DROBNE VESTI IZ SLOVENIJE (Došlo preko Trsta) BISERNOMAŠNIK IVAN TRINKO. — Na praznik svete ga Alojzija je obhajal msgr. Ivan Trinko, buditelj in vzgojitelj Beneških Slovencev svojo biserno mašo v zatišju samostanske cerkve v laškem Vidmu. Leta 1866 je izgubila stara Avstrija Benečijo in tako so ostali Beneški Slovenci ločeni od ostalih Slovencev, ki so bili v nekdanji Avstriji. Danes po nesrečnem sklepu zaveznikov v Parizu izgleda, da bodo za vedno ostali ločeni od ostalega narodnega telesa. Da so se ti Slovenci pod Italijo narodnostno tako držali kot so se, je v veliki meri zasluga Ivana Trinko. Bil je dolga leta nekak zastopnik Beneških Slovencev. Ne politični, ker se v politična vprašanja ni mešal, ampak zastopnik tistega slovenskega narodnega duha, ki ne kloni pred tujcem, zastopnik ljubezni do rodne grude in rodne govorice. Bil je vodnik teh Slovencev, ker se je zanje nese-' bično trudil, jih vzgajal in vodilj Kot pesnik si je nadel ime Zamejski. Tako je povedal, da je sicer za mejo, ki loči druge Slovence od Beneških Slovencev, da pa je z dušo združen z onimi pre-1 ko meje. Ivan Trinko! Ime ima že sko-' ro zgodovinski prizvok. Nič čud-1 nega, saj se njegovo delo razte-1 za preko dveh generacij, sega v zadnji dve desetletji prejšnjega' stoletja in je živo še danes. Po- magal je zgodovinarju Simonu, Rutarju, ko je zbiral gradivo za zgodovino naših krajev; bil je tesno povezan s Simonom Gregorčičem; izdal je 1. 1929 v Goriški Mohorjevi družbi mladinsko knjigo "Naši paglavci"; 1. 1940. je pa obelodanil še veliko] modroslovno delo o slovanski filozofiji. Preko 60 let naše zgodovine nosi med odličnimi možmi vklesano tudi njegovo živo ime. V naslednje navajamo, kar piše o Trinkovem delu in življenju "Slovenski Primorec": Njegovo delo Ivan Trinko je mož širokega deha. V njem se druži pesnik z znanstvenikom, slikar z glasbe-! nikom, jezikoslovec z modroslov- i cem. Njegova številna dela, ki jih je izdal, so zelo mnogostran-ska in pričajo o globokosti njegovega znanja, o njegovem širokem obzorju in o njegovi veliki delavnosti. Kaj pa ga je na; pravilo nam Slovencem posebno dragega in mu postavilo med nami vekovit spomenik? Njegovo dek), njegova borba za ohranitev slovenskega rodu na njegovi naj-zapadnejši fronti, na prvi pred-straži. Svojega dela ni vršil na političnem polju, saj se ni nikoli udejstvoval v slovenskem, političnem življenju, temveč kot pesnik in pisatelj. Ni še minilo dvajset let, odkar so bili beneški Slovenci po znanem nesrečnem 'Dalie na 6 strani) Pravi, da je bila prezgodaj rojena Pittsburgh, Pa--Na neki farmi pri Glenshaio so zaslišali nad seboj brnenje letala, ki je letela skoro nad strehami. Pa eden gledalcev zavpije: "Joj, naša stara mama se vozi tamle gori-" lies se je vozila SO. let stara Mrs. Hartmau. Svojemu ■možu je namreč rekla: "Predno umrjem, bi se. rada enkrat. vozila z letalom." Nek pilot, z bližnjega letališča jo je naložil v svoje letalo. Vožnja se 'ji je zelo dopadla in ko je bilo. zopet na tleh, je rekla, da jebila rojena najmanj 60 let, pre-zgodaj. -o- Dva Rusa sta zbežala iz Kanade ob poročilu o vohunstvu Sumijo, da bežita domov v Moskvo, najbrže preko Zed. držav. Ottawa, Kanada. — Ko je izdala kanadska vlada poročilo o delovanju ruske špijonaže v Kanadi in Zed. državah, sta naglo zapustila Ottawo dvo člana ruskega poslaništva. Sodijo, da sta na potu v Moskvo in to najbrže preko Zed. držav. Eden je Bitali Puvlov, pod tajnik ruskega poslaništvi, ki je bil obdolžen, da je vodil delovanje ruske tajne policije v Kanadi. Drugi je pa Ivan Krotov, trgovinski svetovalec pri poslaništvu. Oba je kanadska vladna komisija obdolžila, da vodita tajno vohunsko službo, dočim sta javno opravljala delo pri ruskem poslaništvu. Angleški znanstvenik, dr. May, ki je proučeval atomsko bombo,, je izročil vzorce uranija, ki je potreben za tako bombo ruskemu poročniku Angelovu, ki je bil ruski pomožni atašej v Otta-vvi. Uranij je potem odpeljal ruski podpolkovnik z letalom v Moskvo. Dr. May je dobil za to 10 let ječe. Ruskj vohuni so dobili tudi razne druge važne tajnosti v roke, tako o radarju, o pripravi, ki najde podmornico v morju in druge. -o-- Unija CIO je po vsej deželi včeraj priredila demonstracije