ISSN 0350-5561 za konM tedna Jutri bo sončno, v soboto pfBt^no jasno. VsBkdaotopf^ebo. 54 let steui/ka 27 četrtek, 18. julija 2007 1,35 EVR'SOOSir lEAM» 5 zunât". (Foto: S. Vovic) Gor in dol Milena KrstiČ « Ptaninc Mazejeva na izrednem plačanem dopustu Odstavljena direktorica Esotecha, Zofija Mazej Kukovič je po vrnitvi s Kitajske ostala pred vhodom v firmo, ki jo je vodila petnajst let Veler\je. 11. julija • Po Listem, ko je nadzorni svei úru?hQ EsoLcch v lorck. 3. julija, s položaja ra/.resil dotedanjo direklorico Zofija Mazej • Kukíívič In na njeno nicslo imenoval Marka Škobemeta, se do vCcraj ni /-godilo prakUčno nič. Včeraj okoli 11. ure smo se z Mazejevo. po lisiem. ko se je vrnila s Kitajske. srečali pri vhodu v firmo, kor sla ji delala dru/bo varnostnika, kije nista spustila naprej. »Marsikaj sem prebrala v teh dneh, o marsičem premi:^ Ijaîa. Tudi o evangeliju o Mariji Maj^dalcnj, kije bila prešušlnica. Pa jc rekel Krisms: naj prvi vrže kamen vanjo listi, ki nima greha. Vam to kaj pove? /ato. ker sem veliko prebrala, veliko premislila, želim, da se zadeve uredijo, ker si Esotech zasluži, da gre naprej. C) mojih nasleOiijih korakih bom počasi razmišljala z vso mod- rostjo, ki jo pri svojih leiih že imam nekaj,« je dodala. Ni pa za želela komentirali na-migt}v, zakaj naj bi se nadzorni svet (tudi ta seje javnosti oglasil le s skopi) informacyo o zamenjavi, nič pa o razJogih) odločil taki)» kol seje. Marko Škobeme, kije zamenjal Mazejovo na čelu firmeje včeraj povedal, da so se z Maze-jevo, s katero so dolga leta uspešno sodelovali, srečali na ne-Ibrmalnem pogovt)ru in se dogovorili, da ostane na izrednem plačanem dopustu. »Nam je la hip primarno nadaljevanje dejavnosii in veseli smo novih naročil, ki jih dobivamo v ich Jneh,« je bil kratek Sktibeme. ■ Milena HrsUČ • Planine Po/ leta. od januarja do zaívíka Jutija, je iraja akcija ct^jskih krim-if/aflsiov Ui polfastov w prejšfrfi fedeir so naposled Je lahko utopili na prsle većpi fiktipifii prepradu/a/cev pre povedoiiih dny^. Glavna osumljenca, eden Í2 Ijubíjane, eden ft: Maribora, ki sfa z mamili oskrbovala celjske razpečevake. pa sla še na be^u. Med utlvalci drog na Celj.Kkem je po lej akciji zavladala panika. Vendar m^brž ne bo irajala dol^o. saj si htido odjemalci poiskali drufie dobifvilelle. uma mamil pa bo ie narasla. Padle so cene tekstilu in obutvi. A zanimanja med potrošniki za sežanske razprodaje, kol pravijo mnogi ir- ui veliko. Navkljub temu, da .wiejo klos razprodaje irajali le dva in ne več tri ledne. Velja prepričanje, da je iako zato. ker so trgovci nitalr cene že pred začetkom razprodaj. Sicer pa, saj št {Kminite, kako je bilo nekdaj: med eno in drugo sezonsko razprodajo popustov (skoraj) nt bila Zdaj pa se vrstijo - od niikluvževili. preko novoletnih. čez osmomarčevske do velikonočnih in tistih kar tako. V poklicnih in strokovnih šolah v prihodnjem šohkem letu ne bo več številke I liste 2, 3, 4, S fn mms*/, ki {xmieni. da dijak ni dosegel minimalnega standarda, neuradno jki so to krađco mnogi mladi ie preimenovali v me mame sekirutn Slovenske ceste pa so minuli teden zahtevale nov visok krvni davek. Umrlo ^je deset Ijndi. Vključno s tem ponedeljkom se je na ce.'itah smrtno ponesrečilo že 149 l/iidi, 21 več kot v enakem ob' dobju lani. Za Slovenijo veliko veliko preyvč. Ker vas avto ni igrača 0(19.7.-23-7. - 4 9770350556014 KU lokalne novice Srečko Meh se je upokojil Velřrge • Na uho nam je ^c pred lorkovtî sejo sveia MO Velenje prišlo. &à naj hi sc velenjski /upaii Srećko Meh upokojil in s lem ZHcel optHvljaii ftinkcijo zupaua nepoklicno. Na vprašanje, ali je lo res, nam je odgovoril: ^Mislim, da sem s lem naredil pameino potezo. predvsem /a občin^ski proraCun. /e nekaj lel sem imel vse po-gi>jc /a upokojitev. V prejšnjem mandatu sem svetnike in svetnice vpraiHl. ali naj se upokojim, pa se niso strinjali. Tokrat pa sem se po pogovoru s sodelavci odločil za upt>kojiiev, in lo i/, dveli ra/J(v gov. Prvi je, da s lem priliranimo p<îlovico sredstev /.a plaćo župana. kar je nemalo denarja /aradi visokih prispevkov. Drugi raz-log pa je, da se ml zaradi sprememb v pokojninski zakonodaji pogoji iz leta v leto slabšajo. Moja pokojnina ne bo bistveno nižja, kot je bila moja plača. Sicer pa se lahko ^pansam odloei, ali bo funkcijo t)pravlial poklicno ali nepoklicno, s to mojo odločitvijo pa se pri mojem delu pravzaprav ne bo iiić spremeiîilo. saj bom naprej nepoklicni, a profesionalni župan. Bom pa lahko bolj argumentirano gíTVoril. da nimam ćasa.« je hudomušno zaključil odgovor na naše vprašanje. Z odločitvijo je sveinike in svctnice seznami tudi na torkovi seji. Več o seji pa preberite na strani X ■ bš Letos več šolskih novincev Velerye - Podatki o vpisu oirok v prvi razred osnovne áole za sol-sko leto 2007/200K v mestni občini Velenje kažejo, da bo teh več. kot jih je bilo lani, in sicer ieios 2H0, lani 25S. Od lega bo prvič sedlo v solske klopi na sestih matićnDi šolah 221 otrok, 59 pa na šeslih podružnicah. Več kol 50 novincev bodo imeli na Šolah Cîorica (od lega na podružnici 16), Aniona Aškerca (od lega na podružnici Pesje 13) in Gustava Šiliha (od lega na podružnici Šentilj 17). 10 manj na Šolah Mihe Piniaria 'Ibleda (od icga na podružnici Plesivec 5) in Šalek. najmanj novincev pa so za zdaj vpisali na ioli Livada, nekaj manj kot 40 (od tega na podružnicah Cirkrsvcc 5 in Škale 3) otroke. ■ tp HTZ se predstavlja z vodo Velenje - Invalidsko podjetje HTZ Premogovnika Velenje je zadnji dan junija na prireditvi Ski)k čez kožo obiskovalcem ponudilo vodo. »Tako smo začeli promovirati novo grafično podobo podjetja HT/. obenem pa spomnili na nov razvojni projekt družbe, programi za TiJLrirduje vode Aquavalis, končnega produkta sodelovanja irrZ in inštituta iz ruskega Tomska,«je povedal direktor družbe dr. Vladimir Malenkíívič. »Gre za nov pristop pri zagotavljanju čiste vode, ki postaja vedno večja vrednota. Uporabljen je poseben llltracij-ski material, ki temelji na pollmeraih vlaknih, obogatenih z aluminijastim prahom. Prednost je v izjemni učinkovitosti odstraiýevanja bakterij. virusov in težkih kovin.« dodaja. ■ mkp REKt-i sa Dr. Milan Medved, prvi predsednik Energetske zbornice Slovenije: »Usiano\i-tev samostojne energetske zbornice je nadaljevanje aktivnosti, ki smo jih izvajali preko Združenja za encrgelUco pri CiZS, Ib se je v zadnjih letih kazalo kot eno najbolj aktivnih združeiý v okviru zbornice. Ko so se pred dvema letoma začela razmišljanja o ukinitvi obveznega članstva, smo tudi med našimi članicami ugotavljali pripravljenost AH sodelovanje, pri čemer smo dobili 100-odstolno podporo ne glede na to. ali bo članstvo obvezno ali ne, ali se ho plačevala članarina ali ne. Zbornica ima v razmerah g loba lizacije in odpiranja energetskega trga posebno nalogo. Družbe postajajo samostojne. Imajo različne huerese, delujejo pa v podobnem okolju ia prav eiiergeiska zbornica bo mesto, kjer bodo laiiko soočile različne poglede na podobno problema-tiko.e ■ Nov direktor gospodarske območne zbornice Tudi na Savinjsko šaleški gospo(îarski zbornici razmišljajo o osamosvojitvi - Na razpis za inovacije v regiji SAŠA prispelo 29 idej \elenje • V petek je upravni od-b(îr Gospodarske zbornice Slovenije ' Savinjsko-šaleske območiíc zbornice Velenje, nn 2. redni seji I me uo val novega direktorja. Alenko Avberšek je nasledil Franci Komik, dosedanji član upravnega odbora SS OZ. sicer pa direktor družbe Savinjske novice, d. o. o., iz Nazarij. Upravni odbor je na njeno željo razrešil dosedanjo direktorico Alenko Avberšek, ki odhaja na novo delovno mesto svetovalke generalnega direktorja GZS pri Se/o upravnega odbora GZS Savinjsko^aleèke regijo Je vodila Cvetka Tinauer, ob njej pa je kot predsednica še zadnjič sedela Alenka Avberšek. V petek so jo razrešili s položaja direktorice in imenovali naslednika. izvajanju vodilnih del na področju zastopanja interesov članov pred državnimi organi. Člani upravnega odbora so se na seji obvezali za aktivno sodelovanje pri Izvajanju ključnih pro- jektov in storitev, s katerimi bodo skupaj z novim direkuirjem zago tovili stabilno članstvo in s tem postavili trdne temelje za bodoče delovanje območne gospodarske zbornice. K aktivnemu partner- stvu bodo povabili tudi občine in ostale institucije, s katerimi delijo skupen prostor in človeške vire SAŠA regije. Med drugim je (\etka Tinauer, ki je sejo vodila, člane upravnega odbora seznanila tudi s spremembami v organizaciji panožnih in regionalnih gospodarskih zbornic. V Novem mestu in Mariboru so se že odločili za oblikovanje zbornice kot samostojne pravne osebe, o tem pa očitno razmišljajo tudi v Savinjsko-šale^kl regiji, azaenkral o tem še niso podrnbneje govorili. To naj bi namreč zagotavljalo ne le decentralizacijo. ampak tudi večjo avtonomijo v delu pokrajinskih gospodarskih zbornic. Izvedeli smo še, da je komisija že pregledala vse inovacije, ki so prispele na razpis za Naj inovacijo SASA regije, in jih tudi ocenila. Skupno je bilo prijavljenih 29 inovacij. Upravni odbor seje seznanil ludi z rezuUati poslovanja gospodarstva v regiji v lanskem letu in s stanjem članstva v zbornici. ■ Bš Pečovnikova ministrove odločitve ne komentira Ponoven razpis za načelnike v 10 od 58 upravnih enot Ljubljana. Velenje - Minister za javno upravo Gregor Virant se je odločil, da razpis za načelnike upravnih enoi ponovi za 10 od 5X upravnih enot, kolikorjih je v Sloventii, ker naj ga ne bi v teh desetih primerih prepričal nobeden od kandidatov, ki so se prijavili. Postopek izbire načelnika bo ponovljen ludi v Velenju, ob njem pa še v Ljubljani. Mari- boru, Piranu. Laškem. Krškem. Ptuju, Školji Loki, Lenartu in Ra dovolj ici. Sedatija načelnica Upravne enoie Velenje mag. Milena Pe-covnik odločitve ministra Vi- rama ni želela komentirati, niti ni želela odgovorili na vprašanje, ali se bo na razpis ponovno prijavila. Neuradno naj bi se za mesto načelnika UL Velenje na aktualnem razpisu potegovali trije kandidati. Dosedanji načelniki bodo do izbora ostali na mestih načelnikov kol vršilci dolžnosti. Virant pa ob tem pravi, da se bodo na ponovljen razpis lahko prijavili ludi kandidati, ki so sodelovali že pri prvem, neuspelem razpisu. ■ mkp o pokrajinah s premisleki in pomisleki Državni svet bi jih imel manj, LDS-u ni uspelo preložitev razprave • Vlada »na Savinjskem« • Država Blejskega otoka ne da! Ko so nif/o^i te tnislifi, da Je }H\ar glede sfevíía pokruji/i te rešena, se !>o nekod se vedno pojavljajo dvomi o Tem. ali Je J 4 pokrajin pri ms pravšnje število ali Jih je prexet Vlada meni. da Jih Je ravno prav, v državnem sveUi so imeli še redno pomisleke; sam predsednik Janez Sftšnik meni, da l)i ph hllo osem kar dovoli. Pokrajin naj bi bih manj, za^^oloviti pa Ji m Je Ireba lasim* vire, (-e bi bile večje. /)/ biie indi nćinkovitejse. Čeprav je la zbor sicer predlagane pr\'ť irl zakone podpri So pa v LDS predlagali, da hi prve tri pokrajinske zakone t/maknili s sedanje julijske seje driavnej^u zbora 1er Jih kasneje oi)ravnavall skupaj z zakonom o obmoijlh l/i sedežih pokrajin. A la je, kor je znano, zdaj sele v Juwl razpravi. Tak predlog ni bil .sprejel in jutri bodo poslafid tako opravili prvo raz-pravo o leh zakonih. So /HI la Cas ptmekod zelo pestre razprave o območjih In sedežih pokrajin. Na našem območju je za zdaj Jasna le selitev Radeč in Bistrice ob Solil iz Savinjske pokrajine v Posavje^ već. vsaj Iwlj tihih, a ne le takih razprav je o sedežu na.se nesreine Saše kar ttekaj. Glede sedeža pa je ^e bolj živahno pri ua.í3. TfeâcTskairaSETdd Na1dad»:5400í7vcd9tr NenirečcrMi foiogralQ in nkopisov « vnâraoi Pc 2akaiu 9 ODVje "HA ias" uvrSdsn med proizvode irdgimalMiega zna&ap za kaler« » ptaćuje dwek po znSsil stocnj. SEJE Kssena (spet) »kriva« za prekinitev seje sveta _ v Energetska prihodnost Šaleške doline naj bi bila razvojna in čistejša, a bodo o njej še govorili - Sejo bodo nadaljevali oktobra VelenjelO. julija • V torek do-puldnc jc bila v velenjski mestni liisi zadnja prcdponlniška seja sveta Mestne občine Vcknje (MO). Nlsn Je končali, saj se Je zalomilo pri 23. od skupnj 28 lock dnevnoga reda, ko so svetniki :4preminjalj odlok o Zavodu Kssena. kjer naj bi prilagodili pogoje /a direktorsko mesto sedanjemu v. d. direktotja Dejanu icr-linu. Temu nesporno priznavajo, da dobro vodi zavod, ki ga je tudi pomai^al ustanovili, saj je v njem danes zaposlenih se 5 mladih sirokovnjak-udarjali, da osebno nimajo nič proti sedanjemu v. d. direktoria, nesprejemljiv se jim Je zdel le način. Sploh, ker sta se na prvi razpis direktorja javila dva kandi-dala, ki sla izpolnjevala pogoje. Ker nisla bila izbrana, bi moral po njihovem mnenju z^vod razpis ponoviti, ne pa spreminjati odloka. To so bili tudi v torek argumenti Draga Martinška. Staričija Videmška in Bena Strozaka^ ki so utemeljevali sv prišli, je župan k temu dodal, da aktivnosti že tečejo: objavljen je bil razpis za vodjo prireditev v sedanjem zavodu Knjižnica Velenje, enoti prireditve, ki bo z novim zav(v dom postal del novega zavoda. Odziv Je bil velik, saj naj bi pre- jeli več kol 50 prijav za to delovno mesto. »Sesti blok ni zgodba nelcega konca, ampak nove priložnosti« Zc nekajkrat obljubljena in prestavljena razprava o razvoju energetike v Šaleški dolini se je v torek vendarle zgodila. / njo so pravzaprav delo tudi začeli, saj Je sodila 9e k dnevnemu redu prejšnje, junijske seje. Svetniki in svetnice so že junija dobili pis nt i gradivo o vizijah razvoja v USU. Tl-Š in Premogovnika Velenje. Predvsem v svetniški skupim Socialnih demokratov so menili, da Je gradivo presplošno in da ne daje vseh odgovorov na strokovna in pomembna vprašanja, ki se tičejo vseh. ki živimo v Šaleški dolini, /ato so že takrat na vse tri naslove poslali kopico vprašanj in pomožnih vprašanj, ki so bila šc vedno aktualna. Na (orkovi seji je Holding Slo venskih elektrarn zastopal Damijan Koletnik. novi direktor ilSL. Ta je v uvodu povedal, da Slovenija proizvede premalo električne energije in da so razvojni načrti veliki, ?.al pa je največji pn^blcm dolga doba od načrltw do izgradnje in zagona novih energetskih oh^ckttjv. o/, izgradnjo bloka 6 v ll.S bo za naslednjih 40 let zag(v tovljena prihodnost za Šaleško dolino, to vam lahko ziigotovim,« jc dodal in predal besedo direktoriu Tl:S-a dr. Urošu Rotnikn. Ta se je na nastop pred svetniki in svetnicami /elo dobro pripravil. Vsi so mu priznali, da Je odgtwo-ril na vsa vprašanja, ki so jih imeli. Povedal je, da bo blok 6 /ograjen najpozneje do leta 2014. obratoval pa bo do leta 2045. Po- udaril je, da se bo proizvodnja ob enaki količini porabe velenjskega lignila povišala s 3000 na 5000 C X W h ele klričnc eno rgijc. em i sij e škodljivih plijiov, hrupa in prašnih dcicev pa bodo bistveno nižje. Že ta mesec naj bi dobili znaten del sredstev Lvropske investicijske banke za to veliko inve-sticij<\ vredm^ kar 780 milijimov evrov. ki bo TLŠ-u omogočala tudi 43-odstoien izkoristek energije, kar je evropski siandard. Višji z.aradi slabe kvalitete velenjskega lignita tudi ne more biti, smo še izvedeli. Ko\ tudi to. da bosta dve novi plinski turbini proizvedli le okoli 10 % elektrike v deležu celotne proizvodnje TI;Š-a in da bodo kmalu začeD zapirali bloka I in 2. V razpravi se je najprej oglasil dr. I ranc Zerdlii. ki je govoril v imenu svetniške skupine SD. Pisno gradivo za sejo z naslovom frPrihi)dnost je« so skrbno analizirali. »Olovek dobi občutek, da se izmikamo dialogu in odgovonim na nejasna vprašanja. Tudi če jc direktor Premogovnika ua dopustu, bi lahko pooblastil koga od sodelavcev, da pride pred velenjski svel,«je komentiral dejstvo, da tudi tokrat na razpravi niso dočakali predstavnikov Premogovnika. / velikim zadovoljstvom pa podpiramo namero Holdinga po izgradnji blok 6 in nadaljnjem pridobivanju električne energije v Šaleški dolini.« Potem je nanizal vrst<î vprašanj, kaj bo po letu 2040. cena premoga, ki Jo zagotavlja Premogovnik tudi za pri-hodnost, se mu je zdela prenizka, menil je, da poslovni rezultati Premogovnika niso tako dobri, da bi lahko ob taki ceni vlagali tudi v ekologijo, prestrukturiranje proizvodnje ... /elel je i/vedeti več o investicijskih programih, kar naj bi se 2g<îdila m oktobrski seji. Župan Srečko Meh jc pouda- REKLI sa ... Po končam razpravi o razvoju energetike smo izvedeli: (por-tretne slike obeh): Damijan Koletnik; direktor HSL: »Razvoj energetike v Šaleški dolini je za IISL eden najpomembnejših, saj moramo vedeti, da predstavlja v bilančni masi poleg dravskih elektrarn in JU Krško glavni delež proizvodnje elektrike. Ostajajo vprašanja, povezana z manjšimi težavami, ki bi jih lahko dali i)dgovorni iz Pre- mogovnika Velenje, in prepričan sem, da jih oktobra tudi bodo. Da jih tokrat ni bilo, je po mojem kriv zgolj tehnični zaplet. Šaleški dolini se ponuja ena največjih razvojnih priložnosti prav z l/'.gradnjo bloka 6. Ta priložnost je izziv, zalo Je na-njo že danes gledati črnobelo zelo neprimerno in bi lahko biki tudi neodgovorno. Še pred dvema leťmia smo govorili, da bo Premogovnik deloval še 20 let, sedaj pa govorimo že o 38 letih. To je doba, ki je priznana za upokojitev vsakega človeka in ni kratka doba.« Dr* Uroš Rotnik, direktor THŠ: »Načrti raz-vt>j energeiike, sploh iz^gradiija bloka 6 v TItŠ, obetajo svetlo prihodnost za shwensko ener-gelikt) in Šaleško dolino, tudi za tukajšnje gospodarstva j. /elo pa sem vesel tudi podpore občinskega sveta, saj lahko takšno sodelovanje prinese samo pozitivne učinke. Imeli bomo zagi> tovljena delovna mesta in plače, ker tukaj živimo, pa si prizadevamo tudi boljše okolje. Zavedaniti se, da mtîramo biti 11 ara vi prijazni.* ril tudi nujnost izgradnje tretje razv o tem, da občina kot ustanoviteljica osnovne sole bratov tx^io-nja ne zagotavlja dovolj denarja za vzdrževalna dela na šoli. V zvezi s tem je terjal i)dgovore na vprašanja tudi svet šole. njegov dopis pa so svetniki obravnavali na zadnji seji občinskega sveta. /upan Alojz Podgoršek je na seji povedal. da zadeva ni nova, saj se vleče že nekaj časa. «Občina zagotavlja denar za poravnavanje tekočih obveznosti, odprte pa ostajajo predvsem tiste za nazaj, med katerimi je bilo nekaj izsiljenih. Ob izgradnji prizidka je namreč občina plačala tudi taka vlaganja, ki bi sicer sodila med vzdrževalna dela. Tako je bila povsem prenovljena glasbena učilnica, na novo seje uredil celoten sistem ogrevanja. Teh dodatnih finančnih bremen občina ni zmogla. Glede na to, da smo v zadnjih letih namenili za čim boljše pogoje izobraževanja naših oirok res veliko denarja, o čemer sc lahko prepriča sleherni občan, so najbrž motnje v zagotavljanju sredstev tudi razumljive. Občinski proračun ni vreča brez dna. proračunsko leto pa traja od 1. januarja do .M. decembra in ne do konca junija. Želje je včasih potrebno uskladili z zmožJičju. Tako so svetniki na seji občinskega sveta pred tednom dni sprejeli spremembe odloka o gospodarskih javnih službah iji s tem vanj umestili možnosti oskrbe s plinom, Do prve polovice prihodnjega leta, ko naj bi bila končana izgradnja primarnega voda plinovoda, naj bi občanom tudi predsiavili možnosti uporabe zemeljskega plina za njihove potrebe. Pri tem naj bi jun že predstavili najugodnejšega ponudnika. Na seji občinskega sveta pa je svetnika Janka Kopuiarja zanimalo, kâko uspešna je bila občina v pogajanjih glede odškodnine za prekopane ceste, zaradi izgradnje plinovoda poškodovane površine iu po dobno. Po besedah župana se niso dogovorili za odškodnino v obliki denarja. ampak so se pogovaijali o tem, da bo izvajalec obníwil vse ceste, po katerih bodo izvajali kakšna dela ali po katerih bodo vozili njihovi tovornjaki. Tožba proti kabelskemu operaterju? v tukajšnjem okolju že nekaj časa povzroča kar preccj slabe volje kabelsko razdelilni sistem. Občani so nezadovoljni s programi, moli jih ukinitev internega programa, pa druge možnosti uporabe omrežja, kot je iniernei, digitatoa telefonija. Prav tako so prepričani, da niso ustrezno rešena lastniška raz,mcija med operaterjem in uporatMiikl. da bi imeli vlagatelji v izgradnjo sistema tudi dejanske pravice. O nezadovoljstvu zaradi omrežja KRS so svetniki razpravljali že večkrat na sejah delovnih teles in občinskega sveta. Tlidi na nedavni zadnji seji sveta, lia kateri jih je župan seznanil, da je občina pristopila k aktivnostim občin Braslovče ter Polzela in skupaj z njima preko sodnih posiopto^v poiskala ustrezno pravico. Izplačila sredi avgusta Te dni so se na seji sešli člani komisije za vračanje prekomernih vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje v občini. (îlede na to. da sredstva iz lega naslova že pritekajo na poseben račun občine, so na seji osrednjo pozornost namenili načinu in izvedbi izplačil. Dogovorili so se, da bodo upravičence o postopku vračila obvestili pisno, hkrati pa jih bodo tudi pozvali, da na <3bčinski upravi takrat pustijo tudi številko tekočega ali Iransakcij-skega računa, na katerega jim bodo nakazali denar. Izplačilo v gotovini namreč ni možno, izplačila naj bi začeli sredi prihodnjega meseca. V bivši krajevni skupnosti Šmartno ob Paki je upravičencev več kol 160. vbivši krajevni skupnosti Gorenje pa jih je 94. v Se dve mali čistilni napravi V občini so žc zgradili malo čistilno napravo. in sicer v vaški skupmisli Slatina. V naslednjih 3 letih naj bi zgradili še dve. l.etos naj bi pristopili k ureditvi projektne dokumentacije, prihodnje leto pa naj bi, glede na dotok denarja, pristopili k uresničitvi projektov. Vrednost vsake čistilne naprave je blizu 80 tisoč evrov. 80 odstotkov potrebnega denarja pričakujejo od evropskih strukturnih skladov. ■ tp t^HjiS Pomoč družini na domu še premalo prepoznavna Socialno oskrbo na domu izvaja 10 socialnih oskrbovalk, prejema pa jo 63 občanov - Nobena v od občin v Šaleški dolini ne dosega z resolucijo predvidenih ciljev na tem področju Tatjana Podgoršek Pomoč družini n« donju je še ena iialnga. ki jo je Ur/HVa prod več kol 15 leli obesila na prora-ćunc lokalnih skupnosti in tako /manjšala poircho po instiludo-nalneni varsivu starejših ali invalidnih oseb. pairebiiih pomoči. Namen socialne oskrbe na domu je namreč pomoč sianm ljudem, invalidnim in hudo bolnim, ki imajo zagotovljene bivalne in druge pogoje /.a življenje v svo jem bivalnem t)kolju, vendar se /aradi starosli ali hude invalidnosti ne morejo oskrbovali in ne^io-vali sami, njihovi svojci pa take oskrbe in ne^c ne /morejo ali zanjo nimajo možnosli. Tako lahko osianejo dlje v domačem okolju in so oskrbtîvani v skladu s svi>-jimi željami ter poirebami. Od lela 1992 dalje jo v občinah Velenje. Šovalkc na domu) prilagajajo potrebam pí)sameznega upravičenca, obsega pa g^^spoditij» sko pomoč (prinašanje enega obroka ali nakup živil in pripravi) enega obroka hrane, pomivanje piîsode, osnovno čiščenje bivalnega in spalnega prosiora), pomoč pri vzdrževanju osebne higiene (pimioč pri oblačenju ali slačenju, pri umivanju, hranjenju, opravljanju osnovnih življenjskili potreb) ter i>ri ohratijanju socialnih stikov (vzpostavljanje socialne mreže /. okoljem, s sor<^dniki, spremljanje pri opravljanju nujnih obvc/jiosli. informiranje ustanov o stanju in p stanj in Šmartno ob Paki 6.