Stev. 39. V UnMJani, v petek, dne 18. letrnarla 1910. Leto XXXTin. s Velja po pošti: Sa oelo lete naprej . K 28' sa pol leta » " . » 13 — sa četrt » » . » 6-50 sa en meseo > . » 2-20 sa Nemčijo celoletno » 29'— sa ostalo liesemstvo > 35'— =3 V npravnlštvn: = Za oelo leto lapre] . K 22*40 sa pol leta » . » U-20 sa četrt » » . » s-bO sa en meseo » . » l-SO Za pošiljanje aa dom 30 v, na mesec. — Posamezne itev. 10 r. SLOVENEC m• Uredništvo ]e t Kopitarjevih nlloah itev. 6/UI. Rokopisi se ne vračajo; nefrankirana pisma se se = sprejemajo. — Uredniškega telefona itev. 74. = Političen list za slovenski narod. i Inserati: Enostolpna peUtvrata (72 mm): . . . po 15 v sa dvakrat . . . sa trikrat . . . sa več ko trikrat 13 > 10 » 9 T reklamnih notloah stane enostolpna garmondvrsta 30 vinarjev. Pri večkratnem objavljanja primeren popust. vsak dan, lsvsearil nedelje la prasuike, ob 5. ari popoldne. Upravništvo Je v Kopitarjevih olloab itev. o. = Sprejema naročnino, lnaerate in reklamacij«. =* ===== Uoravnlikega telefona itev. 188. == DanaSnla števl'ka obsega 6 stran!. Za slovenske pravice. V seji koroškega deželnega zbora v proračunski razpravi je odlično govoril vrli slovenski poslanec Grafenauer. Uvodoma je zelo razdražil nemške peteline. Povedal jim je namreč, da nazi-vajo Celovčani sami mesto ob četrtkih »windischer Landtag«, ker dajo celovški okoličanski kmetje mestu popolen slovenski značaj, zato lahko prične slovensko govoriti. Deželni glavar ga takoj prekine, češ, ako slovensko govori, mu odvzame besedo, nemški krokarji krokajo svoj oho. Grafenauer se smehlja, ker je tako razdražil nemške sove, da so kar skovikale, ko je Grafenauer le povedal, da hoče slovensko govoriti. Ko so se dovolj izkovikali, je Grafenauer potolažil nemške cucke, da ne bo slovensko govoril, ker hoče, da ga bodo razumeli, ko jim bo povedal, kako slabo da gospodarijo vsemogočni Herrenvolklarji v koroški deželni upravi. Ostro in stvarno je na to slo-venožrski nemški frajzinski večini povedal kako da slabo gospodari Kakor ni večina nič storila za gospodarsko zboljšanje, je pa zadala Slovencem krivico, ker ni pri deželnem kulturnem svetu ustanovila slovenskega oddelka in tako prisilila na gospodarsko ločitev obeh narodnosti. S krščanskimi socialci imamo skupen gospodarski program, ne pa tudi narodnega, ponemčl-ti se puste koroški liberalni Slovenci, da postanejo sodeležni moči nemške večine. Načrt o izpremembi volivnega reda je bil prav dober, napaka je bila, ker so vrnili predlogo deželnemu odboru. Očita Nemcem njihovo pravicoljub-je, ker ga niso volili v odseke in jim šaljivo zato odpove prijateljstvo. Razdelitev volivnih okrožij za državni in deželni zbor je vnebovpijoča krivica Slovencem. V veliko nevoljo Nemcem je Grafenauer obljubil nemškemu fraj-zinu, da ga bo prežgačkal tudi v podrobni razpravi. 0 noloža'11. Ljubljana, 18. febr. Po zelo dolgi dobi je »Slovanska Unija« včeraj po svojih zaupnikih Hru-ban, Pacdk, Ploj, šusteršič in Udržal prvič neposredno stopila v stik z mi- LISTEK. Iz dnevnika malega porednega. Ameriška humoreska. (Dalje.) Profesor Pitkin ima nahod in ki-hati mora tako pogosto, da skoraj ne pride do besede; glavo ima zavito v velik robec iz rdeče svile — boljše kot nič. Gospa Pitkinova leži še vedno, vendar me je pa, poklicala k sebi in mi še enkrat povedala, da sem poreden, zloben deček. Raje bi imel. da°bi mi bila povedala kaj novega. Ko mi je rekla, kaj bo, ako profesor umrje, je pričela jokati, kakor bi jo zelo hudo zobje boleli. Jaz sem pa zavriskal: »Če umrje, potem bo šola zaprta in jaz grem domovi O veselje . . .!« Ona pa pravi: »Ti si mal, brezsrčen zlodej!« Mislim, da ni ravno brezsrčno, ako želim priti domov. Stvar s profesorjem je pa ta-lc: Včeraj eno uro po obedu sem šel pogledat v jedilnico, če ni morda strežnica pozabila zakleniti močnate jedi v omaro. Zelo vroče je bilo v obednici, ker jim služi tudi kot stanovanje. Profesor Pitkin je ležal v vsej svoji dolgosti in širokosti na divanu pri peči; nistrskim predsednikom Bienerthom. Razgovor je trajal nad dve uri in pol. Kakor se poroča, so se temeljito razmo-trivala vsa politična in parlamentarna vprašanja. Voditelji »Slovanske Unije« so se ponovno sklicavali na svoječasni sklep »Slovanske Unije«, da bo zbornična delozmožnost šele v tem trenutku dana, ko se izpremeni sedanji zi-stem. Bienerth je vzel na znanje, izvajanja voditeljev »Slovanske Unije«. Rekel je, da se bo ravnal po tem, kako se razvijejo razmere v zbornici. Prej ko slej sodi, da se mora vse storiti, da postane državni zbor delosposoben. Vlada bo storila vse, da postane zbornica delo-sposobna. Korespondenca »Centrum« izvaja: Pri konferenci so dobili slovanski ude-ležniki najslabši vtis. Dasi Bienerth priznava teoretično upravičenost stališča, ki ga zavzema »Slovanska Unija«, se ne upa izvesti praktičnih posledic, dokler se ne doseže kompromis ali vsaj premirje med Čehi in Nemci. Ministrski predsednik se je skliceval tudi na razpoloženje med krščanskimi socialci in Poljaki, kar se tako razlaga, da Bienerth ni gotov, če ne nastanejo kaka presenečenja. Kabinet stopi neizpreme-njen prod parlament. Po konferenci sc je govorilo po zbornici, da Bienerth ne misli in da nima v svojem načrtu vladne izpremembe. Pripravljen je zgolj na to, da se