Fr:inu Koluninovej UM J*. 3 »gtedl lifikn stolba".
Op r a v 11 i št v o, na katero naj bo blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. ad vfnkrtrstfrae "«rtL in v „Narođtv Makarnl" 1 Kolnoinovej liiSi.
Tabilo na naročbo.
S koncem tega meseca poteče naročnina na tretje četrtletje. Prosimo gg. naročnike, da jo o pravem času ponove.
„Kilov. lurod" volja: Za ljubljanske naročnike brez pošiljanja na dom:
Za četrt leta.....» gld. 30 kr.
Za en mesec.....1    „    IO „
Za pošihanje na dom se računa 10 kraje, na mesec, 30 kr. za četrt leta. S pošiljanjem po pošti velja:
Za četrt leta.....-4 gld.  — „
Za en mesec.....1.   „  40 „
Za gospode ii«*i(<»lj<» na ljudskih šolah in za «11 j.t ks* velja ziti-fttaiiaa cena in sicer :
Za L j ubij ano za četrt leta & gld. 50 kr. Po pošti prej einan    „    „   iš   „   — „
^4iJnt*lt4Sti'4*C*J<t   „<$l»t?. jX<tl'4*<f<t*'.
Od besedij k činom 1
Obadva dnevnika hrvatske vladne stranke imata v zadnjih številkah uvodne članke o slo veoskej naroduej btranki tu kranjskem zboru. Obema se nezaslišano zdi, da je pnvoljeno bilo Slovencem od neuižkuUrike strani očitati veleizdajo, a da nij deželni glavar za to niti ukorue besede imel. Naglasa se, da je uže volilni red ŠuierliDgov krivičen za Slovence, a da so poleg tega še pri volitvah samih taki nezakoniti pritiski godili se, da je uinljivo, kako je 430.000 Slovencev v manjšini nasproti 30.000 Nemcem. Organ baua Mažurauiča „Agr. Ztg." vpraša: „Kaj pa poreče slovenski narod, čegar brezštevilni sinovi se junaško bore v Bosni, čega r požrtvovalna zvestoba in lojalnostjo krona uže večkrat in tudi oudan še s Itva ležnostjo prisna i a?* To vprašanje naj bi
na D u naj i dobro premislili. Podobno s j iz raža „Obzor"' in pravi tad! nanašajo se, da slovenski sinovi na krvavem  polji v Bosni  svojo  zvestost  dO  države dokazujejo: „Svakomu se čni, da moiurkija neiim puta na slavenski iztok preko potlačenega svoga slavenskoga življa, koji je jedini vrstnu, privlačit- moralnu sile monarkije u nje zinu zajeduieu, koji jedini svom snagom željaše in podupire  iskreno, otvoreno namjere i tež nje krune."
Kakor nas veseli, da se Hrvatje v tem simpatičnem smislu oglase za nas, še bolj bi nam in — nj m koristno bilo (ker mi smo jim vendar antemurale proti germanizmu), ako bi Hrvatje prešli od besede k činu. Mi znamo, da imamo poboij;ka v Avstriji pričakovati le od krone, če ga imamo sploh pričakovati, od protivne stranke ustavo verne ne pričakujemo pravilnobti več. No dakle, Hrvatje imajo svoje ljudi blizu krone, naj govore tam tudi o našem položaji, o našem trpljenji.
Videti je, da krona izpoznava, da jej e južnega Slavjaustva vendar le treba, zato je šla v Ibsno jiroti volji naših doz lanjib hege monov, Nemcev m Magjurov. Potrebovala bode krona svojega južnega Slavjaustva po okupa ciji Bosne še bolj, nego prej. Uže so vzeli iz Hrvatskega mnogo činovnikov za administracijo v Bosno. Vsled tega bode pomanjkanje v Ilrvatskej, a v Bosni jih še ne bode dovolj. Tacega pomanjkanja bod 3 hitro konec, kadar Hrvatje dosežejo in zares z večjo eueržijo delajo, da bude po političkih fakti h hr-vatskej in našej strani „jasno, da će sav taj život biti kukavan i prekvrau sve dttle, dok si južnoslavenski ž i v a 1 j monarkije u Sloveniji, u Hrvatskoj i Dalmacijineizvojuje političke zajednice."
Iz Bosne in Hercegovine.
Vsled veike vojne akcije, ki se je zdaj po dohoiu polnočnih vojska začela, bil je velik  boj,  v   katerem je naših mnogo padlo, da si oticijalni telegram ne ve še povedati ,  koliko.    Naši  so s  šturmom vzeli lirčko, katero so turški vstaši s trdovratnim bojem do zadnjega branili. Oticijalni telegram   od   18.  septembra  o  tem   se glasi: 26. brigada je Ki. t. ni. prišla v Dubrave na Tiuji, a 25  biigada je zasedla po daljem trdovratnem boji Lončare in Krespič. Dne 17. t. m. je 13. divizija uredila se za napad na Novi-Br«>ka. Vojaci so prodirali v trdovratnem strelnem boji naprej,  in so dobili še le dalje prodirajoči tudi izdatno pomoč od ka-nonov,  kateri so potem   iz  treh baterij na Tuike  streljali.   Naši   pešci so  prodrli do mesta, z naskokom vzeli dve šanci, od katerih je bila jedna z dvema kauouoma oborožena, inlrli so potem v mesto, katero so precej zasedli.   Upor turški je bil do zadnjega jako trdovraten.   Boj se je končal še le ob 8. zvečer. Dva kanona in dve zastavi so naši pdplenill; izgube še uijso preštete.
