IX. letnik. V Gorici, dne 7. mavca 1001 10. številka. Izhaja vsaki četrtek ul) 11. lili donildue. Rokopisi sc m' 'Til* čajo. Nofi aukov.mn pisma so |lL' sprejemajo. Cena listu znaša z;, t elo loto I krone, z:i pol lota '2 kroni, /ii m a u j premožne z.i celo loto 3 krone, za pol leta K 1 '50. Rokopise sprejema nrodništvo v Gorici, dvorišče sv. Ililarija štev. 7. '/. n redu ikoni je Mjovoriti vsak , l - d.‘pol- dtlVVvii^vniši veni •obl. I\S: loven^Ko "s£KsWs ££ffg£ J* ta vero dom ^esa Naročnino in naznanila s p r e j e m a upravniStvo v Gorici, Semoniška ulica 51. 9 Posamezne številke se prodajajo v toba-karnah v Šolski ui. , Nunski ulici in na Korenjskem bregu (Riva Como) št. 14 po 8 vin. Oglasi in poslanice se računijo po petit vrstah, in sicer: če se tiska enkrat 14 vin., dvakrat 12 vin., trikrat 10 vin. Večkrat po pogodbi. Naročnino in oglase je plačati v Golici. Izdajatelj in odgovorni vmlnik: Ivan linji v Gorici. Tiska »Narodna liskama1 (odgov. J. Marušič) v Gorici. Sv. leto v socijalnem pogledu. 1110 VH olll.Ai1 riški dolajino vsi nato. da ozdravi smrtno ItolmAfloveška družba' (j or i š k i pastirski list. pa> Da razvidimo žalostno stanje današnje človeške družbe, zadostuje (Mi pogled na državne zbore, v katerih je zbran cvet narodov. V državnih zborih se kaže dandanes očividno vsa ljudska reva našega časa. Ni jeden državni zbor ne more več zborovali. Vso je v prepiru, vse je razdrto, vsi; je po tleli ! Zakaj se narodi prepirajo, zakaj upi jejo? Pred 3U leti so proglasili neomejeno prostost v vseh rečeh : v verskih rečeh, v šoli, v vedi, v časopisju, v družini, v kupčiji in obrtniji. Otresli so so jarma, v katerega jih je uklepala Božja in cerkvena postava. Zapustili so, kakor izgubljeni sin, svojo mater sv. cerkev in njene nauke. V tej prostosti so se udali svetnemu veselju, ošabnosti in samoljubju. Iz teh treh nagnonj izvira vse gorje, v katero je propala dandanes človeška družim: pomanjkanje liiejsehojne ljubezni, pomanjkanje pravičnosti, pomanjkanje spoštovanja do zakonitih predstojnikov in vladarjev, kruto izkoriščanje in izsesavanje ubogih, stižnost velikemu kapitalu itd. Narodje morajo, kakor izgubljeni sin, velikemu kapitalu svinje pasli. Kvo, za to se prepirajo, za lo upijejo! Goriški pastirski list pravi: ,.Mnogi, dft premnogi kristjani so zapustili Boga svojega Zveličarja in ravno lo je zakrivilo vso dušno (moralno) in gmotno pogubo, katero britko obžalujemo; ker greh dela narode nesrečne: „iniseros lacit populos peccatum11 (Prov. 14, 341. Moderna družba je v mnogih ozirih podobna izgubljenemu sinu, kateri je zapustil očetovo hišo, da se je vdal prostemu in razbrzdanemu življenju, da je služil poželjivosti iu^vžival veselje na 7*• LISTEK. Gabrijel Garcia Moreno. (Zivotopis katoliškega politika.) Visoko čislam učonjaka, ki nam preganja temo zmot, a bolj Se cenim poštenjaka, ki ve in liodi pravo pot. S. G r u g o r č i č. Ekvadorska republika. Do francozkib vojsk je bila ekvadorska dežela španska naselbina. Ko jo Napoleon 1. pregnal španskega kralja Ferdinanda Vil., so postale vse španske dežele v Ameriki samostojne. Prvi načelnik ekvadorske ljudovlade je bil general Flores, dober vojak, po sodbi po-svetnjakov mož poštenjak, konservativec, ki je skrbel za leji red, vendor lahkomiseln, vera mu je bila malo mar. Dajal je velike pojedine, ljudstvo pa je stradalo, državne blagajne so bilo prazne. Kmalu je našel nasprotnika nekega Hokafuerte. Vendar sla se nasprotnika po parloden-skent boju sprijaznila, tako da je ostal Flores predsednik v Kitu. Bokaluorle pa je prevzel namestništvo v Cajakilu. Ker je začel Flores duhovščino preganjali, ga je ljudsko zastopništvo pregnalo za dve leti iz domovine. To priliko je porabil častihlepen spletkar Urbina, navaden pomorski častnik. Ker ni upal sam pridobili zaupanja ljudstva, našel je voljnega lem svetu, pozabivši večnosti. Ali kakor je izgubljeni sin, ko je zapravil dedščino, prišel v sramoto in največjo revščino, tako so godi Iudi človeški družbi, ki se je Bogu uprla: žalostno in nesrečno stanje, v katerem je zdaj, je kazen za greh. Ljudje so vrgli od sebe zaklad sv. vero in čednosti, popustili so molitev, zapustili so studence milosti in usmiljenja, sv. zakramente, in plačilo za vse to jo zdaj prekletstvo iti trpljenje, ki nas stiska: ona strašna pokvarjenost, ki ne prenaša nobene brzde, ona ošabna upor nost duha, ki zametuje vsako oblast ali avktorilelo, oni ljuli prepir, ki loči stanovi?, ono noumirljivo sovraštvo, ki taro narode, oni komunizem in anarhizem, ki človeško družbo do temelja maja'1. Tej splošni bedi hoče sv. cerkev od časa do časa pomagali. Ta namen ima sv. leto. kalem obhajamo redno vsakih petindvajset lot. V starem zakonu so so v svetem letu odpuščali dolgovi, so so vračale hišo in njive zopet starim posestnikom, so sužni dobivali prostost, i a ko je skrbela Mojzesova postava, da niso oni preveč obogateli, drugi preveč obožali. Kaj pa sv. cerkev? Sv. cerkev hoče v sv. letu s p o sveč e n j e m v e r u i k o v doseči isti namen. V sv. letu nas kliče zopet k sebi, nas nagovarja, naj sprejmemo zopet Božje zapovedi. naj se uklonimo J. Kr., da se na ta način zabrani propadanje človeške družbo, da se odstranijo zmešnjave, ki so zavladale, da se pomaga ubogim, da se odpravi in olajša novodobno suženjstvo velikemu kapitalu itd. V lem pogledu je sv. leto zelo važno. C. duhovščina se o vsakem sv lelu mnogo trudi, da se ljudstvo resnično' posveti, (le bo ljudstvo Bogu posvečeno, bo vse javne zadeve samo poravnalo in zboljšalo. Posvečeno ljudstvo bo čez noč memonihi vse naše javne zaslopo in j s' Arr&r Hn -7 *’ /-"• č • iihfr ‘Tft . Garcia .Moremu nastop \ javnosti. S 23. letom je bil Moreno že odvetnik. Nobene pravde ui sprejel, ako ni bil prepričan o njeni pravičnosti. Nekoč iiiii je bilo uradno naročeno, naj zagovarja nekega roparja. Odločno je sodnijskemu predsedniku odklonil to nalogo, rekoč: ,.Lažje bi mi bilo ropati, kakor roparja zagovarjati'1. Vodna nevarnost, da bi ne zagovarjal krivico, mu je ogrenila veselje do odvetništva. Kot zbornice, iz katerih nam prihaja danes neizmerno gorja. Delajmo tedaj vsi na to, da se ljudstvo, ki je podobno izgubljenemu sinu, vrne zopet k svojemu Očetu in k svoji materi sv. cerkvi. V goriškeni pasarskem listu ui turno v tem pogledu : ,,’i’a namen je imel sv. Oče, ko je razpisal to sv. leto. Ta je slovesno-resni glas ki nam ga kliče sv. cerkev v imenu božjem : Convertimini ad me. . . . et ego CMivertar ad vos: Vrnite se k meni... it; jaz se obrnem k vam (Zah. I, 3.) Gioveška družba, družina, vsaki za se vrni se in spoštuj zopet sv. vero, vrni se in hoti i podložen božji postavi, vrni