imenujeta za ministra dva češka zaupnika, več pa je vsled dogodkov v češkem ln štajerskem deželnem zboru nemogoče, ker manjka stvarne podlage. Ministrski predsednik Bienerth je baje tudi odklonil solidarno zahtevo »Slov. Unije«, naj se imenuje minister Jugoslovan. Bienerth je tudi naglašal, da je čas do prihodnjega zasedanja prekratek, da bi mogel izvesti zahteve Slovanov. Po Veliki noči hoče zopet pričeti delati na delozmožnost češkega deželnega zbora, ker želi. da sodelujejo velike stranke, a delovni red in skupno postopanje naj določijo stranke same. Kakor se govori, priznavajo slovanski voditelji, da Bienerth resno misli na raliiranje velikih strank. Težišče položaja je pri Poljakih. Predsedstvo »Poljskega kola« se posvetuje danes z Bienerthom. Veliko važnost polagajo na to, ker je Glabinski čakal na voditelje »Slovanske Unije«, ko so se vrnili od Bienertha in se jo na to ž njimi dolgo časaP posvetoval. Trdi se, da bi se po- knjiga mu je padla iz roke, ker je zaspal. Gospe ni bilo notri, ker še ni zapustila postelje, oclkar se je pretrdo vsedla na tla. Bila sva torej čisto sama. Močnata jed je bila pod ključem. Šel sem prav k njemu gledat, zakaj tako čudno smrči. Najprej sem mislil, da ga kaj boli, ker je spuščal tako čudne glasove; slišalo se je na ta način, kakor bi kdo vlival vodo iz ozke steklenice in poleg tega žvižgal. Naenkrat pa zapazim, da se mu je na temenu pričela glava odpirati. Prestrašil sem se grozno, ker sem mislil, da bo takoj mrtev. Tekel sem k Jaku Bencc in mu povedal, kaj da sem videl, toda ta se mi je smejal in rekel: »Oh, kaj bo to! barov-ko nosi in ta mu je med spanjem gotovo nekoliko odstopila.« Vprašal sem ga, kaj je barovka. Povedal mi je nato, da je barovka oni del kože, ki ga Indijanci potegnejo z glave, kadar koga škalpirajo. Vprašam: »Ali jc bil morda profesor Pitkin škalpiran?« Odvrne mi: »Ne, toda prav bi se mu zgodilo, ker je tako pust — to bi bilo še vse predobro zanj.« Jaka jc imel toliko opravila s svojo latinščino, da ga nisem hotel motiti, temveč sem se splazil zopet v obednico. Noži so ležali na mizi. pri vsakem krož niku eden. Vzamem si prvega in sc kn' miška tiho plazim proii profesorju. Z nožem uotegnem krog in krog njegove ložaj izboljšal, če bi bil poleg dveh Čekov pozvan tudi kak Jugoslovan za re-sortnega ministra, kar pa baje Bienerth z ozirom na dogodke v praški in v gra-ški zbornici zanikava. Češki listi so pred konferenco z Bienerthom naglašali: »Slovanska Unija« hoče počakati, da bo Bienerth pri koncu s svojo latinščino in da pride s sprejemljivimi predlogi. Bienerth je že zamudil veliko prilik, da izboljša svoje razmerje s »Slovansko Unijo«. Če jo »Slovanska Unija« do zdaj vzdržala, lahko še počaka, da Bienerth uvidi svojo narobe politiko, a drugo vprašanje nastane, če bo takrat še dobil čas, da izvede konsekvence. »Narodni Listy« so poročali, da še pred državnozborskim zasedanjem Bienerth formelno odstopi. Imenovan bi bil zopet za ministrskega predsednika in bi prišel z novo izpremenjeno vlado. »N. Fr. Pr.« to poročilo dementira, a kljub dementiju se le še vest vzdržuje. »Brusees Ztg.« n. pr. pripisuje sobotnemu ministrskemu svetu veliko važnost, ker je sklican na nenavadno zgodnjo uro. Razni listi ne verujejo dementiju »N. Fr. Pr.« in sodijo, morebiti imajo pa le »Narodni Listy« prav. Beležimo. — »Nemška narodna korespondenca«, ki je izšla sinoči precej pozno, beleži govorico, da sodijo na zelo visokem mestu (prestolonaslednik?), da je edino nova delovna večina sposobna ozdraviti parlament, na kar osobito pritiskajo krščanski socialci. Sobotni ministrski svet smatra tudi korespondenca za odločilen. — Poljaki so zelo nevoljni na Schreinerja, ki najbolj nasprotuje razširjeni delovni večini. — še predno se snide državni zbor, se bo posvetovalo zbornično predsedstvo o praktični uporabi novega poslovnika. Tudi klubovi načelniki se bodo pečali s tem vprašanjem. Parlamentarni krogi tudi prav resno razmotrivajo vprašanje o poslov-nikovi izpremembi. Za poslovnikovo iz-premembo se zavzema zdaj tudi nem-škonarodna korespondenca. V sedanji še nejasen položaj se zelo netaktno vlači tudi krona. Govori se, da sc je krona izjavila proti vednim kabinetnim izpremembam in da je krona vznevoljena vsled Kramafovih govorov v Peterburgu in da je to vplivalo na Bienertha, da je odklonil izpremembo zistema. Nekaj opazk: Sedanji boj se bije proti prepotenci nemštva nasproti Slovanom, v drugi vrsti pa tudi proti biro- glave — kakor sem bral, da delajo Indijanci — in mu potem silno polagoma odvzamem škalp, da se ne zbudi. Nato sem lezel po vseh štirih črez preprogo, kakor bi se plazil po travi ter srečno prišel v predsobo, kjer sem skočil po-koncu in tekel v učilnico. »Uf, uf!« sem tulil, toda ne preglasno. »Vzel sem mu barovko! Čc bi imel pas, takoj si jo pripnem!« Jednakega vpitja še svoj živ dan nisem slišal; rjoveli so vsi kot zverine. »Hura! Živijo Jurček!« »Izključen boš!« »Profesor bo ves divji!« »Kako si predrzen!« »Kar obdrži jo, Jurček!« »Pokaži, kakšna je!« Pokazal sem jo vsem in krasno .smo se zabavli z njo. Pomeril sem jo najprej sam, a za mano so si jo tudi drugi posadili na glavo. Slednjič so me zopet pokrili z njo, me postavili na kateder ter vpili: »Nekaj nam moraš predavati, Jurček!