Oticjalni telegram 17. septembra pravi: Ofenzivne operacije, katere so se 14. t. m. s prekoračenjem Sive pod fml. Bienerthom pričele, so se brez ovir dovršile. Oete so uže 15. t. m. čerto od Save črez Sakovo in Gra* dačac proti Bosni zasedli. Važni Gradačac zasedli so skoro brez boja in ra zor ože v an je pričeli. V tamošnjem gradu našli so dva kanona. Kristijanske občine sprejele so naše čete povsod z zugotovljevanjeiii svoje udanosti. FinI. SzaparV pričel je zopet svojo združeno akcijo pri Dobo ju, in je 15. t. in. z jutra poslal močnejše oddelke na oglede proti sovraž-
Mstete*
Zaklad pon.ois.vey. razbojnika.
(Po Fr. Goratiit-kurji.)
Oetrto poglavje. Pira t.
U>atje.)
A bil je to tudi ugoaeu krij, p rata tu stražiti; kajti pri nabiežji na morji ležalo je nekaj priplovljtnega lesa, in tega se je stan kap:teu držal. Ako bi hotel Udaj pirat tu ven, moral bi veslali Lik kapiteiia, ali pak se drugim čolnom, ki so zdaj nasproti mu hiteli, popol nem udati.
Pirat, čegar oko je tem ostrejše postajalo, kuhkor boij so ga v Kot potiskali in ko likor večja je zanj nevaruust postajala, je videl ob pravem času ono iesovje, da se je izognil te pabti, ter je v resnici pričel veu v
zaliv veslati, da bi ušel svojemu zadnjemu in najbolj nevarnemu bo vratnika. A Edvard Vil kmson znal je, da mu je tudi izhod iz zaliva zagrnjen.
„Na levo strani4 ukaže svojima pomorščakoma, in mahom sud je čolnič trdno kakor za maček pr.ve/.au, na svojem prostoru; gib vzdigue se nekoliko, da ie bil pripravljen na vse strani za piratom hiteti. Ta pak nij imel več časa manevrirati, in zaupajoč hitrosti svojega čolniča, ga zasuče, da bi si izhod na suh> prav ininio Angleža prisilil.
Mladi čas tnik se pa s svojimi veslači uij zmenil za sovražnikovo gibanje; bal se je nove zvijače ter se je hotel najprvo preveriti, kam se boue pirat obrnil. Na ta način je Augleže malo prehitel, a ker so ti bili zmirom še na prejšnjem mestu, moral je, ako je hotel do brega dospeti, uu Vsaki način iti mimo njih, ali od spredaj ali od zadaj.   Skuhal je tedaj
p:mt Angležem od zadaj u:ti, a po^orn"St Vil-klnaona mu j: račun zmedla, in oba čolna sta jeden od dru/ega jedva dve dolžini čolna od' daljena, s strašno hitrostjo naprej hitela.
„Udujte se, sennor!" zakliče mu Edvard, — „/.uman se trudite, obkoljeni ste, — udaj te se, ali nas pa boste k najslednjemu prisilili!"
„Caracho!" sika pirat sko/i zobe, — „kakor da bi ne b.li uže vsega storili, mo v pest dobiti — a paciencia!" vskllkne, ter zapodi gib svojega čolna naravnost na sovražnika.
„Na levo!" vskbkne mladi Anglež in bliskoma skoči se s\o(ega sedeža, — „na levo, ljudje, ako vam je življenje drago!"
Pomorščaki vpnejo se z vso silo na vesla, ki so žugala zlomiti sa, ker se čoln nij mogel naenkrat ustaviti; vendar je pa prav malo se še oddalil, tako  hitro so ga znali ustaviti;
nikovemm nastavljen ju. V boju prednjih straž, trajajočem do 8. ure, padel je lejtenant Manz 4. lovskega bataljona, in je ranjeno 20 mož. Oddelek, ki je IG. t. m. proti Gračaniei sel, našel je, da so vstaši ta kraj zapustili, in se deloma severno, deloma proti dolenjej Tuzli nazaj pomaknili. V okolici Hinjaiuko se razo
domaČe Segač imenovan. Prepovedal je g Ve-steneck vsem uradnikom in tudi žandar mom obiskuvati krčmo g. Koblerja. Večinom so se uradniki udali, nekateri pa se se vendar Se v gostilno prišli. Eden teh uradnikov je bil zato takoj prestavljen, enega pa je g. Veste-neck denuncira], daje sovražnik vlade,
roŽevanje vedno bolj  nadaljuje. Troti Bihaču j gospoda, samo zato ker je Sel v gojilnico g.
jelo se je zopet z močnejšimi četami marširati. Jedna kolona napadla je vas Izačič in hiše, Gata, Vikič in Musinovac. Ti kraji so bili raz streljeni in vstaji po daljšem boji razpršeni. Ranjena sta  bila stotnik  Kii lig  in lejtenant jNemeš od 70. res.  polka, potem 49  mož, 3 pi so mrtvi.  Druga kolona demonstrirala jo proti Zavalju, da bi se sovražnik zadržal, ter mu je od njega branjeno pozicijo pri farovži Zegar vzel. Ranjeni so bili pri tem 3 častniki 2 kadeta in 103 možje. Ob jeduetn času demonstriral je tudi 88. ogerski bataljon dežel nih brambovcev pri Prosječenikamenu in L j OB koven za to, da bi se sovražnik zadržal. Od Trebiuja marširal je jeden bataljon in jedna gorska baterija na cesti proti Vileku, da bi se pota popravila,  katera so vstaši deloma razruščili  Pri vrnitvi po dokončanem delu stre
Koblerja I (Klici: Ulijte, čujte!) Prestavljen je bil ta uradnik za bazen, in je moral sel ti se na svoje stroške, in še le najvišja podnija pa je te kužni oprostila I razlogom, da nij no bonih fikt proti njemu, Blitalfl so se volitve za deželni zbor. Gospod Vesteneck je zbral vse uradnike, da so ga podpirali pri njegovem delovanji; ali najsrečnejši pomagač je bil dobro znani c. kr. okrajni zdravnik dr. Eržen. Počeli so volilce obdelavati na razne načine.