se in bodi ponižno pokoren sv. cerkvi ; tedaj pride v nas novo življenje, in človeštvo ho imelo zopet boljše čase, po obljubi božji : „Pravično (božjim zapovedim pokorno) življenje dviga narode1* (1 reg. 14, 341 in „Srečno ono ljudstvo, čegar Bog je Gospod-l (Ps. 143, lo)'1. * Politični pregled. Naš avstrijski državni zbor. — Od 20. m. m. naprej ima poslanska zbornica vsak dan sojo. A pri vseli teh sejah mlati so le prazna slama. Te seje dokazujejo, kakor da bi bila že zopet tu obstrukcija, ki mora prisiliti vlado, ako se parlamentarne razmere v najkrajšem času 110 zboljšajo, da pošlje poslance zopet domov. V torkovi seji so se zopet čitale češke dolge interpelacije seveda v nemškem prevodu. V lej seji je predlagal poslanec vitez Berks, da se vladna predloga o zgradbah železnic brez prvega branja izroči železniškemu odseku. Mla-dočeški poslanec dr. Sileny je pa v dve uri trajajočem govoru utemeljeval nujnost predloga, da vlada prej ko mogoče predloži načrt zakona o obveznem zavarovanju za starost in proti nezgodam. trredal dolier ^ i kako se je politika v domovini na slabo obrnila, ljudstvu v nesrečo, nekaternikom v dobiček. Zato se je posvetil časnikarstvu. Dobro jo vedel, da časniki vplivajo na javno mnenje, slabi ljudstvo varajo, dobri ga podpirajo in vodijo I: sreči. Moreno jo bil prijatelj postavnega reda, goreč zagovornik krščanske prostosti, katero so njegovi liberalni nasprotniki zamenjali s prostostjo slabo delati. Najbolj je bičal neodločni; spremljive značaje, brez gotovih načel, ki so se bali odkrito povedati svoje mnenje, ki so se v cerkvi klanjali Bogu, zunaj pa so pomagali njegovim sovražnikom. Ni smel molčati, ko je gledal, kako se nekateri hinavsko klanjajo p rezidentu Floresu, imenovali ga gospod do n Jožef Flores. V španščini je namreč navada, da gosposke ljudi nagovarjajo z besedo ,.doir‘, kar pride od latinske besede „dominu.s“ t. j. gospod, n. pr. namesto gospod Anion, don Anton. Bilo je tedaj nepotrebno lizunstvo, ako je kdo rekel gospod don Flores. ter nespodobno za prostega republikanca. Takim lizunom je posvetil v časniku to-le satiro ali smešnoočitajočo povostico: Nekega dne (tako je pisal) sem bil pri umirajočemu. Spovednik ga nago varja: ..Prijatelj, ako se mislite zveličati, je treba, da se p o p o 1 n o m a o d p o-veste hudič u“. Ta soja je bila še precej mirna, zato pa je bila seja, ki se je vršila dne 27. m. m., jako burna, tako da je prišlo do spopada mej Čehi in Nemci. Najnovejša poročila, ki nam prihajajo z Dunaja, dokazujejo, da se je v resnici obrnilo na bolje in da je delovanje državnega zbora vsaj za nekaj časa zagotovljeno. Poslanska zbornica je imela namreč 4. t. m. ob 6 uri in pol zopet sejo. Ta seja je bila sicer burna, ker je nastal med socijalisti in nemškimi radikalci od jedne strani, in pa krščanskimi soeijalci od druge strani velik prepir zaradi govora koroškega deželnega glavarja v gosposki zbornici, naperjenega puoti učiteljem socijalno-dem^kratičnega mišljenja in nemško > k^iuim profesorjem srednjih šol. Culi jo bilo v lej jezični bitki najhujših psovk kakor „falot", ,.židovski pes’*, „pijanee“ itd. itd. A konec seje je bil vendar lak, da je moral z zadovoljstvom napolnili vsakogar, kateremu je na tem ležeče, da bi naš parlament ko-necno vendur kaj storii za zboljšanje gospodarskih zadev našega ljudstva. Ko je bila namreč odklonjena nujnost dveh čeških predlogov, prvega ličo-čega se naredbe bivšega ministra Kiel-mansegga z leta 1875, ki prepoveduje učiteljem mešati se v politično agitacijo in drugega glede odprave § 54 šolskega drž. zakona tičočega se disciplinarnega postopanja proti učiteljem, je predsednik grof Vetter odredil prihodnjo sejo za o. t. m. Pri lej priliki je predlagal poslanec moravskega veleposestva Skene, naj bi prišle v tej seji kot prve točke na dnevni red in sicer: vladna predloga glede kontingenta novincev, vladna predloga glede povišanja davščin na alkoholične pijače in pa zakonski načrt glede investicij. Zbornica je sprejela ta predlog z veliko ve- _ -...t.. ,f rr. ,.Da, čast. gospod •*, odgovorrTimi-rajoči „res, jaz se odpovem gospodu hudič u“. „No, prijaleljpravi duhovnik „ta-eega spoštovanja vendarle ni treba izkazovati hudiču, le recite mu brez skrbi hudič1*. ,,Ne zamerile, čas*." rče, jaz ne maram biti z nikomur v s o-v r a š t v u'1, odgovori bolnik. Časopisi, katere je urejeval Garcia Moreno, so bili zelo priljubljeni. Prijatelji so ga nagovarjali, naj spiše zgodovino domovine. ,,Bilo bi bolje’*, jim odgovori, „če naredimo zgodovino11. Čutil je potrebo, da se svetovno izobrazi, zato jo prepotoval Angležko, Francijo in Nemčijo. Sklenil je, da se odpove politiki. Poročil se je z gospico Kozo Askasubi i/. bogate katoliške rodbine; zato je hotel mirno živeti kot zasebnik. Pa nepričakovan dogodek ga zopet vrže v politični boj. Kavno ko se vrne iz Evropo, najde v Panami oddelek jezuitov, ki so se pripravljali v Evropo. Šest let so se trudili v Kolumbiji s tem, da so divjakom mi-sij<»mirili in jih pridobivali za krščansko omiko, ter mladino izobraževali. Brezverska revolucionarna kolumbijanska vlada jih je zdaj se sramotno nehvaležnostjo pregnala. Noben cerkven red prostozidarji čino, kajti glasovali so proti le nemški radikalci in socijalisti. To glasovanje pa je smatrali kakor uspeli pogajnnj med raznimi parlamentarnimi strankami, ki so se vršile včeraj, vsled katerih je danes dognana stvar, da se Cehi ne bodo protivili nobenemu zgoraj omenjenih vladnih predlogov. Torej: parlamentarni stroj je ko-nečno prišel v tek. Razmere na Kitajskem. — Dne 26 lebruvarja t. I. je bilo usmrtenih nekaj k hujskih kolovodij, mej njimi generala Čičin in Ču-čon-Yen in sicer sta bila poslednja usmrtena na ravno istem mestu, kjer sta onadva dala usmrtiti evropske podanike. Usmrtitvi so prisu-stovali ruski, franeozki in nemški vojaki. Na moriče so ju pripeljali japonski vojaki ter .,11 potem izročili petim rabelj-nom. Oba sta sicer nosila generalske uniforme, a brez redov. Prvemu so odsekali glavo Čičinu, ki se je korenjaško držal do zadnjega, drugi, general Ču-čen-Yen pa je bil od strahu že na pol mrtev, ko so ga pripeljali na morišče. Obema je rabelj prisil glave potem zopet k truplu, na kar so jih položili v dragocene rakve in jih izročili njunim sorodnikom. Kitajski dvor se je baje popolnoma udal velevlastim ter zaukazal vojaštvu v Singanfu, da se ne sme najmanje upirati četam velevlasti, ki se bližajo kraju. Rusija je sklenila s Kitajsko pogodbo, vsled katere so izročene Rusiji v izključno upravo ogromne pokrajine Mandžurija, Mongolija in Turkestan. V teh pokrajinah ne sme ne graditi železnic, ne prestopiti s svojim vojaštvom