" ,fwu . .. jt -' v. rr« ni ' i IBj 11 Ulit ^^^ ^^ ■ ^^ ^H ^U^H^A I^HRm 'j^B ; « K 3 u i w ■K^HM ^B ii p HLKI aI IH UU H^J U IH / ■IVIBII ■IIHFm^H ^V^VIWl^V V II1B V VB W HIHBHIHi S Hi H■■ w W w - * VBI^^ vi M ^^^ w mm «1* -— ...... . MB "TBSm" I ,_,_ I I .......................IIIJ1_I AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLT "Antmrait ftttttt NEODVISEN LIST ZA 8L0VENSKE DELAVCE V AMEWE1 t.....srn—mm—mmi , . .............................n .m ..........-...... ...... n ur......... ........tMssMs^ammjJEfammmmi ■! - ■ ....................i ,, „ -sap NO. 33 CLEVELAND, OHIO, MONDAY AFjRIL 2nd 1023 LETO XXVI. — VOL XXV! Daly govori. Preds. plinove družbe se poslavlja. Prvič, odkar se vrti boj im naravni plin v Clevclandu je z govoril v soboto predsednik v plinove družbe, The East u Ohio Gas Co. Mr. Martin B. d (Daly. Tekom tega govora, ki e ga je imel v prostorih City klu- j ba, se je izjavil, da je trdna vo- £ lja plinove druibe, da se "s tel- t kjan srcem" poslovi od Cleve- ^ landa. Daly je imel precej dolg g | In pomemben govor, tekom £ katerega je izvajal sledeče stva- r L ti: Da je zaloga naravnega a ppBna v West Virginiji skoro r Npošla, in se ne more garantira- A ti za dolgo časa, radi česar je j treba imeti visoke cene fea plin, a da ga ljudje manj rfbijo in ta- c ko ostane tem delj časa vsaj : za kuhanje, kjer je najbolj po- 2 treben. Nadalje je izvajal Mr. c Daly, da uslužbenci plinove c družbe dobivajo nedaj prime- «] rma veliko večje plače, kot pa j leta 1917, odkar je cena narav- f nemu plinu' 35c od 1000 kubič- r nih čevljev, Delničarji imajo t vloženih v plinovo družbo c $37,000.000, in ti delničarji ne j bodo dobili niti Sest procentov ; na svoj denar, ako se tudi raču- f na za plin te cene, katere je ^ kompanija predlagala. Dočim \ kompanija trdi, da je njeno pre- } moženjc vredno $27,000.000, { pa so sodnije določile vrednost { plinove družbe $30,000.000, do- , čim je mesto Clevelaild določi- | lo to vrednost na $19,600.000. j Ni čuda torej, pravi Daly, da ( mesto pričakuje, da je 40c do-I volj za 1000 kubičnih čevljev. Poleg tega, pravi Daly, je plinJ cenejše kurivo kpt vsako drugo, tudi če bi računali 75c za iooo kubičnih čevljev. Ljudje , bi bili ie vedno na dobičku, če j bi plačevali plin po tej ceni. Plinovo družbo velja baje 54c } na mesec, brez plina, da po- , streže svojim odjemalcem, to ^ je, da polaga cevi, da nadzira j metre, da postavlja metre v hi- 1 ie, da vodi knjigovodstvo, plačuje odškodnine. Kompanija , ima v Clevelandu 3500 usluž- , vbencev, ki dobivajo povprečno vsi skupaj nad 350.000 dolarjev plače mesečno. Dočim so j naravni plinovi vrelci leta 19(17 j producirali po 37,000.000 ku- 1 bičnih čevljev plina, produci-rajo danes samo 11,000.000. j Poslušalci so predsednika plinove družbe precej nadlegovali z vprašanji, na katera je pa odgovarjal v splošno zadovolj- j nost. Povedal je med drugim n. pr., da če v resnici iz garbiča i , lahko delajo plin, naj se v vsaki hiši naredi delavnica'za plin, i I pa bo mesto lahko odslovilo i E*vse delavce,tki odvažajo gar-* bič, poleg tega bodo pa ljudje •še zastonj imeli plin. Na vprašanje, koliko časa bo vzelo n. pr. če kompanija zapre gas x. maja, da se plin zopet dobi, v slučaju, če pride do sprave, je odgovoril Daly, da bo vze-lo najmanj 60 dni. Vsak odjemalec bi moral nanovo vložiti prošnjo za plin, in kompanija bi morala v vsako hišo poslati svojega človeka, da se prepriča, če je v sev redu. To bi vzelo ogromne stroške in 60 dni časa. In ko so ga vprašali, čt ft. pr. mestna zbornica danes sprejme cene, kakor jih je zahtevala plinova družba, ali bi kompanija vseeno • zaprla gas, je Daly odgovoril: Mi nimamo nobene besede pri tem. Sodni-ja je gospodar nad nami --o—— ~ — Dr. France Prešern, št 17. SDZ naznanja, da se veselica, ki j»bila namenjena za soboto, 7. aprila ne bo vršila. Objed-nem se pozivljt Članstvo,^da se vdeleži prihodnje seje polno-Ale v ilno. 4 / t _ ■ j- V : Umori v Ruhru Francoz? so ustrelili 22 i delavcev. . i. ■ i.. n ■■ m 1 Berlin, i. aprila. Francozi so začeli z novimi grozovitostmi j 1 v Ruhrski pokrajini. Včeraj so j : ustrelili -dvaindvajset nemških < delavcev, dočim jih je bilo nad ] 1 6o ranjenih. Izmed aa ubitih i ' jih je bilo n ustteljenih, ko so j " francoski vojaki začeli strelja- ] ' ti na delavce iz Kruppove tp- ] varne, drugih enajst je pa na- ] > šlo smrt v železniški katastro- i 1 f i. Francozje so streljali s strpj- \ ' nimi puškami nad delavce, ki l 1 so se že po prvem strelu vsi i ' razkropili. Francosko vojaat- | ' vo je dospelo pred ogrmno ; ' Kruppovo tovarno, da zapleni < ' avtomobile za francosko arma- ] ; do. Ko so v tovarni zvedeli, da , I je prišlo francosko vojaštvo, je j ' zapela parna piščalka, in vsi i ' delavci so se vsipali iz tovarne, ] 5 da preprečijo Francozom vhod. , ' Toda francoski častniki so da- j 1 li povelje streljati, in več stroj- < ' nih pušk je začelo bruhati smrt j med nemške delavce. Kmalu | * so cele vrste ležale na tleh, > > dočim so ostali pobegnili. , ' Francozje so se nato polotili 1 vseh avtomobilov. To je bilo { prvič, da so Francozje dospeli i 1 pred Kruppovo tovarno, kate-1 ro so dosedaj pustili v miru. : Francozje trdijo, da so nemški , ' delavci spustili živo paro nad ; francoske vojake pred tovarno ' nakar so Francozje streljali v ' silobranu/ Oklopni avtombili • iti močne straže patruljirajo se-1 daj v ohližju ogromnih Krup-" povih tovaren, kjer se je pro-' glasil štrajk. . ' 1 - —-0- " — Ena oseba je bila ubita in 1 16 ranjenih od avtomobilov na 6 veliknočno nedeljo v Cleve-t landu. " Dr. Naprej, št. 5. SNPJ. je c na svoji seji sklenile, da se korporativno vdeleži slavnosti J povodom polaganja vogelnega 1 kamna za S. N. Doh,1h da pri-" tisne svoj pečat v spminsko knjigo ter plača pristojbino a $10, poleg tega pa daruje še ~ $50 za Dom. Kdo je prihodnji? o - — Governor Donahey je pod-3 pisal postavo, glasom katere 7 se število mestnih sodnikov v i- Clevelandu pomnoži od 10 na i- j6. V jeseni bodo novi sodniki >. prvič voljeni. i- —Pismo ima pri nas Mary - Žirovnik. a — Kolikokrat ljudje kličejo |- požarno brambo kar tjavendan. n Mestni štatistikarji so sedaj iz a računali, da velja mesto na le-i- to približno $205.090, ker na-l, stopi požarna bramba, dasi je o napačen alarm. e — Prtdlog ,da se v javnih šo-r lah bere sv. pismo, je v državni u zbornici propadel — Zadnji čas, da plačate raču-v ne za plin je ta mesec samo do c torka, 10. aprila do ia. ure opol- " dne. i« d — Letošnja Velikanoč je bila a najbolj mrzla, kar jih pomnijo d ljudje zadnjih 50 let. L * Dasi se ne ve še kaj na-rt Učnega, pa se iz dobrih virov L poroča, da so boljševiki že ^ ustrelili generalnega katoliŠke-^ ga vikarja za Rusijo, msgr Bučkaviča. ** * Ta teden se povrne pred-o tednik Harding v Washington, l- potem ko je bfl 1 mesec na počitnicah v Floridi. p. * Republikanska stranka je da-it la vedeti vsem javnim uradni-kom, ki postanejo člani Ku J. Klu* Klana, da bodo izobčeni ie is stranke in da izgubijo svoja y uradniška mesta, ako t^coj ne opustijo članstva Kluzarjev. Whiskey zarota -r Številne aretacije organi- F ziranih kotličarjev. Zvezinim detktivom se je ^osrečilo priti na dan večji or- v ganizaciji, ki je kuhala j&ganje 11 organizirano prav kot kakšna n compani ja. Ta-f indikat je imel v k mestu as hiš, kjer se je kuhalo v iganje, ki se je potem na debelo n podajalo. Izbirali so vselej ta- 5 te družine za kuhanje žganja, r kjer je bilo prav mnogo otrok, n v |)rišakovanju, da če je oče ali i mati zaprta radi kršenja prohi- ti ricije, bo imel sodnik toliko več v milosti za veliko družino, in ne n x> naložil tako stroge kazni, p Detektivi sp Že aretirali šest b oseb, med njimi eno žensko, v Prva je bila aretirana Mrs. y A.nna Schwartz, 9812 Saston 1; ive. Za njenega 9 let starega d sina so detektivi preskrbeli sta- j lovanje, dokler je mati v zapo- h ru. Njen myž, Joseph Schwarz t se je poinpjc sodnjim oblastem d sam javil, ko je slišal, da je žena U aretirana. Joseph Schwartz' je v bil eden voditeljev organizacije i: za kuhanje žganja. Pozneje so I aretirali še Izidor Gaschinskija, c 2326 E. 50th St ter Jeff Tra- <3 sherja, 2416 E. 40th St. Meyei f Graschinski, 18 letni sin Izidor- a ja Gaschinskiia, je čakal več ur I v uradu zvennega komisarja, r da postavi za svojega očeta ( $4000 varščine. Ko je pasove- ( dal, kdo jei so tudi njega areti- a rali in obdolžili kršenj; prohi- i bicije. Pozneje so spustili vsej i* zaporov, ko so položfli dolo- 1 Čeno varščino, $4000. Šesta ose- 1 ba, ki je zapletena v to zaroto, t je Harry Joseph, ki pa sedaj se- 1 di v prisilni delavnici v Can- c ton, Ohio, ker ni plačal $1500 j kazni, katere mu je naložil neki < mirovni sodnik v Februarju. Josepha sedaj niso nadlegovali, ker je na varijem. Joseph je j oče šestih otrok, katerih naj- 1 mlajši je dva tedna star. Tedaj 1 ko je bil Joseph aretiran in ob- i sojen so voditelji žganjekuhar- 1 ske organizacije mu obljubili, 1 da bo kmalu prost. Toda minul 1 je teden za tednom, in Joseph 1 je še vedno sedel v ječi. Radite- ] ga se je odločil, da izda zarot- 1 nike. Njegova žena je šla k zve- j zinemu komisarju in%razodela 1 vse. Zvezini detektivi so takoj J na to obiskali vse dotične hiše, kjer je imel sindikat svoje kot- 1 le, in našli so vse, kot poveda- j no. Detektivi so dobili v raznih 1 hišah več sto galon narejene- : ga žganja ter stotine sodov ro- < zinove zmesi. i . -o--i — Mrs. Margaret Faulhaber, Iv' 35 let stara, mati treh otrok, je neprestano živela v strahu, da bo nekoč skočila s kakega viso- 1 bega mlsta v globočino. Ta misel jo je neprestano preganjala dokler se misel pretečeni teden v resnici ni izvršila. Pretečeni petek je Mrs. -Faulhaber splezala na ograjo Rocky RiVer mostu ter je skočila v vodo, 90 čevljev globoko. To je bil#že tretji poskus samomora v enem mesecu, in sedaj se je je namen po arečiL Smrt je nastopila takoj. Ženska je zapu|tila\ svoj dom zgodaj zjutraj, ko je pri oknu zlezla ven. Okoli ure zjutraj sta jo videla dva moška, kako je skočila na ograjo mosta ter kmalu potem zginila v globo* čini Njen mož, Robert Faulhaber, je pripovedoval o svoji žfe-ni, kako je bila na večer