« Položim torej roko na hrbet, kakor je profesorjeva navada, zakašljam, se useknem ter rečem: »Hm! Danes, gospoda moja, hočem obrniti vašo pozornost na živalstvo, v katerem najdete največ različnih vrst in velikosti. Slon ie neScto1 rat večji kot bolha, a ven-"r a s-civ^a da'cč prekosi v skaka-, rsju Prav nič si nc želim, cla bi sc mi v I spanju slon mesto bollic izorchajal po kraciji, ki se je vsled dekadence državnega zbora po večletni obstrukciji tako utrdila, kakor nikjer drugod ne. To birokracijo ljubi nemški frajzin, ker je vsestransko nemškega frajzinovstva. Frajzinova nemška premoč se ne da streti čez noč. Prva etapa se je storila s poslovnikovo izpremembo, ki mora postati trajna. Ponosni smo na to, da so ravno naši poslanci bili tisti, ki so z veliko potezno politiko povzročili poslovnikovo izpremembo in tako onemogočili strah pred nemško frajzinovsko ob-strukcijo. Znamo, da se vkoreninjeni predsodki ne spravijo s sveta čez noč, znamo, da se tistih 79 svobodomiselnih nemških poslancev nekateri še vedno boje, znamo pa tudi, da teh 79 svobodomiselnih nemških jogrov ne bo trajno komandiralo ostalih 437 poslancev. Nemški frajzin rabi do večine enega glasu 180 poslancev. Niti krščanski socialci, kakor tudi Poljaki, še manj pa »Slovanska Unija« imajo veselje, da bi v proslavo nemškega frajzina capljali za njimi. Nemški frajzin drži pokonci pravzaprav edinole še birokracija. Gotovo je, da se gospodstvo nemškega frajzina ne vzdrži in da bo šel nemški frajzin tista pota, kakor jih je že hodila nemška liberalna stranka in da bo izginila njena moč, ko prešine zavest vso zbornico, da 79 ošabnih mandeljcev trajno ne bo komandiralo 437 drugih poslancev. Politični položaj v Italiji. Medtem, ko v obeh romanskih dis žavah, Francoski in Španski, vedno bolj in bolj prihajajo na površje radi-kalci, se je pokazala v Italiji po zadnji Sonninijevi izjavi in glasovanju v zbor* niči vedno močnejša struja konservativnih strank. Temeljna misel Sonnini-jevega programa je skrb odpomoči najnujnejšim potrebam države. Njegov program, ki je strogo gospodarski, je zbornica sprejela zelo mrzlo, deloma zaradi preobširnosti, deloma pa, ker ministrski predsednik Sonnino nima nobene trdne večine. Bati se je že bilo, da pade kabinet, in radikalni socialisti so se že pripravljali na njegovo ded-ščino. Tu se je zgodilo nekaj, kar je označilo političen položaj v Italiji. Zbornica je takoj spoznala nevarnost, ki bi nastala vsled prostozidarske proticerkvene vlade, katera bi otvorila v Italiji kulturni boj proti cerkvi, namesto da bi se bavila s potrebami dr- hrbtu. Danes vas ne bom dalj časa zadrževal, gospoda moja, ker vem, kako težko čakate, da bi zopet okepaii svojega najmanjšega součenca Jurčka.« Dovolili so mi, da sem zlezel s katedra. Jaka Bence mi je zašepetal, da najbolje storim, če barovko nesem nazaj in obljubil sem mu, da naredim tako. Hotel sem to precej storiti in zato sem se vsedel kar na držaj pri stopnicah, da bi se preje pridrsal do obed-nice. Ko sem bil v največji naglici, nenadoma profesor stopi v predsobo in ker se nisem mogel več ustaviti, sem ga zadel s peto svojega čevlja ravno ▼ usta. Kri mu je tekla in nekaj zob je padlo na tla. To je bilo pa že preneumno. Niti mislil nisem, da zobje tako hitro izpadejo — pa kaj sem jaz kriv? Ko si je brisal kri, sem smuknil hitro v sobo in pomašil barovko v peč; bil je namreč tako jezen, da bi mu za nobeno ceno ne bil povedal, kdo mu jo jo vzel. Njegova glava je bila prav podobna nojevemu jajcu, katerega je bratranec prinesel iz Afrike domov. Vprašal me jc, kje da je njegova barovka, jaz sem ga pa vprašal, če misli, da jo bila mačka? Prijel me je tako trdo za roko, da sem moral jokati, potem sem mu pa rekel, da so najbrže med časom, ko je spal prišli Indijanci in ga škalpirali. Z očmi me je hotel prebostii (Dalje.) zave. Vsled toga so sklenile konservativne stranke, da so izrekle Sonniniju zaupanje. Kabinet je zagotovljen podaljšanega Življenja, uresničenje radikalnih in socialističnih teženj pa je še v daljni bodočnosti. Zbornica se sedaj deli v dve veliki gruči: v konstitucio-nelno strauko, ki je konservativna in odobrava socialne reforme, in v svobodomiselno levico, kateri na čelu stoji bivši guverner v Erythreji, Martin, s socialističnimi radikalnimi in republikanskimi skupinami. Premoč konsti-tucionelne stranke pa je velika in nepremagljiva. Italijanski katoliki so veseli tega razvoja in pritrjujejo vladi Sonninijevi tudi v veČini reform. Svo-bodomisleci seveda divjajo in da bi obrnili nase pozornost, pripravljajo veliko protiklerikalno slavnost v čast Giordanu Bruno. Toda ne glede na to gre italijanska politika naproti času miru in jasnosti in v tem času se bodo zopet okrepile stranke, ki so za političen in socialni red. — Tako se je razbil načrt prostozidarjev, zanesti francosko politiko na italijanska tla. Boj bo sicer živahnejši k.ot kdaj, toda že sedanji razvoj razmer je pomemben za katoličane in upapoln. Položaj na Grškem. se vedno bolj razvija v smeri one struje, ki dela za odstavitev kralja Jurija Vojaška liga, ki je izjavila, da se razide takoj, kakor hitro bo sklicanje narodnega zbora zagotovljeno, razvija bolj ko kdaj prej svojo moč in nateza vajeti. Sedaj je došel v Atene zopet Veniselos, glava vsega krečanskega gibanja, ter je