Dr. Eržen je VBncemu žugal in protil, da če ne bodo volil po kotnan li Vesteneckovej, ne bode on v njegove) hiši zdravil. Drugi uradnik zopet je ponujal volilcu denar, in Ram okrajni glavar Vesteneck je volilcu obljubil, ako bodo glasoval tako. kakor on hoče, da dobi od g. Vestenecka ali novo obleko ali pa * i kočijo. Strašil pa je g. Vesteneck tudi take,
Ijali so vstaši od zulej na jedno kompanijo, ki 80 z v|a,lo v kakej ZVfizi> najD0ij poštarje, katera boj nij v pravem času prenehala, ter j B teni( da ftko ne bmio povoljno njemu gla je izgubila 3 oficirje in 80 mrtvih in ranjenih j sovali in volili, izgubo na njegovo denuncija-
vojakov. Oticir generalnega štaba Schweiger se pogreša.
Deželni zbor kranjski.
(II. seja, 16. septembra.) (Daljo1
Poslanec Svetec: Slavni zbori Moj namen nij, pobijati volitev teh (trebanjskih) po-Blancev, ampak samo pojasniti hočem, kaj so c kr. uradniki pri teh volitvah počenjali v našem okraji, na čelu njim c. kr. okrajni glavar, litijski vitez Vesteneck. Gospod Vesteneck je precej ko je prišel k nam v Litijo, za tel priprave za deželnozborno volitve. Po vsa Vem načinu je hotel postati g. Vesteneck načelnik cestnega odbora, da bi zadobil vpljiv na župane in ker se mu to dvakrat nij posrečilo, bil je cestni odbor dvakrat raspuščen. A tudi tretjikrat mu nij šlo bolje, kajti nij bil izvoljen Vesteneck. Zdaj pa se jo začela od strani g. Vestenecka maščevalna vojska zoper vse tiBte,   kateri  so se protivili okrajnemu glavarju Vestenecku pomagati, da bi bil postal načelnik okrajnega cestnega od
cijo pošto. In g. Vesteneck je pokazal, da je mož beseda, kajti g. Čož, kateri se nij udal komandi g. Vestenecka, iu je volil narodno, je v istini pošto izgubil. Jako čudno so se vršile tudi reklamacije zoper zipisnik volilcev v Litiji. Seveda da je bil general en chef tudi pri tej operaciji g. Vesteneck sam.
Reklamiral je volilno pravico železniških uradnikov v Litiji. Ti pa Bpadajo, ker stoji kolodvor na levem biegu Save, v občino II ote šk o. Tudi nijso še nekateri jedno leto na postaji. Pritožila se je zoper tako vri vanje nepravilnih volilcev občina litijska posebno zato, ker po postavnej določbi mora vsak vo-lilec vsaj jeduo leto uže davek odrajtovati, da dobi volilno pravico, železniškim uradnikom se pa davek le na mesece odteguje. A Veste-neekovo okrajno glavarstv.) litijsko je to pritožbo odbilo, češ, da železniški uradniki davek za leto naprej plačujejo, in tako očitno laž uradno potrdilo. Dalje sta še reklamirala dva moža, ki prodajata na železniškej postaji litijskej južoej železnici švelarje. Ta dva moh no Htanujtta v litijskej občini,  ne plačujeta
bora. Prvi v katerega se je začel Vesteneck nobenega davka v Litiji, ampak njiju vsa zaletavati, je bil litijski župan g. Kobler, po z/eza z Litijo je v tem, da skozi Litijo svoj
les na železnično postajo vozit«.   Pritožila 80 jo občina zoper vpis teh dveh mož v volilni zapisnik, ker ne plačujeta ne le uže jedno leto,   ampak sploh nobenega  davka; a taka pritožba nij pomagala nič, g. Vesteneck jo je odbil, in  moža sta bila uvrstona ▼ litijski volilni zapisnik. Litijski poštar ne plačuje nobenega davka. Prišli bo k njemu odposlanci g. Vesteneckovi, in mu naroČili, naj si da davek nalož ti, naj se fatira.   Mož, ki ima male dohodke, branil se je, ali reklo se inu ie :        fatiraj se, saj ne boš nič plačal!* (Klici: čujte! čute!) Mol Re je res fatiral, in plačati bi bil mogel 8 gld. davka.  Po volitvi pa se mu je naročilo, naj napravi rek u rs, napravil ga je, in res nij plačal ni krajcarja. Ko so so prvotne volitve po občinah vršile, hodil je z volilnim komisarjem tudi brffc in dr. K'žen.   Prosto Bta vstopila ta dva na volišče, šla mej kmete, in tam zoper duhovne rovala, in ko bo prišli duhovni volilci, vpila sta glasno: „Vam farjem je uže odklenkalo!" Jaz vprašam slavno vlado,  kam bode prišlo, če c. k. uradniki s cesarskimi kapami na glavi, na tak nesramni način pri ljudstva gazijo čut do vero in pobožnosti.  Volitve v Litji ao se na povelje g. Vestenecka vršile v Grbinu, da si bi bilo v Litiji priličnejše. Tja je prišel tudi litijski duhoven, ker ima volilno pravico.  Ko ga zagleda sodnišk urad* nik, vpije na njega:  „llaben sic noch ireht ge mg gewUhlt, verfluchter pfaff!" A litijski duhoven se nij nikakor udeleževal volilne agitacije, a tisti sodniški uradnik je pač agitiral na način, da bi se moral dati v obtožni stan zarad zlorabe uradne oblasti „wegen inissbrauch der amtsgewalt.a
Volitve so se izvršile, a kakor znano, ne po Vesten ekovej volji. Zdaj se je začela nova bolj obširna vojska proti tistim, kateri nijso po komandi g. Vestenecka volili. Dr. Eržen in lekar sta pretepa val a ubozega občinskega uradnika v kavarni, in ko ga je dr. Eržen s pestjo v obraz bil, rekel je: „Nn, to imaš jedno za Pogača (župana Koblerja), na., to imaš še jedno za notarja (Svetca)!-K pekom, mesarjem in gostilničarjem nij Sel nobeden uradnik Vesteueckove stranke več, ali so pač tiste obrtnike, ki so s Vesteneckom volili, demonstrativno obiskavali. Ako je prišel kak naroden voliltc k davkariji prosit, naj ga Še nekoliko časa po akajo, odgovorilo Be mu je, da se neče, in da naj le gre k &egaču (/upanu Koblerju), uli pa k notarju (Svetcu) pomoči iskat.