pred smrtjo isvanredno ljubezniva s svojimi otroci. Zaporedoma jih je poljubovala. Otroci ao trije, Robert ii let, Bernice 8 let in Joseph 6 let. Z jutra" pa, ko se je družina zbudila, matere ni bilo, pač pa odprto okno. _ Sedem slučajev "spalne bolezni" se je pripetilo pretečeni Izgon Nemcev. _rf- " Francozi izzenejo pol milijona Nemcev. . Essen/ 31. marca. Francoski vrhovni poveljnik Degouette je r izdal povelje vsem itrftjkujočun k nemškim železniškim uradni h kom in delavcem, d* se takoj § > vrnejo na delo alipa.liodo preg- I > nani iz dežele. To se tiče kakih ž 500.000 Nemcev, ki bodo mo- 1 , rali iz Ruhra, če se maski ne vr- r , nejo na delo. Na ftrajku je I 1 125.000 železničarjev.' Štrajk se t tiče vseh železniških »rog, raz- ji : ven one, katere imajo zasede- r s ne Angleži, in kjer Nemci še na, s prej delajo. Francozi trdijo, da 2 bodo pripravili posebne vlake, Y . v katere bodo naložili štrajkar- 1 , je in njih družine terjijih odpe- p 1 ljali do meje. To bi #eio seve- j t da %eč mesecev. Nenftka vlada i: * je kaj enakega pričakovala, in Y ■ bo takoj sprejela svoje ljudi, fca- 1 : tere razdeli po dežel ter jim 9 1 da delo. Nejnška vlafa je dos- c 1 lej poslala 383.000.004000 mark c s v Ruhr, da podpira štrajkar je h i in njih družine. I z Hoechst, 1 > Prisuja, se poročaj da so Fran- 1 , cozi blizu Frankforta zaplenili c » deset bilijonov mark In 400.000 \ t frankov, kateri denar je bil po- c - slan na neko nemško banko, p r Kar se tiče nemške vlade, ni s , najmanjšega znamenja, dfe bi*se % 1 pobotala s Francijo. Ylada ki bi r - poskusila pobotati seis Franco- g - zi, bi takoj padla, M|ti v Nem- \ - čiji je javno mnenja silovito j s proti Francozom Divgtt pa se > - feaja ne more pitati di ] - rektno s Francozi, ker so pri 1 tem tudi Angleži prizadeti, ki j - morajo sood|očevati v repara- j - cijskem vprašanju. V Ruhr kraj < 0 je dospel monsignor Testa, kot < 1 Osebni zastopnik papeža. t i. O- - — Mesto je dobilo še eno t ponudbo,za izdelovanje umet- ] - nega plina v Clevelandu. V Co- ] j lumbusu je neka kompanija z • 1- imenom Allied Powers Indu- - stryf ki je poslala mestni zbor- 1 1, niči načrt, glasom katerega ga- ; il ratltira dnevno 10. c 00.000 ku- ti bičnih-čevljev umetnega plina - po 50c. od 1000 kubičnih čev-:- ljev. Ta plin bi se izdeloval z - garbiča. 4^00 ton garbiča bi se ' a uporabilo za izdelovanje 'plina. »j Stroški za operiranje tega pod-jetja bi znašali dnevno nekaj :- nad $1600, in če bi se pozneje 1- plin prodajal p6 25c od tisoč ku h bičnih čevljev, in če bi se proda-lo dnevno io.oco.ooo kubičnih h čevljev, bi še vseeno znašal profit dnevno $8»a. (Direktor mestnih naprav, Maline, pa ne vrja-r, sme ,da bi se iz garbiča lahko e proizvajal naravni plin. Izjavil a se je, da ga mora prej deset za->- nesljivih kemistov prepričati o i- tem. a — Dr. Carniola Tent, 1288 n T. m. je sklenilo na svoji redni ii seji 25. marca, da pritisne pes' čat društva v spominsko knji- * go ki se bo zazidala v vogelni r- kamen N. Doma dne 15. aprila, ji Društvo se korporativno ude-!• leži slavnosti postavljanja vo-0 gelnega kamna. Objednem je j. društvo darovalo $50.00 ob pri-n liki te slavnosti. Torej„dru-u štva, posnemajte to! ij — y Četrtek, 5. aprila, se vrši 0 seja vseh društvenih uradnikov * in zastopnikov prodajo delnic S. >* N. Doma ter članov kluba dru-H štev S. N. Doma. Seja je važ- na, ker se bo na isti razložilo d natančen program glede alav-» nosti ob priliki polaganja vogal-h nega kamna. Naj nikdo ne za-6» mudi priti, da se bo ves spored n lažje in točnejše zamogel vršile ti Seja se prične ob 7* uri zve-m čer. — Dva funtr težak otrok je >- bil rojen Mrs. Bednar. na 1839 ii E. 80th St. Kot pravijo zdravniki, bo otrok živeL Dekle morilka __ < Mož jo je varal polnih I deset let New York, 31. marca. Včeraj je tu umrl jaki prominentni kontraktor Frederick W. Burn-ham na posledicah strela ,katere ga je dobil včeraj od letne Helene Ziegler, hčerko premožne rodbine na Riverside Drive. Miss Ziegler se je pozneje sama ustrelila, ko je prej v uradu Burnhama oddala strel na kon-traktarja. Dekle je streljalo, ko , je zvedelo da je Burnham ože-njen, potem ko je imel z njo deset let intimne razmere. Miss Ziegler je prišla včeraj v Bum-hamov urad v Grand Central Terminal, toda Burnham je bil preveč zaposljen, da bi jo sprejel. Dve uri pozneje se je vrnila, in je dobila dostop do Burnhama, dočim je njena prijateljica čakala zunaj. Miss Ziegler se je nahajala 15 minut v uradu Burnhama, ko sta se začula dva strela. Prijateljica je pobegnila, a uradno osobje je udr-lo v urad, kjer so našli Miss Ziegler mrtvo s strelom v sencih. Tudi Burnham je imel strel 1 v sencih, umrl je pa šele drugi dan v bolnišnici, kamor so ga prepeljali. Zgodba tragedije je i sledeča: Burnham se je spoznal ' z dekletom, ko je bil že ože-1 njen. Toda dekletu ni nikdar te- ■ ga povedal, niti svojim sorodnikom. Burnham se je gibal mno- > go v klubih v New Yorku, in ; vsakdo je mislil, da je še samez. Mati dekleta je povedala Hele-i ni, naj ne poroči Burnhama, ker i je slednji mnogo pil. Pred ča- - som pa se je skušal Burnham j otresti dekleta. In sodi se, da je t on dal Miss Ziegler poklicati v svoj urad, da bi jo zlepa pripravil na razstanek. Dekleta je > Bumhamova izjava tako uža- - lostila, da je sklenilo narediti - konec vsemu, kar se je tudi c zgodilo. Policija se le čudi kako ■ je bilo Burnhamu mogoče de - set let skrivati svoje zakonsko - življenje. -o- » DRUŠTVA, POZOR! 1 Kot je bilo že poročano, se e bo vršila slavnost povodom postavljanja Vogelnega Kamna ] pri novi stavbi S. N. Doma v j nedeljo, 15. aprila, 1923. Vrši-t lo se bo tudi korakanje naroda, j Zbirališče je na E. 62nd St. in . St. Clair ave. proti*jezeru to-1 čno ob 12.30 popoldne. Bodite „ točni, da se bo zamogel spre-_ vod hitro in v redu, izvršiti. O-_ na društva, ki imajo njih sejo 0 na dotično nedeljo popoldne, so [1 prošena, da sejo prelože na kak h večer v tednu, kajti pričakuje- 0 mo, da se bodo vsa društva vde-ležila te slavnosti. 8 PROTI VINU IN PIVI. \\ Washington, 30. marca. Se-i- nator iz države Kansas, Arthur ki Capper je pravkar, naznanil, da u se bo z vso silo ustavljal dovo-s- litvi vina in pive v prodajne svr-he. Capper pravi, da pomeni po-e vrnitev vina in pive povrnitev i- gostilen. Kot je pričakovati se 1- bodo suhi organizirali z vso silo, ko pride v prihodnjem kon- ii gresu na vrsto predlog, da se v Volstead prohibicijska postava i. oblažL !; prerokumb ■ 1 SUHO POLETJE. Cape May, N. J., 28. mar-l- ca. Prebivalci v tem okraju $0 se izjavli, da so opazili d v&jaj neštete jate divjih i- rac, ki so letele proti severu, s- Ne/atere jate so bHe eno m'Jjo dolse. Vremenski pre-« roki izjavljajo, da se to ni 9 zgodilo ft več let, in da po-r- meni to nenavadno suho in vroče DoJetie. Silno bogastvo. \ ^ * - • Ponf je najbogatejši mož v Ameriki. '1 i New York, 31. marca. John D. Rockefeller ml. sin t starega R<*ckefalierja, * dobi- t va letnih obresti delnic, katere ima v ršznih petrolej-skih podjetjih, $12.000.000 čistega dobička, kot se je dognalo pri posebni preiska- t vi, katero je upeljail1 posebni odbor senata proti Standard Oil Co. Delnice, katere ima mladi Rockefeller so vredne po današnji tržni ceni najmanj $410.000.000. Koliko ima vrednosti teh delnic njegov oče, seja ne more na- r tančno dognati, na vsak način je pa gotovo, da so delnice starega Rockefellerja mnogo več vredne kot delnice njegovega sina. Mladi Rockrefler ima delnic v Standard Oil Co. približno eno devetno kolikor jih je izdanih. če se računa na podlagi ^ tega, da ima stari Rockefel- ] ler več kot polovico vseh del- j nic, je njegovo premoženje vredno najmanj $1.500.000. 000. Toda mnogi mislijo, da J so te številke previsoke, dasi j je gotovo, da stari Rockefel- , ler dobiva vsako leto $75.000. 000 kot obresti na petrolejne . delnice. Kljub temu pa Rockefeller ni najbogatejši člo- ! vek, kar se tiče dohodkov, ' kajti Henry Ford zasluži na J mesec $12:000.000, torej na ! leto približno $150.000.000, toda Henry Ford Je nekemu prijatei|ju povedal, Ja vsak avtomobU, ki ga naredi v svoji ; tovarni, prinese več dobička Rockefellefju kot pa Fordu, ker Rockefeller prodaja gasolin za avtomobile, katere Pord izdeluje. * -o- — Darvas Professional School za pouk v šivanju, millinery in enaki stroki -je edina priznana šola te vrste, ki je najfinejše opremljena, da lahko izvršuje svoje dolžnosti napram učencem. Darvas šola je bila ustanovljena po Jennie Darvaj^ ki Še danes vodi to Šolo od leta 191 o. Od tedaj je vedno napredovala, in danes se uči tam stotine deklet, ki so si pridobile popolno izurjenost v šivanju ter začele obrt na svojo lastho roko z jako dobrim uspehom. V tej šoli so oddelki, v katerih se popolnoma naučite šivanja in krojafttva, od najmanjše malenkosti do najfinejše obleke. Danes ni boljšega poklica za dekleta kot je šiviljski. V tem je več denarja kot v kateremkoli ^drugem poklicu. Pa tudi poročene ženske bi storile dobro, a-ko b> se izučile v šivanju. Postranski zaslužek pride jako prav vselej. Darvas šola je pravkar sedaj dovršila novo poslopje, ki bo odprto vsej javnosti. Dolga leta Obiskvalcem ni bilo dovoljeno prihajati v šolo, in sedaj se prvič nudi prilika materam, dekletom in sploh vsem ki se zanimajo za moderno šivanje, da si ogledajo te fin« prostore. šola je odprta občinstvu 5. 6. in 7. aprila od 9. zjutraj do 9. zvečer. Sola se nahaja na 6530 Hough ave. vogal Wade Park ave. ■ o- NAJPMTEOLJ TU-ANKH-AMENA V NEVARNOSTI. Cairo, 29. marca. Lord Car-navon, ki je našel grob egiptovskega faraona Tut-ankh-afhen, se nahaja v jako kritičnem položaju. Zdravniki ne upajo, da bi ostal živ. Lord Car-navon je dobil zastrupljeno kri, ko ga je pičila neka kača blizu groba egiptovskega kralja, katerega mrtvaški mir je motil po 3500 letih. Bomba za Wall St Sibn zločin je sedaj pojasnjen. 