vložil prošnjo, da se ga sprejme v odvetniško listo. Justični minister Phikio-vis bo ti prošnji nedvomno ugodil in gospod Veniselos bo tako na en mah postal grški podanik, strankarski voditelj in kandidat za narodni zbor. Že danes je gotovo, da bo Veniselos predsednik tega zbora. Veniselos dela pod enim klobukom z bivšim diplomatom Genna-diosom, ki živi sedaj v Londonu; oba sta osebna sovražnika kralja in zahtevata, da se za finančnega ministra pokliče nekega grškega kapitalista iz Londona. Tretji v tej družbi je mistično socialistični pisatelj Drakulis, ki je doslej živel v Oxfordu, sedaj pa potuje po Orijentu in dela za sporazum med mla-doturki in socialističnimi mladoheleni. iVsi ti trije možje delajo na odstranitev kralja Typaldos in njegovi zarotniški tovariši so tudi zopet v Atenah, da se udeleže revolucionarnega dela. Imeli bi zapustiti Grško in iti na »poučno potovanje« v inozemstvo; a oni žvižgajo na vse odredbe — danes so v Grški gospodarji pretorijanci. Nekoliko pa se vojaška liga še vseeno maskira pri svojem delu; sedaj namreč pohlevno izjavlja, da se bo prav gotovo razšla, kakor tro bo uzakonjena revizija ustave. To pa ne pomeni nič drugega, ko pritisk na vlado in kralja, da se požuri s sklicanjem narodne skupščine. Slednja se bo menda sešla že 14. aprila. Kaj bo sklenila, ali bolje, kaj ji bo diktirala trojica Veniselos, Gennadios in Drakulis, to danes še ni mogoče uganiti. Gotovo je le toliko, da po sedanjih znamenjih kralj Jurij najbolj prav stori, da ima svoje kovčeke pripravljene. XXX Spor med grško armado in mornarico. Med mornarico in armado je nastal resen spor. Višji mornariški častniki že začetkoma niso bili prijazni »Vojaški zvezi«. Zdaj ji zopet nasprotujejo. Zbornica je namreč pred dvema mescema sklenila, da se mora v dveh mescih sestaviti komisija mornariških častnikov, ki naj izčisti mornarico nesposobnih častnikov. »Vojaška zveza« hoče zdaj to postavo izvesti; a višji mornariški častniki nočejo ničesar znati o tem, imenovani komisijski predsednik ni prevzel svojega mesta. »Vojaška zveza« je nato predlagala prejšnjega mornariškega ministra za predsednika, a mornariški častniki so na ta predlog odgovorili tako, da so se podati na ladje in namerili topove na Pirenej. Med obema strankama se vrše pogajanja, a izključeno ni, da pride do boja med armado in mornarico. »Vojaška zveza« je pozvala vojake v Atene in hoče razorožiti in razdeliti mornarico. Torpedovke naj bi bile nastanjene v Melosu. V torek je ukazalo mornariško ministrstvo več torpedovkam, naj izkrcajo strelivo na otoku Leros pri Sala-misu. Storili so to še le na posredovanje admiralaMiaulisa. Uradno se ta poročila dementirajo. Rojaki! Slovenke! Društva! Spominjajte se z darovi Slo-:: vencev v Št. 11 j u I :: Razvoj v TurilJL Kakor se vidi veje zadnje čase v Tur čiji res nova polit Čna sapa. Turški krogi se vedno bolj pribl žujejo misli o zvezi balkanskih dr2av, ki ne more pomeniti drugega, ko nasprotstvo proti Avstriji. Te dni je prinesel turški list „Sabah" članek v katerem izvaja, da bi bilo sedaj, ko je upostavljena in utrjena ustava, čas, da se Turčija otrese vseh malenkostnih ljubosumnosti in dela na uresničenje balkanske zveze. V prijateljski slogi naj se Turčija in ostale balkanske države lotijo rešitve težavnega balkanskega vprašanja in preprečijo vmešavanje velesil, ki iščejo tu doli vsaka le svojih koristi. Temu novemu političnemu duhu je tudi najbrže pripisati, da v gotovih turških krogih pojenjuje strastna neizprosnost glede krečanskega vprašanja. Res je sicer ta za dava še silno nevarno zamotana, a upa se le na povoljno rešitev mirnim potom. To pa tembolj, ker tudi zbližanje z Bolgarijo napreduje in se v Carigradu pripravljajo na prijazen sprejem bolgarskih trgovcev in industrijcev, ki imajo te dni priti tje na obisk Tudi bolgarska vlada je jela ubirati Turčiji prijazne strune; preje so v Bolgariji veljali makedonski bolgarski ustaški vodje kot pravi domačini, zadnje čase pa se s temi ljudmi tako postopa kot s tujci t. j. kot s turškimi podaniki. Tako je bil nedavno iz Bolgarije izgnan ustaški vodja Černopojev in več drugih. Tako se zunanji položaj za Turčijo res nekako jasni, a v končni uspeh balkanske zveze je težko verovati; preveč je točk, na katerih se križem križajo koristi posameznih držav. Na znotraj pa Turčiji itak ne zmanjka težav in homatij; v Albaniji in tudi drugod vre, snujejo se zarote proti novemu režimu, ki se je reakcionarnim življem zlasti zameril s svojim Džavid pašo, ki da je nezaslišano kruto postopal ob albanskem ustanku. Z novim tokom pa baje tudi niso zadovoljni gotovi vojaški krogi, ki očitajo vladi preveliko popustljivost. SESTANEK NEMŠKEGA CESARJA IN ITALIJANSKEGA KRALJA. »Giornale dTtalia«, glasilo Sonni-nijevo, poroča, z Dunaja, da se bo cesar Viljem sešel v začetku marca v Benetkah s kraljem Viktorjem Emanuelom. List povdarja pomen sestanka z ozirom na novi položaj v Orijentu, kakor tudi na stališče Rusije, ne da bi vest zanikal. VSESLOVANSKI KONGRES. V Peterburgu so se vršila posvetovanja o pripravah za »Vseslovanski kongres«, katerim je predsedoval, dr. Kramar. Zapisniki o teh posvetovanjih so sicer tajni, vendar so znane posameznosti, ki se bodo obravnavale na všeslovanskem kongresu v Sofiji dne 7. julija. Razpravljalo se bo na kongresu o sledečih predmetih: 1. Gospodarsko stanje slovanskih dežel. 