Tako v Clevelandu kot povsod drugod, kjer so člani unije CIO, so se vršile demonstracije proti višjim cenam in sprejete so bile razne resolucije na kongres, da llaj takoj sprejme postavo za OPA, ki bo všeč predsdniku Tru-manu. Večinoma vse tovarne, kjer so člani CIO, so včeraj popoldne nehale z delom za par ur, dočim so hiteli člani na public square k demonstracijam. Tam se je zbralo par tisoč ljudi, katere so razni govorniki pozivali, naj ne kupujejo predragih stvari. Uradniki CIO tukaj so izjavili, da bodo postavili piketne straže pred vse trgovine, ki so zvišale cene v tem času, ko ne posluje OPA. Vedite, da pri prehodu čez cesto ne boste nikdar preveč previdni. Poseibna previdnost pa je potrebna v mraku in ponoči. Poslanci so zavrgli predlog za OPA Zed. države imajo vohunsko družbo čisto dobro v evidenci Washington. — Ko so generalnega zveznega pravdnika Clarka časnikarji vprašali, kako je kaj glede vohunov v Zed. državah, je rekel, da so vsi v edi-denci in kadar bo prišel ugoden čas, bodo začeli proti njim obravnavo. To je izjavil na poročilo kanadske vlade, ki je po petmesečnem preiskovanju odkrila delovanje vohunske družbe v prid Rusiji. Med drugim je dokazano, da je angleški znanstvenik dr. Allan May izročil ruskemu vojaškemu atašeju vzorec uranija, ki je potreben za izdelavo atomske bombe. Ta ga je takoj z letalom odposlal v Moskvo. Dalje je preiskava dognala, kako je plačala Moskva $5,000 za ponarejen potni list Za svojega vohuna. Potni list je bil izdan v kanadskem ministrstvu. Vlada je razkrila tudi druge stvari, kako so delovali ruski vohuni v Kanadi, ki so prej "izdelali" vse potrebne šole v Moskvi. Eden teh vohunov, poroča angleška vlada, je na delu še zdaj v Zed. državah. Ta da je poha jal univerzo v Los Angelesu poči tujim imenom Ignacy Witczak. Zraščeni dvojčki stat po rojstvu umrli Copenhagen. — V Nykoebin-gu na Danskem sta bili rojeni dvojčici, ki sta obe tehtali 10 funtov. Na prsih sta bili zrašče ni skupaj. Kmalu po rojstvu sta umrli, dočim je mati izven vsake nevarnosti. Plačevanje za socialno varnost ostane 1% Washington. — Odsek poslan-1 ske zbornice za dajatve je spre-, menil svoj prejšnji predlog ter, je zdaj za to, da ostane plačeva-j nje za socialno varnost še za eno leto 1% za delodajalca in delHV-i ca. _ Vojaško sodišče obsodilo 43 nacijev na smrt za umor Amerikancev Dachau. — Ameriško vojaško sodišče je obsodilo na smrt 43 bivših nemških elitnih čet, ki so zadnji nemški ofenzivi okrog božiča 1944 pomorili do 900 ameriških vojakov in belgijskih civilistov. pred sodnijo je stalo 73 nacijev, 43 jih je dobilo smrtno obsodbo, 30 pa ječo. Na smrt obsojen je bil tudi polkovnik Joachim Peiper, ki je tedaj ukazal svojim vojakom, da ne smejo nikogar živega vjeti, ampak vse pobiti. Dokazano je, da je ukazal postreliti razorože-ne, napol zmrzle ameriške vojake. General Dietrich, poveljnik 6. pancerske divizije, je dobil dosmrtno ječo, general Priess, poveljnik 1. pancerskega zbora pa 20 let zapora. Brigadni general Fritz Kraemer je dobil 10 let. Priče so izpovedale, da je bilo tedaj hladnokrvno postreljenih 750 ameriških vojnih ujetnikov in 150 belgijskih civilistov. -o- Državni agentje so v Trumbull okraju pobrali igralne stroje Waren, O. — V pondeljek večer je armada državnih agentov pobrala v tem in okoliških mestih 43 igralnih strojev. Pričakovali pa so, da jih bodo dobili najmanj 100. Videti je bilo, da sc jih mnogi gostilničarji v zadnjem trenutku poskrili. V Nilesu so jih dobili 21, \ Warenu 3 in v drugih mestih toč okrog ostale. Vse zaplenjen« pralne stroje so odpeljali v Co. lumbus. Tisti gostilničarji, a katerih prostorih so dobili igral "e stroje, se bodo morali zago varjati, ker so kršili licenčn< postavo, ki prepoveduje igralne napravo v istem prostoru. LOVSKE POSTAVE ZA DRŽAVO OHIO ZA LETOS Ohijska komisija za ohranitev divjačine je določila za jesenski lov sledeče postav«, ki so uradne: Lov na veverice bo od 14. do 28. sept. Štiri na dan je največ dovoljeno. Po prvem dnevu jih ne sme imeti v posesti nihče več kot štiri. To velja za vso državo Lov na fazane bo od 15. do 30. novembra. Dva samca na dan je dovoljeno. Lov na zajce bo od 15. novembra do 1. januarja. Vsak dan