'Los Angeles, 31. marca. Herbert Wilson je glasom poročil tukajšnega časopisa "Times" priznal poštnim inšpektorjem, da je on dotični, ki je naredU bombo, ki je 17. sept. 1920 bila zagnana v poslopje bančne tvrdke J. P. Morgan Co. na Wall Street v New Yorku. Wilson je bivši pridigar in evangelist, pozneje je pa postal ropar in najraje ropal pošto, dokler ni konečno padel tudi na morilca. Wilson je naredil bombo, ki je ubila 39 seb in naredila ogromno škodo na poslopjih. To bombo je pozneje prodal neki drugi osebi. Wilson tedaj ni vedel, da bo bomba zagnana proti Mor-ganovemu poslopju, pač pa je bil prepričan, da rabijo bombo nekateri voditelji druhali, ki hoče razbiti gotovo banko. Avgusta meseca leta 1920 je prišel Wilson v New York kjer je dobil nekega drugega moškega, ki mu je naročil kakšno boyibo naj naredi. Dolgo časa je Wilson sedel v ječi, ne da bi kdaj govoril o svojem prejšnjem življenju In zločil, dokler se ni "spreobrnil" ko trdi šerif zaporov. Wilson pričakuje, da bodo bolj milostno postopali z njim, ako izda gotove skrivnosti zločincev. Wilsonu so dobro znane razne poštne tatvine in ropi, posebno v Buffalo, Columbus, New York, Detroit. Wilson ie bil aretiran avgteta mesec« 1921 v Los Angelfcs, Cal., v zve-j zi z milijondolarskim poštnim k ropom. Wilson je bil spoznan krivim ropa in je dobil 20 let I ječe. Kmalu potem se je z dvema drugima jetnikoma zarotil, da pobegne iz zaporov. Toda ta načrt je bU nekako izdan. Wilson je bil že zunaj zaporov, ko je ustrelil svoje so-ujetnika, ne-{ kega Coxa, o katerem je mislil, . da je izdal načrte oblastem. [ Wilsona so zopet aretirali in ] ga to pot spoznali krivim umora. Pozneje je še enkrat pobeg-• nil iz zaporov, toda samo za en x dan. DobUi so ga takoj. Na potu v Los Angeles so zvezini de-" tektivi, da natančno preiščejo . izpoved Wilsona. r -0- — Zopet sta umrla dva v Cle- j velandu radi zavžitega rozi-. nvca. To sta John Konchok, x 2y]\i E. .26th St in John Hitz, 2052 Lark Ave. —-o NEOBIČAJEN POJAV. ? Da vztraja glumač pri svo-■ jem mičnem mimičnem poklicu _ tja do sive in sključene starosti _ kakor n. pr. Sara Bernhardt v Parizu, se vam ne zdi čudna 3 Da bi pa v šele tako pozni dobi . kdo hodil v komedijaše ,pa se „ še ni videlo dosehmal. Bo se pa j v kratkem času v nekem bri-3 tanskem music-hallu. Poroča 1 se namreč iz Londona, da je gospe Jani Litterjevi, nastarej-n ši ženski na Angleškem, ki je obhajala v početku svetovnega R spopada svojo stoletnico, ponudil ravnatelj velikega zabavišča štiri sto sterlingov (okoli 10.000 _ zlatih kron) na mesec, ako bo j marala nastopati pred občinstvom in razlagati svoja navodila za dolgovečnost .... Da bi se pa poročila,dva zakonca, ki jima je vkup 215 let, kakor sta se njega dni pri nas na Do» - lenjskem, to se pa menda na dogaja niti v Veliki Britaniji h arabci se zopet - Puntajo. e Tripoli, 31. marca. Triintrideset oseb je bilo ubitih in mnogo ranjenih v najnovejšem spoli padu med Italijani m Arabci, h Italijanske čete napreduje jo, o proti Arabcem v nklopnih av-C tomooiiin. .n P AMERIŠKA DOMOVINA « (AMERICAN HOME). _ ISSPgD HONDA, WElhNEll^V AND ^RIDAT_____ NAROČNINA: Za Ameriko - - - H.00 I Za Cleveland po počti |3. Za Evropo - - -JZM [ Posameana iteviika - Sc Vm piama dopiel t* denar naj m poMIJs na "AmerUka Domovina" •11» St Clair Ave. NE. Cleralaai OKU. Td. Princeton tOt, Baadolpfc TM1 JAMES DBBEVBQ PrtUsber, LOUIS J. PIRC, Bdltor tUmd bj 30.000 Bleveataaa ta ths CUy •! Cleveland and «laewher«. AdVartiain« rataa n r««u*.i. Anwrtw ta spirit Foreign in language oni/ Entered aa aecond ataee matter January 5th, 1001», at the poet office at Cleveland, Ohio under »a Aa« ef Marsh lid, 1370,_ ee^fc 83 No. 39. Mon. April 2nd 1933 Zakaj je sladkor drag. * Zakaj, da, Če bi kdo vedel, razven oni ki vedo navijati cene. Niti vlada ne ve. Zato bo začela preiskovati. Vlada dobro vet kdo prodaja sladkor na debelo, d6bro ve, kam se prodaja, od- , kod prihaja in kakšna je cena za sladkor. Vlada dobro ve, da dadkorni trust izvleče vsak mesec dO petnajst milijonov dolar- ] jev iz ljudi, ker se je sladkor brez vsakega očjtega vzroka po- J dražil. Vse to je vladi prav dobro znano. In vendar bo začela 1 poizvedovati zakaj in kako. In bo potroftila pri tem več stotiso- 1 čev, da se razni poizvedovalci vozijo iz mesta v mesto, da se j pregledujejo knjige, in konečno poročajo da rtiorejo najti vzro- 1 ka. Veliko krajša pot priti izkoriščevalcem do Živega je, ako 1 zvezini pravnik aretira sladkorne magnate, Jih postavi pred sod- s nijo, kjer se dožene krivda ter kaznuje izkoriščevalce z občutno i ječo. Ali naj Amerika pošilja v ječo samo dne, ki povžijejo koza- I rec nad poldrago procentne alkoholne pijače? Zakaj vsaj enako I ne postopati z narodnimi tatovi in izkoriščevalci. Ker se pa ve- t Hke grešnike pušča v mini, male pa zapira, zato je sladkor drag. s 1 • • ♦ • i< Alfred Garda, petnajst let star, sin nekega londonskega n rnqtormana, je tel v kletko levov, da zasluži denarja in plača t ž njim operacijo svoje mlajše sestre, ki je bila hroma. Vodstvo 1< cirkusa je dalo fantu $250 za nagrado. Zdravnik pa ni hotel vze- v ti denarja, nakar je Alfred podaril denar svoji hromi sestri. Taka je Človeška narava. • • * Državne zbornice so mnogokrat prostor, kjer se zbirajo najbolj omejeni in fanatični ljudje. Te dni zopet študirajo v Columbusu kako bi fiskali javne šole. Precejšna prilika je, da t*> sprejet predlog, da se v vke javne šole uvede čitanje sv. pisma kot obvezen predmet. Vprašanje je le, kakšno sv. pismo se bo ČitaZo. V Clevelandskih javnih šolah imamo katoličane, protestante (dvanajst različnih vrat), iide, mohamedance, staro-gr-ke, pogane budiste, bramaniste, itd. itd. Ali nimamo dobre verske šole raznih sekt ,kjer se podeli otrokom temeljita verska vz-*oja? m k k Policija iz Londona jt vpražala elevelandsko policijo, koliko Oleb je bito v Clevelandu aretiranih, odkar je upeljana prohibicija.. Sli so gledati knjige m — rdečica je zalila elevelandsko policijo. Nit manj kot 105.764 oseb je btto v Clevelandu aretiranih od 1917 do 1923.. Torej vsaka sedma oseba, ako Štejemo otroke, odrastle in mole. Ali pa, če odštejemo otroke, je bil aretiran vsak drugi odrutH v Clevelandu, odkar je upeljana prohi-bicija. To se pravi, da odkar je prohibicija je vsak drugi državljan zločinec, ali pa postaVa dela sama zločince, število aretiranih je najboljši argument proti prohibiciji. e * a V dnevih predno je nastala prohibicija v Zjedinjenih državah je bila navada, da če je kdo v pijanosti naredil kak zločin, da se mu je to Itelo v olajševalno okoliščino. Porotniki so se kmalu dali pregovoriti, da niso spregovorili hude obtožbe, in sodniki so bdi naklonjeni k milosti. Prodaja pijače je bila postavno dovoljena, in zagovorniki so trdili, da se ne sme Šteti toliko v greh osebi, ki je naredila zločin od pijače, ki je postavno dovoljena. Odkar pa je prohibicija, se je pa vse spremenilo. Biti pijan je zločin že sam na sebi v Ameriki, in kdor v pijanosti kaj naredi prekrši kar dVe postavi zaporedoma. Prvič se napije, kar je postavno prepovedano, drugič pa ubija, zažiga ali mori kot j posledica pijanosti, Raditega danes sodnije onega JSJoveka, ki se napije huje kaznujejo, ako v pijanosti stori kaznivo dejanje. Svet napreduje v Ameriki, od vzadaj — naprej. mm* Kako znajo milijonarski sinovi v New Yorku kratiti čas z lepimi dekleti, krasti čas Bogu, krasti'denar narodu in potvarja-ti besede. V občevanju z vlačugami so iznašli posebno govorico, in tako n. pr. beseda "metuljček" dekleta, ki zahaja v nočne kabarete, "sladkor" pomeni denar, "angel" mož, ima denar "daddy", ravno tak moški tepec, ki še ni toliko star, "srček", moški tepec, ki nima toliko denarja, pač pa mnogo ljubezni, "zlatokop" dekle, ki zna moškim tepcem izvabljati denar, "bedak", pameten mož, ki se je otresel ženskih pijavk, itd. Sodoma in Gomora! • i t ■ r l- *■ - 1 1 ^^__* SPOMIN NA KMEČKI UPOR LETA 1573. Prve dni meseca februarja 1. 1573. so se začele gibati kmečke Čete ki so se že nekaj let pripravljale na vstajo proti gospodi Kmečki upori so se začeli že v začetku 16. stoletja pod geslom "za staro pravdo", to je za svobodo zemlje. Ponavljali so se večkrat. Prvi večji upor po naših krajih je bil 1. 151$., še hujši pa je izbruhnil 1. 1573. V drugem uporu so imeli glAvno vodstvo Hrvati. Pridružili so se jim posebno Slovenci iz Štajerske. Hrvatski pisatelj Senoa je popisal te dogodke v lepem zgodovinskem romanu "Seljač-ka buna". F. šišič piše v "Jugoslovanski Njivi", da je ta roman tako zgodovinski, da bi ga mogli imenovati "Zgodovinsko monografijo v obliki romana". — Krasno je popisal kmečke boje Aškerc v ciklu "Stara pravda". Senoino delo imamo tudi v slovenskem prevodu pod k naslovom "Zadnja kmečka voj-! na". V 36. in 37. poglavju go-| vari pisatelj o Slovencih in pra- "Med tem, ko se je pripravljala hrvatska gospoda, da zatre kmečki vihar, se je dvignil na Štajerski strani onstran Save, kraj za krajem. Ponos je vzbudil slovansko kri, povoden j se je razlila v mogočnih valovih. Kmetje v Blanci so se dvignili, v Rajhenburgu ni ostalo gospodi drugega, kakor trdo grajsko zidovje, pri Sevnice je stala na polju Ilijeva vojaka, Boštanj na Kranjskem je zgorel v plamenih, Andrej Hribar je prinesel petelinje pero v Radeče, kmetje grofa Lamberga so pod svojim županom zgrabili za orožje. Zaman jih je rotil grajski oskrbnik Janko Gvedič, naj ostanejo zvesti in naj branijo grad. Meščani in kmetje so krenili proti Zidanemu mostu in zapodili Gvediča, ki je prihi-tel za njimi. Dne 6. svečana, je pridrlo 500 Ilijevih ljudi do štajerske Loke ob Savi. Množica je vdrla v dvorec župnika Jakoba Kekelja na Slapu, razbila kleti in odnesla vino. Vseh gosposkih brodov so se polastile kmečke čete. Trumoma se je zbiralo ljudstvo, da se pridruži Hrvatom: "Ni več davkov,! ne mitnine, ne tlake, ne gospode ,svoji^ smo rjt^ktolojnneč- - baronov. fte silnejše in mogočnejše pa je zavrelo med kmeti po smre-; Sevju štajerskih strmin na severu Save. Kozje, Pilstajn. Pla-1 nina. Pileče .Kun&perk so se r strnili v junaški krog, zadrhtel je od straha tudi trdi celjski grad. Krepki kovač Pavel Sterc i je dvignil v Planini zastavo svobode in iz tisoč grl je zagr-mel po slovenskih gorah in pla-1 ninah gromovit glas: "Svoboda IV imenu božjem!" Razjarjeno ljudstvo je planilo na svoje tirane. Iz male kovačnlce v Planini so šinile iskre pod nebo in naenkrat je bil ves okraj v og- 1 nju. Ljudstvo od kloštra sv.: 1 Jurja na Gorah sta vodila Gaš- . per Martnn in ('Joža Skomin: ] pod gradom Herburgom je 1 zbral čpte Jure Zupan, na Bi- : zeljskem ob Savi je zapovedo- | val Krsto Puatak, v Pišečah pa i je vnemal kmete Filip Višerič. i . Vsem je bilo dovolj sužnosti. c ► Kot -gorski potoki so se zbirali r . seljaki pod zastavo Kovačevo 1 in vzklikali: "Prišla je stara I , pravda! Hrvatje gredo, z brati« s 1 i Hrvati pojdemo vsi!" Začude- s ne so trepetale tanke jelke, od p strahu so se splaftili orli in od- i leteli s svojih skal, stari kristal-a ni snežniki so s6 zablestili bolj t z živo izpod davnega jarma. Zde- d 0 lo se je, da bo vihar odnesel e J vsa kamenita gospodska gne- n i- zda, zdelo se je, da bo hapočila n ura ,ko je Ljudevit Posavski s! stri Franke, zdelo se je, da bo- ti 3 do zasvetili dnevi Samove krojne ,kajti daleč' nad sneženim 1 valovjem gora, daleč iz temne-1 ga zelenja jelovih dobrav se je 5 razlegal čarobni vzklik: Svobo-. da!" J Pisatelj šenoa popisuje nada-. 