2. Sredstva za povzdigo gospodarstva v slovanskih deželah. 3. Industrijske razstave. 4. Vse-slovanska banka. K tej točki omenjamo sledeče. Kakor je znano, se je ruski finančni minister Kokovcev protivil ustanovitvi vseslovanske banke izven Rusije, tudi se mu je zdela temeljna glavnica 12 milijonov rubljev premajhna. Sedaj je Kokovcev premenil svoje mnenje in potrdil pravila bodoče vseslovanske banke. K temu so ga dovedli razni momenti. Najprej so osnovatelji privolili, da bodi središče novi banki v Peterburgu, za tem pa se je povišala osnovna glavnica na 40 milijonov rubljev. Z vseslovansko banko v Peterburgu se osnujejo podružnice v slovanskih deželah. Banka bo podpirala slovanska podjetja, bodisi trgovska ali industrijska. Poleg tega se bo tudi bavila z kolonizacijo slovanskih elementov mesto tujih. 5. Kulturno zbližanje slovanskih narodov. 6. Ustanovitev znanstvene revije s sodelovanjem vseh slovanskih učenjakov. 7. Zbližanje slovanskih vseučilišč in akademij. 8. Vzajemne ekskurzije v slovanske dežele. 9. Izmena profesorjev na visokih šolah po zgledu ameriških in nemških visokih šol. 10. Prireditev vseslovanske umetniške razstave. 11. Zbližanje slovanskih umetnikov in igralcev. 12. Položaj Jugoslovanov. — Razpor se je pojavil zopet med Rusi in Poljaki, ki se branijo udeležiti se kongresa. SPLOŠNO POMILOŠČENJE NA ŠPANSKEM. Ministrski svet je sklenil, da izvede obširna pomiloščenja jetnikov zaradi političnih prestopkov, kakor tudi, da se pomiloste osebe, ki so v zaporih radi julijskih dogodkov v Barceloni. Ministrstvo hoče namreč oslabiti neugoden vtis, ki so ga napravile razmero, v katerih je prišel novi kabinet h krmilu. EVROPSKI BOJ. Nemški general Goltz, ki organizira turško vojsko, jc izjavil nekemu časnikarju o sedanjem političnem no- ložaju sledeče: Zadnji čas se je začela dvigati na Turškem narodna zavest. Kretsko vprašanje ni gospodarsko vprašanje, ker Turčija ne dobiva iz otoka niti vinarja, gre sc samo za vpi*a-šanje mednarodnega ugleda Turške. Ako Grška ne popusti, ne bo vso posredovanje velesil preprečilo vojske. Bati se je, da ta boj ne pritegne tudi ostale Evrope. Znanost ln umetnost. »KATOLIŠKA BUKVARNA« V LJUBLJANI priporoča sledeče novosti: Morski razbojnik. Povest. Spisal kapitan Frederick Maryat, iz angleščine prevel J. M. Cena broš. knjigi 2 K, vez. 3 K 70 vin. Zbirka ljudskih iger. 12. snopič. Vsebina: 1. Izgubljeni sin. Svetopisemska žaloigra v petih dejanjih (za moške Vloge). — 2. V ječi. Burka iz vojaškega življenja v enem dejanju (za moške vloge). — 3. Pastirci in kralji. Božična igra s petjem v treh dejanjih (za moške vloge). — 4. Ljudmila. Igrokaz v petih dejanjih (za ženske vloge). — 5. Plan-šarica. Šaljiv prizor s planin (za ženske vloge). — Cena snopiču 80 vin., po pošti 90 vin. Vstaja škenderbegova. Zgodovinska povest. Iz angleščine prevel J. M. Cena broš. izvodu 60 vin., trdo vez. 80 vin. Skrivnosti srca. Novele. Spisal francoski Paul Bourget, poslovenil A. Kalan. Vsebina: Častna beseda. — Sin. — Strokovnjak. — Ovadnica. — Pahljač. — V pasti. — Kandidat. Velja broš. 1 K 20 vin., trdo vez. 1 K 40 vin. Der Gemeindesekretar. Ein nutzli-ches, unentbehrliches Handbuch fur jedermann, speziell aber fur die Ge-meinden, enthaltend 260 Formulare fur Gesuche und Eingaben und welche vornehmlich durch die Gemeinde-kanzlei verfasst werden. Spisal Gustav Barth. Cena vezani knjigi 5 K. K e p p 1 e r. Mehr Freude. Cena eleg. vez. knjigi 3 K 12 vin. M u f f, Das nachste Ziel. Kurz-weilige Sonntagslesungen uber Glau-ben, Gott, Welt und Mensch fur die christliche Familie. Cena vez. knjigi 1 K 92 vin. Muff, Vorvvarts, aufwSrts! Illu-strierung religios - sittlicher Wahrhei-ten, den Jtinglingen zur lehrreichen Unterhaltung. Velja vez. 3 K. Meschler, Drei Grnndlehren des geistlichen Lebens. Cena vezani knjigi 3 K 36 vin. H a n d t k e, OstalpenlMnder: Tirolsko s Predarlsko, Salcburško, Štajersko, Koroško, Kranjsko, Primorsko in druge obmejne dežele. Merilo 1:600.000. Cena 2 K 40 vin. Štajerske novice. š Socialni tečaj pri Sv. Lenartu v Slov. gor. dne 14. in 15. t. m. je bil iz- vanredno dobro obiskan. Vsak dan je bilo udeležencev do 120, mož in mlade-ničev. Prvi dan je predaval dr. Hohnjec o kršč. socializmu in o njega nasprotnikih, zlasti o liberalizmu in soc. demokraciji. Pušenjak o kmečkem vprašanju in o zadružništvu, dr. Leskovar o avstrijski ustavi, zlasti natančno o političnih pravicah državljanov. Drugi dan je dr. Korošec podal sliko različnih strank v Avstriji in na Slovenskem, govoril je o politični in nepolitični organizaciji, razložil različne davke ter predaval tudi o društvenem in shod-nem zakonu. Dr. Tiplič je govoril o hi-gijeni, natančno je govoril o ogledovanju mrličev, zlasti glede navidezne smrti. Krambergar je razlagal kataster, zemljiško knjigo in dajal nasvete glede odpisa zemljiškega davka ob različnih uimah. Bosina je prevzel agitacijo, ki nam naj pribori pri vsaki dobri stvari, posebno pri različnih volitvah zaželjen uspeh. Tako so ta razno-lična predavanja po svoji vsebini podala res pravo sliko socialne šole, v kateri sta vladala ves čas natančni red in pazljivost. Gotovo bodo imela tudi uspeh. Naprej po potu prave izobrazbe v prid