šti-je dovoljeno in ravno toliko v posesti. Razne drobne novice iz Clevelanda in te " W >«žja volja, tako pa bo. Slabše ne inore biti, boljše je pa lahko. Vi tecite besedo, jaz bom pa ubogal j' "Jutri zjutraj Se torej javite v bolnišnici. Tam bom že vse jaz prej pripfaviL Ampak da veste, eden izm«fi tisoč pride domov v takem položaju, kot ste vi." "Jutri bom jaz tam, na to se lahko ztfHesete." In je šel domov. Se teče, saj ni šel domov kar'naravnost. Mislil si je takole: eden izined tisočev je velika stava. Jtoi'da jih je že šlo 999 že po £0be> jaz bom pa ostal. Morda p* tudi ne. Prav lahko je mogoče.da danes zadnjič gledam v to lePo sonce in morda je danes zadnja prilika, da se ga še ■enkrat pošteno navlečem. Nak, žejen Pa že ne bom šel na oni •svet. Oe že moram iti, bom pa privri^al- saj drugače bi me sv. Peter Še lle poznal, da sem pravi, al' bi pa mislil, da sem se skregal na tem svetu, če bi pri-prevsal tje gori s kislim obra-zom- hi J'e šel med prijatelje in nacejali so se, da nikoli tako. Vso "oč s0 ga cehali. Saj je bilo morda ifftdnjič. Vendar je bil ta kandidat smrti še toliko pri sebi, da ni pozabil na važen sestanek z d"ktoi'jem in s tako koraj-žo z.iutraj v bolnišnico, da se je sfm sebi čudil. ' Koroni ie stal na nogah, ko se je javil k športu in toliko, da je mogel povedati, po kaj je prišel. Z veliK° mu j o So mu dopoveda-li, da je PriŠel nekoliko prezgodaj, d*1 naj nekoliko počaka in bodo lepo pripravili zanj. Dali jO mu malo sobico, kjer naj se lei* vleže in čaka. dajajte, prostora mi je zmanjkalo, bom pa jutri še nekaj o tem povedal. 3CORI5KA BOHOVIH*, JULY 17, 1946 r s Višarska polena SPISAL NARTE VELIKONJA "Zadnji drži!" mu je zašepe-tal na uho. "Jutri bom jaz stopil k njej!' In sta se razšla, ker je Tine molčal. Ko je Tine stopil v kuhinjo, je zapazil slamnjačo na klopi tik pred vrati Franckine kam-pre. "Kaj, je to?" je dejal. "Umeknil sem se ti! Gospodar mora spati v izbi. Tako se spodobi!" je pomežiknil Mohor, potolažen že skoraj radi tistih treh tisočakov, ki jih bo po njegove mmnenju treba plačati pričam. "Ali Franca bedi?" je vprašal nemoteno Tine. "Spi!" "Str,aži!" je mislil Tine. "Kakor vrag dušo! Straži, da ne bi nihče prišel do nje, da bi priče ne mogle do nje!" Mohor je stražil bolnico s svojim belim pogledom in ji stregel vse dneve. Ljudem, ki jih je sumil, da bi utegnili biti nevarni njegovim naklepom, je odvračal: "Spi! Zdajle je zatisnila veke! Po prstih iz kuhinje — vse se sliši!" "Ali je bolje?" je vprašala radovedna soseda. "Boljša, mnogo boljša," je kimal. In se mu je nekega dne zdela res boljša. "Ce pa res ozdravi!" mu je zašumelo po glavi. "Potem testament prenaredi, pa smo spet tam!" In je tiste dni taval zbegan okoli hiše. Klančarka je spet stregla; ko je mož izginil, je nekaj časa samo jokala, potem se je spomnila prvega leta, ko ji je bil tudi izginil za teden dni po dogodku "čez zid". In ji je bil prinesel obleko in češenj. "Tudi zdaj bo prinesel," se je tolažila. "Tista misel ga je spet spekla. Sama sem kriva, zakaj sem se igrala z njim!" In jo je srečal župnik, ki je obiskal Franco. "Od moža še nič pisma? Nič se ne boj! Storil si ni nič, ker bi bili že vedeli! Vse se zve, Metka, vse. Pošto imamo, brzojav imamo — govoriš lahko po žici na daljavo, nič se ne boj! Vse se zve, vse, — No, povej prav odkrito, ali si kaj pregrešala, da je šel?" Žensko so polile solze. "Nisem, zdaj ne! Prvo leto!" In se je s trepetajočim, glasom obtožila, da jo je Matij ec prenesel čez zid in je mož videl. "" "Samo to?" se je zdrznil župnik. "Samo to!" je zatrdila. "Huda pokora ti je naložena. Ne godrnjaj, nosi jo radi drugih. Vsak mora nekaj nesti od sosedovega kakor na Višarje polena. Ker smo vsi ena družina, vsi ena sama velika družina. Kakor bi sedeli okoli og njišča." i n je odhajal. Franca je počasi pritavala okoli vogla, opirajoč se na palico. Roke so se ji tresle, toda v lica, v bleda lica je prignal sveži zrak rdeče lise. Mohor se je dvignil za njo kot čuvaj. "Izlizala se bo! Še bo treba paziti. GDa bi vsaj izročila pred notarjem! Če bi se Matijec bolj brigal! In zdaj bosta s Tinetom skupaj. — Da, zdaj je nevarno, ko bosta s Tinetom skupaj." Ker je bila izba poleti bolj hladna je