1 je pobod slovenskih čet proti . hrvatski meji. Za njimi pa je šel kapetan Jurij Schrottenbach s I celjskim} oklopniki. . . Povelj-, nik Ilija je pospešil pohod, da bi 1 se združil z Gubcem. . "Naprej, otroci," je kričal . Ilija, leteč na konju. "Gubec » nas Čaka; tu v tujem kraju ni . rešitve za nas. Glejte hrvatsko .zemljo!" . Toda kmečke čete so bile . sestradane in utrujene. Bilo je že prepozno. Grof Ditrichstein je vodtt močno plačano četo na .omagano ljudstvo. Kmečka Vojska je bila zajeta. , "Ni več Ilijine vojske, samo I polno polje mrličev in 500 ubo-. gih ujetnikov vodi kapetan Ju-Jrij Schrottenbach v Celje z velikim slavjem, ob glušečih glasovih tromb pod zeleno štajer-| sko zastavo." Tako se je končal pohod slovenskega dela kmečke vojske. (Dne 9. svečana je prišlo do odločilne bitke na Klanjcu ob So-tli Kmečka vojska je bila premagana, Gubec, kmečki kralj, je bil ujet in z njim njegov drug , Pasanec. Dne 14. februarja je bilo strašno kronanje v Zagrebu. . . s , Te dni se obhaja spomin teh dogodkov. Ostrogonski nadškof Anton Vrančič je po obsodbi dne 23. februarja 1573. pisal iz Požuna kralju Maksimilijanu: "Res, milostljivi cesar, kmetje ne tp-žijo zaman nad svojim stanjem. Pri nas postopa gospoda bolje in bolj pošteno z živino nego s kmeti." — Bili so torej težki časi, ki so prisilili kmeta, da je šel v boj za "staro pravdo". Žal da so zaman padle žrtve, kajti kmečko stanje se ni izboljšalo vsled uporov, ampak šele vsled novih dogodkov v tg. stoletju ko je zavladala demokracija in : se je povzdignila splošna izobrazba ljudstva. o--' 1 BEKRI — MU JO. (Srbska narodna pravljica.) Pripoveduje se da je živel nekdaj v Carigradu Turek, Be-kri-Mujo (Mujo pijančina), ki mu je oče zapustil veliko premoŽenje. Ali Vse je zapil in zapra- i vil, tako da ni ir»y druge oble- ! ke, ko samo odejo, s katero je < hodil ogrnjen po ulici in nekak- j šno Staro čepico, od katere je j izgubil vse lase. Nekega dne 1 ga sreča turški car na ulici pi- 1 janega in ga jame karati, za- 1 rati, aakaj je toliko premoženja i zapil in se pripravil v takle 11 u sramoten položaj. Ali bn se os- 1 I orno odreže carju: "Kaj pa te- f bi nop, da pijem? vi pifem, za _ 1 -___ J ^^ . - w ( _.. _ j? h ■ A da nima ni^ počenega groša, 1 vendar odgovori: "Ne dam ti, - Mujo, celega Štambula za no- - beno ceno, ali polovico ti dam - za toliko in toliko in če ti je u-i ko prav, lahko oba v njem kra-L ljujeva. — Mujo mu na to od-i govori: "Dobro! Jutri zjutraj : ti prinesem denar.'4 In tako Sta > se rwatala. Ko zjutraj ne pride Mujo ob . določenem času z denarjem, 1 pošlje car ponj, ali trezen pri-1 zna Mujo zdaj, da nima niti po-• čenega groša, kamoli da bi kupil Carigrad ali polovico njega. Tedaj zapove car takoj da mu odsečejo glavo, ker je tako lagal in bril norce s carjem. Mujo jame najprvo prositi za odpuščanje ,ko pa vidi,da mu vse nič ne pomaga, reče carju: "Ker si že tako sklenil me lahko po-gubiš ali prosim te, da mi izka-žeš samo eno milost, predno me pogtibiš: da najdeš v svojem carstvu tri ljudi: siromaka, ki 1 nima ničesar na svetu, slepca, i ki tiičeaar ne vidi in kruljevca, ki nima niti ene noge, ampak M samo truplo, da jih privedešn sem in jih lepo nahraniš in na- M pojiš, midva pa bova gledala, 1 kaj bodo oni počeli." f i- Car pristane na to in zapove < Ij takoj, da se taki trije ljudje naj-}- dejo in privedejo. Posade jih f ;1 enega poleg drugega in jim pri- N - neso pfti in jesti. Ko se dobro F a najedo lh napijejo, izpregovori \ i slepec: "Hvala Bogu in časti-h 1- temu carju, ki nas je nahranil I r k z belim kruhom in napojil z t n rdečim vinom." Ali kruljevec, 1; - ne pet ne šest, se zadere nanj: s t "Brus samooki! Kako veš ti, ii - da je knih bel in vino rdeče ko g ne vidiš? Če ne boš tiho, te n - brcnem, da boš videl zvezde." n i A siromak zakliče: "Usekaj ga I 1 na mojo odgovornost, bom žel 1 3 jaz plačal." p Tedaj reče Bekri-Mujo car- h i ju: "Viiiš, častiti car, kaj dela k pijača! Slepec nima oči, krulje- s 1 vec nima nog, a siromak nima p : denarja, zdaj pa, ko so se napi- z i li, je do%il slepec oči, kruljevec o > nogo in tfitomak denar. Tako I h Sem tudi jaz včeraj dobil denar, j v i da kupim od tebe stambul. I si s Ko car vse to vidi in sliši, od- r< 1 pusti Bekri-Muji in mu podari p 1 življenje. z; 1 Car se je čudil, da ima vino v tako moč in ko je videl, kako » pijančine za njim ginejo, skle- ■ ne, da ga enkrat tudi sam oku- . si. Tako zapove, naj mu prine-l - sejo najboljšega vina in se ga ■ dobro napije. Drugi dan zjuraj je bil car bolan; bolela ga je glava, da je • ni mogel dvigniti. z vzgUTvja. . Ko se to" razglasi po dVoru, se • zbero takoj vsi zdravniki, da bi - zdravili carja, ali car reČ£; da • ga te njegove bolezni bolje , ozdravi Bekri-Mujo nego vsi ; zdravniki. Njega naj privedejo i predenj. Ko pride Bekri-Mujo, mu car pove ,kako je bolan in od 1 česa in ga vpraša, kaj naj zdaj stori. Mujo pa odgovori, nazaj pije zopet to, kar je pil snoči, pa da mu bo glava precej zdra-1 va. Car ga'tedaj vpraša: "Kaj pa naj storim, ako me kasneje, ko se iztreznim, glava zopet boli?"p Mujo mu odvrne: "Nanovo iga pij!" , "Dokler pa naj to traja?" ga : vpraša car. "Dokler ne ogrneš odeje, tako, kakor jaz," mu odvrne Mu- . * Pošta okradena za 259.000 > Din. V četrtek popoldne so neznani zločinci okradli poštni urad v Romi. Ko je odhajal beograjski vlak, ao tatovi vdrli v poštne prostore ter odnesli pet zavojev bankovcev. V zavojih je bilo 259.CO0 Din. e- ČE ŽENSKA HLAČE NOSI. a Prepirljivo Sokratovo ženo Ksantipo morda svet popolno-1 ma po krivici obrekuje in zasmehuje. Vendar pa ima to vsaj eno dobro posledico: slabi glas, ki ; ga je raznesla o njej govorica, ji je pridobil neumrljivost in obenem izredno čast, da je postala ' v širokih krogih občinstva še bolj znana, kakor njen mož, eden največjih mislecev člove-, 1 štva. Cela vrsti ljudi je namreč, I ki imajo o tem slavnem grškem! 1 filozofu samo meglene pojme, : ..........1-- 1 i ra ali pa še teh ne, zato pa poznajo r ' "r r i li, njegovo grdo babnfco K«uitipp a, agodUo, da dandanei va^o gr-l m Ksantipo. a- Vsekakor pa je zanimiv po-1 a- jav, da so ravno znameniti mož-1 i- je, kakor uči zgodovina, imeli ij večinoma Ksantlpe za boljše ta polovice. Angleški pisatelj Hardy se bavi a tem vprašanjem v| >b posebni knjigi in prihaja do neti, razveseljivega zaključka, da so i- bili veliki učenjaki in vojsko->- vodje često doma prave šlape in 1- da so jih žetie strahovale kakor 1. otroke. Vojvoda Marlborough, u veliki angleški vojskovodja, sel 1- je v mladih letih poročil z dvor-1- no damo kraljice Ane, Saro Jen-I- nings, znano krasotico, ki mul e je delala naravnost peklenske 1 t muke. V nekem pismu, ki ga je ; h poslal iz bojišč v Flandriji, raz-11 i- odeva vojvoda sramežljivo svoj M 1 strah pred žepo. In pri tem pri- 1 n znava kar odkrito, da je raje n»-i prestano v bojnem ognju, ka- M i, kor da vidi svojo ženo, besno I < , Saro. V boju z izvežbanimi l c vojščaki francoskega kralja Lu-|i i dovika XIV. je gledal že toli-|< . krat neustrašeno smrti v obraz, U , kadar pa se samo spomni najt svojo hudo ženo, ga že navdajo n : občutki bojazni in strahu. , s šlapa prve vrste je bil tudi r i predsednik Zedinjenih držav, p . Abraham Lincoln. Tudi on se je t 1 poročil v mladih letih, razliko- t i val pa se je od svojih sovrstni-11« kov v tem, da je že za časa za- j" roke slutil usodo,, ki se mu je h bližala .O značaju syoje "izvo-ljenke" je dobil tako čudne vti- k se,'da je iskal svoj spas v begu s in je na dan poroke v resnici iz- d ginil brez sledu. Poroka je bila nato sicer preložena, nikakor pa d ne preklicana. Kajti energična č Lincolnova nevesta, gospodična k Todd, si Je znala pomagati in s predsednik Zjedinjenih držav je, o hočeš nočeš, moral vgrizniti v p kislo jabolko in zlezti v zakon-p ski jarem. Da si Lincoln ni po-1 polnbnia nič domišljal o svojem d zakonskem življenju, dokazuje n odgovor, ki ga je dal mladij hčerki svojega krčmarja naj vprašanje kam se pelje v tako! slavnostni obleki. Rekel je nam-1 reč hladnokrvno: "Mislim, da v I pekel!** In ni sc zmotil. Njegov j zakon se je razvil namreč v pra- L vo mučeništvo. h V vrsto šlap spada tudi usta- j novitelj metodistične cerkvene ] občine, John #WesIey. Bil je žel na višku slave, ko -se je poročil. 