kljub u temu je pa pirat uže svoj čoln;č peresu I lehko zasukal, ter je za sovražnikovim čolnom proti bregu bežal in posrečilo bi se mu bilo skoraj, ker je bil od brega le še malo oddaljen. A Vilkinson, opazivši takoj sovražnikovo namero, dvigne se hitro na zadnjo steno svojega čolna in Bkoči z jednim skokom v čoln jedva četiri črevlje od njega oddaljeno mimo hitečega beguna.
Pirat je opazil, kaj hoče častnik storiti, hitro je zasukal zadnji del svojega čolna, tako, da je ta zraven čolna v morje pal, a nij mogel več zabraniti, da ne bi njegov sovražnik zgrabil z razpro.streno levo roko kraja njegovega čol-niča; z desno roko popade pak predrzui mladi mož z orjaško močjo predpasje sovražnika. S tem obvtsila so je pak cela teza na jeduo stran čolna, kojega površje bilo je uže samo ob sebi le malo palcev nad vodo.
„Diablo!" kriči pirat, ter instinktivno sili
na drugo stran Čolna, da bi jednakotežje pri branil, spusti zdaj nepotrebno veslo iz rok ter zgrabi bvoJ dolgi nož
A v tem trenotji prevrne se mali čoln popolnem in oba bojevajoča se sovražnika vtopita se pod vulovi.
Ko je Vilkinson iz Bvojega čolna skočil, porinil ga je nehote z nogo nekoliko črevljev nazaj ; pomorščaki so hoteli zdaj čoln zasukati, a ker so se prehiteli, zasuknil se je tuli prednji del okolo in nij bilo še pol trenotka, pa je bila ostra gib čolna uže na istem kraji, kjer sta se moža vtopila, kar je še svedočilo nemirno gibanje vode. Mali prevrnen čoln pi ratov plaval je pak polagoma kakor orehova lupina proti suhemu.
Zdaj še le prikaže se glava na površji morja, — a le j- dna sama; a kdor koli naj bi bil, oba pomorščaka zgrabita v istem tre-
notji za dolge lase, vrhu vode plavajoče, vzdigneta truplo ter je izvlečeta v čolo.
„Imate pirata?" vsklikno častnik, ko je mogel govoriti.
„Nij ga bilo še na površji videti,44 od-govoiita oba moža, mej tem, ko ne /mak ne ta očij od morja in so malo zmenita za častnika, verujoča, da je leta rešen.
,,1'čite, — iščite!" hrope mladi mož in se nezavestno zgrudi v čolnu.
Kakor malo časa potrebovali so vsi ti dogo ljaji, da so se izvršili, ipak so ti trenotki zadostovali, da so se vsi drugi čolni okolo častnikovega zbrali.
Malo besedij angleških pomorščakov razjasnilo je kupitenu „Nuestre sennore" vse, kar ho je bilo dogodilo. Glasno dal je zdaj svoje ukaze. Itaziti morali so se zdaj vsi čolni,
— tudi oni, ki je preiskaval vrak Iteconocida
— da so križali  v  biki in okolo nabrežja;
Tako so delali pri nas uradniki, in ker so delali povsod tako, potem nij čuda, da so volitve ustavovernej stranki na korist iz-pale, posebno, ker so uradniki vedeli, da ae tako agitiranje vsaj od strani prejšnjega deželnega predsednika g. AVidmana rado gledn. in tudi nagrađuje in poplnčuje. Saj vemo, da se je moral iz Litiio umakniti prejšnji okrajni glavar g. Pajk, mož, jaz ponavljam: mož (klic: Da! da! mož, ne po bal in!), katerega je ljudstvo ljubile, moral umakniti samo zato, da je prostor naredil g. Vestenecku, ki je to mesto dobil v dar, ker je tako „dobro" izvršil goljufive volitve v kupčijsko in obrtniško zbornico kranjsko, ne da bi naredil kako skušnjo za to me^to. ali pa, da bi bil za tako mesto dozo ril! 'Gromoviti živio- in slavaklici mej poslanci in poslušalci govorniku )
Poslanec vitez Vesteneck izjavlja, da se neče spuščati v obravnavo tega, kar je navedel g. Svetec, kajti to vse je le čen^arija (!). Da se omenja slučaja, kateri zadeva g. dr. Eržena nij umestno, kajti to, kar je storil g. Eržen, je uže kaznovano in plačano. Vesteneck dalje taji, da nij obljubil ekvipaže nikomur.
Poslanec Svetec: Ako se reče, da je dobil g. dr. Eržen plačilo za njegovo škandalozno delovanje, je to jedino zahvaliti nepri-stanosti sedanjega deželnega predsednika viteza Kaline. Da bi bil še gospod W i d m a n na mestu, ne bi so'.bilo dr. Erženu dogodilo to, kar se mu je.
Ako taji g. Ves te nek, da nij obliu bil enemu volilcu novega oblačila, celo pa ne kočije, mu povem, da morem to dokazati po izjavi moža, kateremu je to obljubil.
Jaz nij sem prej stavil nobednega predloga, ko sem proti krutemu ravnanju g. Vestenecka govoril, in tudi zdaj ne nameravam katerega predloga staviti. Da bi pa kak predlog stavil, bil bi po mojem prepričanji ta jedino mogoč in pravilen, ako bi nasvetoval, naj se počne proti c. kr. okrajnemu glavarju vitez Vestenecku in vsem njegovim uradnikom disciplinarno preiskavanie.
Poročevalec Dežman pravi, da narodna stranka hoče delati le škandal in da hoče denuncirati. (Velik hrup in upor mej narodnimi poslanci.) Vse, kar je poslanec gospod Svetec povedal, je zgolj le denuncija in tnrti-ferija, in je malo vredna časti kacega poslanca, kateri kaj jednacega v deželnem zboru govori.
preiskati se mora najbolj natančno vsak prostor, vsak priplovljen les, in pazi naj se, da jim begun plavajoč ne uide. Tudi v mestu so uže za ta slučaj policijo opozorili, ki je tudi uže stražila; nij bilo tedaj verjetno da bode mogel begun tukaj skozi uiti. Kapiten pak ukaJ:e svojim ljudem na suho ga prepeljati.
„Kje je pak don EdoardoV" naenkrat vpraša, ter z roko zavre remena veslov, — „kaj se je zgodilo z njim, — ali je rešen?"
„Dojim se, da je mrtev," odgovori jeden izmej angleških pomorščakov, ki so jo k mla demu   možu  nagnil in je čutil gorko njegovo krv,   —   „vsekako je  hudo  ranjen  in nezavesten.a
Takoj jo bil kapiten s svojim čolnom pri mliub. m Angležu, katerega so na knpitenov ukaz previdno vzdignili in v njegov čoln po« ložili, potem hiteli so s celo močjo proti naj-bližnjemu nabrežju.
(Dalj« prih.)
Deželni glavar opominja Dežmana, naj govori bolj dostojno, kadar govori o osobah gg. deželnih poslancev.
Poslanec Dežman izjavlja, da je gospod Svetec jako pošten mož, da pa je on, Dež man, hotel le v svojem govoru braniti moža uradnika, kakor je to u*e storil j°dnako nasproti dr. Vošnjaku v državnem zboru, kateri je tudi moža uatavaka iz Kranjske, ki je avan-ziral, napadel. (Takrat je rekla „N. fr. Pr." v svojem poročilu iz državnega zbora, da je bil govor g. Dežmana tako dolgočasen in zmeden, da bi bil še za deželni zbor kranjski preslab ! Opomba poročevalca )
Volitev treh poslancev, voljenih v Trebnjem, se potem potrdi.
(Dal)« prilik
PoIHični razgled.
V Ljubljani H), septembra.
45eM so imeli 17. t. m. volitve v deželni zbor v kmetskih občinah Kolikor aedo tega hipa ve, izvoljenih je 4f> narodnih Cehov in 30 ustavakov. Ćehi v obče nijso nobenega sedeža izgubiti. Dopolnitev tega poročila do-bomo v novinah jutri.
TXtnfffnt*e navdaja čedalje bolj nekak upornišk duh   Tako kljubu dr uze m u ukazu vlade kongregacija aamogviskega komitata neče dati predprege, ter v adresi na državni zbor zahteva,  naj  se deneta ministra Tisza in Szende v zatožni stan.   „Pester Lloydu se je pa tudi službi grofu Andrassvja odpove dal,  ko je izvo lel, da Avstrija namerava s Srbijo  in Činogoro v Dosni  in Hercegovini skupno delovati. — Telegram   „N. fr. Pr." dulje 17. t. m poroča:   Mej pcHanskim me ščanstvom  se pripravliaio protesti proti ofici jalnej vnanjej politiki    Vsi klubi bodo v tem smislu sklepali. —
Viinnle «lr>.i*v«>.
Iz Grecife se javlja: ker je v Atenah prepričanje vedno večje, da so velevlasti ne bodo v skupnem delovanji združde za Grško, sodi se, da je vojna Grecije s T urč i j o g o tova in neizbeživa. Grški kralj bode poskušati moral z mečem v roci povečati svoje meje. —
V IVf »•#".*## izhaja zdaj socijal demokratični list „Li H»»pub!imie domocratique et so ciale", katero prorokuje, da bode Nemčija kmalu republika postala, ker jo liismark prav dobro razdeva. — Da bi le obresničilo se to prorokovanje. Svet bi bil pred agresivnim ifi brutalnim Nemštvom potem bolj va pen, ker bi menj siloviti ljudje na čelo prihajali.