bila dala res prenes ti svoje stvari v izbo. "Kjer je mož!" je dejala, "in ko QČe ne mara!" je trdila Klančarka, ki je selila. "In Tine ti bo tudi ponoči pomagal. Saj je sploh čudno, da se pehajo oče s postrežbo!" Tako se je Mohor znašel s svojo posteljo v kuhinji. "Pa sem jo polomil!" sg je jezil "Ampak grunta ne dobiš, tudi če spiš v izbi, hlapec presiti!" In je lezel zmerom kot senca za Franco. Da bi videl, s kom govori in če ji je kdo hotel šepetati, je naglo kavsnil vmes s svojo besedo. Tudi danes se je Mohor dvignil pred hlevom za njo: "Izlizala se bo! Samo da je Tine ne pregovori, da bi mu izročila pri notarju!" In je besno, razdražen strmel predse. ''Pa naj izroči meni! Kakor hitro se bo mogla peljati! Zakaj bi pa ne šel ponj, sam ponj?" se je vprašal ves vesel domisleka. "Da mi jo ta čas pretentajo. Pa bi notarja privabil za druge. Kakor v miš-nici sem! Prav kakor v mišni-ci. Zmerom se vrtim na okoli, pa ne najdem izhoda. Ce bi oni ne bil tak tepec, Matijec zaspani!" In je sedel spet pred pragom ter stražil, stražil Franco, ki so ji izačela rdeti lica ter ji je močneje udarjala kri po žilah. XXIX Baž je stal v posojilnici v Novem mestu. "Tisto knjižico je dvignil upravičenec 'Martin Božiič," mu je dejal uradnik. "Sam?" "Sam. Izkazal se je, da je pravi!" "Izkazal se je " Blaž je odšel; trpka žalost ga je obšla. Ta zadnji dokaz, ki mu ga je namerjal sam vročiti, ta zdanji dokaz mu je Tine odnesel. "Polakomil se je denarja in otresel mene!" mu je šlo po glavi. "Ne mara me za očeta, sramuje se in celo zdaj, ko ima Franco!" Ves zbit in tih se je napotil nevede proti Brežicam". Obstal je ob Krki. Od zadnjega deževja je bila blatna in motna. "In ob izviru je čista!" mu je šinilo v misel. "Ob izviru je čista, potem se umaže. Od vsepovsod sili umazanija vanjo, pa bi ne bila umazana. In zahtevam, da bi Tine videl, da ji Tine vse razumel! Ce se voda moti in skali v strugi, pa bi se ne skalila duša med ljudmi! Prav ti bodi, Blaž; le nosi sam svojo pokoro, sam svoje poleno in ker ga tvoj sin po tvoji krivdi noče, nosi še njegovo. Ali si se prej .zmislil nanj? Prej, ko je bil še čas?" Žalosten in pobit je krevsal po cesti ter trudoma lovil mi- sel. "Kam pa grem?" se je nenadoma ovedel, "moj Bog, kam pa grem?" Na cesti je tolkel nekdo kamenje za posipavanje. Ves prašen in raztrgan, ne da bi dvignil glavo. Blažu se je zdela kretnja znana. "Ali je, ali ni? " In je stopal bliže. "Seveda je!" je pospešil korak. Tudi oni se je ozrl, molče pograbil čepico na kupu kamenja ter se umeknil čez cesto v njive. "Klančar!" je kriknil Blaž za njim. Oni se ni ozrl. Kakor da ga klic ne briga, se je izgubil med koruzo in pšenico v polju. "Klančar!" Blaž je v strašnem obupu sedel na kup kamenja ter čakal na njem do trde noči. Onega ni bilo nazaj. Zlezel je brez večerje pod šupo in ko je drugo jutro vprašal pri županu, je zvedel, da je Klančar vzel že zvečer svoje pravice ter odšel brez plačila. "Proti Novemu mestu?" "Proti Bi'ežicam!" Blaž je pograbil za palico ter se priprašal za njim do Kostanjevice. V Kostanjecici so mu povedali, da se je ponudil za tesarja in odšel v Gorjance podirat hraste. (Dalje prihodnjič) Hubbardske novice (Nadaljevanje z 2 strani) slavljal s te preljube demokracije. Pa me je samo postrani pogledal in si gotovo mislil: saj te ne bo še pocitral. . . si še preveč živi Hrvatov Lojze mi je pa prinesel nekaj "žegna," da sem se ž njim malo pokrepčal. Saj mi to res kar nekam življenje daljša in pa tudi to je prijetno, da slišim "štimo" prijaznih prijateljev. Saj itak vedno bolj dolgočasno postaja na tem svetu. Kadar mi postane pa le pre-dolgočasno, pa se potegnem malo okrog svojih prijateljev na izprehod in opazujem ljudi, ki premetavajo motike po polju med koruzo in drugim, pa se mi kar smilijo. Med drugimi sem opazil tudi našega novega soseda Arkota, kako je na vso moč vihtel motiko in jo premetaval po polju in ker je res junaške postave, ji je tudi kos. Seno bo 'treba spravljati pod streho. Smilijo se mi naši že v naprej, ko bodo tako trpeli v tej neznosni vročini, ko se tako delo in trpljenje kar skup drži. Pšenica tudi že postaja rumena in jo bo treba tudi pospraviti. S tem je pa zopet združeno ogromno trpljenje. Ko