ozemlja druga država nego Rusija in celo ne Kitajska. Novice. Premalo naročnikov. — Na našo opazko v zadnjem „Prim. Listu11, da imamo po novem letu nad 500 novih naročnikov, pravi „Soča", da je to po tolikem vsiljevanju od stran gg. nuncev le malo in da bi človek pričakoval več. Somišljeniki! Potrudimo se vsi, da vstrežemo „Sočini“ iskreni želji. Do konca lega leta pridobimo „Prim. Listu-1 še f)00 novih naročnikov, da bodo gg. okolo „Soče“ zadovoljni! t Alojzij Vuga. — V nedeljo smo spremili k večnemu počitku truplo tega mladega duhovnika, ki je neumorno deloval v vinogradu Gospodovem deset let. „Primorski List11 žaluje še posebej po njem, ker mu je bil zvest sotrudnik in goreč pristaš. Rojen je bil blagi Alojzij v Morskem pri Kanalu dne 4. maja 1866. Leta 1877. je pokojni oče pripeljal zelo nadarjenega dečka v Gorico v 3. razred. Njemu sošolci so bili od 3. razreda na vadnici pa do 4. tečaja v bogo,slovnici čč. gg. dr. Andrej Pavlica, Ivan Rojec, kurat v Biljah in Ignacij Valentinčič, župnik na Št. Viški gori. V šoli je bil vedno med prvimi. V maSnika je bil posvečen koncem 3. tečaja dne 8. septembra 1890. Po dokončanih bogoslovnih naukih je stopil I. 1891 v sli^bo kot mestni kaplan^ pa# Pllicufi^V Gorici. Tu jo služtfoval do me-’ in liberalci bolj ne sovražijo kakor tovarištvo Jezusovo ali Jezuvite. To sovraštvo pride od tod, ker liberalci ne morejo trpeti, da učeni redovniki z apostolsko vnemo branijo in razširjajo sv. vero. Pregnali so jih iz vseh dežel Evrope in Amerike. Tudi pri nas v Avstriji so jih prepodili in na Nemškem se jezuviti Se zdaj ne smejo naseliti, med tem ko imajo najhujši državni sovražniki socija-liati in anarhisti vso prostost. Garcia Moreno se domisli, da bi ti pregnani redovniki lahko koristili njegovi domovini. Pridobi jih za svoj načrt, da potujejo ž njim v Ekvador. Na ravno isti ladji se je peljal tudi kolumbijanski general Obando, ki je imel nalogo, pri vseh južno-ameriških vladah preprečiti vsprejem jezuitov. Morenu se je to dozdevalo, zato se je nemudoma napotil k staremu prezidentu Noboa, katerega je preprosil, da je z lastnoročnim odlokom dovolil naselitev jezuvitov. Obando je prišel prekasno. ,.Sem že obljubil*1, mu pove prezident. Dobri katoličani so se razveselili prihoda teh učenih apostolov kričanske omike; liberalci pa so se to-gotili. Moreno je bil zdaj prisiljen braniti one, ki je pripeljal v deželo. Moral ve je zopet udati časnikarstvu. (Dalje pride.) seca oktobra I. 1897. Takrat je l>il imenovan vikarjem v Šeinpolaju pri Nubre-žini. Minulo jesen pa se je moral .radi napredujoče bolezni (jetika) presoliti v bolnišnico k usmiljenim bratom v Gorici, kjer je minuli petek, dne 1. mareiju pop. ob G. uri v Gospodu zaspal. Med boleznijo je bil večkrat previden se sv. sa-kramenti. Pol ure pred smrtjo je sodeč na naslonjaču prosil mašnika, naj ga še enkrat mazili se sv. oljem, ker se je čutil močno slabega. Kmalu potom je sedeč na naslonjaču izdihnil svojo blago dušo. Hlapi pokojnik je bil ves čas svojega življenja zelo priden delavec. Pri srcu mu je bil zlasti „Pri morski List" in ljubljanski „S I o v e n ec“, v katera lista je marljivo in nepretrgoma dopisoval. V pastirstvu je bil zelo priljubljen, kar je pričalo tudi ogromno spremstvo pri njegovem pogrebu, V Seinpolaju• ni mogel več milankfl opravljali svoje službe. Piscu teli vrstic se je večkrat tožil, kako da mu ji! brilko, ker ne more več službe opravljati, kakor lii želel. Upal pa je do zadnjega da ozdravi. Ob njegovem grobu kličemo: 'Z Bogom, dragi Alojzij, ti naš sošolec, tovariš in sotrudnik! Počivaj od svojega truda ! Svelila ti večna luč! Ljudsko štetje v Gorici. — Kako so inagislralovi uradniki postopali pri ljudskem štetju v Gorici, naj pojasni ta-le slučaj: V ulici Leoni je obče znana in spoštovana slovenska družina Plah ut a. Tje prideta dva magistralova uradniku, da napolnita polo za ljudsko štetje. Ko sla vse izprašala, reče jima gospodar-: „Pokažita, ali sta tudi našo narodnost prav zapisala". Ko mu pokažeta, zapazi, da sta vpisala vso družino kot Italijane. Gospodar zahteva, da se to nemudoma popravi. Ona dva pa rečeta: „Kaj se boste lukaj prepiral! Saj je vse jedno ! Kol Italijani boste imeli vse mestne pravice*1. Gospodar ni hotel o tem slišali, uradnika pa se nista hotela udati. Odšla sla, ne da bi bila popravila pogrešek. G. Plahuta je poslal na to ugovor v Trst na namestništvo, ki je ukazalo magistratu, naj se ga še enkrat zasliši. Res! Magistrat pokliče g. Plalmlo k sebi. Ko pride g. Plahuta tje, so bili vsi petelini rudeči ! Konec vsega je, da gosp. Plahuta še danes ne ve, ali se je pogrešek popravil, ali ne ! To je le en slučaj! Vedeti je treba, da ulica Leoni je skoro izključno slovenska, toda zapisani so vsi kot Italijani. Tako so delali magislratovi uradniki tudi po drugih delih mesta. Na ta način bodo lehko izkazali, da v Gorici ni niti 2000 Slovencev! Ljudsko štetje na Primorskem. Zadnje ljudsko štetje nam je d uneslo sledeče uspehe z ozirom na stanje zad- njega grudna 1890 in pa v primeri z uspehi zadnjega grudna 1900 in sicer: 1. 1890 I. 1900 Trst z okolico............ 157.466 176.456 Mesto Gorica.................21.825 23.671 Okr. glavarstvo Gorica . 6)5.876 (>8.6015 „ Gradišče 69.806 7H.441) Sežana 28.298 29.0!)6 „ „ '1,'olmin 37.003 35.943 'Mrtsto-Mvinj*. 9.662 10.205 Okr. glavarstvo Itoper •. 74.755 79.389 Lošinj . 39.989 41.029 Pazin . 41.(99 44.432 Poreč . 49.087 54.432 Pulj . . 58.959 59.053 ■Volosko 43.459 47.944 Potemtakem torej je štel pred 10 leti Trst z okolico 157.466 in zdaj 176.456 Goriško-Gradiščanska dežela pred 10 leli 220.308 in zdaj 230.762 in Istra pred 10 leti 317.610 in zdaj 336.484 prebivalcev. Most čez Sočo pri Barki. V’soboto je vsled deževanja Soča tako narastla, da je odnesla pri delih za gori omenjeni most mnogo orodja, med tem nekaj vozov in več samokolnic, katere je voda vrgla zopet na suho pri Št. Andrežu in Sovod-njah. Tudi nekaj kolov (pilotov) je izruvala deroča voda, ki so bili že zabiti v svrho stavbe. ((pomili trgovcem. — Zvedeli smo že raznih slučajev, kako zavivajo nekateri liberalni trgovci v mestu našim dijakom kupljene reči v „Sočo“, da dijaki lahko doma njene pikantnosti prebavijo. Poznamo gospodarje, ki so radi pohujšanja prepovedali svojim dijakom kupovali pri dotičnih trgovcih, da jim ne zanesejo v družino smradljivpga gnoja. Opozarjamo gg. trgovce na to »malenkost-1. Bilo bi na sploh svetovati, da se naši trgovci ne mešajo z liberalno stranko, kajti ogromna večina naroda jo že obsoja. „Sočina“ divja stranka nima prihodnjosti in zalo je v interesu gg. trgovcev, da se •). njo ne spuščajo! Tudi gg. krčmarje opozarjamo, da ljudstvo ne gleda rado v njih krčmah „Soče“ in „Primorca'1. — Vemo za slučaj, da so ljudje naravnost zapretili krčmarju, da ne pridejo več, ako ne odstrani smrdljive „Snče“. Kar se tiče g. L. Dugarjn, je resnično, kar pravi „Soča“ da je agitator in sicer izvrsten agitator, ni pa resnično, da bi bil kdaj komu rekel:,.Imate malo ljudij. pa še manj jih bosle imeli, ako ne naročite „Prim. Lista11. G. Luka Dugar želi vsem slovenskim trgovcem v Gorici brez izjeme mnogo odjemalcev in je odločno nasproten počenjanju nekaterih listov, zlasti ,,Soče“, ki poleg slovenskih solidnih trgovcev priporočajo tudi laške! Kako slepijo. — Znano je, da je skoro vse, kar pišejo gospodje okoli „Soče“ o katoliški stranki, zlagano. Da pa nevednim čitateljem svoje laži zakrijejo, kričijo v enomer:* »Gorica11 laže, „Primorski Lisi-1 laže. Podobni so tatu, ki je ukradel uro, pa kriči: »Primite ga, primite ga, kor jo ukradel uro11. S tem odvrača pozornost ljudstva od sebe. Naše ljudstvo pa je začelo že hvala Bogu — to lažnjivost spoznavati. Ljudstvu se odpirajo oči! V Biljah so imeli duhovniki Št. Pelerske dekanije dne 18. lebruvarja prosto pastoralno konferenco. Iticiiianje. — Zadnji odgovor »katoliške Edinosti-1 krivoverskemu Primorskemu Listu-1 nam je v marsičem odprl oči. Gospodje so nas dolgo časa begali in napravljali, naj odstopimo od tržaškega škofa in prestopimo v škofijo v Križevcih. Zdaj pa niti ne vedo, kako so imenuje tamošnji škof in kake narodnosti je. V dotični „Edinosti“ pišejo njegovo ime; Drohobecki, dočim se njegovo pravo ime glasi: D r o h o b e c z-k y. Mi spoštujemo vsakega katoliškega škofa, bodi katerekoli narodnosti, toda gospodje okolo „Edioosti“, katerim je le do narodnosti, bi bili vendar morali pogledati v koledar in tam bi bili našli, da je škof L)robobeczky rodom iz Kara c s o n y fa 1 v a. Prosimo tedaj učeno gospode okolo .„Edinosti“ naj nam povedo : 1. Kako so izgovarjati imeni: Drolio-beczky in Karacsonyfalva ? 2. S katerim odlokom nam je rimski papež Leon XIII. (Bog ga živi!) dovolil prestop k unijatoin? Čudno je, da vi o tem veste, dočim mi v Ricmanjih ne vemo. 3. Kateri duhovnik opravlja v Ric-manjih službo božjo po unijatskein obredu, kakor poroča o vseh prilikah „Edinost-1? Kje se ta služba božja opravlja? Čudno je zopet, da mi v Ricmanjih o tem nič ne vemo. Mi vidimo v cerkvi še vedno svojega sirnega dušnega pastirja, ki še vedno vse po starem opravlja. 4. Radi hi vedeli, ali so gospodje okolo »Edinosti11 že vložili tožbo proti „Primorskemu Listu“ ali ne? Na vsak način morajo zdaj tožbo raztegniti tudi na tržaškega škofa', radi letošnjega pastirskega lista. . »• w ■> „s> Na ta vprašanja odgovorile! Dotlej pa hočemo bili zvesti svojemu tržaškemu škofu, ki je naše gore list. Z Bogom! Radovedneži. Iz Trsta. — Ustanovilo se je antisemitsko društvo, ki šteje že precej udov obojega spola. — Pri sv. Jakobu je kupilo te dni „slov. konsumno društvo-1 tu nadstropno hišo, ki se bo dala za razne zavodne namene dobro porabili. — Poži govalce gozdov v tržaški okolici so našli. Italijanski listi so zvračali vso krivdo na pošteno okoličansko ljudstvo. Zdaj da se je pokazalo, da so zažigali italijanski podaniki. Žandarji so že prijeli 5 italijanskih požigalcev. — ,,Rdeči prapor11 pravi v zadnji številki: „Sveto leto je prineslo 1.600.000 lir Petrovega vinarja. Ubogi stradajoči jetnik v Vatikanu si bode zdaj menda lahko kupil juho in v oblicah krompirja11. Hudečkarji mislijo, da rabi rimski papež Petrov vinar v take svrhe, kakor njih voditelji delavski vinar. — Sleparji sodijo po sobi! IL Kostanjevice na Krasu. — Dne 23. t. m. je pogorel hlev podžupana Antona Spačala. Iz ognja so rešili živino uli močno ožgano, jedno so koj ubili, da ne lii Irpela. Posestnik Spačal je bil zavarovan pri občni zavarovalnici v Trstu. Dobro ! Ali vprašamo podžupana j Antona Spačala, ali je bilo potrebno, da ' se v „Soči“ in ..Primorcu11 smeši domači duhovnik? Da bodo naši čitatelji poznali te ljudi, ki se v nesreči norčujejo, ponatisniti hočemo dilični odstavek iz »Soče11: ,V Kostanjevici na Krasu je gorelo. Neki pobožni Žefki je prišlo na um, skočiti do g. nunea ter ga prositi, naj pride takoj na gorišče, da ho ogenj „pa-nal“. Nune je, čeprav bolehast in čolast, lakoj hitel na gorišče, se odkril, začel molili in prekriževali ogenj. Ko se mu je zdelo dosti, pa je rekel: „J e s t sim v že j odpravil, bo vžej dobro, I (• pridno vodo nosile in o g e n j g a s i l (•, s I n m e p a n e p r i d e v a j t e ognju!-1 Odšel jo, ognja pa je bilo konec, ko je vse zgorelo11. Tako smešile duhovnika! Povemo vam, da duhovnik ne pozna pananja, ampak le molilev, sv. zakramente in blagoslov. Če gre duhovnik na gorišče, da ljudi nagovarja m tudi sam gasi, ali če tega ne more, da vsaj moli, je le hvale a nikdar graje vredno. Ko je človek zavarovan, se lahko norčuje, ali vedite g. podžupan, da se s takimi rečmi ne kliče z nebes blagoslova! Iz Kronlicrga smo dobili dopis, ki govori o volitvi novega gospodarskega sveta, ki bo v kratkem času. Porednjaki se že zbirajo. Razdelili so si že tudi vse sedeže v gospodarskem svetu. Upamo pa, da jim ne obvelja. Volfe, dne 2. lebruvarja 1901. — Opozorjen na neki članek iz Volč v predzadnji „Soči“, v kojem. mi gosp. dopisnik predbaciva neki dopis v „Pri-morskem Listu11 (Od Nekod) izjavljam, da jaz nisem pisal omenjenega članka in nisem o njem vedel, dokler ga nisem v listu čila!. Prosim torej slavno uredništvo „Prim. Lista-1, naj mi potrdi, da jaz nisem nikdar ne čast. gospoda župnika zagovarjal, pa tudi ne o starem lisjaku v „Primorski Lisi - pisal. Kam imam pa jaz v krčmo hoditi, to je pa moja lastna stvar. Jožef B a d a I i č. (Da je vse resnično, kar piše gosp. Jožef Badalič, drage volje potrjujemo. U r e d.) Št. Viška gora, dne 28. febr. 1901. V u e r o d no- n u p r od n i b glasilih umo čitali pred časom, da se je tukaj prikazal medved, ki je hotel krastačevemu človeku snesti brado. Edino le napredni očetovski skrbi našega vrlo-naprednega ,,1’rajterja11 pirha se je zahvaliti, da jo ostalo vse pri starem ter da ni kosmatinec nikogar pohrustal. Vže dalje časa so pri nas zasledovali še drugo zverino, ki ima baje nemško glavo, slovenski peruti, okoli vratu nosi bisago polno denarja, hodi pa „ritensk“. Vse je prežilo na to-le zvčr, od gospodično Mici pa do moža, ki ima hčeri s klobukom; sam pa nosi colo leto pokrito glavo s pavjim „lipovim listjem-1. Dne 24. febr. t. I. se je vendarle posrečilo zasačiti zverino na custi, kjer se nova škarpa podira; in sicer možu, ki je, dokler je imel zalogo, celo na Dunaju prodajal'slovenske napredno nogavico, ^odaj pa. zna še samo lletuo ci-trali