1 Toda njegova žena je bila neiz- j memo ljubosumna in je zasledovala svojega moža po vseh njegovih potih. Odpirala je njegova pisma, prisluškovala pri vratih njegove študijske sobe, ako je imel koga v posetih in se ga je četo ponovno dejanski lotila. Celih dvajset let je pobožni Wesley v spokorni vdanosti prenašal težki križ, dokler ni s smrtjo žene postal zopet svoboden. James Watt, izumitelj parnega stroja, sicer ni poročil rayno Ksantipe, vendar pa je imela njegova žena čudne manije, ki so ga spravljale često naravnost v obup. Žena je namreč neprestano pometala, brskala, stikala in čistila, tako da ubogi izumitelj končno ni imel več prostorčka; kjer bi se mogel v miru posvetiti svojim študijam. Zato se je končno umaknil v neko siromašno kamrico v podstrešju, kjer je bil varen vsaj pred metlo in vrči svoje prečiste zakonske polovice. ■ ' 'O-—-- PIJANA OPICA. Ljudje govore: "Imel je opico*', kar naj pomeni da je1>il nekoliko upijanjtn; "imel je močno (hudo) opico** pa izraža, da je bU zelo pijan. Toda opicam se dela krivica, kajti pijana ni. opica nikoli, ako je zloben človek ne upijani. Opice so prav trezne živali in odločne antial koholistke. V mržnji proti alkoholu se opic ne da niti primerjati s človekom, ker opice ao popolne abstmentke. Pravično bi bilo, ako bi opice dejale r "Imel je^loveka" aH 'Imel je' hudega (močnega) človeka"! j J. A. Sauter je izdal ranimi-, vo knjigo "Moja Ihdija", ki je izšla pri Koehierja v Leipzigu in ki se nadaljuje v njegovi novi knjigi "Med brahmani in pari-ji". V tej novi knjigi pripov^du- vilo je bilo treba vedno jvbkio ja vseh opic. Ta opica jt htia silno predrzna ter je kuharju, kar iz rok odnašala jedila. Da bi tega opičjaka kaznoval, je Sauter izkrožil banano, namočil njeno jedro z whiskym ter spravil napojeno jedlro zopet v sad. Tako se tli poznalo. Banano je nato položil pod drevo. Opičjak je banano počasi j$dfel, kihal, kafijal, 'ja končno je pojedel vso. Sladki whisky ga je zavedel. Deset minut nato je opičjak pobesnel; kričal je, kazal zobe, planil med tovariše 1 na drevo, jih pretepal suval ter j je vrgel vsakogar na tla, kdor se mu je približal. Silno ogor-1 Čene so bežale opice v vrhove ter ao psovale pijanca. Pijanec pa je še razsajal, nato grgrid in renčal, končno je, sedeč na spodnji veji zaspal Hipoma pa je omahnil in telebnil na tla. Močno se je udaril in bil očividno začuden. Toda na drevo ni mogel ziesti več. Lezel je torej v vrtni kot in zaspal vno-„ vič. Tako je spal pol ure. Nato se je vrnil k drevesu. Toda koli maj je zlezel na prvo,' spodnjo r, vejo, ao padle vse opice nanj, ga e teple, grizle in praskale, kričale k ter ga vrgle na tla. A preganja-i. le so ga tudi na tleh. Zaman se 1- je otepal in branil. Moral je po-e begniti z vrta preko zidu. h Opice so pijanca suroveža iz- > ključile iz svoje družbe! OneČa- f u stil se je; nič več ni bil vreden, v r- da živi med njimi! J1 a Sauter pripoveduje, da je vi- ■ a del kasneje Še več takih izklju- " a čenih opic. Vsakogar izključijo, a kdor greši proti dostojnosti in 1 zakonu opičjega rodu. Tudi t, opioe imajo svoje manire, svoja v pravila in svojo/ ustavo. Kdor . -jih krši, je izobčen. A ljudje? — Ako bi iz svoje 1 družbe izobčevali pijance in e nasilne suroveze? Ako pa bi po-I snemali opice, bi bilo marsikje 1 pač pkoraj več izobčencev nego > treznezev. ■ ■■ »I jpt I I. HM .......... I ......... »lil 1 ; cmu-AifSD, ' v JUGOSLAVIJO 9 DNI ^ Plovb« vMk torek na enem teh mors- {' klh velikanov. * P< . AQUTTANIA 45447 Um W MAURITANIA 30.794 tea : BERENGARIA 52.022 lati - RatkoSne kabine 3. razreda t po- H ' stelfami za 2, 4, 0 oseb. Krasna obed-. nlca, kadilnica in potivilnica. Pokrit I promenadni krov. Krasna hrana. Do- . mač komfort. Nič skrbi. • Canard money ordrl plačljivi v Jugo-. slaviji hitro, varno, zanesljivo. Za tikete in druge informacije se M • oglasite pri najbližjem agentu » w- " j icm mestu (as.w.) , Hotel^^ <3ava- ^ 81 , -'jHilHtfiMflHH^ J v PESMARICA! < Vsem slovenskim . tupnim uradom, organ istom in žufJhHskim iolskim vodstvom, ki se zanimajo za cerkva no naio krasno slovensko (biserno pe-■ sem, naznanjam, da imam le malo 1 , zalogo "Slava Bogu", cerkvena pes- 1 marica z 251 najlepšimi cerkvenimi { pesmi z besedilom na 375 straneh, j , Dosedaj je bila cena mehko vezani \ knjigi $1 JO, v platno vezani $2.00. 1 Piftite mi, dal vam bom znaten popust. Matej L. Holmar, 6211 Glass Ave. _Cleveland, Ohio_(30) IflčE SE priletna ienska, da bi pazila na otroke, ker je Sena bolna. 801 Addison Rd._^ (30) V POJASNILO. Molderji Jn Co remake rji v Clevelandu so na Strajku za 20% povečanu plače, tako da bi na man j dobivali dnevno $7.20 za osem ur. "Pieceworkers" pa bi radi imeli svojo plačo tako urejeno, da bi zaslužili vsaj eno tfetino več kot je dnevna cena, ali 10.60 za osem ur. Za čezurno delo nad osem i«tr se plača polovico več kot letfdna plača zs\ dnevne delavce od komada. Vse delo "jobbing" in na stroje se Šteje kot dnevno delo. Lestvica za delavce je 60c. na uro. Strajkarji imajo podporo International Molder's Uni-| on in so upravičeni do mo-1 ralne in finančne pomoči I vseh molderjev in oorecna-kerjev. FRED L. BAUMGARTNER tajnik. L&or Temple, 2536 Euc- i iki Ive. Tel. Prospect 4945 Cleveland, O. (40) Jj Prlporoclji\/o as odpon|bc i jj CENASOc WllwUfi ■L1'__LX Jl i 0 t ji " n "•"I H e BBflijHf^^ t- K^BfBrfMfiffMI e e Edina SLOVENS K A jI lekarna v Ctevelandn je i e WJL GORffANYfl ® JOHN KOMIN, lekarnar « Mi imamo najboljia do- II " mača zdravila a točno fl J postrežbo. II St. Clair-av. in Addison Rd Ji : JOS. MODIC, J > Slovenska , GROCEftljA. t 1033 fi- iand St. > " VABILO! " : JSlTavab- prost vstop le ta kratko dobo «e, to- ner prank \tmfi :•: trni ' iZ kie,pa?Js: 1 aeia, vptoana popravila, vsa dela t medenine in by) POZOR PTICARlIt Imam de neka) Izvrstnih samic, ao v času za parenje, iste moram prodati vsled premalega prostora. Oena f« jako nizka. V zilofi imam tudi žico d (wire), it zravnan. Cena nitje kot ponavadi. Ugodna prilika, če delate Metke eami dftma. F. E. LUNKA, 1090 E. Mth 8t !! Slovenski plumber ji!! MILA VEČ 9t BUNOWm CO. m Parkwood Dr. 1043 K. list Si. Princ. 3045-K Princ. 1370^W Izvršujemo vsa plamberaka dela, napeljavo kopališč, sinkov. stranUft la drugo, oapeljtivo kanalov (sewer work), napeljava gorke vede In fur-,, neeov. Vse delo )e prvovrstno in ceu# so fiko'smene. mmmmmmmmmmmmrn NAZNANILO. Dr. Mir, 4t. 10. SDZ je sklenilo na svoji mesečni seji prost vstop za nove kandidate, za tri mesece, februar, marc in april. Ker je zdravniika preiskava brezplačna, se torej nudi vsa. kemu zdravemu rojaku izvanredna prilika, da lahko postane član natega druitva prav z malimi stroški. Pričela se je kampanja pri S. D. Z. in apeliram na društvene člane, d* vsakdo stori svojo dplinost in pridobi čim več novih članov zs S. D. Z. Pozdrav! L. GRDEN, tajnik, ✓ ^H^Hnv HATOQHAL DRUO STORK SLOVENSKA LEKARNA Vogal St Clair «ve. in 6iit ca. M — . — . t. . I .t- ■ta. o pove ono taronoetjo nrat hi jemo adramBke predpise. V zalogi imamo vae, kar je Mm v najboljši lekarni. NAZNANILO. ' HELENA KOVAČIC. baMea ik.uni.iH ii i nI—rf- it. r»wnan|iiii nnfenim sioveneKim OiauTt M obrtirt^Ba mene. Ime-DCLO DOEUO EBLAVO za zdelo- »S tj IZ DOMOVINE. ; m —— r Nasilni krojač. Matija Pesjak iz Lapsovega piči Radov- i Ijici se zanima ppieg svojega i krojaškega poklica tudi za < mesarstvo. Po glavi nyi hodijo, zlasti hrVatski preSiči, ] !ki bi jih jako rad klal. Ker p* tnu ne pridejo pod roke, se > rad spravi nad jkoga druge 4 ga. France Hlade te Jesenic ga je baje nekaj opravljal. To je Pesjaka tako raztogotilb, vda mu je zagrozil: "Kot hr-vškega prešiča te zakoljem, iko te dobim!" Svojo grožnjo je tudi Izpolnil, Priprvi priliki se je zakadil vifladeta z možem in bi se temu nedvomno godilo jak^ slabo, da se < ^nu ni posrečilo pobegniti k {sosedu, ki ga je pred razjarjenim nasprotnikom zaprl v svoje stanovanje in rešil talko preteče pogube. Pesjak je prišel pozneje orožnikom v roke, katerim pa se je hotel s sik) iztrgati. Da si ohladi svojo vročo kri bo imel sedaj U meseca časa v zaporu. Talko je razsodilo ljubljansko : deželno sodišče. ! Tržaško državno pravdni-stvo zahteva dr. Wilfana. Tržaško državno pravdništvo i je predložilo italijanski zbor-f niči prošnjo za izročitev poslanca dr. WHfana in jo ute-jmeljuje sledeče. "Zveza sodnih uradnikov v Julijski ; Krajini je po svojem predsedniku ovadite poslanca dr. Vilfana čeS da se ie 23. decembra 1922 v Civilno - sodnem uradu,, pot&n ko je sodnik zahteval naj neko v slovenskem jeziku sestavljeno vlogo prestavi v italijanščino, izrazil pred več osebami: "To je hotentotska justica." , : češko - slovaško poslaništvo v Beograda dobi svojo lastno palačo, ki bo zidana v ulici kralja Aleksandra in bo pravi kras prestolnice. V palači ne bo samo poslaništvo, temveč tudi stanovanja za t poslanika in vse nameščen- v ' ce poslaništva. Umri je v Dolenjcih pri Adlešičih Miko Dragoš, po- ; ■sestnik in bivši župan in de-* ■ želni poslanec. Z njim je le- Sil v grob eden onih starih elokranjcev, ki so se zvesto 1 držali starih tradicij in tudi . po svoji vnanjosti pokazali, J da so pravi Belokfanjci. Po- 1 kojni je fcnel številno druži- [ no. Obvladal je več jezikov 1 irt "je bit zaradi svffjeea zdrar vega humorja priljubljen. Naj počiva v miru I Preobrat v zidarski stroki Kakor poročajo zagrebški li- fi sti, je profesor Peroš v Za- ( erebu iznašel nov način zi- j danja, po katerem je mogoče 1 postaviti hišo z dvema stano- ! ivmujima po tri sobe tekom ( enega tedna za 20.000 Din. 1 Profesor Peroš je že prosil 1 za patent svojega sistema 1 "Brzograd". Če se sistem ob- < nese, potem je nekaj upanja, ' da v doglednem času odpra- 3 vfcn6 stanovanjsko mfrerijo. < Strašen umor se je prete- < kli teden izvršil v Koprivni- ; ci na Hrvaškem. Neki ne- i znani zločinec je z nožem h zaklal vdovo Magdo Trube- i Ija in njenega 12 letnega sina Francka. Obe žrtvi je doti Cinec prekril z blazinami, ka-tere je nato zažgal. Da bi r ! uničil vsak sled za seboj, je tudi v hlevu zanetil ogenj. Požar je seveda takoj bruhnil. toda požarna bramba je prihitela na mesto in preprečila, da ogenj ni do temelja uničil poslopja. Ko Je bil ogenj ugašen, so odkrili zločin. Obe žrtvi sta bili že čisto opečeni. Zagrebška tajna policija, ki Je bila takoj obveščena, Je že razpletla mi^Že in ni dvoma; da bo kmalu iz-taknila nečloveškega lopova, ki Je svoj divji čin storil najbrž iz osebnega maščevanja.! Invalidov ilotkt Matija Tkalčec, invaliJ iz Koprivni-¥ ce, je pretekli torek dopoldne prišel v Zagreb in se podal naravnost k poverjen i-štvu za socijalno skrb v invalidski oddelek k šefu Ljubo-miru Cvitašu. Ko ga Je ta vprašal po vzroku prihoda, je Tkalčec potegnil iz žepa revolver, ustrelil Cvitaša v glavo, nato oa pobegnil. Cvi-ta s je Mr ta k o -IJi je, da je izvršil tudi zgoraj opisani zločin nad vdovo H Magdo Trubelja in njenim in sinčkom v Koprivnici. ®t V Srednji vasi so imeli že- k< nitovanje, ki se bo končalo, s v« soctnijo. Na 'svatbi . sta si namreč sprla svata Peter » /Rotar in Jože Rozman. Vin prepiru je Rozman zabodel h Rotarja z nožem v siice, da g se