bi bilo vse to delo vsaj bolj proti zimi, ko je bolj hladno, potem bi človek že toliko ne vzdihoval. Toliko pa rečem, da če si kdo zasluži nebesa, si jih gdtovo kmet. — Jaz sem se prav tapravo zmislil, ko sem prišel sem, da se nisem po-stopil kmečkega dela. Posebno pa mi je hudo, ko ne morem našim ljudem pri tako težkem delu postreči s tistimi penečimi dobrotami, ko pa toko trpe v tej vročini, da človek še pljunit ne more od žeje. Jaz seveda se držim le bolj sence pod našimi ko šatimi javori. Saj vem, da so mi nekateri kar nevoščljivi te sence in da živim že kar v nebesih. Za 4. julij smo se tudi jako imenitno imeli, številni prijazni ljudje so me prišli obiskat in še posebno pa so prišli .obiskat prijazno John Hočevarjevo družino, ki je sedaj na oddihu pri nas v mojem poletnem uradu. Vsa prijazna Smrekarjeva družina je bila zbrana. John je "drobir vesele valčke in polke iz svojih velikih harmonik in drugi sme se kot škrjančki v zraku vrtel po našem parku. Bili smo res vsi veselega razpoloženja, le škoda, da ni nobene kaj bolj močne pijače pri rokah, bi se bili še bolj vrteli potem. Res je škoda, da so nas tisti ljudje, ki so na krmilu, porinili v tako žalostne čase. Upajmo, da se bo obrnilo, pa se mora kaj kmalu, kajti če ne bo prepozno. Ta dan sem bil razobesil tudi zastavo kljub tem žalostnim razmeram. Nato pa smo se začeli veseliti in slaviti našo neodvisnost, posebno pa smo se zahvaljevali našim fantom, ki nas rešijo pred vsako nevihto, ki nam ima škoditi in da tako lepo brez skrbi živimo, kot bi v zapečku sedeli in mnogokrat pa zraven še opevamo druge države, kakšna nebesa so tam. Vkljub vsej mizeriji pa lahko Boga zahvalimo, da živimo pod to lepo zvezdnato zastavo. In to smo 4. julija prav lepo obhajali. Hvala lepa vsem obiskovalcem in posebno pa Mr. Hočevarju prav lepa hvala za tako krasne melodije. Pa naj za danes zadostuje in se zopet kaj kmalu oglasim, saj je tukaj vedno več novic kot pa jih je mogoče popisat. Saj je tudi res lepo na tem Hubbardu, kdor ne verjame, naj pa pogledat pride. Pozdravljeni, Frank Leskovic. Slovenija v dobi okupacije SEDMAK Moving & Storage ALSO LIGHT EXPRESSING 1024 E. 174 St. KE 6580 Napisal notar Josip Lesar (Nadaljevanje) Res je bil njihov general v Kočevju, ki pa je enako slepil resne Slovence in za njih hrbtom predal mesto Kočevje in zaloge orožja ter skladišča živil—partizanom. V zahvalo so mu slednji dovolili prost odhod z običajnim orožjem. Besede pa partizani niso držali, kajti na polju pred Dolenjo vasjo, so bili umikajoči se Lahi napadeni od partizanov in povsem razoroženi. Partizani so pustili orožje le onim Lahom, ki so se priglasili za sodelovanje s partizani zoper — slovenske vaške straže in četnike. In to je bila večina Lahov. Razorožena manjšina je prispela — menda 9. IX. 1943 v Ribnico — oborožena partianska in laška vojska pa sta drli naprej proti Gr-čaricam, v katerih so se bili u-trdili jugoslovanski oziroma slovenski četniki. Grčarice so vas žalostnega spomina O tej vasi in četniški tragediji se je pisalo, še več pa se bo pisalo o tem kdaj pozneje v zgodovini slovenskega naroda in o njegovih osvobodilnih borbah. Gotovo vam to ime ni leznano, a povem le na kratko: Nekaj dni je malo število nrabrih junakov odbijalo navale združenih trum partizanov in Lahov, a kljub temu niso kfc-iili. Premagani so bili po zvija-:i Partizani so jim obljubili svoboden odhod, "ako prenehajo z bratomorno borbo." — Junaki so vrjeli in ponudili spra-/o. Partizani so prelomili dano besedo in skoro vse četnike nečloveško mučili in pomorili. Ne-'.taj so jih odvlekli s seboj v Kočevje in par od njih postavili pred "ljudsko sodišče," ki jih je seveda obsodilo na smrt. Le dvem ali trem pričam te tragedije se je posrečil beg. Ko je laška posadka v Ribni-:i izvedela, kaj je napravila o-ia iz Kočevja, je na podoben i ačin sklenila dogovor s par--;izani ter prevarila Dežmanna. Tretji dan, to 11. IX. 1943 popoldne je vkorakala partizanska "vojska" v Ribnico, ki je štela kakih 50 razcapanih mla-ličev, ki so v gosjem redu, oddaljeni drug od drugega po 10 do 20 metrov drug za drugim boječe, ozirajoč se v vsako vežo in okno, ,z zadržuj očim korakom prihajali od juga v Ribnico. Ribniška "purgarija" je bila razočarana, kajti "slavni partizanski vojski" je nameravala prirediti lep sprejem. Seveda je pričakovala številno vojsko z godbo na čelu, sesto ječo iz brhkih vojakov v zavezniški uniformi. Na, pa ti pride taka svojad! Tiste dni, v začetku prihajajoče "svobode," smo vsi od prvega do zadnjega pričakovali, da bodo zapadni zavezniki v tržaškem in reškem zalivu izkrcali svoje čete in napravili invazijo skozi Slovenijo proti o-srčju Nemčije. Saj okupatorjev ni bilo več v Ljubljanski pokrajini in Hitler tudi ni imel skoro nič vojakov po Avstriji. S tem so računali tudi partizani. Ker Angležev in Amerikancev ni bilo, se nas je lotevala žalost — namreč pretežne večine pre bivalstva s "purgarji" vred. In sledilo je grenko razočaranje. Po radiju toliko lepih besed in obljub, 'ki jim pa niso sledila dejanja. . . Podpolkovnik Dežman s svojimi vojaki je na dan prihoda partizanov zutraj odšel iz Ribnice proti severu. Zvez z Ljubljano ni bilo. Posamezne skupine vaških straž niso imele nobenih skupnih direktiv (ker enotnega poveljstva ni bilo) in prepuščene so bile same sebi in vsaka' je delala po lastnem preudarku. Po ne vem kakem nagonu se je pre cej skupin, tako iz Kočevja, Ribnice, Vel. Lašč, Dobrepolja, Sv. Gregorja, Grosuplja itd. vaških straž sešlo na grad Turjak. Tja so se zatekli tudi neborci — civilisti, ki so kazali preje svoje idejno nasprotstvo do komunizma in ki so vedeli, da jih imajo partizani na seznamih za likvidacijo. Utrjeni Turjaški grad, ki je iz zgodovine slovenskega naroda znan kot nikdar od Turkov zavzeta trdnjava, naj bi tudi sedaj postal obramba pred narodnim sovražnikom. Toda postal je slovenski Alcazar. Koliko najboljših slovenskih mož in fantov je zgubilo v Turjaku in zaradi njega svoje življenje! Mnogo sem govoril z onimi, ki so Turjak sami doživeli in ga preživeli in ugotoviti moram, da so junaki s Turjaka zares narodni junaki. Vedeli so že takrat, ko bi bili lahko še odšli z gradu v Ljubljano, da so se Nemci utrdili v Ljubljani. Toda bili so prepo-nosnj in preveč narodno čuteči, da bi šli iskat zaščite k okupatorju, kletemu sovražniku slovenskega naroda. Sklenili so, da raje umrje jo kot bi storili kaj takega. Združeni partizani in Lahi (slednji so namreč s topovi obstreljevali turjaški grad) jim niso mogli do živela. Tudi ti junaki so postali žrtev partizanske verolomnosti. Obljubili so pri pogajanjih za premirje, da bodo smeli svobodno oditi, le poveljniki bodo postavljeni pred sodišče. Ko pa so branilci odprli vrata, so jih partizani od prvega do zadnjega zvezali. Mnogo so jih takoj postrelili, ostale pa odvlekli v Vel. Lašče, jih deloma tudi streljali po nečloveškem mučenju, deloma pa odpeljali v zapore v Ribnico in Kočevje. Nekaj so jih tudi tukaj skupno z grču- plavili pred "narodno" sodisce, večinoma pa so jih brez sodbe zvozili zvezane z žico v Mozelj in jih tam pokosili s strojnicami kot "narodne izdajalce." Le redki od junaških borcev so po božji volji preživeli vso to grozo in ti pričajo in bodo pričali o "osvobodilni" borbi slovenske OF. Čim so partizani "osvobodili" slovenske kraje do ljubljanskega barja, so v vsakem kraju postavili svoje "osvobodilne odbore." Kvaliteta teh odborov se je ravnala po kvaliteti lokalnih faktorjev, to je terencev. V Ribnici se ravno ne smemo preveč pritoževati zoper njihovo postopanje. Ribničan je trgovec in računa vedno z bodočnostjo in ve, da se lahko vedno uresniči izrek: Danes meni, jutri tebi! (Dalje prihodnjič) DELO DOBIJO DRAPERY OPERATORS Morajo biti izkušeni Za poln čas Dobra plača Zglasite se v Employment Office 5. nadstropje WM. TAYLOR SONS & CO. ____(142) ženske za čiščenje delo ponoči ali podnevi stalna plača Zglasite se v Employment Office THE MAY CO. (144) MALI OGLASI Ugoden nakup Naprodaj je zidan trgovski blok, 2 veliki prodajalni, stanovanjske sobe, vse v dobremu stanju. Cena je $13,500 in res dober kup. Hiša za 2 družini, 4 in 4 sobe, zidana dvojna garaža, velik lot, vse v dobrem stanju. Cena je $8,750. Velika hiša 8 sob za eno družino, se lahko rabi za 2 družini, ekstra velik lot, pripraven za vse. 9 B. J. Hribar 954 E. 144. St. GL 2500. (141) olje, Furnezi Novi furnezi za premog, plin, gorko vodo ali paro. Resetting $15 — čiščenje $15 premenjamo stare na plin ali olje Thermostat Chester Heating Co. 1193 Addison Rd. ENdicott 0487 Govorimo slovensko (x) Stanovanje iščejo Zakonski par brez otrok bi rad dobil 3 sobe. Kdor ima kaj primernega naj pokliče EX 6383. (139) MALI OGLASI Dve hiši naprodaj Na 1047 in 1051 E. 70 St., blizu St, Clair Ave., sta naprodaj dve hiši, vaka za 2 družini, 2 garaži. Za podrobnosti vprašajte na 6704 St. Clair Av£., ali pokličite KE 4963^ Napoi bungalow Se lahko takoj vselite; na E. 222. cesti blizu Lakeland Blvd. Zidan, 6 let star, stanovanjska soba čez vso hišo, zidan fire place, spalnica in toildt spodaj, krasna kuhinja in jedilnica; zgorej 2 spalnici in kopalnica iz plošč. V kleti soba za razvedrilo z baro; vsa okna železna, pod-oknice iz marmorja, avtomatična gorkota na plin, prezračevalni sistem, furnez, garaža ob hiši, velik lot, 60 sadnih dreves. Za podrobnosti vprašajte Service Realty Co. 12503 Superior Ave. Tel. LI 1965 (139) Trgovske prilike Naprodaj je delikatesna trgovina na Waterloo Rd.; velika prodajalna, dobra oprema, najemninska pogodba; dela na teden okrog $700. Zmerna cena hitremu kupcu. v A. J. Salettel EX 4808 ali GL '0015. Trgovina s premogom V Nottinghamu, truki, preva-žalci, tehtnica za 10 ton, opre ma v uradu, stalni odjemalci staro podjetje. Tu je prilika, da pridete k svojemu podjetu. Ne odlašajte s to kupčijo. A. J. Salettel EX 4808 ali GL 0015. Tri fine parcele Na 55. cesti, severno od St Clair so naprodaj 3 fine parcele. 1 poslopje 4 stanovanja, eno s prodajalno spredaj, stanovanje zgorej in dvojna garaža, eno zidano s prodajalno spredaj, sobe zgorej in spodaj. Letni dohodki od tega posestva so okrog $3,500 Se proda vse skupaj ali posame zno. Oglejte si in ponudite ceno A. J. Salettel EX 4808 ali GL 0015. Ako hočete hiter uspeh, dajte svojo trgovino ali hišo nam. Bi rada stanovanje Zakonski par bi rad dobil 3 do 4 sobe v okolici med 55. in 100. cesto. Kdor ima kaj primernega, naj pokliče PO 0814. (140) Avto naprodaj Naprodaj je avto Chevrolet 1941, v dobrem stanju, izgleda kot nov. Za podrobnosti pokli čite od 6 ure zvečer naprej LI 4668. (139) DELO PODIJO Tovarniški delavci Stalno delo 40 ur na teden Dobra plača od ure VALLEY MOULD & [RON CORP. 3900 E. 91st Street __(142) Za prekladanje tovora Nickel Plate tovorno skladišče E. fl. St. In Broadway Plača 93% c na uro čas ln pol za na 8 ur. Zglasite se pri Mr. George J. Wulff Nickel Plate R. R. Co. E. 9th & Broadway ______(141) DIE REPAIRMEN DIE MAKERS Za 2. šift Dobra plača od ure za izkušene moške Geometric Stamping Co. 1111 E. 200. St. (139) Mašiniste se sprejme Za 2. šift, 4:30 pop. do 2. zj. za sledeče stroje LATHES TURRET LATHES PLANERS BORING MILLS RADIAL DRILL PRESSES Dobra plača od ure Prijetni delovni pogoji Zglasite se od 8. do 11. dop. Joy Mfg. Cc. Breckenridge Division 23000 St. Clair (139) ŽENSKE ZA ČIŠČENJE Poln čas Dnevno 6 zj. do 12. opold. Stalno delo Zglasite se v Employment Office 5. nadstropje WM. TAYLOR SONS & CO. (142) Šivalne stroje popravljamo KE 5557 Tudi kupimo stare šivalne stroje ALLIANCE SEWING MACHINE 15823 ARCADE AVE. Pomočnice za kafeterijo in pomivalke posode Stroj omiva posodo Prijetni delovni pogoji Dobra plača od ure Zglasite se v Employment Office Telling Belle-Vernon Co. 3740 Carnegie Ave. (142) I Ledenica naprodaj Naprodaj je ledenica, ki- drži 50 funtov ledu; je še v prav dobrem stanju. Vprašajte na 1184 E. 61st St. . Hiše naprodaj Naprodaj so sledeče hiše za 2 družini: Na 77.' cesti, 5 in 4 sobe, furnez in garaža. Na 78. cesti, 5 in 4 sobe, furnez in 3 garaže. Na 64. cesti, za 3 družine. Na Argus in 140. St., 5 in 5 sob, furnez in 2 garaži. Za podrobnosti pokličite Mr. Kasunic HE 8056 (141) TAPECIRARJI Morajo biti izkušeni Polna zaposlitev Dobra plača Zglasite se v Employment Office 5. nadstropje WM. TAYLOR SONS & CO. __(142) SLIP COVER OPERATORICE Morajo biti izkušene Poln čas Dobra plača Zglasite se v Employment Office 5. nadstropje WM. TAYLOR SONS & CO. (142) TOVARNIŠKI DELAVCI 4o ur na teden, plača od ure, stalno delo, nočni in dnevni šifti, pleharski izdelki, ugodni delovni pogoji. THE MILLS CO. 965 Wayside Rd. Med St. Clair in Euclid (141) Za lepotilni salon Sprejme se