ljudstva slovenskega. š »štajerčeva« stranka sklicuje za prihodnjo nedeljo, dne 20. februarja, dva shoda za svoje backe. Enega v nemško kazino v Ptuju, drugega pa v Skorčičevi gostilni v Ormožu. Na obeh bo govoril nekdanji socialni demokrat, sedanji urednik »Štajerca« — Linhart. Da sklicuje Štajerc Ornigova stranka svoje shode samo v najbolj varnih gnezdih, kakor sta Ptuj in Ormož, iz tega sc najbolj jasno vidi, da si mod našo pošteno in zavedno ljudstvo ne upa. Velika masa našega ljudstva je pripoznala pošteno namene in vneto ■ielo poslancev S. L S ter ob°nem obsodila Staterčcvo. oa tudi liberalno stranko, in torej niti ni govora, da bi se stranka ptujskega smrdljivca smela prikazati med naše ljudstvo. Sicer je pa še tudi veliko vprašanje, če se bo zborovanje »Štajerčevih« kalinov v Ptuju in Ormožu mirno obneslo. Dejstvo je, da je ravno potom obštrukcije in odločnega nastopa naših poslancev v Gradcu prišla štajerčeva stranka na kant ter je S. L. S. sedaj faktičen gospodar na slovenskem Štajerju! š Poslanec Wastian In Neger sta imela v torek dne 15. t. m. zvečer v Mariboru shod volivcev, na katerem sta poročala o situaciji v deželni zbornici v Gradcu. Pridno sta udrihala po naših slovenskih poslancih, posebno pa se je videlo, da smo z našo zahtevo »Proč od Gradca«, zadeli v živo pri nemških nacionalcih. Shod ni bil bog-ve kako številno obiskan, pač pa je celo zborovanje pokazalo, da je nemška perfidnost in zagrizenost prišla v mozeg in kri naših narodnih nasprotnikov. Zatorej tudi v bodoče nimamo od Gradca pričakovati nikakih pravic, pač pa udarec za udarcem. Zatorej naj bo naša zahteva: »Za Spodnji Štajer lastna samouprava«, vedno glasneja in močnejša! š Nemci proti Slovencem. Iz Laj-tersberga Karčovine pri Mariboru se nam poroča: V nedeljo, 13, t. m. se je vršil ustanovni shod podružnice nemškega Schulvereina za našo občino. Sklical je shod učitelj Kaukowsky, katerega so pri volitvi odbora izvolili za predsednika. Na shodu sta govorila tudi vsenemški kričač Malik in zloglasni Wastian. Za Slovence na meji pa bodi sedaj glavna naloga, da po svojh močeh konkuriramo z delovanjem nove podružnice na ta način, da se ali sami tudi organiziramo, ali da pridno nabiramo za sklad obmejnih Slovencev! š Nemci za samoupravo Spodnje Štajerske. Kakor smo zvedeli iz zanesljivega vira začeli so trezno misleči spodnje-štajerski Nemci resno premišljevati o tem, ali bi ne kazalo podpirati Slovencev v njih boju za samoupravo Spodnje Štajerske. Misel se je porodila v trgovskih in obrtniških krogih ter ima že sedaj mnogo pristašev. Trgovci in obrtniki izprevideli so namreč, čeravno že precej pozno, da je podlaga njihove eksistence gospodarsko dobro podprto prebivalstvo vseh slojev, posebno pa kmetsko ljudstvo. Da pa se Spodnje-Štajersko od strani dežele zanemarja, mora pač vsako vedeti. Radi tega bilo bi v interesu cele Spodnje-Štajerske, da se otrese graškega jerobstva in svoje stvari sama uredi. Mi radi verjamemo, da tudi spodnje-štajerski Nemci, katerih še fanatizem ni oslepil, z gospodi v Gradcu niso prav nič zadovoljni, drugo vprašanje pa je, ali se bodo v njih vrstah našli možje, kateri bodo delovali, pogumno in neomah-Ijivo v tem smislu. SIcer pa v današnji dobi ni nič nemogočega. š Slovenski shod v Ptuju. Kot odgovor na Štajerčev shod sklicuje politično društvo .Pozor" javen shod z običajnim dnevnim redom v Narodni dom v Ptuju. Shod se prične ob 11. uri dopoldne. Ta shod je velevažen! š Deželni šolski svet je razširil do-< sedanji petrazrednici v Cirkovcih in Haj-dinu v Šestrazrednici. š Duhovniške vesti. G. Jakob Vranje, kaplan pri Sv. Križu tik Slatine je dobil župnijo Buče, g. Franc Gosak, kaplan v Žalcu je dobil župnijo Št. janž na Peči, g. Jakob Gašparič, kaplan na Dolu pa župnijo Št. Rupert nad Laškim. š Slovensko gledališče v Maribora. V nedeljo, dne 20. t. m. se uprizori lepa narodna igra s petjem v 5 dejanjih „RevČek Andrejček". Začetek točno ob pol 8. uri zvečer. Ker so slovenske predstave velike važnosti za povzdigo našega naroda, opozarjamo na te predstave „Dramatičnega društva". š V krajni šolski svet Leitersberg-Karčovin sta izvoljena zopet dva naša nasprotnika Rudolf Kiffmann, mestni stavbeni mojster in posestnik opekarne Franc Der-vcutschek. š Občni zbor „Milit:ir-Bequartirungs« Vereina" v Celju. Sinoči dne 17. t. m. ob pol 6. uri zvečer vršil se je v Hotelu „Erzherzog Johann" redni občni zbor društv* „Militar Bequartirungs-Vereln", katerega sta se udeležili tudi obe slovenski stranki. Da je pri tem zborovanju prišlo tudi do burnih prizorov je samo ob sebi umevno, kajti že dolgo časa se je v Celju govorilo o slabem gospodarstvu društvenega vodstva. Pri volitvi odbora bilo je oddanih 38 slovenskih in 89 nemških elasov. Na shodu se je Amtsvorstand Ambrositsch nesmrtno blamiral. š Celjska nemška višji gimnazija. K naši včerajšni notici o razmerah na državni višji gimnaziji prejeli smo še sledeče pojasnilo: Da profesor Dr. Eisner sovraži slovenske dijake temu so baje krivi slovenski celjski odvetniki, kateri so tega možakarja radi umazanih dolgov neusmi-1 eno preganjali. Še pred kratkim tožil ga ie neki odvetnik kot zastopnik n bilo jih je polna dvorana — tako navdušil, da se je takoj po predavanju že sklenilo, ustanoviti strojno zadrugo v Domžalah, so se