^. Izvajajo lOsocialnih oskrbovalk na domu, do leta 2010 pa naj bi biJo v skladu z resolucijo zaposlenih .^6 socialnih oskrbovalk,« je povedala Vodja pomoči na domu na velenjskem centru za socialno delo M^a Božič in dodala, da je pomoč družini na domu še premalo prepoznavna in bo zato po irebna večja promocija. Mladi rotarijanci na obisku v Velenju Veleiye - Mladinska de javnost je ena glavnih in najstarejših aktivnosti Rcuary klubov Njen namen je druženje mladili s celega sveta, spoznavanje novih dr/av, njihove kulture, tradicije, ljudi in navad. V ta namen se po celem svetu organizirajo ra/.lični tabori. V Velenju je bila 5. julija na obisku skupina študentov, ki se je udeležila Rotary kampa On the sunny side of the Alps, izredno pestro skupino so sestavljali trije udeleženci iz Turčije, dve udeleženki iz I.iive in dve iz Srbije, predstavnik iz Belgije, Španije, Amerike in zy Nizozemske, V Velenju so jim člani velenjskega Rotary kluba orgatiiziraliprijetno druženje, športne aktivnosti in pogostitev, /.e zjutraj so si ogledali Erico. kjer so jim pripravili zanimivo predavanje o ekoU^ških težavah v Šaleški dolini. Sledil je kratek ogled jezera, nato pa so se odpravili v muzej Premogovništva Velenje. Popoldan se je vse začelo bolj spniščeno ia najprej so se odpravili po mestu in v velenjsko knjižnico, kjer so lahko na internetu pogledali svoje maile in se oglasili domov. Ker je bilo vreme lepo, so jih velenjski gostitelji povabili še na paiiubali. Nad to športno aktivnostjo so bili vsi navdušeni, saj seje po vsakodnevni vožnji 7. avtobusom prilegla rekreacija in gibanje v naravi, /večerje sledilo prijetno druženje s člani Rotary kluba v vili llerbersfein. Okoli polnoči pa so se odpravili proti Celju, kjer so prenočili in preživeli naslednji dan. Velenjčani so bili zagotovo dobri gostitelji. ■ Kako je na sončni strani Afp, so študenti z vseh koncev sveta spoznavali tudi v Velenju, Za spomin so se sliliali tudi pred Titovim spomenikom. Pesje še kar trese Krajevna skupnost Pesje praznuje krajevni praznik teden dni kasneje kot ponavadi - V soboto glavni dogodki - Tresenje tal in razpoke na stavbah še vedno aktualen problem kraja kanalizacije v zahodnem delu Podgorja. Tam je namreč še kar 30 gospodinjstev brez urejene kanalizacije. Upamo, da bo posluh tako na MO Velenje kot Komunalnem podjetju Velenje in da bo investicija stekla spomladi 2008. Vse več razpok_ Velenje • Tudi letos so se v KS Pesje odl<5čili, da bodo bogato za« /namovali krajevni pra/nik, ki ga praznujejo 7. julija. V zadnjih letih so imeli vedno smolo z vremenom, zato so se letos odločili, da praznovanje prestavijo za teden dni. /ačeli so v torek z nogometnim turnirjem za pokal KS, včeraj so pripravili turnir v balinanju in kegljanju, danes btido otroci risali na asfalt, jutri pripravili po hod po mejah krajevne skupnosti. v Si)boto pa pripravljajo glavne dogt^dke. Kot vsako leto bodo gasilci pripravili tekmovanje /a pokal KS Pesje, ki bo v ptv poldanskih urah, zvečer pa pripravljajo še zabavo, na kateri bodo tudi s slavnostnimi govori zaključili letošnje pra/mivanje. /aradi že omenjene smole z vremenom so se letos v Pesju odločili, da v soboto na prizorišču • na parkirnem prostt)ru za gasilskim domom in domom krajanov. postavijo velik šotor, /ato si sicer želijo sonca, a jih tudi dež ne bo pregnal. Nas pa je v pogovoru z dolgoletnim predsednikom KS {v^sje Anfonom Košiijem najprej zanimalo, kako to, da je še petič sprejel mandat predsednika. saj si je pred jesenskimi volitvami to funkcijo že želel predali drugemu. sem, da bi tiiojo funkcijo prevzel kdo od mlajših, so pa člani sveta želeli, da sprejmem še en mandat. In sem sprejel. Upam. da mi bo zdravje služilo, saj bom ob koncu mandata zapisal 20 let predsedt> vanja svetu krajevne skupnosti.« Zanimalo nas je. kaj so v Pesju 4fiton Košir: "Števiio razpok na stavbah v Pesju se povečuje.^ letos uspeli postoriti, saj je bilo potreb in načrtov nemalo. Košir pravi: »Kaj posebnega še nismo postorili. Obrezali smo visoke ciprese ob Partizanski cesti, uspeli pa smo položiti tudi nov asfalt pred domom krajanov. To investicijo smo ponivnati s sredstvi Premogovnika Velenje, ^elja je. da bi letos izdelali pn^jekt za izgradnjo Na vprašanje, ali Pesje še kaj trese, nam je Anton Kifšir odgovoril: »Uh, |>a še kako. Pred nedavnim smo zabeležili zelo hud »ruker«, lahko rečem, da takšnega še ni bilo. Naslednji dan sem se pozaniinal na premogovniku Velenje in so mi povedali, da je sicer lakih tresljajev precej v Posočju in okolici Litije, da pa drži, da je bil ta najmočnejši doslej. Vzroka ne pi)zn3 nihče. Dej-slvo pa je. da je v Pesju vsako leto več razpok na stavbah, luini smo jih evidentirali 114, letos pa jih bo verjetno še več. I/vršene so bile ponovne meritve in lahko zatrdim, úfí sc premiki po/najtt. /a primer naj povem, da so se v našem domu krajanov razpoke takt^ povečale, da merilci skorajda niso mogli verjeti, da je to možno, /atn bomo naslednje leto morali dom krajanov in gasilski dom spet obnavljati; ra/poke bo pač treba odpravili. Premogovnik Velenje nam vsako leto nakaže nekaj sredstev kot odškodnino, /a letos smo dobili v prejšnjem denaiju 4 niiliji)nc to-leijev. Ta sredstva uporabimo u različne investicije v krajevni skupnosti. l.etoSnja sredstva smt), kot sem že omenil, porabili za obnovo asfalta okoli doma krajanov. Posedki so bili namreč močni. Izmerili smo tudi po 10 in H cenlimeirov. ■ Bojana Špegei Lesarski praznik ob sotočju Savinje in Drete V Nazarjah se, tako kot drugod ptî Sloveniji, lesna industrija bori za obstoj. Lesarski praznik naj bi prispeval k ponovni uveljavitvi panoge in l/rabe lesne mase ob upoštevanju tradicije predelave lesa kot nacionalnega bogastva. VNazaijah so pretekli koneciedna pripravili lesarski pra/tiik in se spomnili bogate tradicije lesarske dejavnosti na tem območju, ki seje s prvo industrijsko žago začela že leta 1^01. Razvojna uspešnost je trajala do druge polovice osemdesetih let prejšnjega stoletja, /daj se ostanki nekdaj mog bríwc, lesarski Feniks seje dvignil iz pepela 1ji ravno prvi pra/nik je lahko priložnost za vsestransko oživljanje lesne industrije^ S takšno <\] jc cclj-ski škof dr. Aiitoii Stres ra/reSil dosedanjega /upiiika Silvestra Mtv lajia, ki eno ict<.i duhovniške službe ne b" opravljal, /a župnijskega upravitelja pa imenoval župnika i/ Nove Šlille Lojzeta Terriarja, ki bo solčavsko ^pnijo soupravljal skupaj s kaplanom iz Luč Vikijem Koscem. Kol je bilo neuradno znant> /e nekaj časa, Ternar prevzema vtïdenje sanacijskih del na leíneljiři župnijske cerkve Marije sne/ne (ta naj bi se naditljevala po 15. Juliju) ler gospi^darski in splošno upravni del vodenja /upnije Solčava, kaplajiu Koscu pa je ijrdinarii zaupal pastoralni del župnijskega življenja. Ob leni škofu Ternarju posebej polaga na du5o, naj dosledno ugoU)vi stanje ccr-kvene blagajne, pt)leg tega bo potrebno ponovno formirati gospt)-(jarski svei ali vsaj veljavne ključarje, prav tako je "femar zadolžen za poživitev žuj^nijskega pastoralnega svela. Cilede na to, dtidaja dr. Stres, da župnija Solčava veijelno àe dolgo ne bo dobila lasirjcga župnika, je treba še bolj pospesevati dejavnost laikov v župniji. Energetika v stecoju prodana Na Solčavskem seje v teh dneh ra/.plctla šeena/^odba, /aradi kalen; so odnosi med najbolj vplivnimi ljudmi se vedno vse prei koi iskreno prijateljski. Po stečaju in štirih sodniških narokih za pnxiajo je občinska podjetje za proizvodnjo in dobavo loplolne eîiergije littergeiika kupilo podjetje Biomasa iz Luč. ki sc uk-vatja s podobno dejavnjckl nist> mešali javnih Hnanc. Direktor Biomase Rok Suhodolnik je prepričan, da je bil projekt, lociran vT.ogarski dolini, krepko predimenzioniran in zjio v osnwi vprašljiv, O odkupni ccni Suhod<í]iňk tic želi govoriti, izvedeli smo le, da bodo opremo demdtýska-šaleške regije bodo občine morale poskrbeli /m odlaganje odpadkov v Celju (projekt Cero), v Velenju pa naj bi poskrbeli za ločeno zbiranje odpadkov. Takšna rešitev je za župane SAŠL sprejemljiva. izjema je občina Mozirje, katere predstavnik ni bil navzoč na seji območnega sveta regije, zato se bodo opredeljevati naknadno, Pod iaklirki> lučkega župana Cirila Rosea je bilo tudi dogovorjeno. da občine, ki šc niso vključene v Cert), opravijo po-irebjie razgovc^re za vključitev v )»smelarski sistema, ker bo odpadke poirebno(vsaj)začasno voziti v <.'elie, vtem času pa se nadaljujejo a ki iv nosi i za razširitev odlagališča v Podhomu, za kar pa je. gledano realno, možnosti dokaj malo. Obujan[e spominov na Menini planini Precej ljudi seje zbralo pri planiuskem domu na Menini planini in se v počastitev nekdanjega praznika borcev spominjalo bojev sk> venskih partiz-anov v drugi s'vetovni vojni na lej kraški planoti Med liajbolj junai^ka dejaiïja ^leje prebty Šlandrove in /idani^kovc brigade ter bataljona VDV iz nemškega obroča. Pt) lanskem, povsem ideološko naravnanem govoru nekdanjega komandanta operativnega štaba Šlandn^ve in /Idanskove brigade I ranca Seveija • Trante je bil lokrat osrednji giw^mik poslanec v državnem zboru Jakob Presečnik- V spravljivem tonu ni govoril samo o paniziînskeîn boju prtHi okupatorju, ampak se je dotaknil vseh žrtev okupaioria. Od ukradenih in nasilno odpcljanili otrok, vojakov, ki so bili prisiljeni služili v luji uniformi, do borcev partizanskega odpora in pripadnikov teritorialne obrambe in milice, ki so se 50 let p^i koncu druge svelt>vne vojne uprii zverinskim napadom nekoč »ljudske* jugoslovanske vojske, »Velja se spoštljivo spominjali vseh. zato je skrajni čas. da uredimo zavezo in poplačamo dolg do vseh žjicv. Ca velja rek, daje politika umetnost možnega. bom<ïjeseni pri sprejemanju zakiJDa, ki bo urejal to vprašanje, našli za vse primerno rešitev.« je dejal Presečnik in prisotne pozval, da se v spoštljivem sp(jniinu po kJoniji» vsem. ki so pustili življenja na Menini planini. Na slovesnosti, ki jo je ob sodelovanju Občine Cîornji Cîrad organizirala krajevna borčevska organizacija, lokral ni bilo pripadnikov Slovenske vojske, manjkala je tudi tradicionalna parti-/jinska ikonografija. ■ Edi Mavric ' Savinjčan Obisk v Gornjem Gradu Predsednik republike dr. Janez Drnovšek si je ogledal sakralne spomenike V občini Gornji Grad Preteklo sredo sc je v Gornjem Gradu nekoliko nepričakovano mudi) predsednik države dr. Janez Drnovšek, /asebni obisk je bil posvečen ogledu bogate sakralne dediščiíie v občini. V gornjegraj-ski katedrali sv. Mohorja in Fořtu-nata ga je sprejel tamkajšnji župnik Jože Bflak in mu predstavil boga i o zgodo^nsko pot kraja, ki jc bila skoraj devetsto let vezana na zgodovino benediktinskega reda in pozneje ljubljanske škofije. Presenetljiva je bila odločitev za ogled odročne in težko dostopne ptjdružnične cerkve sv. Lenarta v pogorju Velikega Rogatca, svoj t)bisk pa je predsednik države sklenil pri romarski ccrkvi Marije /vezde v Novi Štifti, kjer so ga pričakali župnik Lojze Ternar in razigrani otroci, udeleženci poletnega oratorija. ■ Bdi Mavric • Savinjčan Gornjegrajski župnik Jože Belak je dr, Janezu Drnovšku predstavil po prostornini največjo cerkev v Stoveniji. Negotovost pred kurilno sezono V gornjegrajskem centru starejših občanov nujno potrebujejo oddelek za dementne osebe in zagotovilo o nemoteni oskrbi s toplotno energijo v Gornjem Graduje irenuino v domskem varstvu 150 varovancev z različnimi potrebami, od lega jili je skoraj polovica z bn\} ali manj izrazitimi dementniini težavami. Najtežje primere premeščajo v <"erknico. kar Za direktorico centra Francko Voler ni najboljša reSiiev, zato si prizadevajo pridobiti koncesijo za izgradnjo oddelka za demcnlne. Zaradi neživljenjskih predpisov je ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve di^slej njihove vloge zavračalo zaradi prevelikega števila varovancev Volerjeva je optimistka in verjame. da jim bo uspelo tei>avo zadovoljivo rešiti, dotlej pa dementne bolnike obvladujejo z in-lenzivno deltwno terapijo. Ob mere prej izjema kol pravih). Med večjimi težavami, s katerimi sc skupaj z lastniki sooča Francka Voler, je kurilna sezona, ki se v centru starejših zjične že v vičem že nekaj meseccv vrli v začaranem krogu brez otipljive re-šiive. ki bi Centru starejših in ostalim Gornjegrajcem zagotavljala mirno čakanje kurilne sezone. Volerjeva se strinja, da so pred leti naivno verjeli v «»večnosti gornjeg rajskega loplovod- Francka Voler: "Toplota je za naše stanovalce življenjskega pomendf zato bomo poskrbeli^ da mraza v nasi hisi ne bo!" tem je poirebno zapisali, da v gorujcgrajski center starejših t>b-čanov sprejemajo vse, brez razlik, ludi ljudi s hudimi zdravstvenimi težavami, kar za zap<3slene predstavna dodatno delovno obremenitev. Lastniki doma se lega očitno ziivedajo, zato zaposlenim redno zagoiavljajo plačo po kolektivni pogodbi zdravstva in socialnega varstva In tudi regres letni dopust so 73 zaposlenim že v celoti izplačali, kar je zgor-njesavinjske gospodarske raz- Stanovalci doma so z razmerami in oskrbo zadovoljni in to upravičeno pričakujejo tudi v prihodnje. prvi polovici septembra. Kljub dobrim odnosom, ki jih imajo z lokalno skupnostjo, ni trdnega zagotovila, da jim br> občinsko podjetje za proizvodnjo in dobavo toplotne energije (Lngo) tudi v prihodnje zmoglo dobavljali toploto. Dejstvo je. da je Engo finančno na kolenih in da sc župan Stanko Ogradi skupaj z direktorjem linga Alešem Bralko- nega sistema, zaio o alternativnih rešitvah niso razmišljali. »Toplota in lopla voda sla naše stanovalce življenjskega pt>niena. lega se šc kakiï zjtvedamo. zato bomo napeli vse sile» da tudi ob morebitnem črnem scenariju, ki visi nad Fngom, naši stanovalci te težave ne bodo občulili.«< zatrjuje direktorica l-'rancka Voler. ■ Edi Mavrič ' Savinjčan Na prvem mestu interesi narave in ljudi Oblikovana celostna podoba bodočega regijskega parka Kamniško-Savinjske Alpe - Jeseni prihodnje leto naj bi park tudi formalno zaživel Fiîrmalno ustanavljanje Regijskega parka Kamni^ko-Savinjskc Alpe sega v december 2005. koje ministntvo za okolje in prostor z občinami Solčava. Lučc, Kamnik. Preddvor in Jezersko podpisalo sporazum o ustanovitvi- S tem je bil potrjen skupni interes za zavarovanje enkratnega naravnega okolja in izjemnih kulturnih vrednot na omenjenem območju. Ustanovitelji parka se po besedah ministra za okolje in prosior Janeza Podobnika zavedajo po-membnosli medsebojnega sodelovanja pri varstvu narave. *.Srcd-stva za ustanovitev regijskega Okoljski minister Janez Podobnik se je v Logarski dolini sestal s predstavniki občin bodočega Regijskega parka Kamnisko-Savinjske Alpe, parka se zagotavljaji^ v državnem proračunu. Posamezne podpisnice sporazuma se zavezujejo, da bodo prispevale sredstva za izvedbo projektov znoiraj parka, ki bodo v korist in v skladu z njeno razvojno strategijo. Končni sprejem uredbe je načrtovan za september 200S, kar pomeni izjemno inienziwanje dela pri projektu. V tem času nas čaka izvedba dvomesečne predstavitve in javne obravnave o temeljnih rešitvah in poslcdicah, ki jih regijski park prinaša lokalnemu prebivalstvu in občinam v tem območju. V tem času bo vlada dvakrat obravnavala uredbo o ustanovitvi parka: prvič kol osnutek in drugič kol predli>g. oblikovan na osnovi prip<^mb in zaključkov javno razprave.« razlaga minister Podobnik, ki je prevzel vodenje programskega sveta za ustanovitev regijskega parka. V sf>del{3Vanju s pristojnimi državnimi službami vodi koordinacijo projekta podjetje Logarska dolina. Po besedah direktoija Gu-stija Lenarta je ključna naloga pripraviti osnuiek akta o ustanovitvi regijskega parka. Ta bo določal tneje območja, razvojne usmeritve. varstvene režimo znoiraj posameznih območij, način upravljanja in lin an cira nje. Ministrstvo za okolje in prostor je za izvedbo projekia v preteklem letu namenilo f>3 tisoč evrov, za letošnje leto je rezerviranih 70 tisoč evrov, v prihodnjem letu pa bo Podiïbnikovo ministrstvo primaknilo še dodatnih 74 tisoč evrov. ■ Edi Mavric • Savinjčan UTRIP 12. julija 2007 Od irede do torU • jrct in doftOYl&a Sreddi 4. julij PrcdseUnik DrnovSek je v pisjnii Aleksandru Zornu sporoćiL cla se dr/^jviiih proslav ne ho več udeleževal zaradi /aljivjli i/jav. ki jiii je /oni i/rckci o njem. /orn je ob pre-jeiju pisma dejal. pričakuje, da b<» preUsednIkiw sklep dr/al in da si ne zopcî premislil, obenem pa se je spraševal ludi. katere njegove i/javc so bile ;řaljivc in kaicre nerei>niCnc, O Drnow5ku pa seje spras^val ludi nekdanji predsednik republike Milan KuCaii, kije dejal, da se ne siri-nia z odločitvijo sedanjega predsednika o neudeic/bi na prihodniih pro-slavaih Dixlal je tla sieer lahko odločitev Dtřiovška ra/nime, saj se je treba v raziniSljanju o vrniu na izvirni jp^îh. lega pa Kučan vidi v ne-sp(xlobnem in nespoštljivem odnosu do in-slilucije predsednika države. Vlada jc pripravila pre^llo^ zakona o zaključku postopkov vraćanja p<îd r/avlje» nega premive-nja. ki bo pospešil denacio-nalizacij pozno ponoći dosegi dogovor s palestinskim gibanjem Mamas, /a i/pusiitev novinarja so se odločili, kcj je eden od vpliviiili muslimanskih kterikov objavil vcridci razglas o Jííhnstonovi izpustitvi. Četrtek, S. jtdij v Pori onm\ so se seiti zunanji ministri sredozemskih članic HU ki so razpravljali o ideji /a ustanovitev Unije sredo/enîskih dr/av. Tranco-ski ziuiajiji minisier Bernard Kouch-ner je dejal, tla je na evropski strani za to idejo veliko posluha, medtem ko alriška stran ne kaže takega nav. dušenja. Vodja slovenske diplomacije je ob tem dodal, da je veliko sivari, ki združujejo Sredozemlje, vendar pa laka unija ne more ogroziti EU. AteksantSer Zorn Drnovšku doka luJe J da predsednik ni adinii ki zna biti ciničen. Tudi onkološki inštitut je eden od razlogov za predia-gano interpelacijo zoper Bruca na. Rupel je spregovoril tudi na odboru D/., kjer je dejal, da je nove predloge /a reševanje vprašanj s Hrvaško ustavila prisluškovalna afera. Pc radijski honorarni sodelavki Vala 202 Nataši Šiefe odstopil z mesta <îdgovor-negři urednika. Povod z.a odpust Ste-tbtove naj bi bile njene besede: *Se dobro, da gredo poslanci na dopusl. sicer bt pri poslanskih vprašanjih « kateri spraševat zakaj je prvi zadetek /a iskalni pojem Janša na portalu You lube iz pasjega sveta.« Direktor Radia Slovenija Vinko Vasle je poStu-larjevih besedah objavljeno vsebino ocenil kot »neutemeljeno intervencijo. ki bi hila )ahko žaljiva.« Vasle je ukrep meillem preklical. saj naj bi po tehtnem premisleku sprejel odločitev, ^la je ukrep preoster. Medlem pa se je Janez Janša ukvarjal z odstopom Marjana Se-njuija in je za novega predsednika vladnega strateškega sveta za gospodarski razvoj imenoval Petra Cîroz-nika. lirvaško minislrstvo za zunanje zadeve je uradno sporočilo, da Slovenija otežuje napredek Hrvaške v pogajanjih z Bvropsko luiijo, V Zagrebu so med drugim zapisali ludi, da Slovenija v p^igajalski proces ne bi smela vnašati odprtih dvostranskih vprašanj. Tako so sc odzvali na izjave slovenskega zunanjega ministra Dimitrija Rupla, češ da mora HrvaSca preti odprljem pogiavja o ribištvu in pravosi)dju uresničiti še dva î^orazuma s Slovenijo. R\jpeljc na seji parlamentarne^ odbora za zunanje zadeveiedejal. da Slovenija pozorno spremlja hrvaška pogajanja z i:U in sovskih časopisov, so veterani zapisali, da voditelji kosovskih Albancev ne bi smeli sprejet) zavlačevaiiia glede ureditve statusa pokrajine niti ne nadaljevanja pogovorov, saj bi ti po nji h o vem mnenju laiiko prinesli le nove sovražnosti. Pariament so pozvali» naj ra:^asi neodvis-nost ICost)va, b zagrozili, da bixJo v nasprotnem primeru prisiljeni znova delovati kol vojaki. Nigerijski ugrabitelji pa so izpustili triletn(ï britansko deklico, ki so jo na obmtičju Nigrové delte ugrabili pred štirimi dnevi. Neziianci so Margaret Hiti, hčer britanskega očeta in nigerijske matere, ugrabili na njeni poti v šob v Port llarcourtu, na z nafto bogatem jugu Nigerije. Najprej so ugrabitelji želeli zamenjavo deklice z njenim očetom, nato pa so zahtevali Nevzet Poric bi v sporazum vidjučii še izbiro prehranjevanja v šotafi. odkupnino in ziigrozili. da bodo v nasprotnem primeru deklico ubili, a so na koncu deklico izpustili brez -čevanje potnikov, Natančneje: odprta je prva faza projekta, ki je prizidek k obstoječemu tenninalu in ureditev prvega nadstropja, v katerem bodo odhodne čakalnice in mejni prehod. Nadstropje se bo pozneje uporabljalo kot |>ovezava s še enim terminalom, ki ga bodo začeli graditi prihodnje let o. Ponekod so trgovine sv<\|a vrata ixlprle že oh svitu, saj so sc začele sezonske razprodaje teksrilnega blaga in obntve. Pretlsiavniki slovenskih oblasti in mufti Islamske skupnosti v Republiki Sloveniji so podpisali spora-ztun o pravnem položaju skupnosti. Nevzet Porič, tajnik organizacije, je ptwedal. dà so s tem dosegli dobro osnovo za delovanje skupnosti. ObžaUv val je, da v spiJ-razum niso uspeli vključiti možnosti izbire prehranjevanja v šolah v skladu z verskim prepričanjem, sc pa sporazum med drugim nanaša na svobodo delovanja skupnosti in svo-bmlo pri izvajanju verske in vzg;ojne dejavnosti. Zanimiva odločitev pa je prišla ttidi iz evr<^pskih krogov: I:\Topska komisija bo moškim uradnikom poleti odsvetovala nošenje kravat, da bi lako varčevala z energijo ohlajevanje pisarn. V 64 posbpjih komisije v Bruslju je namreč zaposlenih okoli 11700 moških, ki na delo tudi brez strogih pravil oblačenja vsak dan prihajajo v oblekah in kravatah, Tako oblečeni uradniki se veliko bolj potijo in tempe-rauira zraka v pisarnah je zato naravnana na nizke vrednosti. Zaradi klimatskih naprav naj bi poslopja proizvHiala kar5(í tisoč ton ogljikt»-vega dioksida na leto. Torek; 10* Julij Vlada seje podala na obisk v Savinjsko. kjer je premier Janez Janša položil temeljni kamen nove proizvodne hale podjetja KI V Vransko, Minister za promet Janez Božič in minister /a okolje Janez Podobnik sta se na delovnem srečanju v Šenijiirjti pogovarjala o tretji razvojni osi, ki je še vedno problem regije, Medtem so poslanci na seji razpravljali o spremembah zakonov o osnovni šoli ler o organiz.aciji in financiranju vzgoje in izobraŽevanja, Čeprav noveli teh zakonov v žabja p©rspelctiva Instant svet Katja Ošljak Vetroven večer jc. Sko:i okno gledam v inf-fieiujoče drevesno Itsije, ki se hlešci v zo-dnjlh sončnih žarkih, /V/ se sprasujem: bodo ugasnili ob večernem sestopu sonca z neba aH jih bodo ke pred tem zasmili siri deževni oblaki. 7l letki oblaki, i^vw/u /// veler so odraz težkega dne. ene^a lisVh r mnogo opravili na mojem elektronskem spisku nalo^^. Takega dne. ko .