izkušena opera-torica za lepotilni salon, delo 5 dni v tednu. Olga Beauty Salon 15302 Waterloo Rd. Tel.: IV 1772' (141) cake vojne ali potresa. V do-očenih razdaljah so se dvigali štirioglati stolpiči, katerih surovo izdelani sivi vršiči so se daleč, razločevali od novejših aelo blestečih se poslopij. Cesta od tu v Kerkulanum se je vila med vinogradi, nad katere se je dvigal veličastni vrh Vezuva. "Ali si že slišal novice,, stari Medon?" je reklo mlado dekle z vrčem v roki, ko je obstalo pred vrati Dijomedove hiše, da bi pokramljalo s sužnjem, pred-no si da napolniti vrč v sosednji gostilni. "Kakšne novice?" jo je pogledal suženj. "No, davi, ko si najbrže spal, je dospelo skozi ta vhod ne- zares velel, naj oznanuje njegovo vero." Jone je poslušala s sočutno pazljivostjo, globoka resnost pripovedovalca pa je izdajala vtis, ki ga je delalo nanj sporočilo udeleženca one skupščine okoli griča paganskega Marta, kjer so bili prvič oznanjeni nauki Kristusovi. ŠESTO POGLAVJE Vratar. — Deklica in gladijator. Vrata Dijomedove hiše so bila odprta in stari suženj Medon je sedel na stopnicah. Še dandanes lahko občudujemo prekrasno stanovanje tega pompejskega trgovca, tik za onim mestnim vhodom, kjer prične ulica grobov. Kljub soseščini mrtvih pa je bila tam okrog vesela živahna krajina. e> f Bliže mestnemu vhodu na drugi strani je bila velika gostilna, kamor so kaj radi zahajali ljudje, ki so prihajali po opravkih ali za zabavo v Pom-peje. Zdaj so stali pred to gostilno vozovi, koleslji in drugačna vozila, nekatera šele došla, druga pripravljena na odhod. Pred hišo so sedeli na klopi nekateri najemniki in se razgovarjali pri zajtrku o svojih kupčijah. Poleg vrat je bil sveže naslikan običajni krčmar-sWi znak. Na strehi je bila terasa, kjer so žene onih najemnikov deloma sedele, deloma se naslanjale čez pregrajo in se pogovarjale s svojimi znanci zdolaj. V malem pri-strešju na klopi je počival nekaj ubožnejših potnikov. — Na nasprotni strani se je razprostiral velik trg, kjer je ime poprejšnji pompej ski rod svoje pokopališče, ki pa je bilo zdaj spremenjeno v "ustrinum" (kjer so mrliče zažigali). Nad njim so se dvigale terase neke prijazne, med drevjem napo skrite vile. Nagrobni spomeniki, raznolično in jako umetniško izdelani, šreHi cvetličnih in rastlinskih nasadov niso delali ravno žalostnega vtisa. Ob vhodu v mesto je stala v neki zidni dolbini rimska straža, kateri se je lesketala na solncu svetla čelada in tudi sulica, na katero se je naslanjala. Vhod sam ,je bil iz treh obokov, srednji Zfi vozove,, stranska pa za pešce. Od teh vrat je objemalo J mesto mogočno zidovje, ki je 'bilo v različnih časih zgrajeno, j obnovljeno in popravljeno, kakor je kazala potreba vslec. Double Salvage! Kruha za šest oseb. — Dva hleba kruha, kar je dnevni odmerek za šest oseb, drži Wincekty Rukowski, 8 letna poljska sirota. Slika je bila posneta nekje na Poljskem Kruh je bil pečen iz moke, ki jo je poslala UNRRA. Dnevno dobe kruha po 270 gramom ali krog pol funta na osebo, kar je skoro glavna hrana v večini Poljske. se priporočamo za popravila fenderjev, ogrodja in za barvanje avtomobilov. SUPERIOR BODY & PAINT (0. 6605 ST. CLAIR AVENUE PRANK CVELBAR, lastnik. OI^ ' Se priporoča, da ga pokličete vsak čas, podnevi ali ponoči. Delo garantirano in hitra postrežba. Obrnite se z vsem zaupanjem na vašega starega znanca JOHN OBLAKA HE 2730. 1146 E. 61st St. KADAR STE BOLNI, NE ČAKAJTE! Obiščite dobrega zdravnika:: jaz specializiram v zdravljenju .oslabelih žil mehurja ter urinalnem kanalu. Ti povzročajo mnogo neprilik v telesu. V moji 15 letni skušnji v bolnišnici sem olajšal to stanje uspešno. DR. PAUL W. WELSH HYDROPATHIC CLINIC 423 CITIZENS BLDG., 850 EUCLID AVE. Telefon M Am 6016 (Govorim slovanski jezik) Uradne ure: 10 do 4 pop. razen v sredo in po dogovoru. UČITE SE ANGLEŠČINE iz Dr. Kernovega ANGLEŠKO-SLOVENSKEGA BERILA "ENGLISU-SLOVKNi: READER" kateremu je znižana cena C O fifi in stane samo: «D LaUU Naročila sprejema KNJIGARNA JOSEPH GRDINA I 6113 St. Clair Ave. Cleveland, O. Emmett Kelly, famous tramp etttwA of the Ringling Bros., and Barnum and Bailey circus, take« two .fatsf I-vage cans to Remind people jthwt used cooking fat is needed. n