o sladkem' spominu na Dunajski „kolašu. Kako sta se bila se zverino spoprijela, no vem še; to pa vem, da je Dunajski junak konečno zverini glavo zavil v svojo baje tumovo ,.pled’nco“ ter jo curik marširt, tiral na Št. Viško goro. Nebroj naprednega ljudstva je strastno pričakovalo naprednjaka se zverino, češ, ali si prišla „mrha11, ali si prišel »podgan11. Predsednik, mož vpadlega lica z očali bere Gabrščekov kolomon ter reče oblastno mogočno: Zverina, denar sem!! Zver obdana od tolikega ljudstva, vsa prestrašena odgovori: Dam ga, ako mi daste kos cerkvene s t re h e. Prifrči tudi suhljata sova, katera vže čez pol leta se svojim ječanjem ljudi vznemirja in se zakadi nad zverino — a naenkrat se ji kremplji polomijo. Prav blizu pride mož, ki ima tam brado, kjer ima koza trebuh; pravijo, daje brat pokojnega peštona, ki je tukaj še prav na dobrem računskem glasu; odvije danes prvič iz Žaklja svojo oslovsko glavo, se strese in zavpije: prokleti f... da bi jih h....! Celi zbor pa: Da, tako je. Predsednik vidi napetost, ukaže možu-jiinaku naj odvije zverini glavo, katero je ves ča* strastno tiščal. Napredni junak si oprta pled nco čez ramo ter zmagonosno in počasno dostavi: »De sme je le udabil’!1-Predsednik vzame spet Gabrščekov kolomon in konštatira, da ta-le zverina je „črna tema11 in predlaga: 1) Ubogi nisinol Zbor: Nismo! 2) Denarju iinamo dovolj! Zbor: Dovolj! Sam kos ima devet dežel! Zbor: Devet dežel! 4.) jvtlali" ne bomo! Zbor: Ne bomo! f>) „Črnu l('ma“ naj se izpusti, da ne bo šuma! Zbor: Da ne bo Suma! In odSla je veselo in urno „črna $ tema" s polno bisago na Bukovo, čez Nemce v Orehek, Ravne in Cerkno ter po leli krajih posula iz svoje „mavhe“ i 30 tisoč golil. Oj ..črna lema!“ Sedaj se ti ni I treba bati uzmovičev, ker bisaga je [ prazna, lahko se vračaš skozi Trebušo ' domov, fazi pa. ker te zasleduje po grapi mož, ki ima čuka na glavi (moro-hiti tudi v glavi) in stare ljudi po Ga-brščekovem kgloiuonu na smrt pripravlja. Ako te zasači, gorje ti bo; v „kurnik“ te zapre in prekucne v ,,krepako" ali „Potok". Jajajajaja . . . tttLtema bo!!! Iz i crkna. In vendar sta plesala cerkljanska kaplana, tako je vzkliknil , „Sočin" dopisnik še sedaj v postu, ko so vže vsi plesi potihnili, potihnile tudi govorice o njih. In vendar nisva, tako H mu pravita in odgovarjala kaplana, in vendar si lagal ne enkrat, ne dvakrat, trikrat, štirikrat, ne veva vže kolikokrat. Hvaležna sta pa dopisniku, da jima je sedaj slednjič sam pomagal, da ga lahko javno postavita na laž. Skliceval se je namreč v zadnjem svojem dopisu pogrevajo ono laž na tri priče, ki so baje trdile in pravile to, da sva plesala in nama velel, naj se ž njimi zmeniva. Priče so bile Peter Farman, Jakob Tavš, Vincenc Kojc. Zmenila sva se ž njimi in oni so vsi izrekli, da niso ni videli naju plesat, niti trdili, da sva midva plesala, da tudi niso videli suknjič frčati po zraku. S tem odgovorom je stvar pojasnena, da je namreč laž, debela laž, da sva midva plesala. Da se midva nisva v „Soči“ o-glasila proti lej laži takoj, bilo je vzrok, 1 da nisva to smatrala za vredno, saj ■ „Soča“ sploh le laže in če nas po „Soči" perejo, to je za naju še častno. Sicer pa ako bi naju g. „Sočin“ dopisnik rad videl plesati, naj kar pride k nama in izreče svojo željo, eden mu zapleše, drugi pa zagode, lahko tudi on pomaga, posodiva mu tudi suknjico. Kar pa morda še vsi ne vedo, to ve pa »Slovenski Na-rod’1, v katerem tudi pleševa, pa že ne več v Cerknem ampak kar po Rakovcu. Omenjava le, da eden od naju sploh ne ve, kje je Rakovec, drugi je sicer pod , Rakovcem rojen, pa kot kaplan še ni bil f tam. Naša fara je sicer precej obširna, a Rakovec vendar ne pripada več k njej. Rog se naju usmili, slednjič prinese morda še „Rodoljub" novico, da sva plesala vrh Krna v tej hudi zimi. Raje pa pustiva ples in bova samo godla in pela. C e r k 1 j a n s k a k a p I a n a. Z Bovškega. (V s p e h proste konkurenc ej. Na iSi penici je veliko krede, katero kopljeta dva gospodarja in jo prodajata v Trst. Nekdaj je bila s kredo dobra kupčija, a zdaj dvomimo, ali se omenjenima sploh izplača delo in vožnja; poprej so jo namreč morali plačevati v Trstu po 1-20 gld. stari cent, t. j. 5G kg. In zdaj V Oba trdita, da jo oddajata novi cent, 100 kg — po 1 gld. I Kdo je kriv tega? Moža suma! Drug drugega hočeta izpodrinili v tej kupčiji, tekmujela in tekmujeta v cenah, pri tem pa trpita škodo oba na veliko ve-' selje in še večji dobiček tržaških odjemalcev. Da, ludi pritožujeta se možu, da si jesta drug drugemu kruh, čemur se zopet ne čudimo in to še tem manj, ker v resnici prodajata zdaj novi cent krede ne po 1 gld. kakor trdita, ampak . le po — 70 novcev. Le še bolj se kav-r sajta, moža >n pljuvajta v svojo lastno I skledo, bosta vsaj praktično spoznala, I kako „narodno-napreden" in koristen je S tudi Dr. Tumov nauk o prosti konku-1 renči! (Novo starašinstvo). Še nekaj iz Srpenice! Srpenica je do najnovejšega j. časa slavnoznana kot ,.tajč-nacijonalna-‘. ^ „Sicheldoi*f" ima danes še poleg slovenskega obč. urada tudi nemški „Gemeinde-m uml“, in razven toga skoraj gotovo ludi fse kaj drugega, kar diši po ..nemškem 1 Gradc u *. No, temu so slednjič pametni j Srpeučani opomogli in so vrgli stare | ntajčnacijonaice*1 v »zasluženi penzijou". Pri tem se čudimo jedni stvari: Kako igre vkup „tujč nacijo n ali zem“ in I na rod no - n a p red n j a S t v o V (Napi sil. Mimogrede naj omenim tudi, da niso na Bovškem še mnogi vkljub tako izredni „narodno-naprednosti" niti toliko napredovali, da bi napise na svojih prodajalnicah, zlasti lobakarnali, premenili v slovensko. Posnemajte g. „Dorija“ na Srpenici, ki je Furlan, a ima napis celo v — narodnih barvah! Bravo, Dori! — O tem, da imajo tudi c. kr. uradi v Bovcu le nemške pečate, menda ni treba, da omenim, saj je polovica uradnikov tujcev! Iz Bovca. — Zgodilo se je, da je pismo, oddano v okraju, šlo mesto v pošteno slovensko Trento v — Trident v laške Tirole. Čez nekaj d ni j se je povrnilo na pristojno mesto v Trento, toda z opazko: „A Trento si c o no sc e soltanto la lingua It a liana e T e d e s c a. M a r c h e 11 i". Prašamo le, ali je dovoljeno poštnim uradnikom slavili na pisma take opombe? In ako smejo drngi tako počenjati, potem pa tudi mi zavračajmo laške naslove iz tr-šaške bolnice in drugod, in to še celo od uradov, ki bi se morali posluževati tudi našega jezika! Iz (»ahrovicc pri Komnu. Pustni dan se je pri nas vršil po na j novejšem taktu t. j. po taktu narodne napredne stranke. Prikazale so se tri muške, pardon, maske na javnost, česar pri nas v preteklih letih ni bilo. Žalostnp je, da seje ženski spol tako daleč spozabil, da