je zgrudil in kmalu ni to z timrl. Rozcnan je nato pobeg- p nil, a so ga orožniki izsledili -in oddali sodniji. Njegova rana je zelo nevarna. Neznanega napadalca - zasledujejo orožniki. * Zlobna roka zanetila požar. «5 \ V vasi Plužnje, občina Cerkno , na Goriškem, je te dni neznan zločinec zažgal hišo posestnika P Ivana Grudna. Hiša je pogore-7 la skoraj do tal, vendar se je , gasilnemu društvu, ki je takoj f prihitelo na pomoč posrečilo« ,* ogenj omejiti in preprečiti Se , večjo nesrečo. ♦ Hvaležni mož. Martin Si-mončič, rudar v Trbovljah, je , 0 velik prijatelj alkohola, ki pa ima zanj vedno zelo nerodne posledice, ker prinaša v hišo -prepir. Ce gre danes skozi gr-l" lo, mora seveda^ družina trpeti 0 pomanjkanje. V* petek je prišel , v Simončič zopet enkrat močno ; vinjen domov. Med prepirom se je hotel dejanjaki lotiti svoje žene, ki pa je v stiski pograbila kuhinjski nož. Mož se je noža sicer nekoliko ustrašil, a v trmi vendar ni hotel odnehati. In tako se je zgodila nesreča. Ko . se je približal ženi, da bi jo daril, mu je ona v silobranu porinila nož med rebra. Energični nastop Žene je imel na Simon-čiča čudovit vpliv. Možakar se je namreč takoj streznil in se povrhu št zahvalil svoji boljši polovici, ila mu je spustila nekoliko preveč vroče krvi. -O--— Prebivalstvo vesoljnega sveta. Iz zadnjih podatkov londonskega statističnega urada izhaja da biva na vesoljnem svetu okrog i8co milijonov ljudi. Največ prebivalcev ima Azija, gio milijonov; na Evropo odpade, 470, na Ameriko 182, na A-* friko 160, na Avstralijo in Oceanijo 60 milijonov ljudi. Ako vzamemo v poštev še nekatere otoke ,0 katerih nimamo podatkov, pridemo do zaključka da znaša število vsega prebivalstva 'sveta okoli 1500 mUijqnov ljudi in je torej število naraslo v '30 letih za 300 milijonov. Lep 'napredek, ako imamo ozir na j svetovno vojno in število njenih žrtev. ženski jeiik. Angleški zdravnik dr. John Abemety je zdravil nekoč neko damo, ki je nikdar ni mogel pripraviti do molčanja, ampak mu je pri vseh važnih nasvetih in vprašanjih neprestano posegla v besedo. Lepega dne pa jo nenavadno vljudno nagovori: "Bbro, pokažite sedaj svoj jezik". Dama je ubogala. — "taborno, sedaj pa ga držite toliko časa zunaj, da se izgovorim najprej jaz." Ravnotako si je pomagal stari dr. Heim v Berlinu pri neki ženski, ki je neprestano tožila, ne da bi ji sploh kaj manjkalo. Sreč-J^gaje na ccsti in ga ustavila. Zdravnik jo vpraša: "No, kako je kaj z vami?" Ona takoj: "Oho, gospod doktor, zelo sem bolna" in že je hotela na dolgo in firoko razlagati svoje bolezni. Toda dr. Heim jo je takoj prekinil z besedami: "Nagnite glavo in jezik ven — le bolj — še bolj!" Nato jf bilo nenadoma tiho. In ko je dama končno svojo globoko navzdol pripognje-no glavo zopet zravnala in pogledala krog sebe, jo je obiila kurja polt po vtem životu. Vsa preplašena je opazila, da je dr. Heim že davno odšel svoja pota g] in da je v veselje in smeh vseh 0 stala sama z iztegnjenim jezi- A| kom na javni cesti. Zdravniko- Sl va zvijača pa je imela dobro po- 8| Bledico. Nadležna babnica ga ac namreč ni nikdar več ustavila £ na cesti, ko pa jo je nekoč dr. »j Heim pozdravil in hotel tudi na- £ govoriti, ga je takoj prekinila z besedami: "Vse v redu, gos-pod doktor 1" 1__;- c Ako hočete imeti L VESELJE IN ZABAVO NA DOMU a ■ KUPITE 0 •a Ako )o le imate, pridite po najno- r vejte role, katerih tem ravnokar do- « bil zopet novo zalogo: ' -> ŠTIRI PESMI NA ENI ROLI: \t , Dolgo niiHO j)lli ga. b Sladko Je vlače. . Ne bom se molila in ' • I Pridi Gorenje. t Imam tudi angleške in mednarodne role. Pri meni dobite najboljše £ 'piane po najnl2)ih cenah. Prodajam j tudi na lahka odplačila. _ Tudi na reke delane violine in druge a muzikalije dobite pri meni._ i - « - ^Hftcar I PLAYER PIANO I VICTOR LISJAK, 6404 ST. CLAIR AVENUE. I 'Cleveland, Ohio. IJ (41, 42) Fi 1 DVOJE STANOVANJ SE ODDA v na- I jem, vsako 3 sobe, elektrika In ko- I pal Išče. Eno je na 640 B. I62nd jI St. idolaj »drugo na 642 Eri02nd I St. _ (41) I I DELAVCI DOBIJO DELO, takoj, zu- I naj ali znotraj. Reiable Stove Co. I 1787 E. 40th St. I SVOJO HIftO boste imeli v kratkem i I ako se posvetujete z nami, kako. 'I A. F. LUČIC, Real Estate. 1174 Addison Rd. 1 NAPRODAJ CHANDLER AUTOMQ- I bil, radi odhoda iz mesta. Cena sa- II mo $125. Pozve se na 060 E. 78th I ' J5t_(30) 1 NAZNANILO. I Iz urada dr. sv. Ane, ftt. 4. se na- • I znsnja vsem članicam, da je nale dru- < , Jtvo pri zadnji seji 14. marca sklenilo, L da naj vsaka članics društva stori svo- * t jo dolinost v korist društva s tem, da . prinese en dobitek za naSo plesno ve-1 selico ,ki jo priredimo 8. aprila. Dobi- [ * tek bomo rabili za srečolov, kajti več . dobitkov bomo imele, več bo napred-1 ka in zabave io večja bo blagajna, f " Sklenilo se je, da se dobitki prineaejo : I k društveni tajnici Mary Bradač, 1202 v Norwood Rd.t Druge podrobnosti q ve-5 selici se bodd Čittle v programu. Vo- ; - ščim vsem skupaj vesele velikonočne _ prazni ^^ Bradač, tajnica. (30) 1 OVERLAND AVTOMOBILE, tnale r vrste, se *)>roda jako poceni. V. Iz-5 vrstnem stanju. 5360 Homer ave. ^ (30) I t _—- i PRODA SE na E. 74th St. 2 hiši, lot 40x175, spredaj 12 sob, zadaj 7 L " sob. Kopališče, porči. Cena $12.500. PeHeve se na 1405 E. 74th St. (40) NAPRODAJ • • • • y je restavrant, ki jsko dobro posluje. Lepa prilika za Šlovenci. Oglaaite se - na 632 E. 152nd St. Collinwood (38) a NE POZABITE ME KADAR SE d SELITE ali ob saki priliki ko potrebujete pre i* vožnje se vam priporočam, da me _ pokličite. Dva tona White-truck na razpolago. Nizke cene. Prijazna po-1 ^strežba. " ' v ' JOHN OBLAK. I 0 1161 E, 61 st St. Tel. Randolph e --——---j , CENIK KNJIG a ♦ Prvič med lndijaocl ............25t f v Tri Indijske povesti ............25t P Kraljičin nočak ............... 25c Marijina otroka ........... 25c a Korejska bralg .................25c ' Praški Judek ..............25c ' Zvesti sin .................... 25c Prisega huronskegs glavarja.....25c Boj in zmsta ................ 25cj, Maron krščanski deček Iz Libanona25q Angel sufinjev.........................25c n Zlatokopl ................... 25« i, 0 Preganjsbje indijskih misionarjev 25c Mlada mornarja ............... 26c Rdeča In bol« Vrtnica........\ 25c . U J os. Jurčič, Cvet ln ead...... $1.00 „ Jos. Jurčič, Sosedov sin......$1.00 n Jos. Jurčič, Doktor Zober .... $121 i a Gezdsrjev sin ................. dOc . Kako sem ee Jaz likal L zv.....50c Kako sem se Jaz likal II. zvet. . ■ OOc l: Kako sem ee Jaz tikal III. zvez. . .50c . H«do brotdno ................ S5c H ' Prihsjač ...............^...... X- Pstria ........................ »cI n Znametile tttrih ............... 75c ' " Darovana ....................i «pc ti Jernač Zmagovač........k.... tac I Dedek Je yravil................ 40c \< Malo thrljesj«................. «8c - l- Beb ta mladi zob.............. ^Ot q Pravila va oliko..... ...... lic Rotnsrica eOf i s K Dve sliki (Meiko) ..............45c , y Zadnja kmečka vojska ...<... ... V6c Povesti v Pod a k In sabsvo ...... ■'ftc i- ststo aMMo . .......aoc Slike in povesti........... | Vesele povesti ................. 35c ) * Vojnimir .............••••....• 35c , r Ne v Amerike .......*......».'65ct 1 j »an Mftserls ........... ......7Se ' ClriHea ....................r., 25c Ljubljanske slike............. I*.00 g. Mladeničem L sv. .............« 00c I® d^O l^tlB I It IVi l#l«ISI«tt4Sk Dekletom ..................... 80s m Knjiga o lepem vedenju......$1.60 Varčna kuharica ........ .... • 75c c.jospoa i nfetvo ...>..»*.....«.. s«« g- NJtavs^ia kl^Jn dom^^. ^ g.00 E amkr'S3IŽovini t) 6119 ST. CLAIR AVBL ulH " bKHt ^^ 1 PRODAM POD CENO. P Hiša S sob za 2 druliniMleta stara, 2 Hnm% dvoje pHn. elektrika, relik lot ctm tSMO h.tre- ^7-- sry s-n , BULO DOBUO motfsvjl pri sivi Mcl. vsakovrstna deta. Stalno 4ele za lz-«čene moiderje. Dobre detavske okoliščine in dobra plača. Western Reserve Foundry Co. 1200 Mtorqae-tte St. (30) Okrasite vaše sobe -.^rfrHvlj ffljffi' - : fy ff' ' r)rj. za^otetje ie spomhd. The Milner-Blonder Coittpany ima popolno 2^0-go banv in vami&ev po jako nizkih cehih. Vprašajte va&ega obeialca papirja, da vam pokale Milner-Blonder Co's 1923 knjige, kjer dobite najnovejše vzorce atenskega papirja. Gene so od 5c do $3.50 od role. Obeialci papirja, ki niso prejeli ie naših 1933 knjig, naj se oglasijo sa nje. The liner-Blonder Co. Na drobno in debelo. A/1 , . , , o«95 EAST 55th ST. 1J • - ■■!.''.....""' ' i' ■ " f 1" ', ___ ■■ . ..... ■Tf________LLJ" Slovenska Dobrodelna Zvesa The Slovenlsn Mdtual Benefit Ass'n. UST. It. NOV. ^jpapM^ INK. II. .VARCA V DW.AVI OHIO hI mgjš v DH*AVI OHIO Sedež v ClevoUnd-u, O. 6233 St. Clair Avenue. n.f.r ri'KfB:!/1'! < ,ti . .......'■ ;—~ ■ ■ Predsednik; JOHN^O&lllt. 6217 St. Clair Ave. n Pedpreda. FRANK CBRNE, 6033 St. Clair Ave., Tajnik: PJtIMOŽ KOGOJ, 65)8 Edna Ave. Blagajnik: JERNEJ KNAUS, 1052 B. «2nd St. Zapisnikar: JAMBS DEBEVEC, 0110 St. Glafr Ave NADZORNI ODBOR: ■ , 1) LOUIS J. PIRC, 6110 St. Clair Ave. 2) IGNACIJ SMUK, 6220 St. Clair Ave. 3) JANKO N. ROGELJ, I16I E. 60th St. POROTNI ODBOR: j 1) ROSE L. ERSTE, 4027 St. Clair Ave. 2) GENOVEFA SUPAN, 1051 Addison Rd. 3) JOHN IVANČIČ, 1732 E. 30th St., Lorain, O. FINANČNI ODBOR: / { 1) FRANK M. JAKSIC, 6111 St. Clair Ave. 2) PRANK HUDOVERNIK, 1262 E. 187th St. 3) LEOPOLD KUSHLAN, 10511 Nottinghsm Rd. i VRHOVNI ZDRAVNIK: Dr. JAMES M. SELISKAR, 6127 St. Clair Ave. ; GLASILO ZVEZE: AMERIŠKA DOMOVINA, 6110 St. Clair Avenue. Vse denarne zadeve In stvari, ki se tičejo Upravnega odbora, naj se pošilja na vrh. tajnika. Vse pritoibine zadeve, ki jih Je redil društveni porotni odbor, se pošiljajo na predsednico porotnega odbora Rose L. Eršte, 4027 St. Clair ave. ^ ' ' - ' J 1' .') 1 ■ ,'f« ..v-f^if ' ' 1« > • (*•••■ •" ■ * * • 1 ■ r »' r'> Pole tj e donaša nove dneve in nove potrebe. Vsši v domovini, ki potrebujejo t ■ denarno podporo za obdelovanje zemlje In druge domače potrebe, ki v tem čssu zifetevajo Vašp tpomoč, bodo tO pomoč najprej in flftj. točneje prejeli, Iko se 2a Vaši denarne pošlljatve posluilte naše tvrdke. » Ne držite svojih prihrankov mrtvih! Dajte jim življenje; vložite jih pri nas na V ' '-T 1 » « i ' "SPECIAL INTEREST ACCOUNT" Za potovanje in dobavo Vaših iz domovine se morate obrniti na na9 v popolnem zaupanju in dobili boste Vsa navodila brezplačno. FRANK SAKSER STATE BANK 82 CORTLANDT STREET NEW Y<#Bt, N. T. GLAVNO ZASTOPST.VO JADRANSKE BANKE. «M8gsatg= , Ml 1,1 111 „ I,. DF ,THB AMERIŠKA DOMOVINA publlihed tkree-weekly St Cleveland tor KS H^o^ c. Before me, % Notary Public In and for the State sod county store, laid, personally appeared James Debevec, who, having been duly sworn According to law, depqfes and says that he ie the PubUiher of the AMERIŠKA DOMOVINA ana that the following is to the best of hts knowledge 1 ad belief, a true statement of the ownership, management etc., of tfie iftxnwaid pubttostfem |or the date shown 4n the aftov« oaptkxn, required >y the Act ot August 24, H912. embodied In eectton 443, Postal Law« and Regulations, printed on the reverse of this form, to wit: 1. That the name and addrqps of the publisher, editor,' managing editor, and business managers is: James Debevec, Publisher, 6110 St. Clair Ave. Cleveland, Ohio \ 2. That the owners are: James Debevec, Publisher, 6110 St. Clsir Ave. Cleveland, Ohio; Louie J. Plrc, Editor, 6110 St Clair Ave. Cleveland, Ohio. • 3. That the known bondholders, mortgages, nad other security holders owning or holding 1 per cent or more of totsl amount of bends, mortgagees, or other securities are: none. 4. That the two paragraphs next above, giving the names of the own. era, stockholders and security holders if any, contain not only the list uf stockholder* and security holders as tbey appear upon the books of the company but ale6, tn eaees where i the stockholders or, security nolder appears upon the ne vrste disks je najboljše sredstvo ln ■ sicer radi tega, ker le prosto vseh stvari, katere be škodovale sami- ■ ' d, kadar leže na jajOtlh In potem pa mladičem. .. Poseda—V kletki morn biti tfka poseda, da je isto mogoče m , vzdrževati čisto, kajti hrana in voda mora biti vedno v čistoči. Imam ■ tudi male posode, katere se vporsbljajo za kaki prfbotffsk. Prilika S pbsebno sa dne. ki delajo kletke sami. Kopalne posode-—Ff a j več. ljudi je, ki baš v to posvečajo male po- ■ zornosti. Ptič pravtako ljubi biti umit in Čist4ot člo^k. Toraj je ■ tudfiopalni posoda velike važnosti. Tu sem navedel Is nekatere Stvari, katere so neobhodno potrebne •pri reji in vzdrževsnju kanarčkov. Inlstn v zalogi še več stvart. 1ki ■ so potrebne in vporabne. Ako je vai pffič prenehal s petjem, pridi- ■ i te k meni in jas vam bom dal,natočen nasvet In povedsl vzrok; to ■ bom storil brezplačno. Jsi imsM vse potrebne stvari, katere eem ■ pronašel pri dolgoletni reji kanarčkov kot najboljše id najuspešnejše. ■ Poleg Imam tudi veliko izbero kl^, katee dobite v ieltanl trgovi- ■ \ ni g. Josip Kalan-a, ker na atandvanju nimam dovolj prostora za vse I potrebščine. ■ Cene na vsem so jsko zmerne, nllje ko« kje drugje s primero kva- H litete. Doma sem vsak dsn od 10. dopoldne do 3. popldne, ob sredah H cel dan. Zadovoljstvo jamčim na vsem mojem blsgU' 'fl FRANK E. LUNKA, I 1,090 E. 66th St. zgoraj CieveUnd. Ohio I • t-r, F -rn; '".ir^lf .paria fl^V^ ^..v-y—' M.......i ' Mestna Hranilnica Ljubljanska, I Ljubljana. jugosuvija je največji slovenski denarni zavod. Za vloge jsmči mesto Ljublja- I na, nadzorstvo vrli drtsvna oblašt. V hranilnico nalagajo denar se- Ul| dlščs, županstva, župnlšča in društva. Obrestna mera od t. jan. 1933 naprej po 5% «1 Vloge se lafa^o pošljejo potom bank, kstere imajo zvezo v Jugo- II slaviji ali pa v čekih na dolarje ali dinarje. Stanje vlog koncem leta 1922 K330,000.000 ali Din 83,500.000 l "i I > tmi »j t'llfj ' ! -II ' ,J.. •.f.l'.'*'- j'Mty1^ |immM"ll>irfniiitiiiiiffl,ffii""111.....................imiiiiiiiiiuuai Frank J. Lausche g . fff. ■■■■m. s n ■'f - odOeintK Čez dan ae Oglasite na: 103$ GUARDtAtt BUILDING —— ' r ., » |J Ob totkih in četrtkih zvečer K 6:30 do 8*m °fk*ite ** 6111 BT. CLATR AVENUE Randolph 7510 i 1___J 4; -JEZ- i I Oddaja prodajaln in pisarn V NOVEM ^OfeLOPJV S. N. DOMA. Prodajalne in pisarile v hovem S. N. Domu se od- ! J dajo v n*jem. Ponudbe je vloiiti do 21. aprila 1923. J I Velikost prostorov, najemna cena in drugi, pogoji M J I .isvedojri t«niku S. N. DoiAu Ita sicer ^ I in sobotah zvečer od 6:3Ot06 8. ure m ob sredah po-JJ poldne od a. do 5. ure. ► ...........m, 1 ' "" nflji I Cvet in sad IZVIREN ROMAN I Spisal Jod p Jurčič. ffi ^^■K/• : ► 'V> . , 'Vi," / B f... Ko so oni njega ogledovati nehali, začel je on povra-čati in je precej naglo storil svojo sodbo. Ta je bila sicer, prav ostra, pa ne rečemo, da bi bila sploh krivična. Tam je1 davkar Široko se&l in prepričan svoje veljave tobačni-co odpiral, kakor bi hotel reči : jaz, cesarski uradnik, vas imam vse okoli pod palcem. I In za njim je bila žena, s čudnim neokusnim pokriva-lom, glavo pobožno na desno stran drže, da bi se videl po njeni misli lepi vrat in molitvene bukvice, z zlatim ob-rezkom in jeklom okovane,1 nemSkega jezika, visoko pred seboj, da bi soseda, nevedna pekovka, vedela, da I zna nemško čitati. Filister-stvo in nič druSčine! mislil je Leon. Pa kmalu je nekoliko svoje ostre obsodbe sam pri sebi, oporekel. Zagledal je bil( namreč tam prav od spredaj v kotu dve gospojici sedeti.1 Obrneni sta bili,sicer obe od, njega in se nista ozirali ni na stran ni nazai, tako da obrazov ni mogel videti; a po rasti in vsem soditi sta bi-j1 li lehko obe mladi in lepi. ' Rad bi bil zvedel, kdo sta in a od kod. A bil je neznan s svojim sosedom in meni nič , tebi nič vprašati ga, ni se J spodobilo. i Mej pridigo se je nagnila j večja malo na stran in svoji,1 manjši tovarišici nekaj na 9 uho povedala. Leon je videl polovico lepega obraza. V tistem hipu ie njegov sosed tobačnico odprl in tudi Leonu ponudil svojega duhana. Dasiravno se mu ni dremalo in sicer tobaka za nos ni mogel trpeti, vzame vendar nekaj tega prahu in se staremu gospodu zahvaljuj*. Le-temu se je to tako dobro zdelo, da je začel šepetaje poskušati razgovor, najprvo kritlkova-je kaplana, kako pridiguje in kako bi moral, potem pripo-vedovaje, da je vroč dan denes. Tako je Leon dobil priliko vprašati, kdo in •čigavi sta oni deklici. "S pošte sta," — dejal je sosed. — "Ta na levi roki, mlajša, ki jma rumene lase, ta je poštarjeva hči. Ta bo imela dote kacih 30.000, ke-dar pride njen dan. Ona na desni s črnimi lasmi, ona bleda, ni domača. Od žlahte je, nema nič svojih ljudi in je že več let na pošti." "Sirota torej, brez matere in očeta, kakor jaz," mislil si je Leon. c "Vi niste v tem kraju doma, ne zamerite, mladi gos-• Dod?" vpraša oni, ki je zdaj, kakor za povračilo tudi hotel zvedeti, kako in kaj. Leon mu ob kratkem pove. "A-ha!" odgovori mož zadovoljen. A pridiga je bila končana in šepetanje ž njo. Po maši so stali pred cerkvijo možje kmetje v gručahf* tobak napravljali in čakali, kaj bo od c. k. gosposke "na znanje dano", ker videli so, da se je birič posadil na visok zid in je šop papirja premetaval iz roke v roko. Mlajši moški svet pak se je bil prav spredaj postavi! ter smeje se in grohotaje ogledoval mimogredoče deklice. Na strani je postal tudi Leon in si cigaro zažigal. Ni mu bilo mar poslušati, kaj oznanovalec c. k. kantonske gosposke v barbarskem jeziku od ceste, davkov in rube-Wine kriči, čakal je le iz radovednosti, kakovšni sta oni dve deklici. Kmalu sta prišli iz cerkve. Nobena stvar menda ni bila že večkrat po dobrih in slabih pisateljih popisana, & nego lepo dekle. Vemo, da I ima blagovoljni bralec sam ! kak dober popis ali pa — kar gje Je bolje — original pred zato njegovi domišljiji ■mpEkno, da si po nazna- >[čenih črtah naslika dve lepi •1 podobi in razločke mej pji-[ ma. ' * j Ne more se reči, kateri bi , bil Paris jabolko večje lepo-!' te dal, to je pa gotovo, da ko bi bil Leon tak siten opravek dobil, potegnil bi se bil za večjo. Moraa je bil že po simpatiji podkupljen, ker je namreč vedel, da je sirota brez staršev in bratov kakor | on, da pri sorodnih ljudeh dobroto uživa kakor on. Zdelo se mu je, ko sta mimo njega Šli, da je malo z očmi trenila na stran in ga 1 pogledala; tudi se mu je zdelo, da so te oči črne, lepe oči. In nekaj vesel je bil, ko sta se s komteso peljala proti domu, Mejpotoma je teto spraše-| val, ali mej letom ona obisku-• je katero družino ali narobe, i, Komtesa je odgovorila, da je I, na svojo starost opustila vsa-|' kršno svetno navado, da zdaj , I ona nikamor ne hodi in tudi i druga sosednja gospoda ma-[ lo malo na Zabrezie dohaja-i jo. Leon je zvedel, da s po- | i štarjem in njegovo družino i-1 niti natančneje znana ni. i. > To je pač škoda! rekel je ii sam pri sebi. I ŠESTO POGLAVJE. e Kaj se utone lovcu pripetiti. I Okoli Zabrezja se je mar-a sikaj premenilo prav v kratil kem Času. Ta in ona nesna-a ga in nemarljivost se je od-j pravila, ker je mladi gospod j tako hotel. Matijec je več-j krat z glavo maial in Barba . je skrivaj roke sklepala, a ni i se bilo pritožiti nikjer. s j "Za Boga svetega in kri- I H žanega! Ali je ta natančen! j Kaj sem pripovedovala, Ma- i , tija, še od hiše naju pože- r . ne!'pravi ženica. j i "Ka-aj?" vpraša Matijec v "Beračit pojdeva, beračiti v . Bog se ti mene usmili, člo- r j vek je vendiar včasi delati . znal in kaj poskrbeti. Zdaj ,,pa že ne storim ničesar, . stv^nce ne, da bi bila temu j gospodu po volji, ki je ko-maji z plenic zlezel. Včeraj j 5 s mesi bila drv pred prag na-1 nesla in brž je rekel, da je ' naj pospravim, da so na po-| tu. da je grdo! Ti stvlr vraž-! . ja, kje si ti še bil, ko sem jaz drva pred vežo imela. In sta-, ri plot mu ni prav in trava ne sme rasti po gredi, ampak pesek naj bode po potih! ka-! kor da bi bil pesek mehkejši od trave!" "Krava mu ni všeč?" vpraša Matijec. - "Krava, ki sem jo jaz izbral in kupil? Naj jo gre pa sam kupovat, sam. Največje vime je imela. "Beži, beži! Ti si gluh in neumen. Kdo se od krave meni? Jaz pravim: trava." "Nu, trava lepo raste po loki in v senožeti." Tako se nista mogla razumeti in razšla sta se. Leon je večkrat sam v roko vzel žagico in rezilnik in kaj pooravljal na vrtu ali v lopi. Bilo mu je za kratek čas in veselje. In menimo, da pri lepi čitalki ne bo izgubil