V »t e »M<i ke9H zboruje bila postava zoper socijalne demokrate izročena posebnemu odboru. Prej je še govoril Bismark jako odurno in brutalno. Naziva) je socijalne demokrate „bandite" in rekel, da morda še marsikdo pod njih nožem pade, ali le na čast domovine.
M tuli isJii Časopisi vsi sodijo da bole vojska mej Anglijo in Afganistanom. „Sta-tesiuanu pravi: „Y Afghanistanu nas (Angležev) no bodo z veseljem sprejeli, in ako jo II uska le polovico toliko zvita, kakor Angleži mislijo, potem se bodo Afghanistauci vzdignili, in vojsko bodemo imeli z njimi, katera so pa lehko spremeni v veliko vojsko z 1» u s i j o." Abdul Korim kun, brat afghanifikega emira, došel jo v Simlo, stolno mesto indijskega podkralja. Doslej je bd v Kuhu'u, kamor je mo ral bežat1, ker so je kot vladar v Klioktindu KOper Ruse uprl; a ko je pa prišla zdaj ru ska misija v Kabul, pobegnil je zopet. Tub Angleži hočejo 1000 mož v Kabul poslati. Ako se bode angleško-ufgliauiška vojski pričela, po-tavili bodo Angleži tega kuca v Kubulu /a vladarja, a emira Sir Alija bodo odstavili, -- če se bode dalo.
Dopisi.
Iz TI ttriliortft 15. septembra, jlzv. dopis.] Rila je 12. septembra prav lepa volitev, in brez žandarmov in vojakov ae je vršila. Dru-gekrati to nij bilo tako. Nobeden Seidl-Seeder-ievih volilcev se nij prav navdušenega čutil, mirno je šel na volišče, ter žalostno bvoj žalostni glas" oddal, ker je uže tako priduševal-nemu ga Seidlovemn in Seederjevemu meše-taiju obliubil. Narodna stranka nij imela nič plakatov, pač pa firma Reeder-Seidl & Comp. Na teh plakatih sta "VVretzl, znani „paverski kmet", in plemeniti „von" Eormacher iz slov. Bistrice firmo Seidl A Comp. priporočala v nemškem in celo slovenskem jeziku. Volilci te ljubeznjive firme dobili so belo zeleno trakove, in gori je bilo napisano: „hoch die immer crtlne Steiermark und ihre vertreter Seidl A Comp u — in v slovenskem jeziku: „živio vedno zelena — firma Seidl Sc Comp. — pardon — štajerska dežela." In ta firma Izdala je program, v katerem je konja velike politike zasela in dosti fraz premlačevala. O tem programu govorim prihodnjič jedenkrat." (Pošljite nam ga. Čujemo, da ga je Seeder skoval. Ur)
Volitev se je prav mirno vršila; na5i bo moško in ponosno svoje glasove oddajali, — Seedrovci in Seidlovci pa prav tako, kakor bi jih bilo sram.
Večer pred volitvijo se je kacih 00 naših volilcev in več družili narodnjakov zbralo v gostilni „zur stadt AVien", in vesele, zidane volje je vso bilo. Govorili so kandidatje gg.: dr. Ttadej in Flucher, posp. dr. Vošnjak in drugi. Po volitvi zbrali so se volilci zopet v tistej gostilni, in pri obedu se jo moževskim slovenskim volilcem napivalo.
Mariborčani, in to tisti, ki so prav hudi „Nemei", ki Maribor mesto izvirnih Nemcev mislijo, so se jako hudovali nad padcem Seederja in Seidla; jeden teh „Nemcev" je celo, tolažeč žalostnega Seederja, rekel: „sind1s nicht traurig, sindjalauter galgengesich-ter dieso Slovenen, von diesen Ieuten gevvahlt vverden, ist. ja keine ehre", to jo slovenski: „ne bodite žalostni, g. Seeder; Slovenci so ljudje obešenjaki, volitev od teh ljudij nij čistna!" — (Morem z imenom postreči, ako se hoče.) Mož je se ve da sebo in dosti dru zih Mariborčanov, s katerim roko v roko hodi, tuli zraven zadel, ker nemška kri niti v njem, niti v onih ne teče; in ko so včeraj gospod dr. Duhača mestjani za svojega poslanca izvolili si,  dobili so — po mnenju tega Čudneža
— tudi rojenega Slovenca, — torej . . . . Pa zapomnite si Slovenci okolo Maribora to; tako vas mariborski „nemški" možje, ki so še pred -18 ur okolo vas sladkali se, zovejo;
— galgengesichter, obešenjake, ljudi, pristojne za „gavgeu.
Včeraj je bila volitev mestnega poslanca. Do predvčeranjeni nijso vedeli, koga bi kandidirali. Mestni očetje so včeraj imeli sejo, in dolgo tehtno kandidate prerešetavali. — Seidl, slavni Seidl, Seidl, njihov nekdanji bog, spoznal se je za lipovega boga, in postavil se je v staro orožnico, v penzijon, iu g. dr. Duhuč se kot kandidat proglasil. Predvčeranjeni na večer je bil shod volilcev. 1'ri tem se je drugi kandidat, g baron Kast, oglasil. Denes je bila volitev, katere se jo mlitavo par sto volilcev udeležilo. 1!)7 teh glasov je dobil g. dr. Duhač, 13 g. Rast — iu  „ jednoglasuo"  je bil g. Seidl izvoljen, —
dobil je ta vedno zeleni štajerski mož jeden celi glas. Tedaj mestjani ga tudi nijso marali, oni mestjani, ki so se nekdaj zanj in za nje govega tovariša v Karlavi  tol;ko navduševali, ki so ga 12« septembra iu nrej kmetskim vo lilceni tako gorko kot moža, ki je  v stanu celo „vedno zeleno" Štajersko na piečah no siti, priporočali, somu dali jeden sam revtn glas! —
Hej, če to nij zaničevanju na las podobno, potem ne vem, kaj je zaničevanje! Glej, slo venski volilec, kako si pač prav stord, da si ga ti proč vrgel. — Mestjani nijso nič kaj boljše krvi, kakor ti; če ga ti nemarajo, potem tudi nij za te.
G. Seeder pa revež še jednega glasu nij dobil. „Ofelija, pojdi v kloštev, pojdi!" — rUnd der Conrad, der kurnnit uimmer, weil er fix und fertig is1!" Uboga para, tako je močan in dobrega zdravja, in zdaj mu še ti nehvaležni Mariborčani pravijo: nzamorec, ti si svojo dolžnost storil, zamorec, ti pojdi". JNehvaležnost je plača sveta. Jaz si morem beidlovo stanje misliti; v takem stanji človek elegičeu pesnik postati more. — Requtescat in pace!
Domače »tvari.
— (Dnevni red denašnje III. seje deželnega zbora kranjskega 20. septembra) ob 10. uri dopoludne je: 1. Spo ročila zborovega predsedstva. Poročila deželnega odbora, in sicer: 2. o volitvi deželnih poslancev, in sicer: b) 1 poslanca za volilni okraj kočevskega mesta in ribniškega trga, c) 2 poslancev za kra nj sk o k upčij sk o in obrtnijsko zbornico, d) 10 poslancev velikega posestva; 3. letno poročilo; 4. o ustanovljenji stalne službe tehnika pri dežel nem stavbenem uradu; 5. za zvišanje plače adjunkta deželne vino- in sadjerejske šole na Slapu; 6, o zidanji blaznice na Studencu; 7. o Blužbenih prikladah za vodje-učitelje jednoraz-reduih ljudskih šol; 8. zarad dovoljenja 3 °/o priklade na celo hišno najemščino v Kočevji, Gnadendorfu in Huterhajserju od leta 1878 naprej za podporo za uboge; 9. za dovoljenje 40 % priklade na direktne davke za leto 1878 v občini Tržič; 10. o tem, kako postopati z deželnimi služabniki in šolskimi učitelji v slu čaji mobilizacije; 11. za dovoljenje 41 % priklade na direktne davke I. 1878 v občini Kres-niški; 12. za dovoljenje 34°/0 priklade nadi rektne davke v občinah črnomeljske fare za popravljanje župnijske cerkve v Črnomlji; 13. zarad potrjenja prodaje mestne (prej Novakove) hiš. št. 5G v nunskih ulicah; 14. zarad dovoljenja 100 % priklade k neposredujim davkom v občini Radeški za 1. 1878 in 1870 za zida nje šole i. dr.; 15. Ustno poročilo finančnega odseka o prošnji pomočnega uradnega služab nika Andreja Zupina za povišanje plače; 16. UBtno poročilo gospodarskega odseka o petič ji občine Slivnica za prenaredbo njene dolžnosti pri popravljanji ceste iz Grasupljega proti Cobelspergu.
— (Ranjene vojake) so pri peljali zopet včeraj dopoludne v Ljubljano. Teško ranjene prenesli so v garnizonsko bolnico, len ko ranjene pa v kosamo v št. peterskem pred mestji.
— (R o p ar s k umor.) Predvčeranjem zjutraj je bil na cesti  ubit najden prenaše valeč žemelj in kruha iz Kamnika v lirdu. Vzeta mu je ura in mala svota denarjev, ki
Izdatelj in urednik Josip Jurčič.
jo je pri sebi imel. Presekana mu je črepinja s kako i m. t; ko ah jednacim oi odjem. Sumi se, da je ta zločin storil lašk delavec.
— (Žena Perroda), onega Italijan skega konzula, k» so ga Turki na potu iz Broda v Sarajevo ubili in oropali blizu /epe, nekaj dnij prej, predao je naša Vojska Ha črez Savo, — je Slovenka, doma od No ve ga mesta. Lani je dalje časa s svojimi otroci bivala v Ljubljani, m stanovala „na luži".
— (Iz   Maribora) se nam piše: Na tukajšnjem gimnaziji se je letos v prvi raz rod prijavilo črez sto učencev; zategadelj se bode morala paralelka napraviti, kar se uže deset let nij vtč zgodilo. Tudi diugi nižji raz redi so jako polni, ker je semenišče veliao di jakov iz druzih gimnazij, posebno pa iz 1'tuja semkaj privabilo. V osmem razredu pa jih |e samo 14.   V višjih razredih so povsod Slovenci v ogromnoj več.ui.   /oitti bi bilo, da bi se ne bi tako strogo postopalo kakur lam v nekem višjem razredu, koji je imel na začetku leta 42 učencev a letos jih je prišlo v višjega samo 24, da si tudi je samo jeden s prvim redom na drug gimnazij odišel.
— (Turško zverstvo.) lz Maribora se poroča: Strašeu piizor smo doživeli te dni na tukajšnjem kolodvoru. Pripeljali so se namreč z zagrebškim vlakom turski ujetniki, katerim se je hotelo dati tukaj živeža. Ko so se vstopili v vrste, skoči najedenkrat jeden teh turških besov brez vsega uzroaa na jed nega naših vojakov, vrže ga ob tla, ter ga prične neusmiljeno daviti. Naši vojaki so hoteli tovarišu pomagati, a kljubu, da so Turka z bajoneti Lo.i in uže večkrat ranih, ta okrutnik vendar nij htel svoje žrtve izpustiti, ter je vojaka toliko časa davil, da je mrtev obležal. Vse to se nij dva trenutka vršilo. Turka, krvavečega uže iz muozih ran, peljali so na prosto pri kolodvoru, da so ga v pričo njegovih uoujetmkov ustrelili. Pred smrtjo dejal je Tuiek, da je hotel umreti, a umoriti je hotel prej še jednega „gjaura" (kristijan&kega psa), a zdaj je zadovoljen.