sprejela pravila, ki se predlože vladi v potrjenje in se jc izvolil odbor, da vse potrebno ukrene. Predsednik je Peter Cerar, v odboru pa oba župana in drugi, za povzdigo kmetijstva vneti možje. Bodi gosp. predavatelju tem potom izrečena najtoplejša društvena zahvala za tako uspešno predavanje! — Živa Je zgorela 15. t. m. v Trstu dekla Franca Petvar, doma iz Koprive, stara 16 let. Revi se je užgala obleka, ko je grela na plinovem štedilniku ter-pentin. Domačini in sostanovalci v hiši so bili tako leni in nerodni, da se ni nihče upal strgati ji zgodaj obleko raz telo, tako da je bila skoraj napol sežgana, ko je prišel rešilni voz. Zdravniki sami so se zgrozili ob pogledu na telo, vse sežgano in krvavo. Reva je do zadnjega trenutka v bolnišnici bila bistre pameti in do zadnjega zdihljeja pri polni zavesti. V permanentni kopeli je še celo ves dogodek pripovedovala. Ob dveh popoldne je v strašnih mukali umrla. — Predavanje v Novem mestu. V nedeljo 20. t. m. zjutraj ob 10. bo v „Društvo katol. rokod. pomočn kov" v Novem mestu predaval dr. Vinko Šarabon, gimn. profesor, o vulkanizmu. — Mednarodna razstava motorjev notranjega gorenja v Petrogradu. Carsko rusko tehnično društvo v Petrogradu priredi istotam sredi aprila do 1. julija t. 1. mednarodno razstavo motorjev notranjega gorenja (Verbren-nungsmotor), ki bi mogla vzbuditi zanimanje tvrdk te stroke. Redakcijski odbor razstave izda poseben seznam s popisom vsakega motorja in bo razpe-čaval ta seznam ne samo na razstavi, ampak tudi potom knjigotrštva. Razstavljeni predmeti, ki ne bodo prodani v Rusiji, bodo pri obratni pošiljatvi carino prosti. Razun tega bo razstavni odbor skušal izposlovati znižanje to-vornine za razstavljene predmete. Izvod pravil in priglasila so v pisarni trgovske in obrtne zbornice v Ljubljani na vpogled. — Dve slovenski žrtvi v Primero. Iz Komende se nam piše: Kakor poroča tajnik Slovenskega delavskega podpornega društva v Primero, Colo., sta v ondotni premogovni jami ob veliki nesreči 31. januarja izgubila življenje dva naša župljana: Jožef Pibernik iz Suhadol, ki se je še lani prišel ženit v domovino, zapušča torej mlado vdovo in Jernej K c r n iz Brega, ki je že leta 1891. odšel v Ameriko. Nesrečna Amerika, ki si že toliko krepkih naših sinov ugonobila! Kdaj se pač že enkrat omeji izseljevanje? Ljubljanske novice. lj Kdo ima prav? V seji ljubljanskega občinskega sveta dne 15. t. mes. je rekel župan Hribar, da se po zvišanju občinske doklade na vsakih 100 K stanarine plača 2 K 26 h več davka. Občinski svetnik Milohnoja je pa koncem seje poučil župana, da ni imel prav in rekel, da se bo moralo plačati vsled zvišanja občinskih doklad več davka od 100 K stanarine 3 K 16 v ter sedem desetink vinarja. Vsekakor so ravnali tisti hišni gospodarji, ki so povišali stanarine za 5, 10 in celo za 20 odstotkov zaradi povišanih doklad, res uma- zano, ampak potutio jim je dal občinski svet sam, kei' je povišal lastnim strankam stanarino kar za 20 odstotkov ob času, ko je bilo pričakovati, da bo slavila čifutska umazarija ob zvišanju do-klad svoje orgije. Mizerije radi dragih stanovanj je kriv ljubljanski obč. svet sam, ker ne le, da ne gradi že davno sklenjenih delavskih hiš, še preprečuje zgradbo malih stanovanj in goni tako Ljubljančane iz mesta v Šiško, Rožno dolino, Moste itd. Socialnega smisla za koristi Ljubljane sedanji občinski svet ni imel in nima nobene. Čemur sc ne čudimo, saj znamo, da liberalcem je bila povsod, ne samo v Ljubljani, skrb za socialne koristi prebivalstva španska vas. Tega ne zakrijejo in ne spravijo s sveta tudi vča-sne socialno pobarvane dr. Trillerjeve jeremijade. lj Kaj pa predmestna razsvetljava? Izvedeli smo v seji ljubljanskega občinskega sveta dne 15. t. m., da se razsvetli, kanalizira in da dobi vodovod blok nekdanjega vojaš. preskrbova-lišča. Nimamo seveda nič proti temu, da se stori na tem bloku, kar se mora zgoditi. Ampak predmestno prebivalstvo brez razlike strankarskega mišljenja ob tej priliki opozarjamo, naj ne molči kakor lipov bog in naj se ne omejuje zgolj na oštarijsko zabavljanje, marveč naj se zdrami in odločno zaropota. Ljubljanska razsvetljava niti v mestnem središču ni vzorna, v predmestjih pa taka, da bodo prisiljeni ljudje nositi seboj ponoči svetilke, kakor v tistih predpotopnih časih, ko še niso poznali mestnih razsvetljav. V .Vodmatu vlada prava egipčanska tema, na Opekarski cesti brli tu in tam kaka funena in to v mestu, ki ima lastno elektrarno in ki je lastnik ljubljanske plinarne. Skrajen škandal je, da občinski svet ljubljanski prav nič ne stori za razsvetljavo po ljubljanskih predmestjih, kjer zadene prebivalstvo ravno tako povišana občinska doklada, kakor tisto gospodo, ki jo obseva milost nekoliko boljših električnih in plino-vih nočnih žarkov. lj Pouk v klavirju In solopetju pri .Ljubljani". Odboru »Ljubljane" se je posrečilo dobiti odlično učno moč v osebi profesorice gospice jarmile Gerbičeve. Go-spica je z vseskozi odličnim uspehom ab-solvirala konzervatorij in operno šolo v Pragi, ter delovala v zavodih Minerva in sv. Notburge istotam. Mej tem je z izrednim uspehom nastopala kot koncertna pevka. Poučevala bode klavir in solopetje ter sprejema gojenke in gojence v soboto 19. t. m. in v pondeljek 21. t. m. zvečer od 6.