vcflflave, katero bi mu, radi ohranili, če je tudi za dela prijemal, katera niso bila ravno zanj. Naj za obrambo omenimo samo to. da je celo j ruski cesar Peter velik^ ustanovitelj ruske velikosti, svoje dni ladlje tesaril in baje celo — zobe drl, katerih dejanj zgodopisci s pohvalo omenjajo. Tako je enomerno preha- j j al teden za tednom prav v samotarskem življenju za živega in druščine potrebnega mladeniča. Veselil se je vselej nedelje. Pa bodisi, da je j bit sam kriv, ali da je naklju-i i čje nagajalo, nikdar ni prili- \ ke dobil, da bi se z deklicama ali s poštarjem seznanil Soparno je bilo neko po-' poludne, ko ie Leon puško vzel, psa poklical in skrivaj, \ ' JUJJUMUIIUI II ■ ! ddanCna Hj" > slopii odšel v hoato. Ni vedel, ) kaj bi počel, tudi zajca se mu ) ni ljubilo čakati. Sel je na- > prej in naprej po hosti, tako ) da na zadnje ni prav vedph I kje je in v čigavi lastnini. > Pred njim je bila globoka, > podolgasta dolina. Onkrat i so bila bolj skalnata tla in le I redke grmičaste bukvice so rasle mej mladim smrečjem. Solnce se ie že precej na zahod pomekhilo in prijetna sapa je začela soparo razpiha vati in Šumeti po zelenem periu starih bukev nad njim. Oglašala se je kukavica od daleč in druge ptice so veselo čvrlele okoli in okoli. On- \ kraj doline se je slišalo žven- , kljanje kravi ih in kozjih zvoncev in zdaj pa zdaj uka- ■ nei neskrbnega pastirja. ; Leon se vsede na mahovje, položi puško ob sebi in obide j, ga nek neznan čut sreče in1, zadovoljnosti. Saj je bilo vse { okrog njega polno življenja;L vse je dihalo veselje, in tudi j njegova duSa seje zlagala i z naravo, ki ga je obdajala;', tudi on se je veselil svojega1: bitja in ni poznal še grenkih \ skrbi, ki glojejo človeka, niti r strasti, ki mu trgajo srce.' t Vse, kar ga je doz daj zlega . doletelo, bilo je za trenotek [ hudo, pa premalo, da bi bilo | ' želo zasadilo in strup pustMo ( v njem; prošlo je lehko, leh- r ko pozabljeno bilo. Kozji pastir ki je onkraj 'r ' doline na robu visoke skale z j Stal, zagledal je lovca in ka- x ' kor iz nagajivosti začel peti: j Pisana ptica s Lepo mi poje, k V vejah skaklja. d Jaz sem pa lovec 2 Puško zavzdignil, Vstrelil jo bom • . j Kaj sem storila? p Saj sem ti pela Pesni lepe. i In ta prosta pesen, jasno i in glasno s skale peta in od skale odprevajoč.a zdela se je - Leonu ena najlepših, kar jih ! je kedaj slišal. 4 Lepa je na- - rava, lepša in višja pak je • njena krona, človek. In ako ji ostane zvest, ako se more v soglasju ž njo ohraniti, ima 1 I vse, ker ima mir." Tako je • mislil. Videl je lepo gladko [ površino, na dno nI videl. [ Čeravno občutljiv za vse, , kar povzdiguje in človeka v i resnici in jedino srečnega ■ dela, bil je vendar še pre-I mlad, premalo sam in večji-■! del v prelahki druščini, da bi i bil globje pogledal v rove, po katerih se pretekajo vladajoče reke človeškega dejanja in nehanja. In kdo bi trdil, cej trden, potegne za cev in iz-, trga tujcb puško iz rok tako hi-tro, kakor jo je bil oni,prijel. "Jaz ne vem, kdo ate in kaj • hočete prav za prav od men«. ! Jaz mislim, da stojim na «vo-1 jem, ali če na svojem ne, vsaj • na lastni ji, ki spada pod Zabre-' zje. če sem pa črez mejo sto-■ pil sem nevedoma in puške ne i boste imeli, dokler jo bodem 1 mogel jaz v rokah držati. Svetujem vama, da gresta svoj pot, jaz pojdem pa svoj. Pretepa nisem vesel, pa prej dobosta s kopitom po glavah, predno bosta puško imela." Ko je lovec slišal imenovati grad Zabrezje, bil je nekaj bolj prijazen in je rekel: "Ne zamerite, gospod! jaz vam prav i nerad jemljem puško. Vem, da ste samo sašli čez mejo. Pa gospod Goreč, poitar, ta mi je za-I povedal, da moram vsacega prijeti, kogar dobom na njegovem. | Vem, da ko bi bil on tu, ne bi , vam rekel nobene besede, ali jaz ne smem drugače. Prosim vas, udajte se z lepo. Saj to ni nič, prav nič, nazaj jo boste dobili, kadar boste hoteli samo da po-njo pridete ali pišete. Iz Za-brezja do pošte ni daleč." | "Tu imate puško," pravi Leon, obrne ae in odide, proti domu. Da se je tako hitro premislil, ni bilo ravno zarad logarjeve t zgovornosti, temuč preštel je Leon reči drugače in prav vesel je bil, da se je tako naredilo. Saj sta bili na pošti oni dve 'deklici, kateri je vsako nedeljo videl pri maši, s katerima se pa nikakor ni mogel seznaniti. Zdaj se mu je lepa prilika našla. Lehko je $el na pošto in imel je vzrok. Ta misel mu je bila prijetna in preudarjal je cel pot, kakb bi se dalo napraviti, da bi se ta posel1 na pošti toliko raztegnil, da ne bi bU samo kra- ■ j tek opravek, ampak da bi po-I tem lehko v hišo dohajal, kajti ; na Zabrezju se mu je jelo le 1 precej dolg čas zdeti. Stara ~ komtesa je bila zanj kaj slaba ' druščina, ker o večni molitvi in k pobožnih knjigah ž njo govo-| riti ni bilo posebno pogodu mla-k deniču, ki je bil preverjen, da je "veselega človeka Bog ve-' sel". SEDMO POGLAVJE. \ Neža Rožmarinka. {| Precej drugi dan se Leon na- " meni na pošto. Teta ga ni pogrešala, če ga vse dopoludne in po-I poludne ni bilo. Tedaj jo je ma-t lokdaj vprašal jn jI malokdaj povedal, kam gre. {| Bližnji pot je bil Črez hribec mimo samotnega zapuščenega \ sv. Vida. ; j Pri tej cerkvici so v nekdanjih časih pokopavali. Bil je ni-. zek zid okrog in okrog, zdaj pa se je večjidel sesul in le s travo porasena gomila je pričala, kod . je držalo obzidje. Le na južni strani, kjer je bil zidič samo iz kamena, ni mogel ni def ni veter razmetati skladov, tako, da je bil za dva sežnja na dolgo in i dva komolca visoko ohranjen. ' Tik tega zida je na tleh sedela naslonjena ženska čudne podobe, Bila je silo velika, stara ' črez petdeset let in čudno pisa*. no oblečena. Zraven nje je stala košarna s polomljenim roča-' jem in v košarni je bilo raznih cunj veliko, vrhu njih pak šop kvart, kakor ciganke prorokuje-jo nanje. Ruto je bila z glave potegnila, tako da so ji Črni, kratki lasje mršavo viseli nekoliko po plečih in nekateri kodri po suhem, začrnelem licu. Oko je bilo svitlo in bodeče, usta je vedno nekako Aa levo stran za-jtegovala; le kadar se je nasmejala, zrasla so ji tako, da so poredni ljudje dejali, da se hoče v | ušesa ugrizniti. Tačas pak se je tudi pokazala vrtta velicih, belih zob. Dasi je solnce bilo prav vroče, sedela je Ženska vendar $e dolgo na mestu in vedno govorila sama s seboj, zdaj tiho, zdaj kriče. Polovica tega samogovo-ra so bile kletve. t Ko je zagledala od daleč Leona, stresla je svojo grivo, kvar-te v roke vzela, široko noge od sebe pomolila ter začela kvarte prebiraje peti s visocim, precej lepim glasod^; « i Garvaj durdaj dideldaj! 1 Načelu je lišaj, lišaj! Na belem lici Sedita bradavici, Oj dve bradavici! ' "Vrag, to je lep človek," — , govori ženska. — "Neža Rož-L marinka, ta bi bil zate, primi ga, ta ne sme uiti. Garvaj-dur-. daj t Lep človek, kakor hudiči . Moj košek, kje je moj košek?" i Rekši popade košarno, posta-> vi svojo velikansko postavo po-I konci in se nastavi na pot [ '1Kam greste, moj lepi mla-, di?" vpraša Leona in ga nekako . prežeče pogleda, da se ni vede-k lo, ali je pogled bolj poželjiv, ; hudoben ali dobrovoljen. Leon ni bil boječ in vendar . mu je bilo čudno, ko je stal tej . nori ženski nasproti. Videl jo je že prej, vselej je bila pijana in k posebno njemu zopema. (Dalje prihodnjič) NAZNANILO. i jp ■ ». Clevclandski Slovenci. It.. 14. S. D. Z. je na tvoji zadnji seji iklenilo, da da prosta pristopnino za 0 mesecev za nove filane. Sedaj ima vsakdo priliko, kdor hofe pristopiti k dobri in močni slovenski organizaciji, d« postane član Zveze in druitva z malimi stroiki. Zveza sama plača zdravaiiko preiskavo za vsakega člana. Mnogo je le naiih rojakov, ki ne,spadaj« k no-be nem u druitvu, in ravno sedaj imate lepo priliko da storite sebi dobro Ker človek mora biti pripravljen za { vsak slučaj, nihče ne ve, kje ga čaka nesreča. Vsak polten in značajen rojak je dobrodošel. Zveza nikogar ne vpraša, kaj mislil, ali kakšnega prepričanja si, samo da si dober in svest . član. Vsak član, ki vpile noveaa kandidata. dobi $1.00 ograde. Za na-daljna pojasnila sa obrnite na* Anton Abram, preda. 122$ E. 72nd Pl. Fr. 'Končan tajnik 6114 Gfaa/ave. John Simončič, blagajnik, 6404 Carl av«. i (41. M. 70. 89.) NAPRODAJ. Vse farmarsko orodje, Ukor tudi I dva konja, krava, prascl, kokoši. Pro- 1 da se tudi pohištvo. Kupi sp lahko vse skupaj ali posamezno. Vse po zelo »liki ceni. Zglasitt se pri Maria Grdma. 9111 St. Claifr ave. _ (46) I SLOVENEC IACE SOBO med J6. In I 70. cesto, med Superior in St. Clair I ave. Kopališče In elektrika v s:ano- I vanju. Kdor Ima kaj naj naznani y I upravi tega lista. (40) I NAPRODAJ JE BIAA • SOB, vse mo- I derne napram Vprašajte na 7503 Myron ave . (40) II fSžpff > NAJSTAREJŠI SLOV. POGREBNI ZAVOD, fTC? (» Cleveland, Ohio. j» I AMBULANCA, INVALIDNI VOZ, AVTOMO-„„.„•... BILI IN DR. MOJA DELA IN MNOGOATE- PRINCETON . VILNI POGREBI SO VAM DOKAZ NAJBOLJ "" i» ; flEGA PODJETJA. 1381 | ANTON GRDINA ^ , Pogrebni direktor, balzamist 1881 j Urad in stanovanje: 1053 & <>and St _ ! [ ! Druga hiša od St. Clair Avenue proti jezeru. aaMnm J» V^nnnnnraVVVVVinnnnraV^ SLOVENSKI FOTOGRAFSKI ZAVOD ,.i|.|j ..i. n. ..ila.ilUgtaf TO« f r^ivin m Se priporoča Slovencem za vse prilike, &dar potrebujete dobrega, za-nesjjivega__ fotografa, ki vam napravi najfinejše slike po zmernih cenah. John Bulfbvnik, ^Hfl 7033 SUPERIOR AVE. I ^ blizu Ad navadnim črnilom $1.00, srebrn p«dpis $5.00 in m zlat podpis $10.00. H Poznejli rodovi bodo raavideH iz te spominske knjige, kdo I da se je zanimal za S. N. Dom. Ne odlašajte, ampak prdite takoj I in vpišite Vale ime v to knjigo. lin ■ / - - - ' ' n f M'TmM^^hirnmmM mm 11 VI VI r ' k A ■ ..... i 1 " -" " — ki .................i'....... .......................... ^ II [] :-: VABILO. :-: [ H II 11 ■■ II Mi vas prijazno vabimo, da se udeležite uradne II ' otvoritve 1 I Darvas Professional School, u šola za pouk v Šivanju, millinery in designing I 6520 Hough Avenue. k Wade Park kara ■ ■ F dne 3. aprila, 1933, 6. in 7. aprila F k / od 9. zjutraj do 9. zvečer. k Ustanovljeno 1910. Največja, najbolj opremljena in edina priznana f m šola te vrste v mestu. I • . « . I * r ' r > ^ \ 1 ' w • m m ■ I ■ U ki II ' ki II. ____ J§