si svoj |io božji podobi ustvarjeni obraz s židovskimi obličji spači, kakor so storile prošli pustni dan tri mlada dekleta, katera so gotovo zgubila pamet. Iz Svinrga na Vipavskem, dne d. marca 1901. — Včeraj je neki dobro znani kosmatinec, dolžnik „Gor. ljudske posojilnice41 Dr. V iz. Šmarij vsiljeval in prodajal ,,Zamorce". Imel jih je velik zavoj, ter rekel je, da jih ima še toliko dnina. Sprvoga jo govoril, da jim bo izhajal celo leto za eno krono, potem za 00 h., potem 40 h, potem 20 h. Ker so se mu pa ljudje proti vili, vsiljeval jih je zastonj. Pa je slabo naletel. Mi smo trdni in neomahljivi. Dozdaj prihajajo k nam trije „Zamorci“. Prvi naročnik ga ne bere in tudi drugim hišnim ne pusli brati, ker je odločen katoliški mladenič. Da ga je naročil in plačal, je prišlo po lažnjivi poti. Drugi naročnik ga že zdavno meče na ogenj ter pravi da ne mara, da bi prišel pred otroke — ker je pohujšljiv. Komaj pride v hišo, ji; že v ognju. Tretji naročnik ga bere, pa pravi: Jaz ga sicer berem ali verjamem no. Prepričan sem, da laže. — Pri nas tedaj niso tla ugodna za „Zamorca“! G. Dr. bi bolje storil, da bi doma delal nego ..Zamorce" širil. Kam je zginila krava? Dne 20. svečana kupil je na sejmu v Divači Abram Anton iz Vrhpolj, župnije Gročana jedno kravo sive barve. Doma je bila iz Velikega Oloka pri Postojni. Ko je bil v gostilni pri ..Ričevci" kakih 20 minut imel jo kravo zunaj privezano. Rilo jo ob 4. uri popoldne. Ven prišedši no najde več krave. Kam je izginila, vkljub iskanju ni mogel doznati, še manjejo najti. Kdor zanjo dozna, naj pove, bo dobil nagrado. V Kazljah na Krasu nastal je, kakor smo že poročali, dne 12. februv. požar, ki je uničil dve hiši popolnoma in sedem gospodarskih poslopij; vrhu tega pa še živila, pičo in obleko, ki se je nahajala v omenjenih suholah Škoda znaša po površni cenitvi nad 20.000 K, a lastniki so bili zavarovani samo za okolo 4000 K. Zato vlada med prizadetimi družinami velika beda in revščina. Pogorelci so brez strehe, brez živila in brez oblačila; živini, katero so spravili k sosedom, primanjkuje piče. Beda je velika in hitra pomoč silno potrebna. Zalo je državni poslanec dr. A. Gregorčič v v seji dne 21. februv. stavil predlog, naj visoka zbornica pozove vlado, da škodo, katero je provzročil omenjeni požar, in bedo, katero je nastala iz tega. da takoj preiskati in da ukrene vse, kar treba, da se pomore prizadetim v prvi sili. Predlog se je odkazal odseku, ki v državnem zboru obravnuje te vrste zadeve. — Prepričani smo, da tudi sosedje prihitijo ponesrečencem na pomoč. Kanalske ceste. — Ministerstvo notranjih zadev je uslišalo prošnjo nekaterih občin kanalskega okraja, ki so po nasvetu državnega poslanca g. dr. Ant. Gregorci ča prosile, naj bi vlada poskrbela na svoje stroške načrt cesti, ki bi šla iz Grgarja skoz Bate po kanalski planoti do Zabrda in dalji*. V kratkem bodo klicani zastopniki prizadetih občin, da se dogovorijo z vladnim inže- j | nirjem o črti (trasi), po kateri naj bi šla nova cesta. Potem bo državni zemlje- merec izdeloval podrobne načrte polagoma, kakor mu bo čas dopuščal. Povsem neopravičeno je bilo govoričenje, kakor da bi se naš državni poslanec potegoval le za nekatere kraje; ali naravno je, da vse naenkrat se ne more doseči. Prepričani smo, da kanalska planota dobi zvezo z Grgarjem, s Kanalom in s Sv. Lucijo; ali treba je v tem prizadevanju vztrajnosti in potrpljenja, kakor tudi previdnosti in uljudnosti, posebno do krogov, ki imajo pri tem govoriti. Dasi so občine: Grgar, Bate, Banj-šiee, Kal — brez razloga — seveda zapeljane po ,.Generalštabu" nerodno napredne v Kanalu — ki ima gg. žu pa ne v o k o lici na vrvici — pri zadnjih državnozborskih volitvah glasovale proti dr. A. Gregorčiču, vendar se je on pri c. kr. ministerstvu na Dunaju potegnil za ugodno rešitev prošnje. To naj omenjene občine poduči, katera od dveh političnih strank na Goriškem le kriči, bobna in razdira in katera deluje, čeravno tiho — brez shodov — pa naj jim tudi oči odpre za prihodnje volitve. Prošnja. 'Mnogo čč. gg. iz mesta Gorice, kakor tudi iz dežele izrazilo je željo, naj bi prijatelji in znanci postavili č. g. Andreju Leban-u pokojnemu vodju svetišča na sv. Gori dostojen spominek na svelogorskem pokopališču. Naprošen sem bil jaz, da to željo in misel razglasim in objavim, kakor tudi, da darove sprejemam. Zato obračam se tem potoni do ' vseli prijateljev in znancev pokojnega č. g. vodje, bodisi duhovskega, bodisi svetnega stanu s prošnjo, da bi blagovolili s prostovoljnimi darovi kaj prispevati k postavljenju spominka. Denar naj se blagovoli pošiljati podpisanemu, kteri bode od časa do časa v „Primorskem listu“ podajal izkaz o došlih zneskih. Alojzij Bratina, duhoven v Šempolaju, pošta Nabrežina. Socijalne drobtinice. Država Parami v Braziliji"). — Nekaj nemških in skoro vsi avstrijski časopisi so raznesli po svetu novico, da si misli Avstrija prisvojiti eno izmed dvajset držav Brazilije, in sicer državo Parana, kjer je mnogo Avstrijcev. Opisali hočemo malo lo deželo in bralci naj sodijo sami. je-li verjetno, da bo Parami kedaj avstrijska kolonija (naselbina). Država Parana je ena izmed treh najjužnejših držav Brazilije, in sicer najsevernejša. Razteza se od atlantskega oceana do španjskih ljudovlad Paraguay in Argentina, na se\eru meji ob braziljansko državo Sao Paolo, na jugu pa ob brazi-Ijansko državo Santa Catarina. Iz teh mej je razvidno, da veže Parani južni in važni braziljanski državi Santa Catarina in Rio grande z ostalo severno Brazilijo. Izguba države Parami bi bila za Brazilijo isto kakor izguba vseh treh najvažnejših držav Parana, Santa Catarina in Rio grande do Sul. A država Parana je že sama na sebi velika in važna. Meri '/< milijona štirjaških kilometrov, toraj toliko kakor Ogerska brez Hrvaške. Podnebje ji je jako ugodno razen primorskega obrežja. Ulizo morja pripeka tropično, žareče solnce na močvirna tla in pouzroča razne bolezni. A če zapustimo primorsko nezdravo nižavo, pridemo na prijetne planine, ki imajo podnebje južne Italije. Rodovitnost države Parani ji; jako velika. Glodč pridelkov ji je malokatera država Amerike kos Pšenica rase tak6 bujno in daja toliko zrnja kakor v Egiptu. V gozdih raste divji čaj (matč), katerega prodajo na leto nad 25 iniljonov kilogramov. Ni torej čudno, ako se v to deželo selijo ne samo Nemci, Avstrijci in Italijani, ainpak celo Rusi. Prebivalcev ima pa država Parana še vedno malo. namreč okoli 900 tisoč. Krive so temu zapreke, katere je slavila narava in katere stavijo ljudje. Narava amas dovoli le počasno naseljevanje in sicer radi toga, kor ne more noben še tako priden kmet obdelovati veliko zemljišča. Plevel rase tako bujno, da zatre v 14 daeh vsaki poljski pridelek, ako se ga ne iz- ♦) Ta velezanimivi spis nam je doSel iz peresa rojaka, kateremu so razmere v Braziliji znane i/. lastne skušnje. Zanimivo je torej ne samo /.a politika, ainpak tudi za našega kmeta, da izve, kako je v tej Braziliji, posebno zdaj, ko se govori o lem, da Avstrija zasede državo Parana. Dobro bo za vsakega, ako izve natančno, kaj ga čaka v Ameriki in oui, ki prečita ta spis, si bode pač premislil nositi svoje kosti v Ameriko. — Op. ur. ruje. K temu pridejo še razni mrčesi, med njimi mravlje, ki pridejo v vsako shrambo. Še hujši kakor ohranitev polja je za kmeta trebljenje gozda. Tri leta mora vedno zopet in zopet izkopavati grmovje in razne škodljive rastline. Omenimo samo to, da naša kopriva zraste v dveh mesecih na izsekanem gozdu do 9 metrov visoko. Jeklena toraj mora biti volja naselnika, ki si napravlja iz gozda njive. A pridejo še ovire, ki jih delajo ljudje naselniku. Kdor misli, daje v tako malo obljudeni državi kak kos zemlje brez gospodarja, se moli. To govorijo samo brezvestni agentje. Marsikateri, ludi slovanski naseljenec je mislil, da je zemlja. katero je obdeloval tam v Ameriki tri ali še več let, brez gospodarja i>i sanjal je že o boljših časih. Pa kar čez noč prišel je jezdec v hišo in pokazal sodnijsko pismo, ki mu je velevalo zapustiti njive in hišo v 48tih urah. Potrt prepusti tak prevaran - - i. iv hišo in njive, katere si je z nepopisnim trudom priboril, italijanskemu najemniku, ki tudi v Ameriki ne hrepeni po lastni hiši in lastnih tleh. Ako bi hoteli popisati še vse sleparije agentov, ki prodajajo izseljencem zemljo, katera ni njih lastnina, za drag denar, in jim izročijo zato namesto pogodbe „očenaš v portugalskem jeziku", bi imeli dovolj pisati celo leto. Žal, da ravno avstrijske podanike največkrat zadenejo take nesreče in sicer zato, ker se konzulati ne morejo z vsemi pečati, radi različnosti Avstrijcev v jeziku. Navadni konzul zna samo nemško in mažarsko. Redki so konzuli, ki znajo še češko in poljsko. Kaj pa more pomagati tak konzul Rusinu ail Rumunu? (Konec prih.) Naša društva. Udom „Trgovsko-obrtne zadruge “ naznanjamo, da je sodnija II. instance v soboto dne 2. t. m. razsodila, da lahko vsakdo izstopi tudi pred pretekom petletne dobe. S tem je v polnem obsegu potrjeno naše mnenje. Zdaj bo govorila vsled re-kurza dr. Tume še III. instanca. Mi smo prepričani, da konečno pravica zmaga, kajti razsodba II. instance je čisto pravilna in jasna! Tako je vsa napredna stranka in z njo „Soča!! in „Primorec“ slavno pogorela nasproti „Primorskemu Listu“. Kakor smo pa že svoj čas storili, opozarjamo zopet vse ude, ki so lani novembra meseca deleže odpovedali, da naj vsi točno vplačujejo obioivc, dokler se stvar konečno ne reši. Za odstop je še čas! Strahovati se ne damo! „Centralna Posojilnica" je imela v prvih sedmih mesecih sprejemkov: K 364.817.06 izdat ko/ 351.271.49 K, tedaj prometa: K 716.088.55. Po novem letu pa so začele hranilne vloge tako naraščati, da je upanje, ako pojde tako naprej, da se v tekočem letu doseže dva milijona kron prometa. Posojilnic je do zdaj pristopilo 9. Na občnem zboru se je izrazila želja, naj bi se pridobilo kolikor mogoče mnogo glavnih deležev, kateri dajejo zadrugi kredit. V načelstvo so bili potem izvoljeni p. n. gg. dr. Jos. Pavlica, prol. dr. Fr. Kos, Ivan Berbuč, prof. in deželni poslanec, Andrej Tabaj katehet v Gorici, Ferd. Terkuč, notarski kon-cipijenl, Anton Klančič veleposestnik v Podgori, Ferdinand Sfiligoj velepos. v Gorici. V nadzorstvo so izvoljeni: dr. Aleksij Roji c zdravnik, hišni posestnik v Gorici, Jos. Vidmar, trgovec in veiep. v Gorici, prof. Jakob Čebular v Gorici, Jos. Mašera, vikarij v Št. Mavru, Iv. Dermastia, kaplan v Solkanu. Po volitvi je bila razprava o nalogi kmečkih posojilnic in njih razmerju do ..Centralne". Sprejelo se je konečno sledeče točke:. 1. Kmečke posojilnice naj navajajo ljudstvo k varčnosti, 2. naj odsvetujejo kmetom zadolževanje, ako ni res skrajna sila, 3. naj dajajo posojila le na osebni kredit s prisilnim odplačevanjem v 3—5 letih, posojila na vknjižbo naj prepustijo ,Centralni Posojilnici", 4. naj vsako leto natanko pregleduje knjigo dolžnikov in naj vsako posojilo presodijo, je-li vedno še varno. 5. Glede revizije naj se ,.Centralna Posojilnica" dogori z »Gospodarsko zvezo v Ljubljani". S tem je bilo zborovanje končano. Družba sv. Mohorja. Dim' t m. smo odposlali nabiralno polo v (Plovce. Število udov s<> j«* v Gorici linii lelos pomnožilo. Tuje zasluga marljivega nabirat olja g. Jos. Oigona, Cerkvenika stolne cerkve. Kdor hi se hotel že vpisali, mora poselte poštnino plačali. Hoj' živi dično Mohorjevo družbo ob petdesetletnici! Za »AlojzijevištV*: Preč. g. Jan. Wester, kurat v Otaležn 10 K, ravno toliko /a ,.šolski Dom“; preč. g. Ign, Leban, župnik v Batujah -0 K, ravno toliko za „Šolski Dom“. Hog povrni! Za kratek čas. ,,Soča“ nam je v zadnjem času izrekla: Tolovaji, faloti pred altarjem, se zlažejo, potem se možko obrnejo pa gredo maševat, lažnjivi vitezi, črnulii, ki vse zvračajo na Tumo, pa Tuma ni kriv. da je nekemu nuncu kuharica utekla, brezdomovinci, patriarča, klerikalni švindl, seme-niški razgrajači, farizejska pobožnost kler-tkalci, Sočobran, nunci z debelimi lici, ki izsesavajo ljudi, kakor na Španskem, krivoverci, farovška gonja, nunci, ki ..panajo" ogenj in mislijo vedno na svojo malho, ki nima dna.klobasarji, sleparji, klerikalni vamp, pobožni lažnjivci! Prismojeni list, Prismojeni list, Prismojenec, Prisinojenec itd. itd. To je vsebina „Soč‘‘ in ..Primorcev11 po novem letu I Blagor Kobaridcem. da nimajo te „bubeu več v svoji sredi ! V/rok žalosti. ,.No. Tone, zakaj si pa tako žalosten.11 ,.Moja žena je spel lonec razbila.“ ,.Kaj je zato, saj pisker ni tako drag.“ ,,Pomisli, razbila ga je na moji glavi.“ Izvrstna goriška vina ima na mn zn(iniffii \ u o (pri Gorici). Priporoča ista tudi za maše čč. gg. duhovnikom. Za pristnost se jamči. Anton Obidič, čevljar Semeniška ulica hiš. štev. 4 Gorica, priporoča st* za raznovrstna naročila po meri za gospe in gospodi*. Naročila se izvršujejo hitro. •■0-0-0 Sadjarsko in vinarsko društvo za J3rcU v gorici Prodaja naravne in pristne briške pridelke po zmernih cenah. Zaloga pristnih vin: burgundeca, rizlinga, modre frankinje in drugih. DESERTNA VINA. Sedež društva je: Gorica, ulica Barzelilni št. 20. „Krojaška zadruga", vpisana zadruga z omejeno zavezo v (»orici, Gosposka ulica hiš, štev. 7. VELIKA ZALOGA vsakovrstnega mauufakturnega blaga 7.a ženske in moške obleke, za vsak stan in vsak letni čas v Itajvečji izberi, kakor: sukno, platno, prte-nino, ChifTon, okslort, srovico, vsakovrstne preproge, zavese, namizne prte; nadalje vsakovrstno perilo,srajce. Jager itd. itd. Vwe po nuj nižjih cenah. Ceue »o »talile brez pogajanju. 