-7. v prostorih »Ljubljane", hotel ,Union" vhod iz Frančiškanskih ulic 1. nadstropje na desno. Gospico domačinko, hčerko g. ravnatelja F. Gtrbiča, pozdravljamo ob njenem nastopu najiskrenejše in ji želimo najboljših uspehov. Svesta naj si bode naše hvaležnosti. lj Umrl je civilni geometer g. Konrad Zaff. lj Promoviran je bil danes v Gradcu za doktorja prava Viktor Schiffer iz Ljubljane. lj Prememba posesti. »Učiteljska tiskarna« jc kupila hišo Julija Kleina v Fračiškanski ulici štev. 6 za 100.000 K. Na vrtu bodo zgradili tiskarno. lj Šentpetersko posvetno društvo je na svojem rednem občnem zboru po-« dalo račun o svojem delu. Društvo šteje 260 članov. V 26. sejah je odbor skušal ukreniti potrebno za dobrobit članov. Za društvenike so se opravile 4 sv. maše in priredila dva božjepotna izleta: na Šmarno goro in na Rožnik. Društvo je bilo v zvezi z Marijinimi kon-gregacijami z dekliško in mladeniško in je sodelovalo pri njihovih cerkvenih prireditvah. Za prosveto je skrbelo s predavanji, časopisi, petjem in knjižnico. Predavanj je bilo 10, časopisov je na razpolago 24, pevski zbor šteje 30 članov, knjižnica, ki šteje veliko lepih knjig, je bila članom na razpolago ob sredah in sobotah zvečer. Zabavne izlete je priredilo v Komendo, Kranj in Kamnik. Domače zabave so bile: 1 vrtna veselica, Martinov večer, Miklavžev večer in 2 predstavi. Za svoje ude ima upeljano tudi »Čebelico«, v katero sc more vložiti najmanjši znesek 1 krono. V tem letu razvije društvo svojo zastavo in začne pobirati doneske za šent-peterski doni,-— Društvo je včlanjeno v Kršč. soc. zvezi. Svoje prostore ima v Podbojevi hiši, Sv. Petra cesta 101. lj. Tako ne gre naprej!, ^Iske potrebščine stanejo stariše, ki imajo več otrok, naravnost ogromne svote in odreči se morajo marsikateri udobnosti samo, da preskrbe potrebna učila svojim otrokom. Naravno je torej, da je vsaka nepotrebna potrata v tem oziru vse graje vredna. Že otroci sami izpridijo in pokončajo mnogo šolskih reči, ki veljajo mnogo denarja. Če pa pokon-čavajo učne moči svojim učencem razna učila, presega taka brezobzirnost gotovo vse meje. V tem oziru se posebno odlikuje učiteljica, ki poučuje v tretjem razredu na tukajšnji vadnici. Kadar je slabe volje, pa začne trgati učenkam zvezke, čeprav je popisanih jedva par strani tako da dobre tri četrtine listov pride v kvar. Tej učiteljici bi bilo dobro dopovedati, da se zanikrnost v pisavi ozir. v obliki kaznuje stem, da se da slabši red, nikar pa ni treba ubogih starišev slačiti! Sploh pa se s takim postopanjem nič dobro ne vzgaja naša deca, če vidi, da se učiteljica znaša nad ubogimi zvezki! — V tem oziru bi bilo pač treba napraviti že enkrat red. lj Za »Rokodelski dom« v Ljubljani sta darovala preč. gg. dr. J. Gruden, profesor bogoslovja, 20 K, in Ivan Trpin, župnik v Mošnjah, 5 K. Bog plačaj! Živeli posnemovalci! lj Semenj. Dne 16. t. m. je bilo na tedenski semenj prignanih 297 konj in volov, 120 krav in telet, skupaj 417. — Kupčija je bila pri konjih dobra, pri goveji živini prav dobra. lj Umrli so: Josip Ravniliar, čevljar, 68 let, Japljeva ulica 2; Elizabeta Jelene, čevljarjeva žena, 71 let, Radec-kega cesta 11; Terezija Gregorič, kuharica, 64 let, Elizabetina cesta 6; Terezija Sitar, gostija, 50 let. lj Čegav je čoln? Te dni je po Ljubljanici priplaval velik, skoraj še nov čoln za prevažanje tovornega blaga. Iz vode so ga potegnili v Zgornji Hrušici, kjer se še sedaj nahaja. Več se izve v tovarni za bombaž v Zgornji Hrušici št. 14, kamor naj se lastnik obrne. lj Ustanove za vojaške sirote. Pri mestnem magistratu ljubljanskem podeliti je za tekoče leto Jos. Siihnla ustanovo za vojaške sirote v znesku 90 K. Pravico do te ustanove imajo uboge sirote vojaškega rodu. S potrebnimi dokazali opremljene prošnje za podelitev te ustanove vlagati je do 28. t. m. v magistratnem vložnem zapisniku. lj Tri jerebice je danes zjutraj kon-fiskovala mestna policija neki ženski, ker je sedaj za te prepovedan čas, vrh tega pa so bile ujete še na zanjko. lj Občni zbor podpornega društva uradnikov c. kr. užitnine s sedežem v Ljubljani vršil se bode v nedeljo, dne 20. februarja t. 1., ob pol 4. uri popoldne v prostorih gostilne »Mikuž«, Kolodvorska ulica. kakor š» nikdar doslej, posebno shujšal je sfrahovito. Ob 1. uri popoldne so javili iz mestne hiše, da je bolezen dr. Luegerjeva tako resna, da so zdravniki vpeljali permanentno službo. Mestno hišo oblega velika množica, ki nestrpno čaka novih buletinov. POSVETOVANJE NA DUNAJU. Dunaj, 18. februarja. Danes popoldne ima posvetovanje poljski klub, nato pa bodo jutri odposlanci Poljakov se posvetovali s »Slovansko Unijo«. VOJAŠKE VESTI. Dunaj, 18. februarja. Uradno se razglaša, da je na mestu generala P i -n o imenovan za kornega poveljnika v Przemyslu fml. K u m m e r pl. Falken-feld. Poveljnik na Dunaju fml. H o f-m a n n je upokojen in na njegovo mesto imenovan generalmajor R e i t z. NOVA STRANKA NA OGRSKEM. Budimpešta, 18. februarja. Jutri se bo konstituirala nova vladna stranka. DR. SCHREINER — ČASTEN OBČAN. Plzen, 18. februarja. Občinski zastop v Bšli (Weifiensulz) je imenoval nemškega ministra-rojaka dr. Schrei-nerja za častnega občana z ozirom na njegove zasluge za narodne in gospodarske koristi Nemcev v Avstriji. POSVETOVANJE HRVAŠKE »NARODNE« STRANKE. