K R O N I K A Akadem ik dr. Ivan Rakovec — osem desetletnik Dne 18. sep tem b ra 1979 je p raznoval svoj 80-letni ž iv ljen jsk i jub ile j akadem ik in univ . p ro feso r v poko ju dr. Ivan Rakovec, do lgole tn i sodela­ vec G eografskega v es tn ik a in častn i član G eografskega d ru š tv a Slovenije. S lovensk i geografi sm o dolžni, da se ju b ile ja akadem ika dr. Iv an a R a­ kovca spom nim o s p risrčn im i čestitkam i in n a jb o ljš im i željam i, saj je svojo znanstveno karie ro , ki jo je dosegel ko t geolog in pozneje p redvsem kot paleontolog, p riče l k o t geograf — geom orfolog. R o jen v L ju b ljan i le ta 1899, je š tu d ira l na u n iv e rz i v L ju b ljan i, se š tu d ijsk o izpopoln jeval v F rei- b u rg u i. Br. in v M iinchnu, d ip lom ira l le ta 1926 in n as led n je le to p rom ov i­ ra l za d o k to rja n a osnovi d ise rtac ije »D oneski h geom orfologiji L ju b ljan sk e kotline.« L eta 1926 je posta l še pod prof. dr. A rtu rje m G avazzijem as is ten t v G eografskem in š titu tu lju b lja n sk e un iverze, ostal pa je v te j funkciji, ko je in š t itu t le ta 1928 p revze l prof. A n ton M elik. O stal je v n je j do le ta 1933, ko je začel na is ti fak u lte ti svojo po t k o t p red a v a te lj geologije in p a leon ­ tologije, sm er, v k a te r i se je že n ek a j le t p re d tem izpopo ln jeval n a š tu ­ d ijsk ih b iv an jih v inozem stvu. L eta 1939 je posta l izredn i, le ta 1946 pa r e d ­ n i p ro feso r za geologijo in paleontologijo . L eta 1946 je b il izvo ljen za dop is­ nega in le ta 1949 za red n eg a člana SAZU; na n jegovo pobudo je b il tam u stan o v ljen G eološki in š titu t, pozneje p re im en o v an v In š titu t za p a leo n to ­ logijo. Od le ta 1966 je akadem ik R akovec tu d i ta jn ik raz re d a za p riro d o ­ slovne vede SAZU. P osta l je tu d i dopisn i član G eološkega d ru š tv a n a D u­ n aju in S rbske akadem ije znanosti in um etnosti. Ni tu m esto, da b i označevali delo akadem ika R akovca v geologiji in še m an j v paleon to log iji, k a te r i je v pozne jših le tih odm eril n a jv eč svojega dela. O pozoriti p a m oram o n a n jegove zasluge za našo geografijo . Le-te izv ira jo iz časa n jegove zaposlitve n a G eografskem in š titu tu , p a tu d i iz poznejših le t, ko je vedno rad e volje in ak tiv n o sodeloval v G eografskem d ru š tv u in p r i G eografskem ves tn iku . N ekaj časa je b il tu d i pod p red sed n ik G eografskega d ru štv a . T udi ko t ta jn ik raz red a na SAZU še vedno k repko u pošteva in podp ira d e jav n o st ta m k a jšn jeg a G eografskega in š titu ta in izd a­ jo n jegov ih pub likacij. Z ato m u je G eografsko d ruštvo po vsej p rav ic i ob svojem 50. le tn em ju b ile ju le ta 1972 podelilo naslov častnega člana. S pod ročja n jegovega znan stv en eg a dela je za našo geografijo posebno d ragocena se rija geom orfoloških razp rav , s k a te r im i se je uspešno u v rstil m ed zače tn ike slovenske geom orfologije. š e danes pom enijo te razp rav e nad vse k o ris tn e sestavne kam n e v m ozaiku kom pleksne geografske slike naše dežele in n je n ih p o k ra jin . N aj naš te jem o le g lavne m ed n jim i: r a ­ zen že om enjene dok to rske d ise rtac ije š tud ijo o postg lac ia ln ih te ra sa h B lejskega jeze ra v zvezi z n jegovo m orfogenezo (GV 1929), o raz v o ju osa­ m elcev in h id rog ra fskega om režja m ed Savo in K am niško B istrico (GV 1930), o m orfo loškem razv o ju v obm očju posavsk ih gub (GV 1931), o te k ­ to n ik i in m orfogenezi S av in jsk ih A lp (GV 1934), o m orfogenezi in m la- d o te rc ia rn i te k to n ik i vzhodnega dela Ju lijsk ih A lp (GV 1937), o n as tan k u L ju b ljan sk eg a b a r ja (GV 1938), o te k to n ik i in m orfogenezi L ošk ih h ribov in P o lh o g ra jsk ih do lom itov (GV 1939). o geologiji in geom orfologiji T u ­ h in jsk e doline (h rv . G eogr. G lasn ik 1939), o razv o ju po reč ja v B lejskem ko ­ tu in n a s tan k u V in tg a rja (Z b o rn ik P rirodosl. d ru š tv a 1943), o razv o ju p o re č ­ ja v P o lh o g ra jsk ih D olom itih (p ra v tam 1946), o M ostniški do lin i v B ohin ju (GV 1949), o dolin i V ra t v p le istocensk i dobi in razvo ju P eričn ik a (GV 1949), o n as tan k u in razv o ju L ju b ljan sk eg a po lja (GV 1952) itd . Nič m anj n iso tu d i nam geografom k o ris tile n ek a te re n jegove čisto geološke ra z p ra ­ ve, m ed n jim i p red v sem tis te , k i o b ravnavajo L ju b ljan o in n jen o okolico (n._pr. v GV 1932, 1933, 1934), še posebno pa n jih o v a obsežna sin teza »Ge­ ološka zgodovina lju b lja n sk ih tal«, o b jav ljen a le ta 1955 v I. k n jig i široko zasnovane zb irke »Z godovina L jub ljane« , delo, ki je b ilo n ag ra jen o s K i­ d ričevo nagrado . Podobno k o ris tn o so nam služili n jegov i s in te tičn i p r i­ spevk i o razvo ju p le istoeena na S lovenskem in o te k to n sk i zg radb i sloven­ skega ozem lja v pub likac ijah , o b jav ljen ih ob p rvem jugoslovanskem geo­ loškem kongresu n a B ledu le ta 1954. K akšn i so b ili n ap o ri in u speh i prof. R akovca v vzgoji m la jših geolo­ gov in paleontologov, tu d i o tem bodo kaj več v teh dneh nap isa li drugi. P rof. R akovec pa je p red a v a j tu d i štu d en to m geografije. P risp ev a l je k n ji­ hovi vzgoji že od vsega začetka. P odp isan i ko t eden red k ih š tu d e n to v z geografijo ko t g lavn im p redm etom , ki smo v le tih 1926— 1927 po odhodu prof. G avazzija v Z agreb in p re d nastopom prof. M elika n ekako obv ise li v zraku , pa b i se želel zah v aliti ta k ra tn e m u as is ten tu v G eografskem in š titu ­ tu dr. R akovcu za vso pomoč, s k a te ro nam je poskušal zapo ln iti to vrzel. Spom nim naj se samo, kako nas je tis te , k i n as je posebno p riv lač ila geo- m orfologija , z opozorilom n a poljudno , ta k ra t novo N ow ackovo kn jigo »Das W erden d er L andschaft« seznan il s ta k ra t zelo p lodnim i v id ik i 'D avisove »ciklične« geom orfološke šole in n a ta n ač in s p o ra ja n jem sodobne geo- m orfološke p rob lem atike . V odil nas je pa tu d i na te ren , na b ližn jo Rašico in d rugam te r nas tam u v a ja l v razu m ev an je osnovnih po jm ov geologije in geom orfologije. š e danes, ko je od tega m in ilo več ko t pe t desetle tij, ču tim o v sk lopu vse široke in kom pleksne geografske p rob lem atike , s k a te ­ ro^ se u k v arjam o , tu d i p lodove sem en, k i jih je ta k ra t v nas po geom orfo- loški s tra n i zasejal p rof. R akovec. Z an je smo m u še vedno hvaležn i in m u želim o ob ž iv ljen jskem ju b ile ju še m nogo trd n e g a zd rav ja in delovne v n e ­ me. S vetozar Ilešič