30cxmxmxxm Podpisana priporočata slavnemu občinstvu v (Jorici in na deželi svojo novo urejeno prodajalnico jestvin. V zalogi imata tudi raznovrstne pijače n. pr.: francoski Gognac, pristni kranjski brinjevec, domači tropinovec, lini rum, različna vina, goružice (Seni.) Giril-Motodovo kavo in Giril-Melodovo milo ler drugo v to stroko spadajoči1 blago. — Postrežba točna in po zmernih cenah. Z odličnim spoštovanjem Kopač il Kutin, trgovca v Semeniski ulici h. štv. 1. v lastni hiši, kjor je „Tig. obrt. /.adr.1- xxxxxxxxxxxxxxx J^OIZ, i klobučar in gostilničar v Scmeniški I j ulici, ima bogalo zalogo raznovrstnih klobukov in toči v svoji krčmi pristna domača vina ter poslreže ludi z jako ukusi im i jedili. Postrežba in cene jako solidne. » , . | Prva slov. trgovina z žolozjem | Korijedic & Zajec | j| prej (i. I)arbo | Gorica, pred nadškofijo št. 9. #i Priporočata po najiiižjih cenah J&' svojo bogalo zalogo najboljšega # štajerskega železa in ploščevine raz-iji nega obrlnijskega, poljedelskega, vi-^ nogradskega in pohišnega orodja. ® Prevzemala naročila za vse slavi«1 & in podjelja. Glavna zaloga za Go-rieo in okolico izdelkov c. kr. priv. || tovarni1: pripoznana zaloga najboljših kollov od g. i\iissbauin-a v Ajdovščini po tovarniških cimah. Ivlina zaloga najboljšega ko- roškega askalon in brescian jekla. — Zaloga Portland in roman ee-||[ menta. — Gosar ni v zalogi, pri-8 skrbi si1 nemudoma. | Kupujeta staro železo in kovino | po najvišjili cenah. ® Vsako naročilo se izvrši ne- S I mudoma in vestno. $ : ® $ ' Večna luč! r—inr^inr—irar—.-»rj Teodor Slabanja, K H srebrar, H || v Gorici, ulica Moreli 12, Si S priporoča prečast. duhovščini za ^ izdelovanji! cerkvenih posod in Ml Obroki1 si pa preč. p. n. gospod naročevalec sam lahko določi, i™ orodja. Pripravo cerkvenega o-rodja olajšuje revnim cerkvam s lem, da daje tudi na obroke. f '1 rH Anton Breščak Gorica, gosposka ulica št. 14, (blizu lekarne Gironcoli). Ima v zalogi vsakovrstno pohištvo za vsak stan. Oprava po riajmodorncjih slogih, posebno za spalne, jedilne in posetne sobe je po nemškem slogu. Bogata zaloga podob na platno ; in šipo z različnimi okvirji. Belgijska brušena ogledala vsake velikosti. Različno pohištvo, kakor: toaletne mize, i različna obešala, preproge za okna j ild. Različne stolice z trsja in celuloida, posebno za jedilne sobe. Blazine iz sl rune, afriške Iravc, z ži-ni a in i in platnom na izbiro ler razne tapecarije. Reči, katere se ne nahajajo v zalogi, preskrbijo se po izbiri cenikov v najkrajšem času. - Daje se tudi na obroke, bodisi tedenske ali mesečne. Pošilja se tudi izven Gorice po železnici in parobrodih. V zalogi ima najclcgatnejšo sobno opravo, na katero se še posebej opozarja p. n. občinstvo! oooooooooo Nova knjigoveznica, j| preskrbljena po najnovejših zahtevah in z najnovejšimi pripravami v Gorici, v hiši „Gorišlco ljudske posojilnice" lik ..Krojaški1 zadruge". Priporoča se preč. duhovščini za vozilo molitvenikov in knjig družbe sv. Mohorja, za preve/avo misalov; sl. krajnim šolskim svetom in učiteljstvu za prcve-zjivo šolskih knjižic in sploh za vsako delo, bodisi v popravo ali na novo izde-laujo, za kar zagotavlja trpežni izdelek in ločno postrežbo po jako kulanlnih cenah. Vsa naročila naj se pošiljajo naravnost podpisanemu. Rojakom v mestu in okolici se pri poroča udani Ivan Bednarik, knjigovez. OOOOOOOOOO lodko ki ul a j sc dobi prozornega, dobrega pristnega oljkinega olja za ecno Inč11, marveč navadno le mešano, nesnažno olje. Nnjslabše olje pa je lako, ki obleži na dnu posode. Prodajalec da tudi tako olje za „ večno luč“ ; da pa tako olje z nobenimi stenji, niti z navadnimi ,.duScamr‘ ne gori. je znano vsakemu iz skušnje. ha no bo več pritožb, (hi olji« ne gori, ali pa da premočno gori, ali da slenj preveč olja pov-žiji1, omislil sem si troje vrst stenjev. Priporočani torej, da se po dobroti olja rabijo Kofolovi stenji, katere ga ran tira m za trajno ,.večno luč1' tudi v najhujšem mrazu. Pouk s pošiljatvijo. Za prozorno dobro olje stenj O, zn slabše I., najslabše (ncsiinžno II. — Za visoka stekla ..Glullonov Ap rat" stenj O, I K 60 v., stenja I. In II. 3 K. - Za navadna nizka stekla stenj O I K., I. In II. 2 K 40 v. — S'iatljlea stenjev zadostuje za eno leto. . Stekla vseh vrst in barv. Dolenčeve Hvočo iz pravega čebelnoga voska po originalnih conah. Se priporoča preč*, duhovščini L Tine Kofol, Cerkvenik v Kanalu (Goriško). i Cebelno voščene sveče pod garancijo 2000 kron priporočam preč. duhovščini, cerkvenim oskrbiiišlvoni in slavnemu p. n. občinstvu. .Med garantiran čebelni pitanec najbolje vrste na drobno Kg. po K 1.20. X odličnim spoštovanjem J. Kopač, sveča r, ulica sv. Antona 7, Gorica. | ® Hazpela ® j§ i/. razni1 |j®6l | kovine ®®®®®®it* it Kožni * v e n c i, |*®*®®®®®®®|| i/, por- celan *f®®»® podobi' ® čižmi ®*>®**®®® f Kazile tl 1 no- § ga vice mm w m ? v Raštelu št. 2 v Gorici. Velika /.»loga vsakovrstnih igrač. \ sakovrslna sveža semena za vrtnino. mmmm S Kovčeki ro- S®®®#®«®*®«! ji, l#®«®#®«#®®^ | prtljage '< g Kavice ? l®®«*®®8 Lule za kadilce »®*!®#®«U Nova delavnica cerkvenih posod M M M M M il in orodju. | Gorica, magiutratna ulica št. 8. Podpisani vsoja si naznanili preč. $ duhovščini, da je odprl novo delavnico « cerkvenih posod ter sc priporoča za na- ® roču* svečnikov, svetilnic itd. v vsakovrstni S kovini in v vsakimi slo^u po najiiižjih $ cenah. w Ker še nima ilustrnvaiiili cenikov, poSlje po želji preč. duhovščini obrisi; raznih posod in orodja. Priporoča sc tudi /a popravljanje rabljenih reči, jih zopet posrebri in pozlati tako, da dobijo prvotno stanje. Izdeluje strelovode po najboljših iznajdbah m popravlja ie rabljene. I dani Frane Leban, I Vzajemna zavarovalnica v Ljubljani | Hnnoinlrn IT __ lir J 1 i '1 • v • '.pw v pritličju vzprejenia zavarovanja vsakovrstnih poslt»pij, premičnin in poljskih pridelkov proti požarni škodi, kakor tudi zvonov proti poškodbi. w Pojasnila daje in vzprejenia ponudbe ravnateljstvo ^ s > | zavarovalnici1 v pril ličju .Medjatove hiše na ilunajski | | ^ ® cesti v Ljubljani, a ludi po slovenskih deželah naslav- * » ® ^ | Ijeni poverjeniki. < f!L| „V/iaj(inma zavarovalnica v Ljubljani** je edina !! g | “*® slovenska zavarovalnica. Zavaruje pod lako ugodnimi uS ® + ® pojioji, da se lahko meri z vsako drugo zavarovalnico. Postavno vloženi ustanovni zaklad jamči zavarovan- - $ •g, ceni popolno varnost. s-l ROJAKI! Zavarujte svoje je pri domačem zavodu!