%o noge še /mebej letke in prsi i na rokah mečeni. da komajda lezejo po tipkovnici 1er gre narobe vse. česar se lotim. Ob se Sli h 2jiilraJ me je kuhalo od vročine, saj se zrak ponoči ni ohladil nili za stopinjo, meni pa se med dremežem ni ljubilo iz poslelje, da bi prižgala klimatsko napravo. Vsa prekuhana in nenaspana sem sedla k zajirku in si opekla Jezik s prevročim čajem. Lasje so se preprosto odločili, da Iwdo vztrajali pri skusi ranem nočnem stajllngu. ne glede na vrsto in količino nanesenih utr/evalcev pričesk. Z zobno nitko sem si med umivanjem zob ranila d lesen in nato dvajset minul s prazno glavo stala pred omanf ler si vsake toliko rekla: Daj. no. ixnnisli, samo dva kosa oblačil, ki gresta solidno skupaj, moraš izbrati^ Tresoče noge so me s kolesom sicer pripeljale do mesta, wndar sem se po poli močno sporila. I^ato pa se Je že ob Julra?iJi kavi v službi name zgrnil trop renčečih uartKnikov in vreščeč/h vodij pr^'edo\'ati: Samo tak dan Je - Jutri ho vsaj malo bolje! h trme, Jeze in prvinskega uporništva (mešanici tega hi rekli strašanska ihta) sem se zaklela, da bom izpeljala vsa oiyravila, ki sem si Jih bila zadala: na poii domov usujvUi se v lekarni in na pošti, j)arkirati kolo v domačo klel. odpeljati avfo do mehanika. da postavi diagnozo, redni mesečni nakup v trgovini, bezanje Zřiancev z elektronskimi s/)onjčili, da uaj vendar že uredijo, kar smo se dogovorili... Od vetra v prsi, kije oviral vožnjo s kolesom, do gneče na cesti, ."it al nega pomanjkanja parkirnih mesl se je r.ve stopnjevalo iz minule v minuto. Vrhunec vseh dogodivščin pa Je bil predrzni odvzem nakupttvalnega vozička. Odvzem pravim, saj ne vem. ali mi lahko ukradejo vozičvk. ki mi ga irgovec daje na izpo.sojo. Verjetno je najboljša razlaga, da so si ga izposodili naprej. Pravzaprav si gaje izimodi/a či-ito običajna gospa štiridesetih let z okroglasio materinsko ptniavo. kije izkoristila priliko, ko sem ga med tehtanjem H mon za nekaj sekund izpustila izpred oči. Ko sem stopila proti njej in jo vljudno vprašala, ali ni morda pomotoma odpeljala mojega vozička. Je z zla gani m Jaz-sem-ne-dolžna-pogledo/n odkimala: "Am ... ne, nisem hila Jaz." Se bolj .wkirana zaradi očiiuo narejenega odziva "izpo.^ojevalke vozička" sem se z odprtimi tisli zavrtela na peli in odkurala dolgih ne-vem-koliko korakov do vhoda v trgovino ter vzela novo napravo s koie.Ki, s katere, verjemite, nisem umaknila pogleda, dokler vreče z nakupljenim blagom niso bile varno spravljene v avti nn ohiiskem prtljažniku. Ves čas med nakupovanjem, priznam, sem bila nuKno raztresena, .saj sem premi.Ujevala o vzroku, zaradi katerega mi je omenjena "mami" speljala voziček. Skrila kamera? Ne. {kUem i)i m! na koncu že kdo imvedal. Nagajivost in zloba do neznancev? AH pozabljivost in lenoba, zaradi katerih Je teta Šele sredi veleblagovnice ugotovila, da nima kam položili vreče krompirju, ler seveda njena iznajdljivosl. da Je hitro pograinla oziroma si "naprej izposodila" prvi voziček, kije bil pri roki? 'Zadnja hipoteza se zdi še najbolj realna. !n žalostna. Ce to drži, namreč potnenl, da globoko preziramo drug drugega, da nam je res vseeno za okolico. '/enska bi me lahko vprašala, afiji odsiopim voziček, ker ga je pozabila vzeli in gre težko nazaj fkj nJega. Jaz bi .ne ji .seveda prijazno nasmejala it) .Ce krompir biji pomagala naložiti. Pa me ni vprašala, vzela ga Je. ko sem Ji obrnila hrbei izhrala je instant rešiie\\ asocialno sred.stvo. nameslo da bi malo po-kramljala z menoj, me prosila za ta tieumni voz in bi nato obe zadovoljni zapuščali trgovino - ona. ker .\em ji pomagala naložiti težko vKčo, 1er Jaz. ker sem pojnagala simfkitiCnl neznanki. ar • -V^-^V V Buenos Airesu so sí?e^a tako ve$e//, da so pozabiti na očitne podnebne težave. javnosti še vedno sprožala polemike, ministrstvo za šolstvo in šport meni, da sta plod usklajevanja z vsemi akterji. V boju v Rdeči mo-šeji v pakistanski prestolnici Islamabad jc bilo ubiiih 50 skrajne-žev in osem vojakov pakistanski}! varnostnih sit. Varnostne sile so po tednu obleganja in netispešiiih poga- janj vdrie v verski objekt, v katerega so se zaprli skrajni študenti, ki se zavzemajo za uvedbo strogega šeriatskcga prava po vzoru la-libajiskcga sistema. Iz Buenos Airesa so poročali o prvem snegu po skoraj 90 letih. V nekaterih predelih Argentine so namerili kar 22 stopinj pod ničlo, prebivalce prestolnice Buenos Aires pa je sneg. ki jc zapadel prvič po letu 1918 presenetil m povzročil pravo navdušenje na tamkajšnjih ulicah. v SREDISCU Nenacrtna izgradnja komunikacijskega omrežja prinaša pasti Brez dobrih širokopasovnih optičnih povezav si danes življenja, predvsem pa poslovanja, ne moremo več prestavljati, žal pa je pri tem precej nereda - Občine niso uspele slediti potrebam hitro razvijajočega se gospodarstva, to pa je ukrepalo po svoje - Zamujeno bi v Savinjsko-šaleški regiji radi popravili z oblikovanjem konzorcija Mira Zakoš^ Oeludi o pomenu irir)riiiacijske ichnoJogjje v lem okolju že nekaj Ici veliko grimo in se v Velenju radi pt^hvalijo, da so s(o*(. jc dujarisko stanje na icrcnu preccj drugačno. To je pokazala ludi okrogla mi/a. ki jo je v imenu invesiitoijcv v lokalno širokopasovno nptiCnn omrežje pripravila Savin^fsko-šaleška območna gospodiirska zbornica. Odgovi)riii so skušali na vprašanje, kako do konkurenčne in odpne informacijsko komunikacijske lehnologije in novih elekirun-skih povezav, ki so v nacionalnih razvojnih pmjekiih zastavljene prioriicino. Dr/ava namreč podpira pospešeno rad njo odpnib omre^.ij (lakšnih. ki so dostopna vsem operaterjem pod enakimi pogoji) v posamc/nih regijah in njihovo povezovanje z nacionalnimi hrbieničniini omrežji. Na pi>govor so zato v S avl njsko-sa leski območni gospodarski zbornici povabili podjeija in predstavnike ohćine, Cilj-boljše in cenovno zanimive optične povezave Državna strategija na področju i n formac ijsko-koni u nikac ij skill tehnologij torej načrtuje enake v mernej^o teriiorialno razvitost omrežij in storitev elektronskih komunikacij. Pri lem imajo iz-jeniTio pomembno vlogo občine, ki naj bi pripravile načrt razvoja širokt>pasoviiega {nnrežja. predvidele obstoječe in bodoče kabelske kanalizacije, z javnimi razpisi pa naj bi izbrale ponudnike za izgradnjo in upravljanje 1er jih seveda tudi nadzorovale. Za podro- čja. na kaierih ni dovolj komercialnega interesa, bi 11 nan cira nje izgradnje omre/ja zagotovili z državnimi razvojnimi sredstvi. Tako torej strategija. Kakšno pa je dejansko sianje? Na okrogli mizi so ugotavljali, da s regionalne ali globalne dijake in študente, podobno kol recimo design centrom z velikimi prenosi taki) graditelji ne zagotavljajo kanalov za ostale ponudnike, to pa seveda pomeni, da si na nek način ustvari^jo monopol. Izgradila novega kabelskega kanala je namreč kar i;lirikrat dražja, kot če ga vgradimo, ob siceršnjih naložbah, v prometno in komunalno infrastrukturo. Komercialni ponudniki ne omogočajo nepo- kurenco ponudnikov in razvoj iti-formacijskivkomunikacijskih $u> ritev, Potrebujejo pa tudi široko pasiïvno optično mrežo, ki tîmo goča nadgradnjo, konkurenco ponudnikov in ki povečuje varnost sistemov in informacij. Za tieka-tera največja podjeija z globaln<ï poslovnih mrcz(î je širokopasovna optika nujna prav tako kot cesta. Omogočali mora, da so strežniki dobavhelja in koristnika enako zmogljivi in povezani z vlsoko propustno lokalno in državno mrežo. Sodelujoči na okrogli mizi so predvsem skusali odgovorili na vprašanje, kako v Velenju in dru- podatkov daje možnost, da so lahko locirani v dolini,« pravi Alenka .Avberšek. In v kakšni fazi je pravzaprav načrtovanje širokopasovnega omrežja v občinah bodoče SaSe? Sodelujoči so Ugotavljali, da imajo tako imenovani zastonj priključki do vrat občanov sicer pozitivne učinke, vendar pa sc premalo razmišlja o dolgoročnih učinkih teh posegov za razvoj go spodarstva, ustanov in občanov, Omrežja se namreč gradijo brez strategije prostorskega razvoja, kar pomeni, da tudi nenačrtno posegajo v obstoječo prometno in ostalo infrastrukturo. Prav Informacija o vračanjih vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje na področju mestne občine Velenje Vlada Republike Slovenije je izpolnila obljubo, da bo v letu 2007 pričela vračati prepiačila za telefonske priključke. 14. 4. 2007 je namreč stopila v veljavo novela /akona o vračanju (-ZWJTO-D), na osnovi katere je Slovenska iidškodninska družba (SOD) prejela eno desetino vrednosti relekoma Slovenije, d. d., z namenom, da takoj prične izdajati izplačila že sklenjenih pisnih poravnav. Prvo izplačilo je bilo izvedeno 28. 5. 2007 za 5.319 upravičencev v višini 5,68 milijona EirR. Drugo izplačilo je biio 18. 6. 2007, vsa naslednja izplačila pa se bodo izvajala vsakih 14 dni. Vseh vloženih zahtevkov je bilo 36.499. Od cega je bilo do slej zavrnjenih kot neupravičenih ali nepopolnili 18.769, pretežno individualnih zahtevkov. Doslej so državna pravobranilstva sklenila nekaj nad 9000 poravnav. za okoli 8.600 zahtevkov pa še morajo pripraviti predloge pisnih poravnav. Med njimi jc tudi Mestna občina Veletye. MO Velenje jc v ziikonsko dolo čenih rokih vložila zahtevke in njihove kasnejse dopolnitve za vse krajevne skupnosti (KS) in mestne četrti (MC) v MO Velenje, ki so gradile telefonska omrežja v skupnih akcijah in so se pogodbe za izvedbo del sklepale med KS oziroma MC in takratno PIT organizacijo, krajani pa so sredstva nakazovali KS ali MC. Ker državna pravobranil- stva zaradi prezasedenosti niso v zakonskem roku pripravila vseh predlogov pisnili poravnav, je ktv misija za vračanje MO Velenje na osnovi določila v drugem odstavku 8. a člena /VVJ TO-UPB.l ponovno zbrala vso dokumenta-ciio in originale 29. 1, 2007 vložila na okrajno sodišče Velenje, kol ji v <îmenjenem členu nalaga zakon o vračanju. Sodišče se je na podlagi posveta z Državnim pravobranilstvom odločilo, da bo počakalo z obravnavo zahtevka, dokler ne prispe predlog pisne poravnave pravobranilstva. Po nedavneiiî pogovoru z Dr-2avnim pravobranilstvom Ljubljana, kamor je celjska enota pravobranilstva zaradi prezaseden^v sti odstopila skupni zahtevek MO Velenje v obravnavo, je pred-sedtiik k(miisiie za vračanje vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje MO Velenje Ivan Valen-čak dobil odgovor, da je za pripravo predloga pisne poravnave potrebno počakati v vrsti. Ko bo MO Velenje predlog pisne poravnave prejela, ga bo komisija za vračanje MO Velenje v sodelt>va-nju s predsedniki svetov KS in MČ ter predsedniki njihovih ko-mlsjj iň vračanje preučila ter dala svetom KS in MĆ v piiirdiicv ali Ziivrniiev podpisa predlogov pisnih poravnav za p(»samezjie zahtevke. Predloge pisnih poravnav. ki bodo zavrnjeni, bo potenj obravnavalo sodisče. ■ Siužba za odnose z javnos^o MO Velenjů Alenka Avberàek sred ne pi) vezave med sosednjimi institucijami, storitve pa zaračunavajo nekajkrat dražje. Ne dopuščajo l>rezplačmh priključkov na sicer brezplačno državno omrežja Arnes v razvojno raziskovalne in izobraževalne institucije. S lem zavirajo E-oblike izobraževanja in komunikacyc na daljavo, ki večajo krog učencev, dijakov, i^tudentov, razisktivalcev. vendar pod pogojem visoke propustnosti inforniacusko komunikacijskega omrežja. Občine so torej tiste, ki naj med komercialnimi ponudniki za izgradnjo širokopasovnega omrežja do javnih ustanov v njihovi in državni lasti izberejo liste, ki zagotovijo odprtost za vse ponudnike informacijsko komunikacijskih storitev, ki zagotovijo varnost in dopuščajo uporabo že izgrajenih lokalnih širokopasovnih omrežij. Občine na tem območju pa doslej nis<; i/xiclalc takšnih osnov in usmeritev. Iako tudi nimajo osnove, da bi načrtno spodbujale naložbe v zasebni sektor, ptv srcdno s tem pa tudi razvoj podjetij svoje občine in splošen ra;^voj. Na okrogli mizi so zato ugotavljali, da jih ravno zato pri tem prehitevajo zunanji komercialni inve-stitoiji, občine pa si ob tem ne za-gotoviji) ustreznega nadzora in garancije za odprtost in kakovost i^i roko pasovnega omrežja. Domača podietja pa bi si ravno v dtj-mačem okolju lahko hitro prido bila reference. /aradi vsega omenjenega so podjeija. ki so doslej največ vlagala v to infrastrukturo, predlagala oblik<îvanje posebnega konzorcija za nadgradijo obstoječe lokalne hrbtenične mreže mestne občine Velenje in ostalih občin. V konzorcij so javno povabili predstavnike vseh občin. Prav tako predlagajo pripravo Strategije razvoja regionalnega informacijsko komunikacijskega omrežja v občinah in celotni regiji ter imenovanje nosilca projekta oziroma odgovorno osebo za njegovo vo denje. Osnovna naloga konzorcija bo nuđenje zasebnega partnerstva za načrte razvoja in izgradnjo širokopasovnega omrežja vsem občinam Saša regije. Projektna skupina bo v okviru ob-m(Kne gosp o Strategiji razvoja širokopasovnega omrežja v SAŠA regiji razpravljali na razširjeni seji Upravnega odbt)ra G/.S Savinjskivša-leške območne zbornice Velenje še v teni letu. Skladno z aktom o ustanovitvi družbe Veplas Medla, družbe za usposabljanje in /^poslovanje invalidov, d.o.o., Ziiradi izteka mandala razpisujemo delovno mesto DIRIKTORJA DRUŽBE (m/ž) VEPLAS MEDIA, d. o. o. Kandidati morajo pt^leg spi osnih, z zakonom določenih pogojev, izpolnjevati naslednje pogoje: - najmanj VI. stopnja strokovne izobrazbe, smer strojništvo ali ke-mijivka tehnologija. - aktivno ziiai\ie angleškega in/ali nemškega jezika, • najmanj pet let izktisetû pri vodei^tt. Kandidati morajo pripraviti program razvoja družbe. Za informacije za pripravo programa pokličite na leUt. 03/89H 5H Pogodbo o za fM) si it vi bomo z izbranim kandidatom, skladno z aktom o ustanovitvi družbe, sklenili Z-a mandatno obdobje štirih let. Prijave s predstavitvijo delovnih izkušenj, priloženim programom ra/voja druP.be in z dokazili o izpolnjevanju pogojev razpisa po sredujie v petnajstih dneh po objavi na naslov: Veplas. d. d. Kadrovsko-splošna služba Cesta Simona Blatnika 11 3320 Velenje 8 GOSPODARSTVO, IZOBRAŽEVANJE 12. julija 2007 Nova družba Gorenja: Design «enter V Gorenju že nekaj časa poudarjajo, da želijo postati vodilni v svetu na področju designa - Še pred koncem leta bodo za ta namen skupaj z nekaterimi družbami oblikovali novo podjetje Mira Zakoiek /a oblikovanje novedru/bejc vse pripravljeno. Vodil jo bo Jurij (liacomelli. ki se bo ekipi Gorenja priUru/JI scpiembra. Sprva bo zasedo) mesio pomočnika predsednika uprave, z nalogo, da spelje priprave in usianovi Design center, ki bo po novem deloval kot samostojna gospodarska družba» ustanovili pa jo bodo skupaj / nekaterimi slovenskimi podjetji in tako dolgoročno krepili konkurenčnost slovenske tradicionalne ijjdustriic- (liacomelli naj bi /Cbra^ vrhunske strokov- njake s tega področja ter tako /a-gotavil ključne sposobnosti Gorenja in drugih udeleženih podjetij za želeno strateško pozicionira-nje na ciljnih trgih. Predsednik uprave Gorenja Franjo Bobinac je takole pojasnil vi7ij" prajckar »Design center naj bo jedro slovenskega vrhunskega oblikovalskega znanja in bo skrbel /a oblikovalska dovrsenost, sodobnost in inovativnost izdelkov partnerskih družb in drugih zainteresiranih strank, ki v obliko vaniu prepoznavaj^) edinstveno dodano vrednost svojih izdelkov. V strokovni in poslovni j m osti Jurij Giacotnelli je član uprave Prve pokojninske družbe, d. d. Pred tem je sedem lel. vse od usîanovitvc. vodil Časnik Finance, d o. 0. Se prej je deloval na Giv spodarskem vest niku kot 11-nančni direktor. Diplomiral je na Ilkonomski Takuiteti v 1.jubljani. kjer je tudi niagi-striral. Leia 2004 je prejel nagrado Mladi poslovnež leta, ki jo podeljuje Združe-n,fc Manager. bo na regionalni ravni prepoznan kol soustvarjalec trendov in poslovne uspesnosti. Tako bo dosegal komplementarne učinke na različnih ravneh: dvigoval ho ugled oblikovalske stroke, krepil konkurenčno sposobnost udeleženih pc^djetij in panog 1er posledično prispeval k rasli slovenskega gospodarstva.« Karbon sega po nelcomunalnih odpadkih Družba je bila ena najmlajših hčerinskih podjetij Premogovnika Velenje, zdaj so v njej tudi Dinos, PUP in Saubermacher - Nov akter na področju ravnanja z nekomunalnimi odpadki Milena HrstiČ • Planine Velerýe • Družba Karbon se pi> javlja kot nov akter pri ravnanju z nekomunalnimi odpadki v Zgornji Savinjski .n Šaleški dolini vizijo širjenja ludi na del KoroSke. »Predvidevamo namreč, da celjski center za razgradnjo odpadkov ne bo mogel pokrili celotnega območja,* pravi direktor družbe Franci Lenart. (rre za pocjelje. ki je hilo ustanovljeno kot hčerinsko podjetje Premogovnika Velenje za ravnsnje z odpadki. Začeli so 7. dejavnostjo razgradnje izrabljenih motornih vozil. letDS pa želijo napraviti bolj drzne korake tudi pri ravnanju i ostalimi odpadki. »Že lani smo prevzeli v g<^spadarjenje z odpadki Premogovnika Velenje in osmih drugih gospo darskih objektov. Tako smo prevzeli prek) 15.000 kubičnih metrov odpadkov. Letos smo za naše površine, ki jih je preko 10.000 kvadratnih metrov, imajt) pí ustrezna uporabna dovoljenja za ravnanje z odpadki, uspeh pridobili tudi dovoljenje ministrstva /h okolje za zbiranje in predelavo neindustrijskih odpadkem, tako želimo naš zbirni center izrabiti tudi za prevzem ostalih industrijskih odpaikov, ki jiastajajo v SAŠA regiji,« pravi di- rektor Karbona. Zelo velik del industrijskih odpadkov, ki nastaja v tem delu Slovenije, konča ludt na odlagahšču komunalnih odpadkov v Velenju. »Ob dejstvu, da se deponija zapira in da bodo prisiljeni v naslednjem leiu ali v letu, ki temu sledi. segali na področje komtinalnih odpadkov, iskali bomo sinergije in se poskusali dopolnjevati tako s poslopki, tehnologijami kol z opremo, da bodo poslopki ravnanja / odpadki v ívaleški dt)hni za industrijo najugodjiejsi in najcenejši.« V kratkem naj bi zaživeli Irije programi, in sicer razvrščanje in predelava ločenih frakcij odpadkov (plastika, steklo, kovine) za SAŠA regijo, v sodelovanju z družbo ZEUS pripravljajo načrt ravnanja z odpadno elek-irično in elekironsko embalažo za to območje, pri prav ljajV te programe nameravamo letos vložili okoli 150.000 investicijskih sredstev. Del bo lastnih sredstev Karbona, del pa bodo sredstva IITZ IP, saj bodo delovna mesta namenjena invahdom. Razmišljamo tudi o nadgradnji programov s centrom za razvrščanje in predelavo nekomunalnih odpadkov za pripravo alternativnih goriv in mcikiažo gradbenega odpada,« pravi Lenart. Franci Lenart: "Ne bomo posegati na področje komunalnih odpadkov.«' voziti te t>dpadkfi na regijsko odlagališče v Celje, bo industrija najbrž prisiljena razmisliti, kako bo s temi odpadki ravnala, in prav v tem vidimo tržno priložnost.« Kaj pa konkurenca? »Ne mislimo konkurirali obsioječim go-spodarskili subjektom, ki se s tem delom že ukvarjajo, ne bomo po V rozgrodnji manj vozil, kol so pričakovali Slovenci smo nekako še vedno mojstri iskanja možnosii. kako se izogniti zakonskim zalilevam, in to velja tudi za predelavo Izrab-Ijeuili moiornià voziJ. V Karbonu se « vedno ukvarjajo s precej manjšim deležem zbranih izrabljenih motornih vozil, kot so pričakovali. Letos so dobili pedetno koncesijo. Izšel razpis za republiške in Zoisove štipendije Cenzus za republiške štipendije za nove štipendiste 3.666;20 evra na družinskega člana v letu 2006 - Zadnji rok za oddajo vlog za dijake 5. september, za študente 3. oktober MUena Krstić • Planine Velenje - Izsel je razpis za repu-bhške in Zoisove Stipendije za šolsko leto 2007/08, ki ga objavlja Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje. Podoben je lanskemu. Dijaki Imajo časa za od-d^o vlog najpozneje do 5. septembra, študentje do vključno 3. oktobra. Ti roki. posebej poudarjajo v Območni službi Zavoda za zapt^slovanje Velenje, veljajo laki^ za nove koi za stare i^tipendisie. Cenzus 3.666 oziroma 4*032 evrov Pravico do republiške štipendije lahko uveljavijo dijaki, udeleženci izobraževanja odraslih in štu-denije, pri katerih dohodek na družinskega člana v letu 2006 ne presega celoletnega zneska l.^O odstotkov /?yamčene plače, to za nove štipendiste pomeni .'^.666,20 evra. za stare šlipendi-ste pa je cenzus višji in znaša 4.032.ÍÍ2 evra. Ob tem Dragica Oorogranc. koordinatorka za so cialno varnost v Območni službi Velenje, še dodaja, da kandidati ob vpisu v prvi letnik srediîje šole ne smejo bili starejši od IX let oziroma ob vpisu v prvi letnik višješolskega in visokošolskega izobraževanja ne starejši od 26 let. Kandidati oddajo vloge na obrazcu, ki ga lahkih kupijo v knjigami. dobijo na zavodu ali natisnejo s spletnega naslova zavoda www.ess.gov.si Dragica Gorogranc: »Zoisove štipendije tudi za studi/ v tujini^ a pod določenimi pogoji," Za Zoisovo štipendijo podajo vloge izobraževalni zavodi Tako kot prejšnja leta tudi v tem razpisu velja, da za Zoisovo štipendijo, kije namenjena nadarjenim. ne morejo zapn)siti kandi-dali sami. Predloge zanje podajo predstojniki izobraževalnih zavodov (osnovnih in srednjih šol, višjih in visokih šol oziroma fakultet), [ahko pa ga poda tudi pooblaščeni delavec Zavoda RS za za-poslovaiije. Za dodelitev /oiSi)ve štipendije velja, da morkviru mednarodne izmenjave. V Velenju 1.063 štipendistov Po podatkih Zavoda za zaposlovanje Velenje je prejemalo (in še prejema) republiške in Zoisove štipendije v šolskem letu 2006/07 na Uradu za delo Velenje skupaj 1.063 dijakov io študentov. Med dijaki jih republiške štipendije prejema 421, Zoisove 135, med študenti pa republiške 295 m Zoisove 212 študentov. Laserski učinki Danes že bivša dijaka 4. leinika Poklicne in tehniške elektro in računalniške šole Šolskega centra Velenje Gregor Frini in Luka Bri-novšek sta v letošnjem gibanju Mladi raziskovalci za razvoj Šaleške doline bila dva od tistih, ki sla srrla oreh bergmandeljca - šaleškega rudarskega škrata. Glede na zastavljen cilj ne v celoti, ker jima Je za to zmanjkalo časa, v večji meri pa. Kljub temu sta za raziskovalno nalogo z nasi ovo ni Laserski učinki prejela na držjv-neni srečanju mladih raziskovalcev zlato priznanje, »NI bilo takma-terapiji, barvni terapiji zdravljenju s kristali... in morda skeptično gledamo nanje, pt^zabljamo, da je biia recimo hipnoza ie pred ne tako davnim nekaj nenavadnega, o akuputikturi pa smo tudi poslušali z veliko skepse. Hipnozo in akupunktum danes uporablja tudi uradna medicina, zalo lahko sklepamo, da se utegne nekaj podobtiega zgoditi tudi s številnimi danes znanimi aKernativnimi zdravljenji. /alo so poklicali na pomoč bioeticrgeiike in radiesteziste. Trenutno še opravljajo različna merienja na celotnem posestvu. ZDRAVUENJE PO DOMAN^^ičEvi mnoDi NA POSESTVU HERK 16. t.-19. S.2007 Zdravljenje na posestvu Hcrk poteka po tiietodi svetovno znanega mojstra Zdenka Dornan-ciča, ki jesvojo stroîcovnost leta 19R4 dokazal tudizdravniski bv misiji Program zdravljenja po tej metodi zajema 4 terapije, v štirih Zaporednih dneh. Zdravljenje opravljajo zdravilci, ki so se šo- termina, ki sla sedaj na voljo, sta oJ26. (io29.juiija in 16, do i9. avgusta (prijave na telefon; 03 898 15 50). Dodatni termini bodo objavljeni naknadno. Vsi, ki boste prespali na posestvu. boslc deležni ludi skupinskih iu individualnih razgovorov na temo izboljšanja zdravja in preprečevanja zdravstvenih težav. Prisotne bodo tudi strokovne osebe s takukeino izobrazbo iz medicine in športa. Seveda pa je obisk in bivanje na posestvu Herk zanimivo tudi brez posebne potrebe po bio-energetskem zdravljenju, saj bosta prijetno okolje in tieokrnjena narava gotovo zbistrila vaše misli, sprehodi, In možnosti re- kreacije pa utrdili vaSe telo in vas pripravili na nove življenjske b.^ve. Še zanimivost: kot vemo. so največji ziigovorniki alternativne mediciue vzhodnjaški narodi - predvsem Rusi in Kitajci. Ti so odkrili tudi zdravilno okolje posestva Ilerk. Zaradi zanimanja kitajskih skupin so /ato internetno stran pt>sesiva prevedlitudi v kitajščino, v bližnji prihodnosti pa že pričakujejo prve kitajske goste. WS3(D CoilblbD SKUP^OS Posestvo ie odprto ob vikendih (po dogovoru tudi druge dneve ), ob nedeljoh pa prip rovi jamo tudi nedeljska kosila-po predhodnem naročilu na tei.03 898 15 50 Priprovljorno tudi vse vrste praznovanj za krst, birmo, rojstni dan, različne obletnice in za poroke* vseto seveda po predhodnem naročilu in dogovoru. 21» 7» 2007, pa vas ob 13. uri, vabimo na VESELO SOBOTO Veselica z ansamblom, zabavne igre. odbojka, družaiine igre za cek) družino, nagrade 2a spretne, za vaš želodec pa domaće speclalitete in jedi z žara. n^HjiS Ana Desetnica pod streho Poulični festival zaradi dežja kar v Kulturnem domu Šoštanj Ana Descinica vsako loio vcc dni popeslri (it>gajanjc v Ljubljani jii Mariboru. Lcios že desciič. Kakšen dan ^c vedno t>dvijH ludi v manj>;ih mcsUh, v naši regiji je s štirimi predstavami obiskala So-šianj. so bile /.aradi slabega vremena na ogled le tri. Obiskiv valcevje bilo občutno manj, kol bi jih prišlo na ulice. Vendar $o li laiiko holj uživali, Najprej je /onglcf Vincem de I^-vciicra občinstvo očaral ?. osuplji- vlm meianjem žog. Na koncu jih je bilo v /raku kar X. Prodsiavi s liudch socialnega dna in je v gledalcu v/.budila čustva od ginjcuosli dt) gnusa. si nisni{) mogli ogledati predsiave / ognjenimi 4 metre visokimi lutkami, Mogoče bomo to doživeli naslednje leto, ko se bo Ana zopet usiavila pri nas. ■ Tjasa Za dober vpogled Sostarg. 6. Julij - V sklopu galerijskih srečanj so uuiiuli četrtek v Mestni galeriji .Sošianj goslili literarne in glasbene ustvarjalce iz Žalca, ki so predstavili književno revijo Vpogled. Revija, ki jo izdaja lanikajšnji Zavtid za kulturo, špi uspešno odvijal tudi letos! Vreme jc bilo odlični), da si boiišega sploh ne bi mogb želeti, udeležba številčna, aktivnosti pa se bolj. Letos so bili mnogi udeleženci malce razočarani le Jiad izbiro glasbenih skupin, ki so nastopale vsak dan od šeste ure /večer pa vse do zgodnjih jutranjih ur. iz naše okolice so nasiopile zasedbe, in sicer Luminodosche, Ave ill pa ZiebaneTM. Rockouv čcc slovi tudi po blatu na sredini osrednjega prizorišča. Slednje letos ponovno ni samcvalf), saj so se obiskovalci z veliko mercj smeha in navdušenja zabavali v njem. Sprejeli so bili še mnogi drugi ukrepi proti dolgočasju. Od makc-up delavnic. literarnih, body paintinga, risania s paslelnimi barvami, pa vse do skakanja na trampnUnu. masaže in vedeževajija. Novcistje bila letos maša, kije polekala v nedelj<ï do-pcjldne. V sproščenem vzdušju in obdajajoči naravi je bila udeležba na lc4cj precej šlevilčna. R>lrcbno je povedali ludi, da je večina mladih, ki pridej<ï na to štiridnevno uživanje. zelo odprdh, zalo je oemo goče, da ne bi spoznali kakšnega novega znanca. Tako lahko mirno dodanto. da festival spodbuja tudi tkanje novih poznanstev, ki danes pridejo še kako prav ■ Tjasa U-TRIP V poletnih mesecih mdi y-eiiki U (u meinosii} prípruvija nekaj fantastičnih dogodkov, ki se jih ljubitelji imietnofiti udeletujejo in so ziirudi njih pripravijern prepotovali liM)ée kiiometrov. Vxake foli ko fel pa kombinaïoriku poskrbi, da se kup velikih U d/y^odkov z^odi istočasno, litdi letos je takšno leto. Umetniški turizem nap^)ln{ tepe i/fuejniškrmu sistemu in omogoči umetnikom, da predstavijo najnovejše, najbolj vroče In najbolj inovativne umetniške poglede, prakse bi artefakte. Če bi v roke vzeli zemljevid in zaceli Slovvnlji najbliže, bi prva {mtojanka zagotovo bila r Benetkah, kjer se vnaki dve leli zgodi Beneški bienále^ Beneški bienaie je siara prireditev, saj njeni začetki sedajo v konec J9. st, Beneški bienále je najpre-.iíizncy.si in eden pomembnejših dtyf^odkov globalne predstavitve umetnosti. Pomembno vodilo je. da se predstavi umetnost iz vseh celin sveta, lako imajo fkfsamezne driave .'ivoje paviljone, ki so bili Zgrajeni posebfio za ta namen, v njih pa predstavijo trenutno dt)ga' janje na lastni nmetniški tccenl. Beneški bienále je izjemno zani-tniv in vreden ogleda, saj provokativtto in direktno nagovarja obiskovalce in ljubitelje umetnosti o tretmtno aktualnih vsebinah Držawi Slovenijo tokrat predstavlja mlad !jubljan.'.stor \'€rjeitto preveč naptirni in intelektualno prezahtevni. Od slovenskih galerij se baselskega sejma zaenkrat udeležuje le Galerija (íregor Podnar iz Ijubljane, pred leti pa se je tega sej/na udeleževala tudi galerija Equrna ( prav tako iz fJ ubijane), Ce pot zanese mimo. je ta umetniški dogodek zagotovo vreden {mstanka. S prstom po zemljevidu se pomikatno dalje in naslednja postojanka je mestece Kassel v as-redtiji Nemčiji, kjer se vsakih pet let zgodi umetniška prireditev Documenta, ta je naravnana na izključno s vcniji in svetu, saj smo informativni radio. Vseeno pa lv>db katerili se bodo topile predvsem pripadnice nežnejšeiia spola. Te so v veČini tudi krivke. da je uspelo nepopravljivemu latinskemu ljubimcu v svoji izjemno dolgi in uspešni karieri prodati kar 250 milijo-Dov albumov, f/dal jih je kar 77, poleg tega pa je nastopil na veè koi pet tisoč koncertih po vsem svetu, na katerih gaje videlo in slišak) nekaj milijonov oboževalcev oz. oboževalk. Spet uspešen nastop skupine Cantemus Po absolutni /magi na festivalu Sredi zvezd 19. maja v Žalcu se je vnka Ina skupina Cantemus letos /e ćetriič uvrstila na festival Večeri dalmatinske pisme v Kaštel Kambelovcu pri Splitu. Na letošnji že deveti festival je prispelo blizu slo prijav, umetniški svet pa je izbral 46 skupin, ki so se predstavile na treh večerih. Na prvem večeru je skupina Cantemus v kategoriji novili skladb osvt)jila treijck Otočcu. V dobre perla Goterja se v igranju na diaionično liarmouiko preizkui^ajo na številnih tekmovanjih, V začetku meseca junija so bili na svetovnem prvenstvu. ki seje odvijalo v sosednji Italij. Nejc Pačnik in Matej Banovšek sia vsak v svoji kategoriji postala svetovna podprvaka, Primož Zvir pa je di> segel tretje mesto. Matej Banovšek nam jc zaupal, da na tekmovanju ni pričakoval tako hude konkurence ter da tekm^v vanje poteka na zelo visoki ravni, na kateri imajo glavno besedo doktorji glasbe. Primož Zvirje se dodal, da tudi med samim nastopom veljajo zelo stroga pravila, prepovedani so aplavzi, fotografiranje in snemanje, Cilede na to, da so se že pričele počitnice, bo počitka za vse My kovnjake na frajtonerici bolj malo. Pred vrati je namreč i^e fh nalno tekmovanje /it »/.lato harmoniko Ljube čne«. Kakšen dan počitnic pa si bodo gotovo privoščili. Robert se (Odpravlja v Turčijo, Matej namerava v Španijo. Primož pa se jeseni odpravlja na križarjenje. Nejca, kije pred kratkim dosegel prvo mesto na evrt)pskem prvenstvu, smo se odločili ludi malce bolje predstaviti. Na tek- movanje, ki je potekalo v Italiji, se je pripravljal od septembra. Trud, vztrajanje in veliko vaje so pripi)mogll k dosegu prvega mesta. Nejc je letos zaključil drugi letnik lesarske šole in ima za sabo že vehko tekmovanj, s katerih ni odhajai brez lepih dosežkov. Na lanskem evropskem prvensivu je zasedel 2. mesto v svoji kategoriji, letos prvo. Pred tremi ledni se je udeležil ludi svetovnega prvenstva, na katerem je bil drugi. Res lepi uspehi, ki mu dajejo zagon za nove podvige in ga spodbujajo k vaji, vsakič ktJ v roke vziime harmoniko. In zakaj ravnih lo glasbilo? /e kot otroka ga je nad tem glasbilom navdušil dedek in svojo glasbeno pot je začel že pri petih letih. Sprva je bil njegov mentor Tine Lesjak. kasneje Robert Goličnik. sedaj pa nasvete in znanje nabira pri Rs>hertu Go-terju. Tudi turbofolk nm je blizu in morda bo čez čas sodeloval v kakšni skupini, trenutno igra samostojno. Pesmi, kijih izvaja. so zelo različne, na zadnjem prvenstvu se je predstavil s priredbo svetovnih komercialnih uspešnic kol so Misija: Nemogoče in Kalinka. V prihodnosti namerava se sodelovali na tekmovanjih, čez dve leti se bo ponovno udeležil sveto vnega prvenstva. Gotovo bo vsem lem mladim glasbenikom, če se bodo glasbi predajali tako kol do sedaj, tudi tam uspelo doseči odlične rezultate. Igor Jelen, trener v domačem S mu- ct" čársko skakalnem klubu Velenje, kot mlad skakalec pa eden boljših v iijem^ tudi ćlau A-ieprezeulaiíce v nordijski kombinaciji^ je veselje do skokov znal vzbuditi tudi v sinu Roku. Kot prvošolec se že preizkuša. Kaj na to pravi žena Saša? »Le to, da Tea ne bo skakala, pa pika. Konec debate.« ^ nEj, kako je z osli? Ste jim daii kaj jesti? Je vse v redu? Me kaj potrebujete?« se je Matjaž Rojnik, podpredsednik Konjeniškega kluba Velenje, zaposlen na rudarskih škodah v Premogovniku Velenje, pozanimal pn domaćih na Graški Gori. Ni kar tako pustiti doma enega osla in devet oslic, sam pa iti od doma. Odgovornost, če se človek odloči za domačo vzrejo, je velika. Jože Zupančič, dr. med., je bil gotovo eden od junakov smučarskih tekem konec minulega tedna, čeprav ni skakal. Jih je pa na nek način rešil. Ker delegat ni dovolil izpeljati druge serije za trening brez reševalnega vozila in zdravstvenega osebja, so organizatorji klicali na pomoč v Zdravstveni dom Velenje. A ko se začne, se običajno pelje ... Zdravstvene ekipe so bile vse na terenu, zato je čast (in serijo) rešil direktor osebno. K sreći vsaj pravega dela ni imel. Smrdi kot smrt! v nekem «lanovanju v nemškem mesiu BCaiserslauieni so se sianovalci/cdobertcden prilože-valj natl obupnim smradom, kije prihaja! iz enega od sianovanj. Kot so povcdaJj. sianovalci ^e več kol leden dni niso videli mo-^ke^a. ki je žive i v »smrdečem« stanovanju, palc^ lega pa je v pošinem nabiralniku oslajala poMa preteklega ledna. Na pomoč so poklicali pr)licijo, ki je glede na vse piivedano pričak^v vala. Ja bo našla iruplo. V akcgl pa so v siaiiovanju našli irdna spečega moškega, kaleremu so noge zaudaijale daleč v nebo. Poleg posielje je le/al se kup umazanega perila, kije bil poleg smrdečih nog vzrok nez d osnemu vouju v stanovanjskem bloku. Poštarje grizejo psi Nemška pošla je Javnosti posredovala zanimive podalke, po ka-lerth naj bi vsak delovni Uan kar pel poštarjev na lerenu ugri/nil pes. V Nemčiji SO lisoč pošinih delavcev raznosi povprečno listK peisio pisem na dan; vsak delo vnik prehodi posame/en p oš i ar pel kilo m ei rov in ponosi povprečno dva para čevljev na leto. N^ navadno se zdi, da največ tovora raznosijo poštarji na kolesili, in sicer kar 1.^7 kilogramov dnevno. Njihovi kolegi peš raznosijo dnevno 125 kilogramov, livii z av-lomnbili pa zgolj 87 kilogramov pošiljk. Zanimiv je še podatek, da mora biti pismonoša v Nemčiji visok najmanj 155 ccniimetrov, da lahko doseže vsak pisemski nabiralnik. Telcmovanje v poljubljanju v zabaviščnem vodnem parku Acguafan v Riccioneju na severovzhodu Ilalije poieka žeiradid- daljši poljub, lisii bolj zvedave narave iu željni dogodivščin pa se lahkiî preizkusijo ludi v tako inl^ nova ne m košarkarskem poljublja» nju. ko pari med poljubom mečejo še na koš, in v pi>dvodJii različici poljubljanja. Tako organi/a-loiji ktn {)biskt>valci so vsako lelo b^i, da mil o tem, da ženske go vorijo veliko več kol moški, ne onalno tekmovanje v poljubljanju. Na Za Dim ive m tekmovanju vsako leto sodeluje več sic parov, ki se pomerijo v različnih »disciplinah«. î:na od iradidonalnih disciplin je lekmnvanje /a naj- /J izbor novih sedmih svetovnih čudes. Največja svelkoli nje naenkrat začeli poplesavali evrski bankovci. 24-leina srečnica je v stranskem ogla dalu presenečena opazila nenavadno sivar. V hipu je zavrla, in ko se je prepričala, da gre za denar, ga je /jáčela grabiti, ker pa jo je nato zapekla vest, je bankovce izročila policiji. Možje postave so od^li nn kraj srečnega dogodka, a o bankt^vcih nI bilo več nobenega sledu, zalo bodo o nenavadnem •darilu« poskušali izvedeli še kaj več- Predvsem jih bo zanimalo to. od kod se je denar vzel in ali jo šlo za šalo ali nesrečni slučaj. Pomirjevalo za krave Kmeije v m^hni romunski vasici so odkrili novo pomirjevalno sred-sivo za svoje krave - za sprostitev jim predvajaj<^ glasbo. Hden od kmeiov iz vasi Raninicelu v okmžju 13raila se je domislil kako bi pimii-ril krav^, ki si) zaradi visoke tempe-ralure zelo vzneniijene. V hlev je postavil CD-predvajalnik in kjnalu opazil razlike». »Krave so bile mirnejše in že na prvi pogled srečnejše,« je povedal eden od vašča-nov. Kmalu so v« kmetje v vasi ugo-tfwli, da ta metoda res deluje. »Ni pomembno, kakšna glasba igra v hlevu, pomembno je le. da igra.« Župan Lucian Cliiru.ie poudaril, da gre M velikïi več: ^Ne samo. da krav ne moti vročina, ludi več mleka dajejo in že na prv: pogled so videli pameinejše? Ko si želijo poslušali glash(\ kar same pridejo s pak\« I & Saša kot EU Nekateri na našem ob-moiju za rešitev predlagajo, da bi bila bodoča pokrajina Saša urejena nekako kot Evropska skupnost. Vsake pol leta bi jo vodila ena občina. Pa da bi bil tam tudi pravi $edež. Dolgo sežejo Dobili smo dokaz, da kadrovske lovke res da« leč sežejo. Direktorico Esotecha so oplazile na Kitajskem. Enakomeren razvoj v nekaterih obmocjili se že hvalijo, da so dosegli enakomeren razvoj vsega območja. Celo območje je enako nerazvito. Bolje tako še vedno je bolje, da knapi skačejo čez kožo kot da bodo potrošniki zaradi cene energije skakali iz kože. Erigo Po tem, ko je Gorenje postalo več kot polovičen lastnik Erica, nekateri predlagajo, da se preimenuje v Erigo! Najmlajši v šolo v Šmartoem ob Paki bodo ze predšolski otn)ci stopili iz vrtca v šolo. Iz šoštanjskega Vrtca v šmarško osnovno šolo. Čeprav še ne v redno šolo. Vse za piknik Na Goiteh si bodo obiskovalci, ki so željni piknikov v naravi, lahko kar na licu mesta nabavili tudi poseben »pikniški pribor« z mesom, zelenjavo in drugimi dobrotami Svež zrak jim bodo dodali brezplačno. Zaenkrat. Park Zaradi vandalov je močno ogrožen tudi velenjski park. Ampak to nima nobene veze s tem, da je »ogrožen« tudi policijski vozni park. Po meri otrok Včeraj je bila v Velenju še ena od prireditev z naslovom Počitnice po meri otrok. Vsaj to. Ce že Šola ni po njihovi meri! REPORTAŽA Narava se jezi na nas Vse večje podnebne spremembe čutimo tudi v Sloveniji - Krivdo zanje največkrat pripisujemo industriji, smo pa tudi sami veliki onesnaževalci - Okolje onesnažujemo tudi s klimami, ki nam, kadar jih nestrokovno uporabljamo, prinašajo tudi zdravstvene nevšečnosti /e fiiikaj ki opotatno, da se iíosaJíi/(? VSi' ^včje podnebne sprenienrhe, ki .so posledice našega Yses/>foš/iega o/ies/iazeva-nja '/.emlje. Kljub lenut smo hiti ob lerif dolgo neprizadeU. kol da se m$ ne liče, predvsem pa smo uiioli, da bodo prve pomembne ukrepe sprejele vlade in fjajve<]fi on<.>s/iaievalcř '11 />a so predvsem želeli kovali dobičke. Sele Heda), ko podnebne spremembe vse pogosteje čih Urno skoraj povsod jfo sveiu in odkar so Javno mnenje in medij' U'mii vprašaffju namenili već pozornosii. so se nekaieri onesnaževalci že zaceli posipan' s pepelom Vremenske spremembe pu posîaiojo yedno bolj draniuUćne in vse bolj nepredvidljive. V Slovenia je bila lani povprečna lent pera tura skoraj za poldrugo s lopi njo višja od dolgoletnega (fovpreCJa, zaradi naravnih nesreč (predvsem loče) pa smo zabeležili predlani več koi 7S milijonov evrov škode, iieverovzhodna in vzhodna Slovenija 1er Istra in Kras pa sooh leni ogroženi n/di zaradi premalo padavin, teh Je bilo nuufj kot li)00 mm na kvadratni meter. Tal^o se ne le ledeniki nu severnem tečaji/, (íeogntískl inštitit! Slovenije Je izmeril nihanje površine obeh slovenskih ledenikov (triglavskega in ihhJ Skuto) In ugotovil njuno veliko zmanjšanje. fiieviio prebivalcev na Zemlji še napr^ skokovito narašča, po stopnji J J leino. Irenu i no nas Je že precej več kol 6 milijard in Ta ra.u prebivalstva meda močno obremenjuje zemeljsko površino. Po nekaterih napovedih p se pi)sebej velja /a gradbene in različne komunalne poklice, pa seveda tudi mnoge proizvodne. Obiskali smo (lorenje. podjetje, ki veliko vlajta v ekologijo in se ponaša ludi / mednarodnimi akoljskimi ceniH-kati. O lem, kako vplivajo podnebne spremembe na njihovo poslovanje. smo se p čutje ljudi« (torenje sodi med podjetja. ki se ze dolgo pona^ šajo z visoko ekološko ozaveščenostjo. «Zavedanje o podnebnih spremembah ima v nekaterih strokovnih krogih /e dolgo tradicijo, v Gorenju nedvomno scv dinio via kn)g. Dr. Lučka Kajfež Bogataj je pred mesecem dni. ko je sodelovala v Velenju na okrogli mizi o podnebnih spremembah, poudarila, da ni dvoma, da podnebne spremembe so in bodo, čaka pa nas zahievna naloga. da se tega zavedamo, se nanje pripravimo in jih z načrtnim pristopom skuSamo omilili.« Kam pa pravzaprav šefe začetek organiziranih ekoloških akiivmt-sti prt kako ste jih zastavili in kako sle zmanjšali onesnaževanje? »Ze pred desetimi leti sjuo s postavitvijo sistema ravnanja z okoljem začrtali dolgoročno strategijo ravnanja z okoljem, kije obsegal vsa /A Gorenje pomembna okoliška področja, kol so ravnanje z odpadki, racionalna raba ene rg en lov. zmanjševanje emisij v zrak. Vsa ta okoliška področja posredno ali neposredno vplivajo na emisije toplogrednih plinov. Rezultati, ki smo jih pri tem dosegli, so precej dobri, saj se je ptne energije za 53 %, občutno. za 72 se je zmanjšala količina deponiranih odpadkov na proizveden aparat. Veseli smo. da se je kljub avtomatizaciji proizvodnje ter klimatizaciji delo-vnili prostorov poraba električne energije povečala v tem obdobju le /a 7 % na proizveden aparat. Vsi okoljski programi, ki smo jih z velikimi investicijskimi vložki uspeli realizirati, so pripomogli k dejstvu, da sodi proizvodnja go-sp(»dinjsklh aparatov v Gorenju v tisto industrijo, kije prepoznana tAag. Wma F&ce kol manjši vir emisij toplogrednih pliDov in ni zajela v evropski register trgovanja z emisuskitni kuponi, » »(^koljsko ozaveščefti*^ pa so v.se Iptlj tndi wiv/ gospodinjskih apO' rati? »Veliko znanja in sredstev je bilo vloženih v razvoj Gorenje vih gospodinj ski Í1 aparatov, ki so upravičeno okoljsko in ekonomsko uporabo.« Delovno okolje se zaradi razvffja novi Ji tehnologij» spreminjajočih gospodarskih in družbenih razmer nenehno spnmiinja. V ca-d nji letih pa na te spremembe t'plivajo tndi podnebne spremembe, v zndfíjih treh letih še zlosti visoke teripemiure »• mesecih, ki so T.araitf zahtev tiva zelo delovno aktb^ni v (îorenju. Kako rešujete te težave? »V Gorenju imamo sistemski pristop k varnemu in zdravemu delu, podobno. rcnju evidentirali pred tremi leti. Zato je eden pomembnejših programov varnega in /.dravega dela tudi Izboljšanje toplotnega okt)lja na delovnih mestih. Vse zamenjave tehnološkin linij vključujejo maksimalne zahteve /ju izboljšanje toplotnega okolja, vključno s klimatizacijo prostorov, seveda tam. kjer je to tehnično mo- se ljudje sproti prilagajajo vremenu. Pred pripeko je priporočljiva zai^čila z dolgimi rokavi, zaščita kože okrog de ko I tej a. po hrbtu in obrazu. Odsvetujemo gibanje na soncu med enajsto in fjeinajsto uro, če pa ze, priporočamo zaščito s kremo primernega faktorja. P(miembna je tudi zaSčila oirok. zlasti dojenčkov-potrebno jih je oblačili v tanke majčke z dolgimi rokavi, glave naj zaščitijo s klobuki - tako sebi kot otrokom. Primerni so tudi senčniki aO dežnik - sončnik.« Kaj pa meni /ubrova o nporabi klime? »Zc nekaj let opažamo, da pri- Atenksandra Zuber haja, takoj ko se začno uporaI> Ijali klime, do pogostih prehladnih obolenj. Še posebej pro')le-matično je. ko si ljudje klime naravnajo tako. da te pihajo direktno vanje. Ib jih podhladi in :k> vek poslane bolj dovzeten za razne infekte, s katerimi prihaja v kontakt. Šmrkanje in vin)ze so v tem času zato zelo pogoste. Predvsem pa so pogoste mišične bole-čine. Oc vam denimo v avtu klima piha v obraz, vas bodo kaj kmalu začele boleti mišice obraza -dobili boste občutek, da nas bolijo sinusi-Podobno ie. uvrščeni v skupino, ki je okolju pri.azna. Pri proizvodnji in uporabi upoštevamo vse okoljske zahteve. vključno z manjšo porabo eiektričtie energije. Go spodi Jijski aparati, ki pri svoji uporabi potrebujejo manj električne energije, lahko posredno zelo veliko pripomorejo k zmanjšanju emisij to-p I ogredn i h pl i n ( )v. Studij a. ki j o je v februarju tega leta objavilo evropsko zxlruženje evropskih pni-iz vaj alce v gospodinjskih aparatov, je pokazala, da bi z zamenjavo starih hIadilno-zamrzovalnih aparatov z novimi v Kvropi letno zmanjšali emisijo COl za 22 milijonov ton. Priznanja in nagrade, ki so jih prejeli Gorenjevi izdelki, dokazujejo, da so pri rtii-hovem razvoju upoštevana vsa okoljska zakonodaja in načela, ki uporabniku omogočajo njihovo goče. Žal samo sodobna tehnologija včasih ni dovolj, zato je potrebo uvesti dodatne organizacijske ukrepe, /ato poleg vgrajenih kiimatov že dve leti uporabljamo tudi mobilne kliinatske postaje z dolgimi prilagodljivimi perforira-nimi cevmi, V obratu emř^limice. kjer klimatizaciju zaradi tehnoloških značilnosti ne zadostuje, smo uvedli dodatne lO-minutne mikropavze. Ze vrsto let pa imajo /Riposteni na razpolago osvežilne napitke.« Kako se zaščititi pred vročino? Za nekaj konkretnih nasveiov o tem, kako se č:m bolj zaščitili pred visokimi temperaturami, smo zaprosili Aleksandro Žuber. doktorico splošne medicine. »V času vist)kih temperatur naj vam piha v hrbet in pride do podhladitve. Kmalu vas bo bolelo v križu, Klimo je potrebno nastaviti tako, da bomo imeli )e šiiri do pet stopu\i nižjo temperaturo kot v okolici. Največja napaka je. če delate, ko je zunaj .^5 stopinj, v okolju z 20 stopinjami.« Kaj pa priporočate na delovnem mestu, kjer je .fî in več stopinj, pa ni klime? »Priporočamo veliko pitja, ohlaja tije telesnega jedra s hladno pijačo, ker se s lem zniža telesna temperatura. Pijača naj bo hladna, a ne ledeno mrzla. Po trebno seje še primerno obleci, da ima telo možnost oddajati temperaturo s potenjem.« ■ Mira Zakoèek i^HJÍS Profesorji gimnazije - igralski talenti Že četrta predstava v dveh letih - Naslednje leto morda tudi za dijake Na Velenjski gimnaziji pmfc-sorji vse prej koi le poučujejo! /c dve leii sc nekalen preizkušajo v iířraiskih vodah. Tkko je hilo ludi ob /aključki letošnjega šijlskega Icia, ko so pnilesorji profesorjem /ai^rali kraji i odlomek igre CJoe-the. Glede aa lo. daje bilo od sesiih igralcev pel moških, smo jo shy raj povezali s predsiavo 5 mo-ških.conr Ampak bilo jc še bolj zabavno. Nasmejali so nas: Miran Ravnjak, Andrej Ku/mati in Branko Karstulovič - profesorji maiemalike. Pcier Jevšenak • profesor fi/ike. Vojko ( frni - profesor kemije in (îizela Podpečan - doktorica književnosil. Slednja je bila ludi tista, ki ji je uspelo prepričati svoje kolege in je izbrala tekst za igro • iz profesorice se je prelevila v vlogo režiserke. Predstave postajajo ^e skoraj tradicija gimnazije • zadnja je bila že četrta v zadnjih dveh leiih. No, tako so igralci svojim kolegom zaželeli lepe počitnice. Mogoče pa se bodo naslednje leto v soju drugačne luci pokazali tudi dijaki^m in jim vsaj malo razblinili kojenci» ki so organizirali srečanje upokojencev občine Šoštanj ob otvoritvi obnovljenega ruskega kegljišča. Sedaj imajo kar dva. lega so zelo veseli, saj lahko sedaj hkrati trenirata ženska in raoška ekipa. Postavili so tudi vse potrebno za «Jireljanje. Ivan Stvarnik, predsednik pododbora upokojencev Ravne, je zagotovil, da bodo se pred zimo proslavili postavitev strelišča. Za postavitev igral nisti poirošili več kol 250 ev-rov. saj so nnši dedki vajeiii udarniškega dela in so tudi tokrat večino naredili kar sami. Denar so porabili le za nakup plošče za kegljanje. Ilnančno pa sta na pomoč pristopila Krajevna skupnost Ravne in Sporlno društvo Ravne. Rezultat svojih pridnih rok so pokazali ludi drugim. Malo za zabavo, malo /:a res, so pripravili tekmovanje na novem kegljišču. Prišli so prijztelji iz sosednjih krajev: I.okovlce. Šoštanja. Skormv Florjana, Zavodenj. Topolšice in (laberk. Med moškimi ekipami je zmagala domača skupina, pri ženskah pa je bila najblc-tni tabor. ■ Maja Bubik Franc Steblovnik (1915-2007) !)nn-i od osmih omk v Sfe-inenski druiini, oCeUf Martinu iH mami Mariji Steblomik. 2e na pni^u njegovega rojstnega dne ga Je pozdiirvila prm sveio-•na vqjna. kl ni bila niù kaj prijazna ne do mmmyenCkov pa ludi do stareJUh olyčano'^ in dr-iavijanov ne. Kljub vsem nevkv-nomîm je mali Franci rasel in zrasel v klenega fania in mladeniču, kije ie v rani mladosH koza! veliko ífvljerýske spreinomi in •riine. Takoj po končani omrni ^oli je oče dal v uk zu trgovca v Ljuhljani. kjer je opravil vse izpite in se ieta 19.^4 vrnil domov, kjer ga ,le čakala zaptis/ilev tajnika pri Ijudslci hranilnici v Smarinem oh Pdki. To slntho je opravljal vse do lela 194J. ko je okniHilor ustanovo razpustil Mladi Franc pa ni bil samo usinthenec, pridtto je pomagal očeta tia kmeliji in postal bleščeč kmetovalec, pa ne samo lo. hi!Je tr/di nepogrešljiv športnik. Ko je Ida J92 S prišla v finiarmo prva 'toga', je bil med prvimi igralci nogometa, ki se Je iakrat igral v glavnem Rečici: sicer sila skromno, a vendarle. yse le vrline in velike čivl/efi/ske izkušnje. ki sijih je nahral. so se odraiale skozi vse njegovo />ť-stro. a tal ludi kruto tivljenje, ki ga Je r/itV, PriSlo Je leio I94J in cela Slemenska drutina se Je vključila v od/m '/. vsem žarom se,le odpora loti! Frctnc r sodelovanju s svi^im bratom /vanom. Sodelovanje v odporuje trajalo le kratek čas, do letu I'M 2. ko ju ftrišlo do vdora y organizacijo. Trije Slemeuski mo^e, oče Martin in sinova Franc in Jvan, so bili aretirani aprila 1942, tal le nekaj dni poleni ko se je Franc poročil s svojo prvo teno Francko Puncer Sv()/ega sinka, kije bil rojen po arelucili leta J942. /ii videl polna tr! lela. /ena Francka pa. kije l)ila skupaj z vso drutiuo deportinma v Au-sclmilz. je istega letu, kakor ludi Francijeva mama. v taborišču umrla. Umrl Je tudi oče v Maui-hausnu. No. Franc Je Mauthausen pretivel. sicer z velikimi travmami, in se na koncu vrnil. Po tA*h letih Je k sreči našel še svojega sina Francila pri neki dni-tini v Nemčiji. Cas fxi je tekel naprej in tivlje-nje ludi. Pokrýni Franc .'ii je fX) vc^'ni potiovno ustvaril družino. Poročil se je drugič, s sosedo Angelo Praprotnlk. in prevzel skrb za dve zdesetkani drutini. V drugem zakonu se mu je leta 1951 rodil sin Konrad, veliko veselje. a le kralko. Leta 1960je umria ludi druga zena Angela in trpljenje .se Je /ionovilo. Doletela ga je skrb za dva otroka. Poleg slutbe In številnih obveznosti, kijih Je imel v $luîbi, .k Je udejsr\'0val ludi v v.seh društvih, ki so la čas obstajala Največ je priinmiogel. daje hilo zgrajeno /jogomeino igrišče, torej se niti v poznejših letih ni izneveril nog(}f?}etu. 1965 se je poročil s trei/o teno Marijo Grčitr iz Mengša In z njo pretivlju! lepa leta. Kot vsako še lako čvrslo drevo začeii/u rume-neti in izgubljali žar moči in ufladosli, so .Ke začele holezni. največ posledice prehudega trpljenja v mlqlših lelih. Vendar je Franc ludi po vsem tem ostal duševno mlad. Vse dogodke Je spremljal skoraj do poslednjega dne, ko ga je v triindeveldesetem letu dohitela neizbetna .imrt. Na kraju lahko rečem le še lo, da Je iK>k0šl0Yali. mu želimo, naj mu bo lahka naša slovensko zemljicu, ki^ Je lako (juhil. ■ Združenje zveze borcev Jože Berànik SVETUJEMO Aktualne težave varstva gozdov v letu 2007 ^^ Zavod za gozdove svetuje Vetroloni; žledolom in snegolom N<u, ko je po l:vmpi divjal orkan Ciril, ki jc podrl skoraj 54 milijonov (53.850.000) kubičnih meirnv drevja, /ahieval pa jc ludi najmanj 43 smrtnih žrtev, /e čez nekaj dni, 24. januarja, jc močan /led pri7.adel gozdove na južnem delu nagega območja, najbolj so bile prizadele Krasica. Oreia in Menina, pa ludi po drugih predelih je bil;i prm kataslrofa. V nc-kaierih predelih je dež hiim pro-v sneg, /alo jc lam drevje lomil kar sneg. .lužni sneg je udaril ^e enkral- »Joželbva zima« je 19, marca posircgla / obilico južnega snega, kije ponovna polomil veliko go/dnega drevja. Posamezni gozdovi so uirpeli kar vse iri ujme, zalo s« /.ch močno po^ko- Posek in izdelava podrtih in polomljenih dreves /e težtio tn nevarno opravilo, foto: M. Denša dovani. Skupaj so zimske ujme (veiri>-lom, /ledolom in sncgolnm) poškodovale več kol 1,000 ha gtiz-dov in polomile okoli 40.000 m3 gozdnega drevja. Gospodarska Škoda je velika, saj je poškodova- nega veliko mladega gozda, kjer je sanacija zamudna, draga, lak sesioj pa ostane slabše kvalileie iîî zalo daje manj vreden les, ludi v odraslem gozdu so pO!5kod(> vani mlajši sestoji (drogovnjaki). ki jim do zrelosti manjka ie ve- liko desellelij. Polomljena drevesa so se ravno začela debelili. pij^ek je zamuden, les pa mani vreden, Tako so ujme povzročile velik izpad prirasika, zmanjšale kvaliteto lesa vieh sestojih ter povečale sirotke poseka. (i oz d a rji Zavada za gozdove Slovenije snio opravili vse za le primere predvidene aktivnosii; la-kiïj koje bilo mcžno, smo ocenili obseg ptJšlcodb. o kalaslroil smo obvesiili pristojne, lasinike gozdov in tudi javiKisi. sltdnjo preko Savinjskih nt)vic, pripravili načrt sanacije, naio pa smo začeli označevali poškodovano dreyie. Tudi lastniki gjzdov so se zavzeto lotili pospravila poškodovanega drevja in so sanacijo v glavnem že končali, /al pa lako ni pri vseh, zlasti največji lastniki se pri sanaciji preveč obotavljajo. Sečnja in izdelava polomljenega drevja je zelo nevarno opravilo, pri katerem lahko zelo hitro pride do delovne nezgode ali celo nesreče. Očiino so lasiniki gozdov za tako delo dšča in poživlja pretok. Številna zdravila, kijih moški v obdobju, ko se pojavi liD, jemljejo zaradi drugih sočasno prisiv tnih bolezjii, lahko ED močno poslabšajo ali celo povzničijo im-piîlenco. Ousevno razlogi? /a pcv jav ED opisujejiJ kar v 20 % primerov. Motnje potence, ki so ptv sleJica duševne bolezni, lahko uspešno zdravi le psihiater. Pri zdravljenju I^D bomo najprej poskušali odstraniti morebitne vzroke. Bolnike bomo dobro seznanili z boleznijo ter možnostjo zdrsvljcjija. Svetovali jim bomo zdrav Življenjski slog. Zamenjali bomo zdravila, ki lahko povzročajo ED, uslrezao zdraviii bolezni žlez ter poskušali odpraviti morebitne anatomske spreman be. Ce biído skupni napori neuspešni, bomo morali uporabiti druge načine zdravljenja. Najbolj enostavno, prijazno in učinkovito je jemanje zdravil Podobno kot drugie po IVropi imamo tudi pri nas na voljo iri različna zdravila oziroma tri različne zdravilne učinkovine: tadafil. sildenafil in vardenalli. Nobena tabletka ne deluje, če moški ni spolno vzburjen. Sočasno jemanje nitratov je pri vse treh oblikah tablel prepiv veda no. Po opravljeniti obsežnih raziskavah so dokazali, da je vardena-fil varao, učinkovito in med mo ^kimi dř>bro sprejelo zdravilo. Ker deluje hitro, omogoča spoti-lanosl v spolnili odnosih in túiro odpravo simptomov ED. Zelo uspešno zdravi erekcijske motnje pri mlajših in starejših boluikih kakor tudi pri sladkornih bolnikih. Siranskih učinkov je zelo malo, pa še ti so v glavnem pre-liodni in blagi do zn^erni (glaviv bol rdečica in zamašeii nos). Več o tem si lahkt> preberete na www.erekcija.si. Oboieiîje lahkih zdravimo tudi z injekcijo zdravila v kavernozno lelo spolnega U(ia, vendar mora biti zagotovljen dober dotok arterijske krvi. ležave lahko pt>vzro-čajo bolečine po Injekciji ali podaljšana erekcija, ki jo je potrebno prekiniti z drugim zdravilom. Obstaja možnost uporabe zdravila, ki ga s posebnim aplika-toijem vbrizgamo v sečnico. Metoda je boleča in manj uspešna od injekcij v spolni ud. Llporabinu) lahko tudi vakuumski aparat. Na spolni ud hermetično namestimo 1 M CO r M poseben cilinder. S črpalko dosežemo vakuum in posledično polnjenje kavernoznega tkiva, odtok krvi pa dosežemo z namestitvijo {^osebnega obročka. Pojavljaj» se lahko podpludbe. bolečina ir težave pri izlivu semena. ED se loiev^o ludi kirurgi, ki vstavljajo proteze: od enostavnih poltrdih, do hidravličnih, ki dobro posnemajo fiziološko erekcijo. Posegov na žilah penisa se lotijo izjemoma. Ob tehtanju vseh naštetih je izbira zdravila v obliki tabletke daleč najbtíljša. CIlede na morebitno hkratno prisotnost drugih obolenj bo bolnik za dobro vodenje i;D morda potreboval še pomoč urologa, nefrologa, diabetologa ali karJio-lt)ga. Vedno pa bo dobrod<''šla pomoč psihiatra, saj se pravilima vse stvari odvijajo, zapletajo in rešujejo na majhni njivici med obema ušesoma. Velja se potruditi, poiskati pomoč ali uporabiti zdravilo, da bo življenje zopet lepo, kopalke napete in jamski človek zelen od zavisti. ■ Prim, Janez Poies, dr, med., internist Oglašujte na Vaš oglas bo lahko videlo 17.000 gospodinjstev, Pokličite 03/ 898 17 50 Primož Piki junak uvodnih tekem Ljubenčan trenutno prvi slovenski orel -Na uvodnih tekmah celinskega pokala dvakrat prvi, enkrat drugi Velenje, fi. 7. Peick in vsolxíia sta bila v Veletýu v /twnienju ^muřar-sîdh skoktiv. Že nekaj let se v skakal-ucjiî sredincu ob gradu v lenî èasii začenjajo mednan>dnc polelne leknie za ccliiiski pokal. Na petk bi) sem slabši veterin težko je bilo narediti kaj već. Pomembno je, da je moja trenutna forma na visoki ravni, kar sem pi)kazal že na nekaterih letošnjih tekmah slovenskega pokala. Bližajo se tekine ra veliko poletno nagrado in upam, da bom to Ibrnio prenesel nanje.« Izpolnil je obljubo In navdušen nad sijajiiiin drugim skokom je v petek nekaj pred polnočjo še napovedal. >^Juiri pa gremi) na zmago!« Obljubo je izpolnil. Bilje edini skakalec, kije na drugi teknii za celinski pokal poletel dlje od 90 m (91.5 in 92) 112 do- S Mmožem so se vesetiti tudi mama, oče in babica in njegovi najzvestejsi navijače, ki so ie ustvariti nekoiiiio pravega razpoloženja. bil 260 točk. Drugouvrsćeuega Japonca Keita Umezakija. ki je sko čil dvakrat po 88,5 m, jc prehitel kar za 16 točk. Tretji je bil Šved Andreas Aren • 240,5 (8K.5 in H7,5). Zmagovalca petkove tekme Kaltenboecka (bil bi drugi) so zaradi neustrezne opreme skupaj s šc šestimi tekmovalci diskvalificirali. Med njimi tudi Japonca Tochi-jîiola, ki je v poskustU seriji skočil 94 m, kar pa je bilo se vedni) manj od rekorda skak^ilnice. Tega od leta 2000 drži njegov rojak, tedanji dvojni zmagovalec llimky Ja-mada. Strogost je žirija pokazjila tudi na prvi tekmi, saj je bilo prav tako šest skakalcev izJoćenih. V Kranju rekordno Primož Piki je blestel tudi na kranjski skakalnici IIS 109. S skcv koma 106 min 103,5 m jeza dobrih devet točk prehitel Japonca Umezakija, drugega s sobotne ve- lenjske tekme, in kar za 12 točk Avstrijca Kaltenboecka. V poskusni seriji pa je s skokom 117,5 metra postavil celo nov rekord kranjske naprave. / dosedatijimi nastopi je dokazal, da je trenuliio brez tekmeca v naši vrsti Ker so v Velenje prišli bolj ali manj neznani skakalci, člani B-reprezeinanc svojih držav, so gledalci upravičemi boljše nastope pričakovali od nekaterih drugih naših skakalcev, predvsem od Roberta Kranjcca. ki je bil na velenjski reviji že neka.i-krat med zmagovalci (največ zmag ima Primož Peterka). Kranjec [>o prvi petkovi prvi seriji ni bil niti med trideseterico inje ostal brez finalne tekme. Veliko dolžnikov Temu ustrezna je biJa tudi ocena Primoža Ulage. direktoria nordijskih disciplin: -^Primož Piki je edini ki zasluži ptîhvalo. pa Jurij lepeš sobotnim petim mestom. Velikti je dolžnikov. Res pa je, da so to šele uvodne tekme. Še veliko priprav je prod njim. upamo, da bodo izkoristili svoje pťítencialc in da se NhIo pozimi predstavili v drugačni luči. ^al je bilo letos tudi velik<ï manj gledalcev kot prejšnja leta. V obeh dneh skupaj niti tisoč. Dober obisk bi bil vsekakor najlepše zadoščenje prirediteljem za delo, ki so ga vložDi v pripravo in izvedbt) zahtevne revije. Na celinskem pokalu pač nastopajo reprc/jintance oziroma skakalci, ki si nabirajo ttíčke /Ji uvrstitev na teknie svel(v v nega pokala. Res pa jc tudi, da so v preteklosti prireditelji z mnogimi zvenečimi imeni razvadili gledalce. Nekatere je morda odvrnila vstopnina, pa čeprav so izžrebali kar nekaj lepih nagrad. Tudi do 130 m? Pa vendarie predsednik organizacijskega odbora Franc Dolar ni bil med nezadovoljneži: *Res je bilo manj gledalcev, kot smt) pričakovali. Smo pa veseli da je bil izvrsten skorajda nas sosed Priniož Piki. Ko potujem po drugih tekmah celinskega pokala, moram ugotoviti - pa naj to ne zveni kot samohvala, da je v Velenju še vedno ena najboljših prireditev. Pa še to: daiies, ko so v datumu kar tri sedmice (7, 7. 2007), sem napovedal uresničitev dolgoletnih sanj. Že letos botno začeli nekatere osnovne posege v sedanji objekt. S tem, da ga moramo ziidržali se za naslednjo scz(mo, potem bo najbrž ena sezona prazna in nato upam, da bomo že uspeli pridobiti dovolj evropskih s red štete v, da bomo tukaj zač<;li ustvariati ne le športno, ampak športno, kulturno In zabavno središče. Osnovni pri> jekli predvidevajo IIS 125; to piv meni. da bi v bodoče lahko tukaj skakali tudi blizu l.'^O m.« ■ S. Vovk I Piki Primoí^ (Slovenija) 260 točk (91.5m in 92m). 2. Hme-^^kJ Kcita (Japonska) 244 loek(S^.5 in X8.5), X Aren Andreas (Švedska) 24n,5 točk {88.5 in 87.5): ostali Slovenci so dosegli: 5. Tepeš Jurij 2,^6 točk (85. XK.5). K). Peterka Primož 2n.5 [oik (88, 84) 12. ^inktiv« Jure 2.^1,5 točk (84.5. 87). 13. Urbane Kok 2.^0,5 točk (85.5. K5.5), 21. I'Vank Ncjc 22).5 točk, (87, 81), 28. Mcž-nar Mília 203.5 točk (82.5. 8S.5J Rc/uitali 21. rudarske svo tilkv: 1. Bastian Kallcnbt'^cck (Avstrija) 250 točk (9(i in 89m). 2. Primož Piki (Slovenija) 247 ločk (8X. 89.5). Martin (*ikl (Češka) 241 točk ( 89, 86.5) in Tochimoto Sholv hci (Japonska) 241 lock (89, 86.5); iwtali Slovenci si» dosegli: 7. Mitja Mcznar 2.'?6.5 točk (88.5, 87.5), 9. Kak Urbane točk (86, 86.5). 12. Jure §infe)vec 2.^^1,5 točk (87.84.5), 19. Primo? Peterka 222,5 tt»čk (85.5,82). 2.r Juri) Tepeš217,5 točk(84,5, 81). 57NejcFnmk 103 (očke (S0.5 m). .^8. Jiire Bogataj 102 lt)čki (80.5), Jaka Oblak IDI točka (80m). 41. Rohm llrgoia 99,5 točk {79.5m). 41. Sašo Tadič 99.5 ločk (80), 43. Roben Kianicc 98 tiíčk (81)), 49. An/c Obreda 87 ločk (75m) Kranj: I. Primož Piki 249,6 H>čk (106. 103,5m), 2. Keita Ume/aki (Japonska) 240 točk (106.5,98.5 m),3. Bastian Kal-icnl>t)eck (Avstnia) 237.6 točk (106,5 in I03m). ostali Slo-venci: 6. Jure Šinkovce 229,8 ločk (KM), 101). 14. Jurij Tepeš 224,5 točk (101. 96.5), 16. Miga Mežnar 222 točk ( líH).5, 97), 26. Rok Urbane 212.4 ti>eke (97, 96), 32. lAika Bar-dorfer 195.4 točke {98,90). ."4. Primož Peterka 106,2 K^k (96.5), .^6. Anže Obreza 104,7 ločk (96.5). 39. Neic Tiauk 102.1 ti«k (94.5), 45. Rt»hcrt llrgola 98,4 točk {93m). 46. Primož Zupan 97,9 točk (93). 51. Jure Bogataj 92.3 točke (91), 54. Kranjec Roben 86,5 ločk ( 87.5) Želja za jubilej - prva liga Branko Oblak je v ponedeljek zbral nogometaše Ru(jarja na prvem treningu za novo sezono - Moštva precej spremenjeno - V sredo prijateljska tekma s Šmartnim 1928 Prvenstvena sezona v drugi li^p se bo začela šele 12. avgusta (pr-voiijia:ii 21. julija). Nanjo so se nogometaši velenjskega Rudarja /ačeli pripravliati ta ponedeljek. Nekatera mošlva so to siarila že prej. vendar je Branko Oblak, ki ostaja Rudari^v trener, znan po tem, da ne ceni količine treninga, ampak kakovost. Mesec dni priprav je po njegovem povsem do volj. meni tudi, da če so predolge, se igralci prehitro zasitijo Âîgo. Prejšnja se/ona je bila za Rudarja /elo stresna. Vmče je bilo tudi na trenerski klopi. Prvenstvo je /iičel Roman Frangfš, nadaljeval Enln Polovšak. nato je prišel K krog-nedelja, 12. ovgusta Rudar Velenja - Krka. Triglav Ciorenjska • Mura 05, Krško - Bela krajina, /avrč -Aluminij,, Zagorje-Boninka kot rešitelj Oblak, b.pada v tretjo ligo so se reSili šele v zadnjem kn>gu in razumljivih je ra/misljanje predsednika kluba Dejana Radova-noiča; «Želimo, da bo igra našega moStva takšna, da ne bomo več trepetali /a obstanek kot v minulem prvenstvu.« Ne ostaja pa le pri tej /Ailji. saj se /^vcda. da si ljubitelji nogometa v dolini želiio, da bi v Velenju spel gledali na$a najboljša moštva, torej da Rudar zaigra v prvi ligi. Zato jim je gotovo všeč tudi tako predsednikovo razmišljanje: «Ker drugo leto NK Rudar praznuje ^JÍMetnico, bi bilo lepo. da se vrnemo v prvo ligo. Ce nam to ne bo uspelo, pa tudi ae bo nič narobe, /elja in ciJj bosta seveda ostala /ii naslednjo sezono.« Zaradi obeli razlogov so pri- prave začeli v dokaj spremenjeni podobi. Nekateri nekdanji Rudarjevi igralci so se vrnili. Morda bi /anje lahko ugt>iavljali - povsod je lepo, doma je najlepše. To so; Alen Mujanovič (po Mariboru je nazadnje igral v Avstriji), Ale^ Šmon (Bonifika) in Almir Rah-manovič (/agorje. Celik, BiH). Novi so Zan Grešktivnik (Dravcv grad). Alen Mijič (Mura), vratar Sebastjan Celo figa (MIK Celje), Samir Omeragič (reprezentant BiH do 21). 1/kluba so odšU (nekaterim je potekla pogodba. drugI niso igrali po trenerievem okusu); Mirnes Ibrahlmovič, Dragan lju-banlč, Mitja Ilojnik, Jernej Javi>r-nik. liivis Muharemovič, Matic Iludarin in vratar Branko Bučar. Uroša Rošerja in Hajdarija Ba- škinia bodo piîsodili enemu od sosednjih klubov. Ostali so: O/bej Krpač (vratar), Jtwiša Kraljevič. Damjan Trifknvič, Denis Grbić, NikOmladič (še mladinec), lid-nan SoAič, Alem Mujakovič, Aleš Jeseničnik, Boris Mijaiovič, -Semir Agič, Senad Jahič, Martin Steiner, Hnver Flankič. Ednan Softič. V vadbo prvega moStva je Oblak vključil še .Seudina Solliča {prvo leto član) in Anela Omeroviča (šele prv{> leto mladinec), pa tudi mladinskega vratarja Alena Pa^a-giča. V širšem izboru je tudi Se-bastjan Jelen, ki pa je pi)škodovan in še nekaj časa ne bo mogel vaditi. Prvi trening pa je zaradi lažje poškodbe izpustil ludi Omladič. Oblaku bosta pren, ki bo skjt>el za vrataije. ■ vos Aleš Kune ostal Sošíarý, 3. jtiiy 2007 • Predseduik K'^šarkarskega kluba Eleklra Darko Lihteneker in igralec Aleš Kunc (na sliki z dcsne).3 sta podpisala enolelno pogodbo o sodelovatiju. Tako bo 3.Metni in cm visí)ki igralec na poziciji centra nastopal za ekipo I:lektrc [isotecb tudi v sezoni 2007/08. Nekdanji slovenski košarkarski reprezentant (/bral jc 20 nasto pov /a slovensko reprezentanco) je v minuli sezoni več koi polovico sezone nastopal za ekipo Elektre Esotecha. V Ligi IJPC Te-Icmacli je nastopil na 28 tekmah, na katerih je igral povprečno skoraj 30 minut, zbral 5,3 skoka in dodal 17,9 točke na tekmo. Z doseženimi 500 koši v sezoni 2006/07 v Ligi UPC Telemach je bil ludi najučinkovitejši igralec Elektre Esotecha. Svojo športno poi je Aleš Kune začel na Kodeljevem. se šolal v Združenih dr/avah Amerike, po povraiku v domovino pa je nosil dres Cîeoplina Slovana icr Zlatoroga, Preizkusil se je tudi v tujini (Francija, Madžarska), jeseni 2006 tudi vCírčiji pri klubu Make-donikos. ki ga je zaradi velikih finančnih težav kluba tudi predčasno zapustil in se decembra 2006 pridružil ekipi Elektre Eso-teciia. REPORTAŽA V deželi polnočnega sonca 4Í. Mednarodne igre šolarjev v Reykjaviku na Islandiji Mednarodne spori nc ijirc solnr-jev so letos mlado sporlno rcpre-zciilancp Velenja popeljale daleC* na sever Fvrope. 41. igre sn med 20. in 25Jualjeni ptnckale v Reykjaviku. glavnem niesiu Islandije, v najbolj zahodni in severni evropski prestolnici. 18 velenjskih Športnikov, 10 plavalcev in S alk-tov seje v spremstvu trenerk Vere Pand/a in Tanje .Salamon ter župana Srećka Meha 19. junija odpravilo na pol proti lemu severnemu otoku, ki šteje le .^00 tisoč prebivalcev. /e po prvih kilometrih poti z reykjavli»kcga lelaliSCa proti prestolnici smo vedeli, da smo prišli v dr/Jivo, ki je res nekaj poseb-nega. in skoraj hre/ besed smo opazovali naravo in redka naselja ob poli. Reykjavik nas je prvi dan pozdravil z bolj kislim poletnim vremenom in temperaturo, ki ni presegala 12 stopinj. Prva dva dni ludi nismo videli polno-čnet^a s^onca. ki ga prihajajo aa Islandijo konec junija občudovat turisti z vsega sveta. Kasneje pa smo se lahko prepričali, kako jc živeti in predvsem spati nekje, kjer sonce zaide po polnoči in čez dobro uro in pol ponovno vzide. Iz 64 mest in 34 držav Prijazno, varno in izredno urejeno 1er umirjeno mesto, ki je znano po izredno visokem živ-(jemskem standardu in lemu primernih cenah, je letos gostilo več kol L'^00 mladih športnikov, njihovih trenericv in gt>siov iz 64 mest in 34 držav z vseh koncev sveta. Ti so se pomerili v osmih Sporlnih disciplinah. Tudi letos je bil poleg športnih rezultatov motiv iger druženje mladih športnikov vsega sveta. Kljub temu pa so ludi velenjski športniki že prva dva dneva pred otvoritvijo iger izkoristili /n navajanje na nove klimatske razmere in na treninge, po otvoritvi iger, ki jojc obiskal tudi predsednik Islandije, pa je ilo tri dni na vseh tekni ova lise i h zares. Naàe najboijèe z medafjami (od leve): Mojca VutetiČ, DaŠa Pirnatf Katarina Miktavžinaf Nina Droic, Manja Part in Ajda Prazniii Štiri medalje. Mladi velenjski športniki so na uvodnih in kvalifikacijskih tekmovanjih v športni dolini Reykja-vika. tako se imenuje velik kompleks s lantastičnimi športnimi objekti, dosegah izredno dobre rezultate ter uvrstitve v polii-nalna in llnalna teknitwanja. Nekateri so se celo pribli/iih svojim najboljšim osebnim rezultatom ali pa jih izboljšali. In oba fmaUia dneva, ko smo stiskali pesti in navijali za nase, sla prinesla visoke uvrstitve in tudi ^tiri medalje, tri srebrne in bronasto. Na zmagrv valne stopnice so stopili Nina Drolc. Ajda Pra/^nik. Manja Part in štafeta mladih atletinj (Manja Pari, Mojca Vuletić, Daia Pirnal in Katarina Mi-klavžina), Tudi uvrstitve na četrta, sesta. deseta, enajst« ... mesta so seveda ptmienila velik uspeh» predvsem pa so lahko mladi športniki s tem ugotovili in se prepričali, da se ludi v mednarodni konkurenci uvrščajo zelo visoko. Hkrati so z izjemnimi rezultati dokaz.ali, da tudi drugačne bivalne in vremenske razmere, kot smo jih vajeni, ne vplivajo na njihove rezuhaie in da so resnično v samem vrhu mednarodne konkurence. Med bivanjem na Islandiji smo poskrbeli tudi za ogled nekaterih otoških zanimivosti in znamenitosti in tako združili prijetno s koristnim. Večer- no kopanje v živo mi)drih toplih lagunah prostrane pt>krajine. prekrile s strjeno magmatsko kamnino, je bilo goiov(3 pravt) doživetje in prijetna sprostitev po napornih finalnih tekmovanjih, llidi občudovanje Številnih razigranih delfinov s krova ladje daleč na odprtem severnem morju in tradicionalnih ptičev pulTinov na njihovem otoku je pustilo številne prijeme spomine, /lati krog Islandije, tako se natnreč imenuje ena najlepših poti po osrednjem delu otoka, pa je seveda prav?) div živetje. Mogočna dolina, kjer se razmikata evroazijska in ameriška tektonska plošča, opazovanje številnih vročih gejzirov. ki v bo gatih curkih bruhajo iz zemlje, spreht^d po robu ugaslega vulkanskega kraterja, veličastni rečni slapi>vi in nepopisno lepa narava, pohia prostranih zelenih travnikov, mogočnih ledenikov, kri-stahio čistih rek, polnih lososov, pa skorajda puščavska področja pod ugashmi vulkani, pravljične vasice in številni konji, ki se prosto pasejo na velikih prostran-sivih ... Vse to in številni drugi spomini nas bodo bogatili še dolgo in gotovo se bo kdo ob pregledovanju fotografij v spominih rad vračal na Islandijo. ■ Matjaž Černovsek Atletski del reprezentance Velenja pred izplutjem na odprto Severno morje NA KRATKO Zmajčki v Ribnem Za nekatere se je minulo soboio končalo desetdnevno taborjenje v Ribnem pri Bledu, kamor velenjski tiiborniki zahajajo že več klicijske uprave Maribor, /oper II osumljencev je bilo odrejeno pridržanje, dva osumljena kriminalisii in policisii še idćejo in je nanju razpisano iskanje. Podrobnosti so predsia-vDi na ponedeljkovi liskovni kon-rcrenci Policijske uprave Celje, Osumljeni so v ćasu od januarja do julija leios na območju celjske regije izvrševali ulično prodajo prepovedanih drog heroin, kokain in konoplja. Vsak od osumljenih je oskrboval od 15 do 20 odvisnikov, prodajo pa so vršili na svojih domovih, na ulicah, v stanovanjskih naseljih 1er tudi v neposredni blizini sol in vrlcev. ne ozirajoč se na občane, predvsem pa mlajše in otroke. Vrednost enega ^rama heroina je bila približno 40 evrov, gram kokaina približno 60 evrov in gram koplje V enem od stanovanj so /criminafisti naštef/ 332 sadik konoplje. Pri hf$n//i proískaya /e bila najdeno 130 gramov heroina, večja kotičina denarja in veČ kosov zlatnine ter drugi vrednejši predmeti. približno 5 cvrí>v. Pri sedmih od petnajstih osumljenih gre za povratnike pri izvrševanju ka/nivih dejanj neupravičene proizvt»dnje in prometa z mamili. z<ïper njih je bilo podanih že več kazenskih ovadb, pet osebje bilo za tovrslua dejanja žc tudi pravnomočno obsojenih na zapt^nio kazen. 29-leinik iy. Celja, kije praviako/.e prestal zaporno kazen in bil priprl zaradi preprodaje prepovedanih drog v preie- klostije bil februara letos kazeji-sko ovaden, ker je priskrbel prepovedano drogo v primeru, ko je na »delu« Je poškodoval ograjo in vrata vodnega zajetja. vendar vanj ni prišel. Iskali so denar Velenje - Neznanec je prejšnji teden izkoristil nepazljivost starejše gospe (hise ni imela zaklenjene) in ji iz hiše v Silovi odnesel denar. Vlom v župnisce Vinska Gora. 4. julija - Vlomilec, ki je v sredo vlomil v župniščc v Vinski Gori, je v pisarni vzel ključ osebnega avtomobila. Po cigarete k mesarjem Veleiye, 5. julija - Vlomilce, ki je v čeirtck ponoči »obiskal« prodajalno C'eljske mesnine ua Tomšičevi, je odnese) okoli 30 paketov različnih cigaret, vrednih 600 evrov. Nepridipravi ne poavajo Veleřye, 7. julya - V soboto pi>nočl so pi)licisli obravnavali prijavo občana, ki je povedal, da mu jc pred lokalom Širumf bar v Pesju nekdo ukradel odklenjeno neregistrirano kolo z motorjem, modrtvvi-joličaste barve. V nedeljo je vlomilec iz hladilnika bencinskega servisa na Celjski cesti vzel več brezalkoholne pijače. Povzročil je za 150 evrov škode. V ponedeljek, 9. julija, pa je bilo vlomljeno v počitniški dom l.ućka v Šentvidu nad /avodnjami. Neznanec je odnesel starejši električni sesalec ter radh okasctofon s CD predvaja I nikom. Audi mu je šel na živce? Žalec. 6. julija • V poiek zvečer jc bila v ^alcu s parkiranega osebnega avtomobila Audi A4 izvršena lalvina vseh štirih alu platišč s pnevmatikami, vrednih preko l.OOO evrov. Iz policistove beležke Soseda sta se sprla V torek, 3. julija, popoldan sta se na Vojkovi, v stancîvanjskem bloku, sprla mlajši sosed in starejša soseda. V prepiru je sosed udaril sosedo. Ta je padla in se pri tem la/Je poškodovala. Delavci terjali plaalo/ direktorji prijavil, do so pijani v petek, 6. julija popoldan, so šli policisti v pnv store podietja na Stantetovo. kjer naj bi razgrajali pijani delavci. Navedbe prijavitelja, sicer direktora podjetja, pa niso bile resnične. Trije delavci iz Hrvaške so se z njim želeli le pt)g<îVoriii glede zaostalega plačila. Ker direktorja ni bilo na kraju, mu bodo (ali pa so mu že) zaradi lažne prijave izdali plačilni nalog v višini ííO evrov. Pretepla sta go vrstnika v petek. 6. julija ponoči, so šli policisti v dežurno ambulanto Zdravstvenega doma Velenje, kjer je iskal pomoč mlajSi pretepen moški- Pred slaščičarni) na Rudanki ccsti sta ga pretepla vrstnika. Naslednje popoldtie, v soboto, 7. julija, pa sta se pred lokalom Mladost na .šaleški cesti pretepala dva mlajša moška, oba povratnika. Oba sta si prislužila plačilni nalog. Praznovanje prenaporno za mladostnika v nedeljo, 8. julya zjutraj, so v dežurni ambulanti nudili /iiravniško pomoč mladoletniku, kije zaužil preveč alkohola. Prejšnji večerje bil na praznovanju rojstnega dne, lam pa nazdravljal precej preko mere. Okoli prve ure zjutraj, ko seje vračal domov, jc med potjo nezavesten oble/.al. Glasba je utihnilo, ko so izklopili elektriko v ponedeljek, 9. julija ponoči, je iz stanovanja na Kidričevi v Velenju odmevala glasna glasba. KršiteJJ sc na zvonjenje po li ci st w ni odzival, glasnosti glasbe pa tudi ne zmanjšal, /ato s(ï se policisti odločili, da mu za šest ur izklopijo elektriko. Izklop je opravil uslužbenec podjetja illek-tro Celje. Globa ga še čaka. Će izgubite potovalni dokumejit_ C___1 Polni list in osebna izkaznica sta večnamenska dokumenta, s katerima jc mogoče dokazovali istovetnost, državljaitstvo, nasto pati v pravnem prometu in polt> vati v tujino. /. osebno izkaznico je možno potovali v države El), IXřP, Švico in Hrvaško, s ptunim listom pa brez vizuma v 80 držav, med njimi (udi v /DA in Kanado. Prav zato so naši potni listi zanimivi za kriminalno populacijo. Negativne posledice pogrešitve potne listine nosila tako država kol posameznik, ki so mu ukradli (ah je izgubil) potni list. Vsako izgubo, tati ino ali pogrešitev takoj sporočite upravni enoti! Ce se vam to zgodi v tujini, se obrnite na diplomatsko-konzulamo predstavništvo naše države v tujini. V hribe primerno obuti in oblečeni! V počitniških dneh v hribe velikokrat zaidejo tudi ljudje, ki tja ne zahajajo pogosto. V hribih, tudi če gre le za krajše izlete, pa lahko poslane nevarno, če za pot niste primerno opremljeni, obuti in oblečeni. Policija svetuje Ker se v hribih pogosto na hitro in nepričakovano spreminja vreme, je pomembno, da imate pri sebi ludi rezervna in lopla oblačila, dodaten obrok hrane in pijače, če vas bodo razmere prisilile. da boste ostali v liribih dlje. kot ste pričakovali. Neizkušenim priporočamo, da se v visokogorje nc odpravijo sami. ampak v spremstvu izkušcnejših planincev ali vodnikov. Posebno pozornost morate nameniti kamenju, ki hi ga ob hoji lahko sprožili na planince pod vami. Na takih poich je dobro mrsiti čelado. Ne kopajte se na neurejenih kopališčih Na neurejenih kopališčih je po zakona o varstvu pred utopitvami, kopanje prepovedano. Na kopališčih sc ravnajte po določbah kopališkega reda in znakov, postavljenih na kopališčih, ter po odredbah in navodilih reševalca iz vode in druge osebe, ki je zadolžena za vzdrževanje reda na kopališču. Na kopališčih ob morju se smejo kopalci zadrževati le na razdalji 150 metrov od obale, če ni drugače določeno. Ne uporabljajte vodnih blazin in drugih pripomočkov za plavanje v globoki vodi. ker ne nudijo nobene varnosti. Ne skačite v motno vodo, v plitvine ali na neznanih mestih. Upoštevajte vremenske razmere- Ne plavajte sami na daljših razdaljah, tudi zelo dobro utrjeno in izurjeno telo lahko premaga trenutna slabost. Pred plavanjem ne popivajte s prijalelji in ne slavile, da ste sposobni preplavali določeno razdalji). Na kopališčili storilci kaznivih dejaty ne počivajo, zato bodile previdni pred priložnostnimi tatovi, spolnimi nasilneži in drugimi. ki se lahko pojavijo na kopališčih. ■ NOVO v Velenjul Zastopnik Mi-MONT Mllon Peiovnfk $.p,, PaniTanska ul, i, ma Vrenje GSM.:0S1 330667 «•ma^t: rrl morttvotia.net m PVC okna in vrata wwv^.sfmer.si Smeti V središču Siarega trga v Velenju so tele smeti v nedeljo dopoldne lepo arhivirane v vreče, vendar pa ob vrhuncu turizma ne sodijo v neposredno bližino poti na grad in na dvorišče ob vhodiJi v stanovanja, kaj sele ob vhod v prostore Krajevne skupnosti Staro Velenje. Namesto komunalnega inšpektorja smo si to kra I smeti ogledali s kritičnimi očmi mi. Oislo mesto je zrcalo ljudi, krajevne in občinske ob- lasti. zaio,., zamislimo se. jm NASI KRAJI IN UUDJE (T^Moroskon Oven ed2K3«do21*4 Se ntika; 68sn m\ bui)» /vwJe lakii fiHWiiftiťne, da Ďusie iispult uíesíitóii ptav v». Cisdr se km Iniilt. IJáiin bn ^as Tavisiini m Ln pttsku^l riagsjaii a niti ^ FA * l)n jspebj. Spini), kiir liiidD v^ n» v^i »ram. ^ Ivsra sfíj^li liuttni vtilio in ncsebiûin Ifidic^i Jiiríi počut|u Sť v^m |jn nutCno \ň ie sbir^ ntsic ^ ^ vet vei^i v to. Víssih ?ale!eiû diAn ^asveií m fs^i pogrrvon. Ko se uniin liiiša. |R uiiii \\A\\ liiil] puslu§nii./í) l^tti b sk uilpfwl[»Lit na piáinui liudu (c teiosr^s nupn/RíinB. Indi /flradi nuvih fusi^w. Bik od do 20.5* ^^^^^ Prfeije vas bo se« razvaiain i iiniirimini lemporr /(vljnnia. a vt spa np bostt VÚSUI /ailrivniiri. licsie itiarsik^, n hiljaN {fí uiilf ittkr^i ne Niste ml kaj gtivinli. Mnnt|is)sp(3âuinin./akH|SHi8ko ninfifiii /a|jiiFitnv3SH,s8|siBliilip]pd CasfflitvtdikQlioí|dni^abrii. {^(etivsKnipasemuraiiívečiikvarisii^niissetiNi iriu]nanaâri.kivasmnrta.SprMMnukvaijan|us§{iorioTi!,p3t{9ravne?^^ akiivrit» biiilii vulikn ilo^HHiesli, Pa luili dubrn kniiya. U^is pnjau^ii Il> hlujer^ vlja^iinu ub ninriu. Pnvii.^ie % luili fo bCKtcSi prnko^vdjih innj^nsu. DvoÍpfav vani ilm\ ne pisiiem pfHv dosfl, tui ial v ?|inhijdnpli dneli prav vRáii finartÎJin slani» iisio. kt vani bo ?{lii /ivis. s liu na^ai M (irivíéáii /nlo velik /»linjai ki ya UMiuinn nisie sposoiirn i/ ljpJia(i.?9l9nebisiRJaíi);ajv\j|iki»riíi^m busu^ispsiniiili^olavir^ii/i/iil.Pari vani bo pdvedal í\áPn kro|)kib m paniemiK zaïo bi bilu dobro, čc lu nui vsâ| ntaice prkdiiliinlr, Cu boute že naprei v/iraiali prlsvujer^i. se rie (iidiia Ce se biisie nai^ikrai puM ?eiii osaniljeno, Vjkj^nrl bu m pesi^r, pa m po va§i /a^uyi! Tehfnica od 24. 9. do 23. 10. IJscda se V preieMili ledodi malce pnigiala i vami. a soda] vam bo kar miai časa proojj nakloniena. /aïo ^skjliniie svniim ^e^am iri se [ini piepusDie, S8| splnil oi!>n (ako ^^lirnvne, da ne in bile iirFsnn^liive. j^ liosui le vnđiai od duma, busio M^nm spu/oali ni^uga, ki vani bu v príbudnosií veliku piiiiiu i)[|. I ahbi Lia bu piivo^an /va§im ddoni, vs^kor bosQ inicla volikn skuiiricga. ^ i v Oti ruviD, kl bn priais do vas v tEfli diiái. së bnsiB ;elQ ra/ne?i1i. l^aviôirio. PoÔiitje bo udlii^iii! Škorpijon od 24.10 do 22.11. ^^^^^ leden bii mineval Iííi vei^ih piuínsiiv, kakSen dsn bn lep. nasldr^i pa nionla í^ mab /aqr;:n|rAii n;}jde(n ravn^ivuf^ie med c^errm pnlnma. ker se^Tidieposiavnivprviplan. Strele« od 23.11. do 22.12. v l/kííTahj su bu, tlđ (b biln U), da stese mjpdi ui[h navMío in svuji) díiij piikarali fl^ vsem, kl su ga želeli vidi^U. /e!u doliro, Naenki^i se vam bodo poskušali pr»tili hi ludi m. la so vam ctn sRdaj mciali le pdera pnd noge. Godilo vam bo. ?avi ^^ busie ^ iioli osnrafjalnl. [dina stv«. ki vam ne bo §la na riAii. bo čas. TerjH lio ^^^^^ s(n iiiipIi ^ v^no priKii^ri /a vse iisio. karsi /eliiR uresu itin. Ce bosiH v riA^ted n|ih tiidnih doma vi2č kui sicsr, ga n^tliu vsai nekai samn ?8se! ^luh. kur sie /adniu iz^ rcs prevB^ deď^i V prosiuib. N»Hva vabi ri da]e novu Bm)igi|Q! Kosorog od 23.12. do 20.1. ^^^^^ Vsa ffmef sa/adr)ii|flUj linma in m ne Ib v VToCib ilneh.SerîiifisiPTaâdnmi V^ kurdi^nedeje^au. Mnrrla bn riajhiil[u. teseprisknstlHspi4 pnJiii TT Âti kdk^ii VGseli diu^bi ali pa âni prei odpr^viu na dopitsr. ta isi( §e nisui. SO' buta bo ridv^iieuiu ^ipa, /yndilu se vain brt riiik^ ůstn miiriCakovaiie^, p'ti ven dar vas bo nsnůln ki)l ta riolyn ne jiav oična tprn svkui. Mnrda bit iu res dan. bûuravdsvpiiiircriilnuv/bte[Rk.Neduf|â/ira pfmismiiw ml podivjanifi âisiiya[u6iijebti ludivnaslnlrqib dneh odlično! Vodnar od 21.1. do 19.2. KI)olf piilniiii lirisin pelu /apnslnni, iiiriijpnosij pa vsiinno ne ^odli, J^dnli. k^r se varil Mdobrupoti udpiraleDiia/adriiyoinkerhiiiiiuiiAjve^ časa porabil) /a opravke, kj vai>viseli|n. Holiiiela vasbn nril7niemasfu^a,kj s(Q 9 [Û dolgo Wi m pn malem ^ i/yubilr opsrje, da sevam lio kdai na ^^^^^^ *;ri^nila.Vale^v]jeniesebopmŒ]sprenienifo.ln[nnaiidlje.ZvH/tliivani sro|i|o ob strani m r;^ko bo§avsedokonL:a|idi|a. Morda iiididl|e.Pa/iiQ na svoje/dravie. sa| ste Case malce /aneniafili pravda zdravega Mlfenja. SicHr pa to ^lo dulirri vtisie, celfi vesi vaspn^/aradi lepćf. Ribi od 20. 2. do 20.3. ^evednr^se bostRboljkut ssiibn likvanali 7 diii{|iiiii pri tem pnsjilob ne bnsio spregledali, da vam k prej škoúíkui konsti. Le k3| ssbii nimalo dm, da se busio spremenili m v prvi plan v va§em ^rvlieniu pcrsisviliseba, Pa/ite. kaj bosta olilinbili nb koncu tednih, da vam ne bri spel žal. /aveiJa jtese, Lia |r pnlRtiu. da vnbko l|udi rii do^gluvih m da tukrai nebo v»: oti visno \i\ ud vale pripravljenn$ii m pminnsK da /adevri spelji?ie. koueèika. PnstaviiK vsRskii pa| na ]F{Siin, ko bo čas n tn veliko bnli uynili^ri. l|iil>ivun? Mnrda Iid res k|K v yrakii. vi ne boste čLitili. Denar za gasilce in društva, ki pomagajo reševati V prostorih Mestne občine Velenje (MO) so predsedniki prostovoljnih gasilskih društev z županom Srećkom Mehom podpisali pogodbe o opravljanju gasilske javne službe Veleiye, 9. juiya - S podpisani pogodb so drusiva od MO pridobila Tmancna sredsiva /a delovanje v iclu 2007. / a d t* Il wa nj c p ros i< > vo Ij n i h gasilskih druslev je v proračunu za Iclo 2007 namcnjcnili 67.600,00 evr. Ta sredsiva bodo gasilci namenili predvsem /.a izobraževanje, zavarovanje, lek-ninvanja, režijske siroskc in nabavo drobne reševalne ler icli-nicne opreme, liivesiicijc v tej pogodbi niso zajete. pogodbe Si) v ponedeljek podpisali ludi predsedniki druslev s podri)čja zaščiie in reševanja. V lelu 2007 je MO Velenje Koro-:^ko-!^alc^kemu jamarskemu klubu Speleos Siga, Šaleškemu alpinisiičnemu odseku, Šaleški /ve/i labornikov • Druáivu tabornikov Rst: od leta 1980 je bil pokal ekip Premogovnika Ve-leuje osvojen le enkrat, lelh 2002. Prepričljivo prva je biia ekipa Premegovnika Veienje: ivan Hranjec, Jakov Dominkovic (vodjo ekipe), Boris Širnik in Janko Šeguia. Bistra Kamniška Bistrica FOiililltimM /e ime »bistra* pt^ve, da o čistosti in lepoti vodeni dvomiti. Taksnih lepotic/enakim ime-mmi je v Sloveniji kar nekaj in ena izmed njih je Kamniška. Krožek Pohodnišrvo UNÎ 3 seje pred nedavnim í)dločÍl, da razišče njent^ pot od »spodaj navzgor«, kar pomeni proti izviru. Za Stahovico smo preko mrau in se predali njegovi gostoljubnosti. Meni pa tii dala žilica miru in kar če/ nekaj dni. koje bilo vreme lepo sončno, sern obisk tega predela ponovila. Za začetek, ko se je soteska Kamniške Bistrice šele prebujala, sva s prijateljem najprej sla ptïkukat na Veliko planino. To nama je omogočila gondola in nato sedežnica. da sva lahko sonce pozdravila sredi cvetočili planjav. Po njih so polcžavale krave in se skupaj s plansaiji privajale na novo okolje» saj so šele ta vikend prišle na planino. Idila, ki jo enkrat na leto moras doživeli! Po povratku sva se pod kočo podala najprej díí izvira Mrzlek, kjer se izpi)d z ma- hom obdancga kamenja nevidno prikrade voda. Kmalu se pridruži že glasni »veliki sestri«. ki privre izpod skalovja lik ob planinskem domu in usivari jezerce čudoviiih barv. Takoj po združitvi voda se začne diyii ples. Obšla sva celoten kn>g Pred a sij a in sonce je kukalo tudi že v 30 - 40 metrske globine, ponekod širine le pol metra. Ob poti sva srečala prijaznega lastnika nemškega ovčarja, ki 6o»ov fine iz večnosti zre na svoje planine, (foto: Ivan Jakopanec) nama je razkril še druge skrivrn^sti lepol po-dri)čja. kamor je v svr>iem času zahajal sam nekdanji predsednik Tito. Torej imava še veliko dela, ki naju čaka prihodnjič, Ra/jasnil nama je ludi uganko, kaj dela jeklenica, ki se vije lik nad vodo po kanjonu. Ib je »adrenalinska« poslastica za tiste drzne, ki se podajo v avanturo s spusiom po njej s pomočjo »avttv rja« te ideje. Midva sva se raje po stezi spusiila do vode. ki se za trenutek prikaže i/ soteske in v znatnem hladu nemudoma spet i/gine vanjo. V nadaljevanju raziskovanja sva zavila proti «glasnemu« »Pr, Juiju« (tu je bil doma Bosov Trne) in se po otn>čjc veselila drugega izvira, ki sva ga ob poti srečala sredi kušlravih, z mahom pokritih kamnitih glav. V zelo lepem okolju je »piknikovala« večja množica ljudi in obšla sva speč Plečnikov dvorec. Poi - U kar cesta, naju je više gor peljala preko široke struge kamenja, ki jo je ustvaril hudournik in odnesel del poti, ki vodi v Spominski pari:. V njem sva se v /£lo primernem okolju predala mislim na tiste, ki so užitke lepot gora s področja Kamniško - Savinjskih Alp plačali s svojim življenjem. mi jili je. ker jih razumem... Bosov 'line, katerega Kačo v spomenik pred domom v Kamniški Bistrici, je imel to srečo, daje dočakal lepo starost. Bilje vaški posebnež, divji lovec, nakar je poslal nadzornik in lovec za kralja Aleksandra ter eden prvih gorskih reševalcev. ■ Marija iesjak ^HjiS SLOVENIJA 1 mb IWmBvi wm I^DTOi^la f)7.in Oabmiuirn 08.QD l^ùla (18.10 Dabmjimn 09,[1Q Pwcňla OQ.nii MubyDickin$knvno$iik3^í!le Mu. 5/76 09.?b PodWobukomiStilohlâ&nia 10.06 laboíTiikiin^sviiiPmya prp^ivulia 10.?Q Rs/iatnikrjvivprDTitslu, 6/10 10.^5 PwifBlřndfiMkalVByla.dok. odila|đ 1136 Qi]ii/|B:OsvsiRniptsrriij 13.no PmiĆila. šporL vrm 13.15 Cukril3ili»nsâîi|(i.6/in 13.^6 Wnofiniklub lyn Pofuùla. prtim BI 15.10 Mosirni Kraslaf^apauulia, 1?/13 16,06 ttisanka 16.16 If!m(ovk3,(granihl(!i 16^0 fnaisia^ia 1/.0!) Novice. Spon vreira 1/30 §ials>iR niladosii 10.16 Duhovni iiinp 18.30 habanje Deiëijiœ 10.^0 MofSlRrMiha.nsanka 19i)0 OniiviBk, vrKiiiR, ^nrt 19.58 PatDfSisnislavŠkfabEc.dnk. oddaja 70.60 MÚ ?2.0 O Urim m. ku I uira. §porL vieni e 23.0n Kiijiijs nians bnçia Gtoni veder ni.50 r^kaiiaknMino! 01.16 Ouiitivni uinp 0?.Q6 Dfitívmk W.M liilnkanal SLOVENIJA 2 06.30 Zabavni iniokanal 0/36 IVprmlaja 08.05 Dtí?ElesvBl3.íf.dDk.s«n|a, 11/)3 09.00 Seja dr^svnega ;ba(d. pr^os 18.no PomftlH 18ilb SlQvmskiV(!ii>!]^k?l]06 19.10 / ylasbfj m plssum... 19.50 NocaGQnca:LPvko§»rki(M1 do 20 lei prenos 73.00 Šiev(lkR.9/í3 22.40 7aœiaUitiski]Viiini 73.66 VRÍikn poinvanjg. linskf TV íiini 00.20 Seia i^iavnecta ybora. posnsiťík lávaní a 02.60 Zabavni ínínk^nal pop 0/.6fi ?4 ur, panoviIKV 08.55 Dvojnn nad. 09.50 Sp opar) stras II, ntiú. 10.40 ÍVproiiaja 1U0 I iiÂEj/sn na u^nicf. nad. 1?.0n Neukrotljivn srí.u nait. 12.66 Na^asaďriii;a. »m.naíi. 13.16 rVpmdaia H.lb /adodnoknlo.ain.fian. 15,10 N^Nkrodjivo sícs. nai 16.0b Itnbë/ennair/nici.nad. 17.nn Spop^ilsirasii. nad. 1/.66 vrcnití 18ÍI0 Dvojno j]vÍ|en|D. nad. ]m 24 ur 20,00 Na^aniafaklimka 70.60 NakrajiíMna.arn.nan. Pl.'lb Prarir^na kn: PravíM do mdka, UIrI angl. lildia 22,16 ?4iirzvií£«r 23.?0 Pretb/nakniPravica do molka. nad.anr)l. íiinia 23.30 Cosp3|]re(ls9driica. nan. 00.?0 NakraiuMoa.ani.nafi. 01.1(1 SknvinsUBQiDk.nan. 02.00 24 UR 03.00 NoCna panorama © I SLOVENUA 1 • 06.16 OdiiKJVi : OAOO Poroùla I 07.ÍÍ1 Doftrojulin i Ofl.OO PofoùlB i 08.10 Dobru lulm I 09.00 Poraíila I 09.06 Babar. nsana nan. I 09,30 /v0nnicBi/Pfifl)Q. 11/13 i 09.1b Po&ianikdpriivl|ii;a, uírnšktíilrn : 10.20 TurniQvkd.iQraiiilíitti I 1U35 í.na|!ila^ofa I 10.66 laborniki inskavu: Gusarski kr&i i 112C ^{aÍBia riiladosu I 12.05 Pais SianisiavSkrabBC, dok. I oddaia j 13.00 Pofuûla, Spori, vřeni B I 13.66 Duhovni (itnp i 1330 Tanm|arlru;inćf.6/6 i 14.70 Ston v Italiji i 16.00 Poni&la i 15,10 Mtisiovi : 16.46 RabarStra^mKon^a I 16.06 hmk?, : 16.10 l;pi^j(uncinrbG:BndfC5 I 1630 Sororifiidij§(.6/6 j 1/,00 Novice, ^pof L vrQme i 17.30 PoglRd na ...Romanski t rukopfsi 17 Slične i 1/.4b CuilB/niplaii8L6/6 I 18.40 Karli, nsanka I 18.45 Î^jfsa pRpa. nsanka i 19.00 Dnevnik, vfsniQ, §pori I 19.56 íokrtarfnBuanje. //10 I 2030 FGS(ivalVurbťrt;,?.dGl i 72.00 (JdinBvi, vrííms, §[)ori i 23.00 í^olno^iiikliĎ i On.lb Nikar iako Mnu! I 00.46 CurÍB?m pl^nsL 6/6 i 01.40 Dnsvnik, poiinvitRV i 07.16 Iniokanal I SLOVENUA 2 i 0630 /abav ni mink anal í 07.26 TVprorieís i 0/.66 Slw«nsfevtók2[1l16 j 09.00 S&ia državnoga ^bijia. promis I 11.00 Vojnavllarlanskiininkro^ja i ^fii. filrn i 1b,40 Mn;aik j 1635 Mo$lovi : 1/.1D l esivica na dnigom i 18.00 Poručila i 18.06 Invttn^. í]idniskiiirij(íar|Jh I 18.36 Args^niiiiskiSinvïtnec.kiie i odiral Japonce, dnk.oilriao : 19.00 MrivKfliíSfl,3/9 i 20.00 lAJpniielisanj. Ir.dok.uddaia i 21.00 Rfm;AiMH7latalir?a g'Bpodarsrvo 1236 Vidfiospot doBva 14.00 Vi duns Ir^ni. obvestila 1/.66 Vabimokoglfidu 18.00 Rrs/panika, foladinska oddata 18.40 n^gioiialoR novi^ 1B.4b Asova sib8mi;a.fniomiativiia ixidaia 19.16 Vidi^ospot diinva 19.70 Vitoirani. obvsstila 19.6b Vabimo k ogledu 70.00 I/odd;^iB OniKo jiuro, inloHDf^lJvn^ oddaja, ponovi u» 71.30 Poidravsoncu.rrtisnRifikl. d(!Íakonr:(>ria v vinski gon, 3. rVmfBřa 22.46 Rígiaiialoe novice 22.60 VidotEpnt dngva 22.65 Skrbimo ?a2rfrav|e,pon. pognvora lnkmtinp.ni;a 23.66 Vabimo k ogledu 00.00 Vid(.*osiiani. rtetila SLOVENUA 1 06.1b Odmevi 07.00 /godbBizSkoljkB 0y.2b nisanka 07,35 i; inpoum lorbe: Đodici! D/.bO Podklobiikom 08.30 ]ermovka.i;)ramlilrti Da.4b Siimdiiidij§i,3/B 09.10 PikiiiArraduus.nem.Irlm 10.4b PolnoCmklub 12.00 ÍBiínik 13.00 Poroiiia.^ori vrelim 13.16 V^ii 0 hvalih: 13.40 Vs{!ohvalih:kapihaa! 14.10 Srnri na Nilu. anyl. (dm 16.66 Polutni vruljak 16,00 UMilimliurlBli 16.10 Ahsrjluuio 16.16 Krsji iiil|ijd|u 1/.0() Poroi^ilè. SpoiL vrcme 1/.16 U^ars 1/.?Q Poleinivroljak 17.76 teiJks 1/30 Glasba l/3b Ndvriu 17.66 Glasba 18.00 [/borupnltij^.nihdtalogov 1fi,05 Oâiuio umilno 1830 Glasba 18.10 hfiinin/Btiičniki, niďnka 19.00 Dnevnik.vrsms.Spori 19.68 Prj3k1pykrai|i:KrrMisinjpi,3/5 2135 PoiRtna potBpHnia 22,70 Poroíiía, šport vrerni 7?.&b Sopránoví, 1//21 73,55 Proces proiiFnedmanovjina. am. Iilni 01.40 nnwnfk 02.00 iniokanal SLOVENIJA 2 0630 Zabavni infokansi D/.On IVpfttlaia n/.3fl Sko/lias D/.40 Aiisoluino globalno 08,10 Tar£d 09,40 Arg^iunski Slovenac, kl c očeralJaponcB. dok, oiitiaia 10,00 \im[2\\sani. ir.dok,oddaia 10.50 ^egijfi^ica. koprodukciiski L 12.20 fv prodaja 17.55 Aiigsburij:SPvkajflkjhiii kctniijih. prar^os 14.16 SPvskul;fhvvario,řRparia?a u Kob an da in i Rlerla 16.16 KoMsarska rUrka po franciii, irerins 1/,b[l Nuv3Goni;fl:FPvkošarkiiM| do^niRi polfirialL», prenos 20,10 Oom;^akSLipBqj(^I^Ov noi|ijtiic tu: domical e-Kupt^r. pron, 77,0b Slovi^nski maga/in Posoijs 7235 Potavriiliak DD,50 Hiiíí. ani. nad, 2/13 01.46 Pokvaoena dekleta. angLnri,, 7/16 07.30 Dnevnik/atn^iskB ÍV 07.55 Zabavni irifokanal NEDEUA, 8. julija SLOVENIJA 1 IlAflO 2iv;av 09.55 VlSpas,3/10 10.70 Pod evropskim nBbOin,5/tO 10,60 SiBdi 11.70 11.26 Ob/oiiaduha i?ilQ i|ud|Bin/Bnil|a 13.00 Poročila, Šprrri vrama !3.tO ftóiivalVuřbeik.2.del 14.30 Vrtičkani:Šah.(Vnari I5J]Đ Golapišlda. arr^.Mni 16.70 Nikar lako iivahno! 1 /J)0 PoroCila. šport vrerne 1 /,16 ilaliinjfl igrale«»: Mri|da tlrbac 1B.16 Paikac Piko, nsenka 1B.70 VKtBrifiarJoi;,riS(inka 1930 Kravii:^ Kalka, rsaokd 1035 HrČBkMiha,risanka 16.40 Vrebanje lota 10.55 Vrenui 19i)0 Onavnik. vreme, ipori 15.bb Dainiuna^i! 71.10 Oru/inskB^godbB 72i3b ARS360 2?.2b Poročila, vfuriiL'. špurl 72.bn A^anibo Italiano, kaniidski iilm 00,16 OiiBvnik 003Đ Sojcvmkinpnnijisa, nem. film 00.40 Iniokanal SLOVENUA 2 0630 Zabavni ininkanal 09.10 IVprodaja 09.40 Sko/ičas 09.^ Poletna potepanja, oridaiao ujn;irii 10.30 Na5spBSBm?007 11.00 Mi2dvalovi,1VKopBr 1136 IVpndaia 12.06 SPvvBslait|ij.posnBioki7 immn 13.10 lii/eni.SPvv}islaii|u.|venns 14.66 IV proti,'jja 16.?b Slovenski mapa/in 15.M1 IÍ3ni;a:EPvknšarki(Midu20 1b L prpnos \úm /a 3. mssio l/,6fl iinalBDPviihfniknšarki, reportaža I/Nova floncB l/,66 Kolesarska dtrka po Pran);iii. posnelpk 1B.50 GunEa:[PvkoSafki{Mlda?0 let. [irialB. pn^nos 71.011 SlovRsnosi ob svRiovouni bibličnem kongresu: lOSOT 700/, prenos 70.5Í0 frasicr. 73/24 23.10 ZvočnosislovBnskeduše polet; 73.25 Strehi;«nasprotneusode.9/17 00.10 SpeiMan^aangLIViilin 02.25 OnevnikzameiskeTV D7.5b Zabavni mlnkanal PONEDEUEK, 9. julija TOREK, 10. Julija i 07.5b Zabavni infokanal i ^^^^ ^^^^ ^^^^ pop IPQP pop 37.55 24 ur i ■ ^^ ■ ^ 1 " .„ , " 07.55 24 ur 03.55 Dvojno ^vljenje. na iL 09.60 Spopsdisiasii.m^d. 10.10 Ivprndaia 11.10 Ijube^onnatrfnica. nad. 17.00 Nmikrotljivo^rce. naii. 12.66 Ndšasotea, am.nan. 13.46 fv prodaja 14.16 Zabortio knio, am. nan, 15,10 Neukrotl|ivos(CB, níió. 16,06 ijube/Gnnai/^nin.nad, 17,00 Spopndst/asti, nad. 17,55 24 ur vrnmp 18,00 Dvojno ^ivljflrflB. nad. 19.00 74 ur 20.00 Na^a mala klinika 70.66 007 I^Rijsije^ljubs/mja.ani iilm 27.66 7.1 urmčfir 23.10 Pod Inpo pfsviue. nan. 00.05 Na kraiii/lučina, am. nan. 00.66 Je^om smrti, am. Iilnt 07.4 0 24 ur. ponovitav 03.40 No^^ panorama © 07.30 IVpiffiiaia 03,00 Canibnaanglri^Ana. otročka oddaia 08.10 Na^malisveLiis,šonja 08,26 Mali rdeči traklor. risana sarija 0835 Drríbi/ki,ns,sfliiía 08,45 í^okn, nsana serija 09,10 SlonČ(tkRQr^amin,rfs.senj» 09.40 ZelaniavCkf, ris. sarya 10,70 B Daman, ns. seri] H 10.45 PoM^irRange^.mlad.nan. 11,10 MsloKoninan.nsanaiđnia 11.40 Volkov), dok, oddaja 17,40 Holiandovopus. am. Iilm 16.10 MogoCnanarava.dngl,dQk,sBr. 16.10 Zloi'im pred domačim pragom, am. nan. 17.05 RaTočaranpgospndinis.am.nan. 18.00 24ur,vreme 18.05 Zdravnikova vusi am. nan. 19.00 71 ur 20.00 Mali|skibliiL>$.am.lilm 21.45 Miru|0tac8hr,d,gm.nan. 22.50 Zadnja Knsuisova ^o|ava, am. film 0135 Ati^ntaum. him 03.0(1 21 lir 04.00 Nočna panorama 0/.30 IV prodaja 08,00 Čarobna ďni^leši^ina. otroška oddaja 08.10 Naš mali svei ns. senia 08.16 ,lakanHluiji.ns.s('rija 08.25 Poko,ris.sfinja 08.^ SlonCekBimjDimn.ns.senia 09.70 ZclenjavčkLns.ssnja 09.b0 {^Daman, ns,sertja 10,16 Power Rangars, mlad, nsn, 10.40 Malo Korngan. osana smfia 11.06 Močno /dravilo. am, nan. 11.66 /enskimu§kBtJr.am.lilm,2/? 13.30 Mou) OP prenos dirke ;aVN Nem čij u lb,16 l^ogaslvo moria. dok, ndilsia 15.75 lurboPowerRangBr^.am.film 17.16 24UH.vrfflnij 1/.70 lojBuiqilorr, am, lilm 19J1Đ ?4ur,vrem8 20.00 NoitjnriHilUngL-am.hlm 71.60 VdunuVN Velike Rntainiď. M 72.10 Krinapeùnah.ir.nad.,3/6 ?3,M1 Sirene, sm.lilm 01,46 74 ur 02.45 No^ta panoranra 09,00 Dobro juiro.inlorrnatrvna oddihi a 1030 Vdbimnkogindu 1035 IVdravsoncii.jiosnptckl. dela konueria v Vinski gon 11.55 Skrbimo/a zdravi u. ponovitev pogovrjra Inkonunenca 12.66 VidKOspoi dnëva 11,00 Viijfiistrani. nbvpsula 17,55 Vabimo k oglerhi 16.00 Miš nia§, mroška oddaja 18.10 Hegioiialne novicn 18.15 Znamormoreoio,ponovitev Orientacija 19.76 Vidcospot dnava 19.30 Vidaosirani, obvesiila 19.66 VabimokoglRdu 20.00 I/nddajB Dobru jutro. informativna odda|9. poiiovitDv 2130 Po^ledt^b kulture, mí. rjridaja 77.00 Utrinki fivropske^a pi^rlammta. informativna oddaja 7230 Regionalna riovii;? 7236 Vi dHospot dneva 22,40 Popoioi^ke razglednii:b. potopisna oddaja Jemen 73.46 Vabimo k ogledu 23.60 Videostrřini. nbvesulri © © 09.00 Miš maš. otroška ndda|a.pon. 09.40 Vabimo k ogledu 09.45 Znamo/moremo, porioviti^v • Onentat^ija 10.16 Vidnrispoi dniiva 17.00 Vtderistrarif. nlivesula 17,55 Vabimo k ogledu 18.00 Cas;anas:ll!^^ičnosinišovi, mladinska oddaja 18.10 Viilnospui diiwa 18,16 Rde ^ uplila, SI nhro m/I ran I nsani film 19,36 Virkosirani, obvesula 19,66 Vabimo k rqli^hi 70,00 Novine lisga ledna. iniormativiïa mldaia 70,70 Ruioospoi dneva 20,25 Graška Gora DDjfi in igra 7006, posnetek 7. Jala fistivala 2136 Odprta taiia GtisfKidsrstvt] v Sloviv^iji. Gosi: mag, Andr^ Vf^ak, ministHr rs yospoiiar^lvo 723b Okarine, pc^nr.iek Isstivala, nastop skupine Datina 73,30 Vabimo k «ledu 23,3b VirteospotdriRva 23,40 Videostraris, obvesiila PONCMTEVODD/U TEDENSKEGA SPOREDA (19.00 Miš maš, rjtroška ruldaja. prjii. 09,40 1671.mmaga;m 09.bb Kultura, iniormsuvna oddaja 10.00 ^porini U)iek.špnrina iiiformauvna oddaja Pozdrav sontu, posnetek 1, iIkIs prirt^ditvt? v Vinski Gori Diibovrii vrelec Popotmške ra79lednii:e: Jumua potopisna oddaja Vabimo k ogledu 12.25 l>aškaGnrartoje imp 2006. posnsiek2. dela pnrr^ditvo 13.46 Vidunsirani. obvosula 19.00 Vabimo k ogledu I9i]5 Cai>/anas,mladinskaoddaja, ponovi lev 19.45 Skdimio ;a /dravje. svetovalna oddaja Inkonuncnca 70.45 Parada humoria 200/. losnettfk 1. dela pri^diivev /anboni 71,66 VidLiosiram, obveslila 10,10 11.20 11,76 12,70 SLOVENIJA i 0/.00 Poročila 07.10 Oobrojuuo 08.00 Poročila 08.10 Oobnjjuiro 09.00 Poročita 09.06 I? popom e torbe 09.20 Naga]ivčki.ns»iika 09,76 Ilisanka 09.30 Oitljinišek;letalo, //10 10.00 Zobni aparat dok. (ilm \i Islanilitc 10.15 laborniki in skavti 1030 Fla?prikevC8Su.7/17 11.00 Euiifi^ni pianei. fi/G 12.00 SlovnnuvAvstrali|i,3,dp[ 13,00 Poročila, š por L vreme 13.15 Oaimo. naši! 1430 Nekajininijt;apopuianio olasbo 16,00 Poročila 15.10 OobKrrian,KofnSki 15.16 Maks m Rubi, 18/76 IB.06 MaiiinampiiCje^ir^šilo: Alftiska 16.15 Ajkecpnresiavraovjilt.//10 1636 Po^ab jene kniirie n^ih babtc: Sntjguljčica l/OO Poročila, šport vrtimB l/,40 Pnlikani/,ls/eradiiliov.poljud, oddata 18.76 /rHbanju3x3plus6 18,40 Nina Nana, risanka IB,46 Joko!,ZakaiiiiAu!foio!. risanka 19,00 Onttvnik. vremo. šport 19.66 K ne/ m dekle. nem. nad.. 1/1? 20.16 Usjmdan 71.20 Vkadnj 77.00 Udu i evi. kul tu la, vnti le. špot l 72.UW Oertóůn3FvropB.l/2 00.40 NikariakoJivahnol 0136 Pelikam/Je/eraduhov 07,70 Onevnik, ponovitev 03,00 Inlr^ansl SLOVENIJA 2 06,30 Zabavm ififukdnal 0/,00 \Mm\ 09.00 IVprndaja 0930 Zabavm ininkanal )1.00 IVpnjdaja 11.30 Poletni vrtiliak 13,16 VfUikarii 14,10 Nikariako^ivahno! 14,40 iialouia Mm Mairfa Orbac 15,16 ARS360 IB.OO bvrnp!iki fiiai|a/in 1B.30 Slovenski maga;m î/,00 Mo;aik 1B,00 Poročila 1B.Q6 Oerttšůna [vrope. 1/7 20,00 Dogodki, ki so v?nermnil SVBJ, 1, oddaja 21,00 Studio city 22.00 Glas(be)ni večtui na drugem 73,00 Skiprskaf^lfka7gospo,nsm. film 00.30 Onevntk/amcjskelV 01,00 Zabavm iniokmial pop 00,00 ?4 ur, ponovitev 09.00 Ovojito Jivljenjti. nad, 09.66 Snnpadsirasti, nad. 10.46 iVproflaja 11.15 [|iibe?onnair7nici, nad, 12.06 Neukrodiivosrcs. nad. 13.00 Naša sodmr:3,ariK nan. 13,60 IVproiiaja 14^0 ZahndnDkrilo.am,nan. 15.15 Nuukrotliivosrce, nad, lB,tO ljiib!^2ennair^nici, nad, 1/,06 ^opad sirasti. nad. 10.00 74 ur vreme 18,06 Dvojno/ivIjenjB.itad, 19,00 74 ur 20.00 Naša mala klimka. nan. 20.56 Sedma nebesa, nan. 21.16 Urgents, nan. 27.36 ?4ur;večBr 22.60 llru^ioa na tsgu. rian. 73.10 NakiatuMiia.am.nan. 00.30 Alias, nan. 01.20 Sknvnosuii otok. nan. t)7.in 24 ur 03.10 Nočna panorama © 09.00 Uobrojuirainf.wldaja 1030 Vabimo k oqleái 10.36 Graška Gora noie intgra 2005, pohnutek 2. li^la íe^livsla 11.46 Videospol dneva 11.50 Ukanna. posnetek festivala nasiop skopins Oauoa 14.00 Videos (ram, obvcsula 17.66 Vabimo k oglmfii 18.00 Čas/a nas, mladinska oddaja 1B,10 Regionalna novice IB,46 Vitínnspin dneva 1B,50 l1iieČakapica,«inhroiv;in^ni risani film 19.60 Videos tram, obveisuld 19,66 Vabimo k uglurlii 20,00 l^oddsji^Oobroiutro, mloimauvna uddsja. ponovitev 2130 2upan?vamt.pogovor.Gosi: mag, Branko Kiiloč 7730 Regionalne novice 2236 VidiiosfioidiKva 27.40 Paradallumoria200/,pr6n. 2.dela pnreditve vManboru 23.66 Vabimo k ogledu 00.00 Vidi?osuam, nbvesiila SLOVENIJA 1 0B,16 Ocimevi 07.00 Purriila 07.10 Dobroiiivo OB,10 Dnbroiuvo 09.00 Poročila 09.06 Radrjvedmlaček:^a;a 09.20 Martina m pučje strašilo: Aljaska 09ÁÍO AjkwfjnrKtaviaio(iili,7/10 09.60 mmm knjige naših babic Snegu pLa 10,10 Zgodbe i/škfjlikfi 111,40 fahnrnikiiosi^vtj 11D6 l^ikani ; Je/era duht». fr, pnl|Lidno/nansiv»na oddaja 11.66 mt/i rekli zgodbe 13,00 Pnrtíila,špon, vreme 13.2b ArgKniHekiSlovnnui;ki|eoi^ral Japnni:e, dok, oddaja 13,60 Ub;nnailuha 14.70 Osmi dan 16J10 Pnrr)čila 15.10 Mosiwi 16.15 lro|iiia>:lominpalftpk.?/?6 C ulkct 16,10 Kû?a.di^a,prwe:Mraw 16,15 KI|ukCi?ve dogodivščine 16,40 lloiulObmnrČ9k,ns3nanan„4, epiioda 1/i)0 Novjce, Spon vreme 1/.40 Vsakrian nagega telesa, dnk. 1B3Í) /njbaniB Alalia 1B3b Frjnč«, nsanka 19.00 Dnfivnik.weme.špori 19.56 Habii:agn'najug,slomkií. 71.70 Srčna igra. p^neai predstave 2?.fffi Odmiřvi.vrema.špfjiL 73.00 Absolutno ykůaIno 7330 RgtîfïmH 7335 lady UatwlRv, 2/4 00;^ Nikar iako/dmo! 01.00 VsHki£)nn£ega telesa, dnk, («idaia 01.60 Onpvnik, ponovilev 07;^ Iniokanal SLOVENUA 2 06,30 Zabavm iniokanal O/.OO Iniokanal 0830 IVpn)daja 09,00 Zsbaviii iniokanal 10,20 íVpn)daja 10.60 Dober dan. Konjškčř 1170 Glas(be)ni večer» 12,20 SiudioDty 13,20 Sludi 13,50 V kadru 14.15 Mo?aik 15.16 Kolesarska dirka po Iranciji, 1730 Mcsiovi 18.00 l'oroi^jla 19.00 .lasiiovirika. 16/16 70,16 Smrionosiii ulii. aiioL nen., 4/4 77.76 Nesrečni dogodki, liansia film 00.10 llom ijvi na. nem. nad. 3/6 02,10 Dnevnik/ameiske IV 0^36 Zabelil iniokanal pop fl8,00 74 ur. ponovitev 09,00 Dvojno življenje, nad. 09,66 Spoparlstrasii. nari. 10.46 IV prodaja 11.15 I lulie/en lis tr/nii:i, nad. 17.06 Neukrotliivomnad, 13.00 Naša sotinica. am. nan. 13.50 IVpn^ifaja 14.20 Zahodnoknio. am. nan. 15.16 Neukrodiivo srce, nad. 16.10 liubwen na tr/nin'. nad. 1/.06 Spi^aibsirasu. nad. 18.00 74 ur vreme 18,06 Ovqno/ivljenjc. nad. 19.00 74 ur 70.00 Našd mala klinika 70,56 Preverjeno! 71.40 Zmaga nad sřepoio.^'del kanad, iilm a 72,45 74 ur/večer 23,0(1 /maganadsbpoto.nar). kanad, iilm a 23,30 Na kraju Mna. am, nsn. 00.70 Alias, nan. 01.10 Skriviiosini otok. nan. 07.0 0 74 or. ponovitev 03.00 Nočna panorama © 09.00 Dobro jul/o. mí, odiiaia 10.00 Vabimo k ogledu 10.06 ParadalliimqnaZOO/.posn. 7. risla prireditve v Manbnru 11.20 Vidpospot dnev^ 1176 2upan 2 vami. pogovor. Gost: mdO. Dianko KidnC 14.00 Vide os ira m. obvestila 17.56 Vabimokogedu 18.00 PolRt)e m laDih, m ladinska o dd. 18.10 Vidtirspot diim 18.46 Naša [:vn]pa. i?obra^evaln3 oddaja Kakrisejevseskupaj /ačelo? 19.16 Vidgostrani. obvestila 19.66 Vabimokogledu 70,00 l/oddajeOobrniuiro 71.00 167?,VTVmaga/in 71.15 Kultura, mlom^aiivria oddaja 71,20 špminf torek, šp, ml, oddaja 71.30 fair hay, športna oddaia Pnruet Marka Miliča, 72.00 Asova eibamca.iiif.oddaja 2230 l?arhivaVTV:yi?vezd/3 otroke Ijmieški laot^B.ans. ZvonCki. ans. Siortič, ans. Bratov fi Uplotnicc. Ramiuiukarski uikř^ier Barbara 73.60 Vabano k ogliidu 23,56 Videostrani. oiivsstda SLOVENIJA 1 06.16 Odmfjgi O/.OO Pwoùla O/.IO Dobrojuiro 08.00 Poroùla 08.10 Dobro jutro 09.00 Porodila 09.06 KljukčBva dogodivščine. 4/f7 09.36 Špofi^pi^s.4/10 10.00 Šimslii?abmkov. ljudska jifavljica 10.15 Grdi raček line, 77/76 10.40 labornikd m skavti: ikoldški dan na Kri 11.06 Vsakdan našega islesa, dok, oddaja 17.00 liudjein/emija 13.00 Poroi'ila, špofL vreme 13.75 Odpeli pnsmki 1330 lump, danski ftim 15.00 PofoCila 15.10 Mif^iivi 15.45 Mubv Oink m skrivnost de/ele Mu. 6/76 16.06 Malesiveoeliai.kvi/ 1/.0Đ Nrwit,8. šporL vmma 17,40 Muj pogled ita svet igrano dok. film 18.30 ZrfibanjtîLoia 18.40 MeM^ik m ptiček, nsanka 18.46 ^elet^i, nsanka 19.00 Dnevnik, vreme, šport 19.66 Lu/inova oliramba. atigl. Iilin 71.40 KapljH;a v nioTju. kratki tlim AGRFl 72,00 Ddmevi.špon, vreme 23.06Dre7 rs/a 73.20 lire/re/a 73.65 SknvriDSli vojne, arigi, dok. oddaia 00.46 Mrij pogled na sveugiano dffk. tlim 0130 Nikar tako/ivahoo! 07.00 Dnevnik, vrnme. šport 02.40 Iniokanal SLOVENIJA 2 06.30 Zabavni iniokanal O/.OO Iniokanal 08.30 fVprodaia 09.00 /abaviti iniokanal 10.30 IVproíIaja 11.00 Girnški infokanal 13.06 IVpnDdaja 13.36 PodRvropskimnpborîi.6/10 11.00 t es M na drugem 14.46 Dogodki, ki so v/neminli svet 1. nddaja 15.40 Mn/aik 1636 Miislovi 17.05 Peidm.l/7 18.00 Poročila 18.06 Dediščina [vropn 20.00 Dom?alB:Prvipredkroglign fHvakov v riogomeUi, prenos 72.30 Cyrano de Rergwae, IV predstava 00.30 Slovt-TCkaja/^siafna 01.26 /abdviti iniokanal pop 08.00 24 ur, ponovitev 09.00 Dvojno ,^ivi|(m|e, nad. 09 56 Spt^adstrssu. nad. 10.46 fV prodaja 11.15 LtubB/ennatrinmi.nad. 12.06 Neukjoiljivo srca. nad, 13,00 Našasudnii:a. am.oan. 13.60 IVproriaja 11.20 Zahodno knIo. am. nan. 15.16 Nenkn)d;ivosrce.nad. 1G.10 lfUbe7gnnatr/nÍLi.nad, 17.06 Sptçai) strastí, nad. 18.0 0 74 ur. vreme 18.06 Dvtqno ^ivíjei^e, nad, 19.00 Wur 70,00 Našemila klinika 20.55 Vse7arorranr.o.3m. film 22.35 24 iirzvQČřr 72,50 Ugrabljeni. Ariel 73.40 Nakraju/ločina.am.im 00,30 Alias, nan. 01.70 Slavnostni otok. oan. 07.10 ?4 ur. ponovi li^v 03.10 Nnčna panorama © 09.00 Dobrojuiro.ml.oddata 10.00 Vabimokogledu 10.06 Šporuii tonik, šQOjma inlonnaiivna uèlaia 10.20 l;arhivaVIV:íí;vR/d/a otroke: Reneški fanije. ans. ZvooiHa, ans. Storíič, ans. Draiov i; O|:dotmi:e. f^armooikan>ki orkcsierRarbara 14.00 Viileosuani. obvestila 17.66 Vabimokogledu 18 00 Mala pfitepa n| a. 3. TV riirn^ 18.40 Regionalne nnvii;e 18.46 Asova yibamca.miomtativna oddaja 19,16 Videos li ani. obvestila 19.66 Vabimokogledu 20.00 I/oddajeDobmjuiro, iniormauvria oddaja 71.00 Odprla loma. 3. IV mreJa 22.00 Regionalne novicB 22.05 lagL'S konrprtllelL^ín/2es rn/Br 2335 Videospoirlnova 23.40 Vabimokogledu 23.46 Videostrani. rrbvpstila RAZVEDRILO KINO VELENJE Kdaj - kje - ku\ ŠTEVILKA 23 {The Mumber 23}4s'\\Br. 95 minut Režita: Joel Schumacher Igrajo: Jim Carrey. Virginid Maúsea louait Le rman. Danny Huston. Lynn Coilins. Rhona Mttra. Michelle Ar^ur Sicer povsem obiCajno življenje optimističnega Wafterja se obrne na glavo, ko v roke dobi ^rivnostno knjigo, s pomočjo katere prične razmišljati. da Število 23 utemeljuje njegovo življenje. Vse številke v njegovem življenju • od njegovega datuma rojstva pa do številke njegovega zavarovanja - so na nek naCin kombinacije števila 23. V svoji obsedenosti postaja vse botj prepričan, da bo zagrešil grozljiv umor tako kot je zapisano tudi v knjigi. Zadevi se odioči prrti do dna. a ob tem tone v vse večji prepad med teorijami zarote in reainos^o. REDNE PREDSTAVE (cena 3.5 EUR) Petek, 13.7. ob 19.00 uri Sobota, 14.7..ob 2t.OO uri PIRATI S KARIBOV: NA ROBU SVETA {Pirates ot the Cahbbean:At Worlds En d )-d va nturi stična ko me di j a. 1S8 minut Režija: Gore Verb in ski igrajo: Johnny Depp. Orlando Bloom, Keira KnightJey. Ste Han Skarsgard. Bill Nighy Jack Davenport. Kevin R. McNally, Jonathan Pryce ^daški gusarska kapitan Jack Sparrow bo še V tretje zaplul po oceanih sedmih morij, a tokrat bo zares potreboval veliko srei^e. saj smo ga nazadnje videti v goltancu srhljive morske pošasti. Da bi ga našla, se njegova pnjatelja Will in Elizabeth obrneta na nekdanjega sovražnika kapitana Barbosa, lú ju preko spletk in prevar povsde na drug konec sveta, iger se morajo najprej spopasti z neizprosnim kitajskim piratom Sao Fengom. Kot da to še ni dovolj, iim pot znova prekrižajo mašlievalni admiral James, pogoltni Lord Beckett in krvi zeljna prikazen Davy Jones, kar obeta kontno bitko epskih razsežnosti. v kateri nobenemu obotav-Ijivcu ne bo prizanešeno. REDNE PREDSTAVE (cena 3.5 EUR) Petek, 13.7.ob21.0G uri Sobota, 14.7. ob 19.00 uri Nedelja, 15.7. ob 19.00 uri LEDENA DOBA 2 Ice age 2:The Meltdown)- animirana komedija. 90 minut Režija: Carlos Sal dan h a igrajo : Ray Romano. John Legui-zamo, Denis leary. Denny Dillon. Jason Fricchione. Queen Latifah, Jay Uno, Josh Peck. Sean William Scott Čemerni mamut Manfred, zgovorni leni ve C Sid in pretkani sabljasti tiger Diego se vračajo na velika platna, kjer jim preglavice znova dela led, oziroma njegovo taljenje, ledena doba se namreč bliža koncu in dolini grozi velika poplava, zato morajo trije prijatelji pred nevarnostjo posvariti ostale prebivalce. Film je sinhroniziran v slovenščino. OTROŠKA MATINUA (cena 2.5 EUR) Nedelja, 15.7. ob 17.00 uri OCEANOVIH 13 (Ocean's Thirteen)*dkcijska komedija, 122 minut Reâja: Steven Soderbergh Igrajo: George Clooney. Brad Pitt. Matt Damon. Andy Garcia. Don Chea-die. Bernie Mac. Casey Affleck. Scott Caan. Eddie Jemison, ^aobo Qin. Carl Reiner. Elliott Gould. Ellen Bar-km. AI Pâcino, David Paymer V tretji epizodi dogodivščin klape Danny a Oceana Sani ne bodo imeli nobenega razloga za svoj najbotj drzen in ambiciozen rop doslej - razen tega. da branijo svoje ljudi. Ko neusmiljeni lastniko casinoja. Willy Bank. prevara enega od izvirnih članov Oceanove enajstice, se družba ponovno zbere, da bi ugotovita, ali lahko kako pomaga. V glavnih vlogah tudi tokrat sleparijo George Clooney. Brad Pitt. Matt Damon. Andy Garcia, Don Cheadle. 8emie Mac in Casey Affleck, pa tudi Ellen Barkin m A! Pacino. REDNE PREDSTAVE (cena 3.5 EUR) Petek. 20.7. Db 21.00 uri Sobota. 21.7. ob 21.00 uri Nedelja. 22.7. ob 18.45 uri SOLA ZA BARABE (School for Scondrels) - komediia, 100 minut Režija: Todd Phillips Igrajo: Jon Heder. Billy Bob Thornton. Jadnda Garrett Michael Clarke Duncan. Matt Walsh. Horatio Sanz, Todd Louiso Sramežljivi in negotovi mladenič Roger se vpiše na skrivni in zelo neobi-id\m tečaj dvigovanja samozavesti, ki ga vodi vase zaverovani dr. R Ro* ger naposled zbere dovolj poguma, da na zmenek povabi dolgoletno ljubezen. a njegova konkurenca postane prav tekmovalni dr R ki želi na aajbolj nesramen način dokazati, da njegov šarm ne pozna ovir. Komedijo je režiralTodd Phillips, ki je ustvaril tudi filme Road Trip, Modeli stari šole in Starsky in Hutch. REDNE PREDSTAVE (cena 3.5 EUR) Petek. 20.7. ob 19.00 uri Sobota. 21.7. ob 19.00 uri ŽIVUENJE DRUGIH (Da s Leben der Anderen) • drama. 137 minut Režija: Florian He ne ke I von Donners-marck Igrajo: Martina Gedeck. Ulrich Muhe. Sebastian Kocíi. Ulrich Tukur. Thomas Hiieme. Hans-Uwe Bauer Le pet let pred padcem berlinskega zidu spremljamo zadnje vzdihljdje represivnega ststema v Vzhodni Nemčiji, kjer nihče ni varen pred zlo-glasr^o obveščevalno poliDjo StasL Komisar Wiesler dobi navodilo, naj prii^e prisluškovati znanemu gledališkemu režiserju in njegovi spremljevalki. a počasi odkrije, da pravi vzrok za nadzorovanje tíči povsem drugod. Vpogled v drobne življenjske radosti in strahove drugih ljudi na slavo obrne tudi njegovo lastno razmišljanje. Najboljši evropski film leta I Dramo je evropska filmska akademija nagradila tudi še v kategorijah najboljšega igralca in za najboljši scenanj. Oskar za najboljši tujejezični film I REDNE PREDSTAW(ceRa 3.5 EUR) Sobota. 21.7. ob 23.15 uri Nedelja. 22.7. ob 21.00 uri DIVJINA (7)18 Wild)- animirani film.94 minut Rezija: Steve'Spaz'Williams Vloge: Phmož Ekart, UrošSmcIej. Alenka Tetičkovič. iztok Jereb, Jernej Kuntner. Aljoša Ternovšek Komedija o skupini !ivali iz nesn/yor-škega živalskega vrta, ki brezskrbno uzivsjo lagodno življenje. Toda nekega dne igrivega levjega mladiča Ryana po pomoti odpeljejo v Afnko. zato njegov oče Samson organizira reševalno akcijo. Pri drznem načrtu se mu pridružijo praktična veverica 8enny, prebrisana žirafa Bridget, sarkastična antilopa Kazar. neposredna koala Nigel in nekoliko trdo-bučna anakonda. Za uresnii^itev zastavljenih ciljev morajo najprej strniti vrste, nato pa se lahko prične popotovanie. kot ga živalski svet še m videl in ki bo besedi divjina dal povsem nov pomen. OTROŠKA MATINEJA (cena 2.5 EUR) Nedelja. 22.7. ob 17.00 uri Naslednji vikend napovedujemo: akcijski triler AVTOŠTOPWÍ (The Hitcher). vojno dramo Ď^NA KI^IGA (Zwartboûk). komično kriminálko NORĆUE Z DICKOM IN JANE (Fun with Dick and Jane), an^ mirani film DIVJINA (The Wild) - sin-hroniziran v slovenščino. VfLENJE Četrtek, 12. julija 9.00-17.00 Vila Mojca Odprta vrata Vile Mojca 10,00 Ljudska univarza Valenja Po^itnica po meri otroka 10.00 Ljudska univerza Velenja Pocitnilke delavnice (za upoksjanca} 14.00-20.00 Mladinski cemerVdlenje Aktivno preživljanje prostega časa za mlade 17.00-20.00 K o talka [il če Velenje Poletje na kotalkališču 7002 Aktivno preživljanje pro^tage Časa za mlade 8.00-12.00 Cankarjeva ulioa. Velenje Bolšji sejem 8.00-13.00 Atrii KSC Kmečka tržnica 9.00 Ploićad pred Centrom Nova 23. Po tet ne kulturne prireditve 2007 Ljudska glasba na tržnici 20.00 Mladinski center Val e nje Gbsío: Bratstvo i jedinstvo Ponedeljek^ 16. julija sostanj Kotalkafišče Velenje Poletje na kotslkališcu 7002 Aktivno preživljanje prostega ćasa za mlada 2a dodatna informacija o prireditvah in dogodkih lahko pokličete Turistično* inlofmactjski in promocijski center Mestne občine Velenje (03/896 1860). 9.00'17.00 Vild Mojca Odprta vrata Vile Mojca 10.00 Ljudska univerza Velenje Počitnice po meri otroka 10.00 Ljudska univerza Velenje Počitniške delavnice {za 21.00 Velenjski grad upokojence} 23, Poletne kulturne prireditve 17.00-20.00 2007 Kotalkališče Velenje Etno skupina Mandais Poletje na kotalkališču 7002 Petek, 13. julija Aklivno preživljanje prostega časa za mlade 9.00- 17.00 Viia Mojca Torek, 17« julija Odprta vrata VileMojc» 9.00'17.00 10.00 Ljudska univerza Velenja Vila Mojca Počitrice po meri o^oka Odprta vrata Vile Mojca 10.00 Ljudska iiniverza Velenje 10.00 Ljudska univerza Velenje Počitniške delavnice Počitnice pomeri otroka (za upokojence} 10.00 Ljudska univerza Velenje 20 00 Mladinski centerValenje Počitniške delavnica {za M C pla?a upokojence} Reggaa culture (Ras ta fa 17.00-20.00 Creations) Ko laika lisce Velenje 20.00 Shake club Velenje Poletja na kotalkališču 7002 Poletni vrt 2007 Aktivno preživljanje prostega V ritmu Namenka časa za mlade X Avtokamp Jezaro International youth festival Sreda^ 18. julija Loltpop 2007 9.00-17.00 Festival pod geslom Podiramo meje bo potekal dû 16, julija 2007. Vila Mojca Odprta vraia Vile Mojca 10.00 Ljudska univerza Velenje Sobota, 14* julija Počitnice po meri otroka 10.00 Ljudska univerza Velenje 10.00 Cankarjeva ulics Počitniške delavnice {za Andreja Stare s svojim upokojence) programom za otroke 17.00-20.00 Petek; 13. julija 18.00 Sostanj Šoštanj rola {tekmovanje v rolanju za vse generacije po ulicah iiesta Šoštanja) 20.00 Šoštanj Šoštanj fola • Osrednji koncert (Zaklonišče prepeva in spremljevalne domeće skupine) Nedelja, 15. julija X Karavanke Skupna akcija šaleških PD: Bodental (lahka pot), Kozjek (zahtevna pot). StoMzelo zahtevna pot) 15.00 Gasilski dom Gaberke 13. Praznik žetve in kruha (z ansamblom Katrca) Ponedeljek; 16. julija 8:00 Ribno pri Bledu Taborjenje v Ribnem pri Bledu (taborjenje traja do 25.7.) Torek; 17. julija X Savudrija (Hrvaška) Zdravstveno letovanje solskih otrok vSavudriji (poteka do 27.7.2007) Šoštanj rola Šošlanj-Jutti (petek. 13. julija) bo v Šoštanju živahno. Krajevna skupnosi v sodelovanju / Mladinskim kulturnim cenirom pripravlja prireditev z naslovom Šoštanj roia, na njej se bodo lahko po ulicah Šoštanja v rol3nju pomerilo vse generacije. Tekmovanje se bo pričelo ob 18. uri, lako da ho /aradi te prireditve du iy.30 delna /apora Prešernovega trga, IrgH svobode in Trga bratov Mravlja-kov ter Aškerčevo in Levstikove ceste. Za 20. uro pa na rokometnem igrišču napovedujejo koncert i?kupine Zaklonišče prepeva s spremljevalnimi do macimi skupinami. ■ mkp Kgledar imen Juli| (mali srpan) 12 • četrtek* Mohor 13 • petek' Henrik 14 • sobota* Božidar 15 • nedeljd* Vladimir 16 • ponedeljek- Karmen 17. torek - Aleš 19 • sreda - Miroslav Mrzel in moker mali srpan, trtnemu sadu je močno v bran. Če je Aleš (17.] suhoparen in suh, si napravi za zimo topel kožuh. Lunine mene 14 • julij, zadnji krajec, ob 14:04 Praxník žetve in kruha Geberke - Prostovoljno gasilsko društvo (iaberke bo v nedeljo (15. avgusta) ob 15 h pri gasilskem domu v kraju pripravilo že L^. prireditev Pra/nik /etve in kruha. Osrednji program predstavlja prikaz /eive. ve/anje snopov in postavljanje kopic, karjc tudi tekmovalnega značaja. I:kipe. ki tekmujejo, prihajajo iz bližje in daljne okolice. ■ mkp HARRYPOmXIN mata. milKSOVRED 0>e0(4«rofthe P^ccf^bO MATlto 19:00 Sft 1 é ' Indrnmj^ BfiMiSaBBar, Hw^tO.cm»'. NIKOHIIR NEPOVIJ luirii (Ne le đl& I pcfloenivf • Tel( Na One) tSime DISTURBIA (Ofstuifiia) 1«:30 22: SO PS.SO SHR&(TRni1 GhrektheThlid) SUhMUflM FAKTASnÙMÎnRJE: PWHO P SREBRKECA LCTAUA (Fantastfefo^Rls« nalii. ofiHSIlwSu^ KRVAVI H05TIL 2 (KssttbPvtiQ 17:10 1^20 2lt40 23:40 PE.SO t t OOANOVIH TlUNAIST (0c«dn'513} fv^oimb »■^McCitn, AbtcMMiM. ««íw-ich«, ■bloOmMth nnMrminfi- fnlmlrtom IMS«^ smnísmo, LWiMM FCHRER 13:00 saNë 16:15 18:20 20:30 29:00 K.SO IBmSaf ■wnmthm Owktiv*, - r.var ' k-3 « t I \ f «2^ 50, NE fazvnNE nz*fl NE HT» CwM l'inininiT Damwtfc lainfkrfiTfTTi. WUMUMl «mbMsa »giOMf*. MtoOvW. SO. KE PE.SO vroCakífeuca CHotFuoJ 11:90 SO. NE 16:2$ lt:50 n»r)» 32:30 menSfi 21:S0 Sk 23:95 PE.SO Efljewv« «HH sitMB^a mtrm. weeWK řmovcra^bt, SmCM^TS wien neeiŤW, ^■jriwiiMi llďO »,NE 16:20 llffflffltitfT PIRATI S XARIB0V:>C7^ NA ROSU SVETA (Pliacřs of fte : MWvUsEn« MOki OUMsVm MtOMWV ■eifntWflWh. 14)140» b^s 20:20 a* ift 3 a 1s Si a = 3 o 2. N Kj O O • •••••• ^ Iriformaclje O programu na avtomatskem telefonskem odzivniku: 09093 98 66 Rezervdcije vstopnic na vmw.planet-tusxom ali po 14 uri na 03/42 41720 in 03/42 41722 Kinematografi %\ pridfiuj»iO pwAco do spremembe p^ramai WW]^.plan6t-tUS.C0m Engrouil dao. Cesta v Tmovlje loa, Cei|e: ?.t Kineinatogrsfl« Planet TUš Cti|ê. hiUrtt»nla u3 22 OBVEŠČEVALEC '^H'as 12. julija 2007 Zgodilo se je ### od 13. do 19. julija 13. julya 1999 je Velenje obiskala mednarodna komisija, kije ocenjevala urcjenmi mesia v tekmovanju ťmente Florale: Velenje je s svojo urcjcnosLjo doseglo prvo mesto v lem cliinem tekmovanju: • 14, julija le(a 1993 so pričeli gradbena dela pri izgradnji cisiilne naprave na ćeinem bloku šošianjske termoclck-irarne: • najprej so nameravali prese-liiev občine na direkcijo Rudnika lignita Velenje opravili 3. julija, zaradi zakasnitve pri urejanju stavbe pa so to prescliicv izvedli v tednu od 8. do 12. jtilija leta 1963: v ponedeljek, 15. julija 1963, pa so v noviři prostorih občine Velenje začeli sprejemati tudi prve stranke in Velenje je tudi formalno postalo gospodarsko, kulturno in upravno-politično središče Šaleške doline: s prestavitvijo občine v Velenje je bil ukinjen FCrajevni urad Velenje, ustanovljen pa je bil Krajevni urad Šoštanj: • 15. julija 1975 jc bil v pros-torili družbene prehrane Tovarne gííspodinjske opreme Gorenje Velenje i^bor za najlepšo Slovenko leta 1975; 16. julija 1978 so se druzmir-ski gasilci ob praznovanju 70. obletnice društva zadnjič zbrali pred svojim gasilskim domom v Družmirju. saj so dom kmalu po slovesnosti zaradi ugrezanja tal podrli; 16, julija 1981 ob 10. uri je na Andrejevem domu na Slemenu in na dveh kmetijah v Šentvidu nad /avodnjami zasvetila električna luč; • 17. julua 1990 so na skupnem zasedanju zbori velenjske skupsčine razveljavili sklep \z leia 1981 o preimenovanju Velenja v Titovo Velenje in Velenje je ponovno poslalo le Velenje; • v programu Kuha lni aparati Gorenja (îA so 17. julija 1997 prvič izdelali vgradno pećico in vgradni Štedilnik linije Simple and logical: . 17. julija 1998 je v velenjskem hotelu Paka potekala prva skupščina delničarjev Ciorenja: -17. jul^a 1999 sta Katarina Sreboinik in l ina Križan zmagali v igri dvojic na teniškem tarnirju W'l A v Palermu: - 19. julija 1981 je velenjski atlet Slane Miklavžina zmagal na atletskem državnem prvenstvu v Subotici v teku na 5000 metrov: Na istem prvenstvu je Miklavžina osvojil Ludi bronasto medaljo v teku na 10.000 metrov. ■ Damijan Kljafič Andrejev dem na Slemenu (Arhiv Muzeja Velenje) ONESNAŽENOST ZRAKA V tednu od 2. julija 2007 do 8. julija 2007 niso povprečne dnevne koncentracije S02. izmerjene v avtomatskliijiostajah (AMP} na obmoiiju mestne obiilne Velenje, obline Šoštanj in občine Šmartno ob Paki. nikjer presegale mejne 24 urne koncentracije 125 mikro-g S02/ni3 zraka. MESTNA OBČINA VELENJE URADZAOKOUEIN PROSTOR MAKSlMAtNE U^NE KOrdCENTRAClJE S02 Od 2. juliiâ2007do8.jutiia 2007 (v mikron S02/m3 zraka) mejna vrednost: 350 mikrog S02/m3 zraka NAGRAJENCI NAGRADNEKmŽANKEAVTOÍKORJANC,obiavl]ene 28. junifq v tedniku Nos in% $o: 1. nagrada: praktično nagrado prejme Alojz Ferlin. Cesta K / 8,3320 Velenje Z nagrado: praktično nagrado prejme Ivana Resnik, Šmartno ob Paki. 3327 Šmartno ob Paki 3. nagrado: praktično nagrado prejme Boris Kdćvs. Šaleška IS, 3320 Velenje Geslo nagradne križanke se glasi: KlA CEED Nagrado dvignete s prinosom potrdila Avto Škorjanc, v ?e Velenje, na Par^ zansko 10. s seboj pa prinesite osebno izkaznico. Čestitamo! i!radio(B>alfa I 103,2 & 107,8 Mhz ^^ V5;ak dan 36 tiř vsak dan 36 ur m ■ K A II I O V il h K K J i: ^{TRTEK. 12. jullia: I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan: 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije • poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kuHurni utrip, 8.00 Policijski nasveti; 8.30 Poročila: 8.45 Policijska kronika; 9.30 PoročJla Rekreacijski nasveti Olimpijskega komiteja Slovenije; 10.00 Na svidenje 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila: 15.00 Aktualno 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj.kje.l(3j: 16.30Pomčila; 17.00 Zdravniški nasvet 17.45 Erosov kotiček; 18.30 Poroola: 19.00 Na svidenje. PÍTÍKja.jullÍD: I 8.00 Pozdrav In veselo v nov dan: 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan: 7.00 Horoskop: 7.15 Poročilo Avto moto zveze Slovenije: 7.30 Poročila: 7.45 Današnji kulturni utrip: 8.00 Športni utrip: 8.30 Poročila 9.00 Gospodarski trmp: 9.30 Poročala; 10.00 Na svidenje: 14.00 Pozdrav ; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 16.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje. kaj: 16.30 PoročOa 17.00 Glasbene novosti: 18.00 Frekvenca mladih; 19.00 Na svidenje. SOBOTAJ4. jullia: I 6.00 Dobro jutro in veselo v rov dan; 6.30 Poročila 6.45 Na današnji dan: 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije • poročilo Avto moto zveze Slovenije: 7.30 Poročita: 7.45 Današnji kuKurni utrip: 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.30 Poročila; Izbor pesmi tedna 10.00 Na svidenje: 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila 16.00 Kdai kje, kaj; 16.30 Poročila 17.00 V imenu Sove; )8.00 Rock šok: 19.00 Na svidenje. n(ĐIUAJ5.iuliiq: 16.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop: 7.15 Cestne informacije • poročilo Avto moto zveze Slovenije: 8.00 Duhovna iskanja 8.30 Poročile; 8.45 Današnji kulturni utrip: 9.00 Poglejmo v zvezde; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje: 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan: Čestitke; Nedelja popoldne na RadiuVelenje: 16.00 Gla^ene novostí: 16.30 Porobla: 17.00 fv^inutez domačimi ansamblt: 18.30 Poročila 19.00 Na svidenje. PONEDIUEK, 16. [ull|o: 16.00 Dobro jutro in veselo v nov dan: 6.30 Poročila 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije • poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kuHurni utrip: 8.30 Poročila: 8.45 Policijska kronika 9.30 Poročila 10.00 Na svidenje 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila 15.00 Aktualno 15.30 PoročHa 16.00 Kdaj,kje.ka); 18.30 Poročila 17.00 Ponedeljkov šport 13.00 Glasbena lestvica 18.30 Poročila 19.00 Na svidenje. 10R[KJ7. julija: I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan: 6.30 Poročila 7.00 Horo^op; 7.15 Cestne inforniacije Avto moto zveze Slovenija 7.30 Poročila 7.45 Današnji kuHurni utrip: 8.30 Poročila: O.OOVrtnarski nasveti: 9.30 Poročila 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav: 14.10 Na današnji dan: 14.30 Poročila 15.00 Aktualno: 15.30 Poročila 16.00 Kdaj. kje. kaj: 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.30 Poročila 19.00 Na svidenje. SRÍDA.18. julija: 16.00 Dobrojutroinvesejovnovdan;7.45 Današnji kulturni utrip; 6.30 Poročila 700 Horoskop; 7.15 Cestne infomiaclje Avto moto zveze Slovenije: 730 Poročila 8.00 Težava je vaša rešitev je naša; 8.30 Poročila 9.00 Strokovnjak svetuja 9.30 Poročila 10.0G Na svidenja 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Potolkla 15.00 Aktualno: 15.30 Šport 16.00 Kdaj. kja kaj: 17.00 Vi in mi; 18.30 Poročila 19.00 Na svidenje. FORA JE: POLETNO RAZVAJANJE Poletna razvajanja v trgovini Fori fashion. S POLETNIMI POPUSTI!'"--"'"^ Od -30% do -50% mUPn /RCOIJ.AR Kenny s. ^fo^f*-« "PonzDnska razprodaia taHstilnfh bdel^ûv traja od d J. Oo 29.7.3007. Fori fashion Prešernova cesta la, Velenje, Cesta 9. avgusta Ilir Zagorje wwwiori.sii IZORISTITE IZJEMNE UGODNOSTI IN NAS ČIMPREJ OBIŠČITE! - pestra ponudba pohištva za vse bivalne prostore • popusti, hitri krediM^kojsnja dobava •promocijska ponudba novih spalnic DORINA v delno prenovljenain razstavnem salonu na Polzeli G4R/INr P^hiHvatie tRdustrije d.d. Pob^ls, PoUsla 176 d Ifldustnislca pradajalna. 03/ 70 37130.03/70 37131 info^tranisi. www.gannt.« OBVEŠČEVALEC OEZURM telefon za pomoč anonimnim allioliolikom 031/443-365. STIK l-POZN A NSTVA ŽENITKA posredovalnica ZAUPANJE za vse starosti, brezplačno za mlade ženske. Gsm: 031/505495, GSM: 031/836-378, tel. in faks: 5726-319. DEKLE, če resne zveze si želiš, po življenju v dvoje hrepeniš, pokliči na gsm: 031/836-378. PRAVNIK, 47-!etni, urejen, s želi spoznati prijateljico, tahko mamica ali razvezana, stara od 30 do 45 let. Resna zveza. Ag. Alan, gsm: 041/248-647, www.superalan.si SIMPATIČNA, 49-letna. urejena ženska iz Velenja si želi spoznati prijatelja starega do 60. let. Ag. Alan. gsm: 041/248-647, wvvw,superaian.si NEPREMIČNINE ODDAMO opremljeno dvosobno stanovanje ali garsonjero v Velenju. Gsm: 051/384^69. GRADBENO parcelo, 900 m2, v Ravnah pri Šoštanju, prodam. Gsm: 041/426-559. NAJAMEM PAŠO za drobnico do konca jeseni, 1 ha sli več. na območju bivše občine Velenje, vzamem v najem. Gsm: 051/813-439. mali OGLASI KUPIM GARSONJERO ali enosobno stanovanje kupim. Dostop za invalida, lahko tudi dvigalo. Gotovina takoj. Gsm: 041/630469. RABLJENO sobno kolo kupim. Telefon: 5862-523, gsm: 051/348-302, PODARIM BREZPLAČNO oddam rabljena balkonska vrata (dim. 140/220 cm} in vhodna vrata (dim. 90/200 cm). Telefon: 5876-193, gsm: 031/848-891. VOZILA ŠKODO felicijo clx, letnik 1997, reg. do 10/2007, brezhibna, prodam. Telefon: 5893-117, gsm: 031/552-317. ZGRABUALNIK, obračalnik štiri redni pajek, gorski traktor s koso in obračalnikom ter 20001 cisterno prodam. Gsm: 041/227-336. RAZNO RAČUNALNIK KFM, AMD Athlon 1400 ( HO 40 GB, 256MB RAM, OVO, ÍDWI], monitor Riilips 1D5s ter tiskalnik Lexmark Z617 prodam. Gsm: 041/222-532, KUHINJO maries vesta prodam za 300 evrov Gsm: 0W325-373. ZIMSKE gume eskimo s-3 m-^s, 195/60R15, prodam. Vožene so eno sezono. Gsm: 041/379-203. ŽIVALI NEMŠKE ovčarje (mladiči) z rodovnikom in zlate prinašalce (mladiči) brez rodovnika prodam. Telefon: 5869-299, gsm; 041/966-252. PUJSKE, težke 25 kg, prodam. Gsii: 031/542-798, JAGENČKE za zakol prodam. Gsm: 041/341-958. PRIDELKI BOROVNIČEVEC, medenovec ter več vrst jabolčnika in žganja prodam. Gsm: 041/344-883. VINO: Sauvignon, Beli pinot, Merlot Cabernet sauvignon, prodam. Vinska klet (Čehovin Bogdan • Štanjel). Velenje • Koňovo, gsm: 031/749^71. RDEČE VINO (Jurka. Isabela) prodam. Gsm: 051/822-273. ZAPOSUMO voznika oziroma strojnika za avtodvigalo za delo v Velenju Informacije: Tel.: 041/726-491.ŽIVK0S,P„ Selnica ob Muti 131. Cevšak 2215 ZAPOSUMO delavca za delov kamnoseštvu, lahko brez izobrazbe, za določen ali nedoločen čas. Informacije.: Ksmnoseštvo Rdi!-pečan, Šalek 20. 8981] 50 - Naš čas: pravi telefon za pravo reklamo NA POKOPALIŠČU PODKRAJ IN ŠKALE SMO EDINI, KI IZVAJAMO V CELOTI: KOMUNALNO PODJHJE VELENJE d.0.0. Pogrebno pokopališka dejavnost Koroška cesta 37 b, Velenje - POGREBNE IN POKOPALIŠKE STORITVE - PREVOZE POKOJNIKOV - NABAVA ŽALNIH ARANŽMAJEV, CVETJA - UREDITEV DOKUMENTACIJE - MOŽNOST PLAČILA NA VEČ OBROKOV • UREDITEV ZNIŽANJA STROŠKOV NA ZZZS Tel.: 03/891 91 53, GSM 031/390138; 041/390138; 031/375 041; Dosegljivi smo 24 ur na dan. VSPOMÍN Letos mineva deset iet. odkar nas je zapustil naš dragi mož. oče, stric, stari ata, pradedi in brat ZDRAVKOMEVC iz Raven pri Šoštanju S. 2. 1922 - 25. Z 1997 Ne jokajte di mojem ^mbu. k liho k njeimi [jrislapile 1er spomnile ^e. kaki) sem Irpei, in večni mir mi zaželile. Vsi njcuovi Tiho mhli 'xlSia. kol ieju misel, ki ne mine. in nam puslild ivsi>omiiie. Umrla je SUZANA MANĆEK iz Šercerjeve 15 v Velenju 23. 8. 1965-6. 7. 2007 Od nje smo se poslovili v torek, 10, julija, na pokopališču v Podkraju. Hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Mož Branko in mama Rezilca GIBANJE PREBIVALSTVA Upravna enota Velenie Poroke: Victoria Mastaller. Moldauija in Marko Rakita. Graškogorska c. 31, Velenje; Dragica Urtelj. Staae-tova C. 19 in Boris Repnik, Tomšičeva c. 9, oba Velenje. Smrti: Frančišek Steblovnik, roj. 1915, Rečica ob Paki 39; Silvester Žerjav, roj. 1952, Dobrna 56; Marjan Lesjak, roj. 1960, Florjan 29. DEŽURSTVA enem iîIBSTtrpI iformacije in osti« vww.nascas.si je po irav tako tudi na m ■îd iovelenjc.com. ' ••kvenca m tako Zdravstveni dom Velenje OBVESTILO Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas, da je tel.: 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 8995478, dežurno službo pa na 8995445. lekarno v Velenju: Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte. predpisane istega dne. Ob ne- deljah in državnih praznikih je organiziran odmot za kosilo od 13.00 do 14.00, telefon 898-1880. Zobozdravniki: 14. in 15. julija-Mojca Pusovnik, dr. dent, med., (delo opravlja v dežurni zobni ambulanti. Vodnikova 1, ZO Velenje} Velerinonka poshija $oilan]: Dežurni veterinar - gsm 031/688-600. Delovni čas: ponedeljek - petek od 7, do 14. ure; Ambulanta za male živali in izdaja zdravil ■ ponedeljek, sreda in petek od 8. do 12. ure ter torek in četrte od 13. do 17 ure n i ko L i sami 107. a Srce je o:ns}i3lo. (Jih je xaslal, a spumin iiale bo vedno mUI. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta in dedija ALEKSANDRA JAZBECA 28. 1. 1931 - 29. 6. 2007 se iskreno zalivaijujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za darovano cvetje, sveče in izraze sožalja. Hvala moškemu pevskemu zboru, govornicama, Gorenju in Župniji Šoštanj. Žalujoči: vsi njcMOii 'Áaman je bil tvoj boj. zaman vsi dnevi tvojega trpljenja. bdejesx je bila močnejša 1x1 /.ivijenja. ZAHVALA Odšla S! tiho in boleče SONJA PRAZNIK 12. 10. 1955 - 30. 6. 2007 Ob boleči izgubi drage žene, mame, babice, hčerke, sestre, svakinje in prijateljice se zahvaljujemo vsem. ki ste nam v težkih trenutkih pomagali in stali ob strani. Posebna zahvala za vso pomoč nečakinji Karmen, sestrama Majdi in Tatjani ter družini Skutnik iz Ložnice pri Velenju. Hvala duhovnikoma, pevcem, kvartetu Rog, Knjižnici Velenje, Pogrebni službi Usar ter vsem, ki ste kakorkoli pomagali in jo pospremili na zadnji poti. Žalujoči: mož Vlado, hči Tjaša z Urošem, sin Matevž z Amelo, njeni zlati vnuki: Tjaž., Rok in Han, starša Ivan in Angela, sestri Majda in Tatjana z družinama, svaki in svakinje ter vsi, ki so jo imeli radi Vlupu je /asial Ivoj korak, utihnil je tvoj ^las in ostali smo sami. ZAHVALA Izgubili smo ljubeče srce našega dragega moža, ata, starega ata in pradedka FRANCA STEBLOVNIKA iz Rečice ob Paki 39 Zahvaljujemo se vsem skupaj in vsakemu posebej, ki se je prišel poslovit od njega in ga je pospremil na njegovi zadnji poti ter mu s tem zadnjič izrazil svoje prijateljstvo in spoštovanje. Še posebej se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in sosedom za darovano cvetje, sveče in svete maše ter za pomoč in sočutje v najtežjih trenutkih. Posebej se zahvaljujemo gospodu župniku za lepo opravljen obred, pogrebni službi Morana in vsem, ki so sodelovali in pomagali pri pokopu dragega pokojnika. Žena Marija, sin Konrad z ženo Dragico, vnuka Urška in Gregor, snaha Fanika ter vnukinji Franja in Martina z družinama. Kdo je najbolj zaznamoval mesec junij? Kupon za naj osebnost junija Glasujem za_ Obrazložitev Mof naslov X Julij je pravi poletni mesec • gore ... A mi bomo iuklicncm i/cihraževanju (2 kuliarici, H kuliarjev-iiaiakarjcv Id 25 priidajalcev o^dronia prïidajalk). Podelitve spričeval seje v ponedeljek udeležil tudi župan Mestne občine Srcčk.> Meh, ki je slušateljem čestital m njihov dosežxik . ■ Izpeljali srebrno Vaško olimpijado Zanimive vaške igre -Veselo druženje in veselica - Zaključili s prazničnim ogr^emetom Vesna Glinšek V soboto je prostor starega gasilskega doma v Skalah ponovno zaživel. Na njem se je zbralo veliko molkih, žensk, fantov in deklet, ki so /.družili tekmovaiîje, druženje in zabavo. / razlogom. Športno društvo Skale-Hrastovec je namreč organiziralo že 25. VaSko olimpijado, lii kakaje bilo na prvi takšni prireditvi? Herman /Vrlič. predsednik društva, je razložil: Pred 25 leti jc takratna /veza Partizana Slovenije plaketo za naj-biilj^o krajevno skupnost v športu in rekreaciji podelila nam. Skalča-nom. /ato smo se odločili, da bomo podeljevanje popestrili s tekmovanjem v športnih in rekn> ativnih disciplinah, in nastala je prva Vaška olimpijada.'^ To je bila ena od redkih prireditev v krajevni skupmisti. na katero so prihajali društva in klubi k vse Sl(h venije. Tako so Skale postale bolj poznane- kajti v teh letih si^ se na igrah zvrstile ekipe iz 51 rii>:ličnih krajev rx) Sloveniji, vsega skupaj pa so našteli kar 251 ekip. Vsako leto so tekmovalni del na koncu združili §c z veselico, tako da so gostili skoraj vse najboljše slovenske ansamble. Vsako drugo leto se spomnijo tUdI preseljeniii Skalčanov, ki so morah zaradi rudarjenja svoje domove zapustiti. lakšnih dnižin je bilo 51. Letošnja olimpijada je bila zaradi srebrnega jubileja torej zares nekaj posebnega. Poleg različnim govorotn smo bili priča tudi podelitvi priznanj vsem, ki so si jih s trudom in pomočjo pri organizaciji ter s sodelovanjem na olimpijadah zaslužili. (jlavni de! dneva pa so bile igre. I.kipe so se merile v štirih različnih igrah. Edina napeta, polna merjenja moči.je bila ^ra, kije na olimpijadah prisotna že vsa leta -vlečenje vrvi. Osiale igre - streljanje z žogo, metanje vode in prepoznavanje vin • 50 se odvijale v bolj spDsčcnem vzdušju. V zadnji so se pomerili tudi muzikantje m m jim šlo slabo. Seveda so takoj potem začeli svoje delo - naredili čim lepše in čim bolj veselo vzdušje, najmanj do vrhunca v pomih večernih urah, ki) so /.brani uživali ob ogrjemetu in še naprej. Rezultati iger vlečenje vrvi: L Izvir Dobrina, 2. Podeželska mladina Plešivec, 3. Ponikva; streljanje z žogo: 1. Podeželska mladina Ple-šivcc, 2. Ponikva. 1 RazJcri/je; metanje vode: I, Skale, 2. Podkraj, 3. Ciai^erke; prepo/mavanje vin - mo ški: 1. Pi)dkraj. 2. Ptideželska mladina Plešivec. 3. Venčeslavci; prepoznavanje vin - ženske: 1. Pc^de-želska mladina Plešivec, 2. I^z-krizje. 3. Gal)crke. Skupni \Tstni red: I. Podeželska mladina Plešivec. 2. Razkrižje, 3. Kadovci in Podkr^. 5. Ponikva. 6. Skale, 7. CJaberke, 8. SK Mislinja in Večeslavci. Bna od iger • streljanje z žogo Razprodaje le dva tedna Velenje, 9. julya - V ponedeljek so se tako kot povsod po Sloveniji tudi v Velenju pričele sczt)nske razr prodaje leks.ilnega blaga in obutve. Tako lipovci kot potrošniki so se nanje dt^bro pripravili, (îlede na to, da je večina trgovcev blago znižala tudi do 50 odstotkov, jc nakup na razpn^dajah za marsikoga dobra odločitev. Sploh če kupuje tisto, karpotrcbuje. Bistvena novost, ki jih določajo pravila Irgovinske zbornice, pa je letos ta, d« smejo razprodaje trajati le dva tedna in ne tri, kolje 10 veljalo doslej, lorej, Ce so se pričele v ponedeljek, 9, julija, smçitî trajati do vključno ponedeljka, 23, julija. Dobro pa je vedeti, preden se odpravite na razprodaje, da mora biti blago posebej označeno s ceno pred samim znižanjem in po njem. ■ mkp, foto: vos Ni Al_A AMIC Vedno bolj vroče? v medijih je /i^diije čase veliko govora o segrevanju ozračja. Slroh)vnjaki trdijo, da je to posledica človekovega neodgovornega odnosa do narave. Zato je podnebje vedno bolj toplo. Tud letos ni nič drugače. Vročina nam ne prizanaša, loda Naš čas S2 jc na mestne ulico podal ravno na dan, ko je vročina le nekoliko popustila. Mimoidoče je zato med drugim povprašal tudi. kako se počutijo, ko jc malo manj In malo bolj vroče. Tamara Kaker: *Te djîi, ko je nekaj stopirj manj, se počutim veliko bolje. Človek lahko končno malo lažje zadiha, pa tudi spanje je bolj prijetno. Kadar pa je bolj vroče, tudi nekako gre, ktînec koncev je Ic pt^letje. Takrat se hladim s hladno pijačo in senco. Osebno pa klimatske naprave v sianovanju nimam, bi pa prišla prav. Sicer niso zdrave, vemo, da škodijo, a v poletnih dneh prija, da zapiisa in se ohladimo.« Špela Širše: »Zelo mi je všeč, kadar je kakšna stopinja manj, saj sem lahko več časa zunaj. Privoščim si kakšen sprehod, rolanje ali kaj podobnega. Koje vroče, se pač skrivam don^a, iščem senco, mogoče kakšen bazen. Mislim, da so klimatske naprave tudi ena od rešiiev. vendar morajo biti nastavljene na primemo temperaturo. Pretiravanje gotovo ni dobro, saj povzroči razne glavobole in druge nevšečn<ísti.« Silva Pečnik: »Mislim, da razlike med vročimi in nekoliko hladnejšimi dnevi ni. Mene vročina ne utruja. Senco si sicer že poišCem, vendar kn je sonce, je treba uživati. K.o je zares vroče, vn»-čino premagujem z mislijo, da bo pozimi bolj I hladno, zato mi ni hudega. Klimatske naprave nimam, a se mi zdijo z^lo dobre, če se seveda praviln-magam si tako, da sem v zaprtem prcfsi{)ru. ohlajenem s klimo. Brez klime si trenutno ne znain predstavljali kako bi bilo. Res je. da te naprave niso najbolj zdrave, a brez njili je še slabše.« Drago Kuglen »Mojc trcnutno počutje je vc-I» liko boljše kot pa pred kratkim, ko je bil vročin- ^ ski val. Takrat je bilo že neznosno. Še sreča, da j sem bil na morju, kjer sem se hladil v vodi. Drugače pa nie vročina niti ne moli preveč. Poiščem si pač senco, tiladno pijačo, ohladim se s klimo Starejši ljudie najbrž vse skupaj pretiašajo veliko težje, laka vročino kot klimatske naprave. Sam pa nisem nasprotnik klime, meni odgovarja.« ■ yg