— (Pri zadnjem a v a uceme u tu) so pri kranjskem polku st. 17 baron Kuhu avan-zirali sledeči: Stotnik je postal nadlejteuant Višinko; nadlejteuauti so postali: lejtenanti Matevž Prašnikar (doma iz Moravč) Jakob Modrijan (doma iz Kamnika) iu Evgen Kuušek (doma iz Ljubljane). V VJ. bataljonu lovcev je stotnik postal uadlejtenant Aleksander lirett-schneider in pri 7. butjljonu lovcev je nad-lejtenant postal lejtenant Alojz Zobeh
— (Z ljubljanskega gimnazija) je te dni poklican bil mej vojake v Boano tudi trttji profesor g. dr. Garteiiauer namesto v šolo ; ona dva sta gg. Zeehe pa Adamek. Vzeti so se morali namesto vseh tr«. h suplunti.
— (Zlata maša.) V nedeljo 15, t. m. je v Št. Lovreucu na Temenici — kakor beremo v „Slov." — g. župnik ,1 inez Prokelj obhajal svojo zlato maso. Popo.udne je prišlo kljubu neugodnemu vremenu 10 duhovnih tovarišev, ki so mu izrekali prav prisrčna voščila svoja.
— (Nesreča.) iz Konjic te v „T." po« roča o strašnej nesreči, katera se je bila zgodila v Dobrovljuh blizu Žavca. 75 letni starček M ha Žojžaj, oče reservnika Antona, ki je moral iti v Bosno, moral je prijeti zadelo, da ne bi vse zaostalo. Se svojo hčerjo peljal se je zjutra ob treh z mladima konjičema v go/.l po
drva. Ko seje vračal, spodtaknil seje nad jednim kamenom, konja se tega vstrašita, ter starčka na tla v rže ta. Prednji kolesi voza sta staremu možu obe nogi odtrgali, a zadn;e kolo šlo mu je Črez trebuh. Ubogi starček živel je Be do večera. — Odbor za podporo ranjenikom ima uže 525 gld.; prosilo se je, naj se mu da ranjenikov v zdravljenje, ker ima tudi uže ti i sobe pripravljene, a odgovora še ni) dobil na to piošnjo.
Tujci. '
18 scptoinbra: Pri Slom«: Backer iz Prago. — Grof Liditen-Inrg iz Dolenjskega, — Bobotka iz Dunaju. — Zeidlor .z Trata.
DunajSkft borsa 19 septembra
•itvirno tolegraflAttti do < čilo.1
Enotni dri. dol# v bankovcih .	.   60 tfld.		55
Knotni drl. dolg v srebru ,	. 62		80
Zlata renta.......			40
1860 drž. posojilo.....	. 110		75
Akciju narodno banko   .   . .	. 7!>1		_
Kreditno akoiy.....	. 889		2f>
			15
			37
			61
			30
			75
150 tesarjev
in «l«'lui«-«-v so takoj aprojuio z prav dobro plačo za izdo ovanjo
železničnega mostu črez Savo pri slavonskem Brodu.
Oglasi naj so pri podjetju zii zidanje iiiONtii v Hrodu. (307—2)
Služba šolskega služabnika.
Na ljudskej iu meščanskej šoli v Krškem je od meseca oktobra 1878 za podeliti služba šolskega služabnika z letnim plačilom 350 gld. in užitkom jedne sobe.
Prošnjiki naj lastnoročno pisane prošnje z izkazom starosti, stana, dela, dozdanjega življenja, in znanja nemškega in slovenskega jezika do
2f>. septembra
c. k. okrajnemu šolskemu svetu predložijo.
Posebno se bo oziralo na prošnjike, kateri bo se naučili bukvoveške obrtnije.
O, k. okrajni šolski svet v Krškem,
10. septembra 1878. (309—2)
Razpis
službe občinskega tajnika.
Razpisu e se služba občinskega tajnika z letno plačo 420 gold., mnogim stranskim zaslužkom, za neomenjene tudi prostim stanovanjem, za oženjene pa s primernim stanovanjem po jako niskej ceni. — Prošnje naj se vlože pri podpisanem županstvu do
I O. oktobra t. I.
Dokazati je: popolne zmožnosti slovenščine in nemščine, ter s i pričevalom o sedanjem službovanji, iu spretnosti v občinskem uradovanji. (806—3>
Županstvo v Naklem (z. p. Divača), 16. septembra 1878. IV Hi o ]VIaEioi*c»i«*. nadžupan.
_ __■__j____.r=rrr^t
HEoiktt                   \Vir ,-iiipl'.lil.M              gnscuatit. j ala Beatcs und Preisvviinlinstfs___
Die Regenmiintel, \VasrwuIeckcii (Plarlim), bVllrinlagrn, ZollsloflV
ilir U. k. pr. I '.'On ik
von M. J. Elsinger & Sohne
in Wion. Noub.au, Zollorg.asso. 2,_:
™"l.icfcrantcn des k. und k. Krie(jsministeriums, Sr. Maj. I KrieRamarine, vieler Humanitiitsanstaltcn ctc. ctc. B
(1..u —71)
LasLinita m ti^k „Narodne tisaurne"
C+5C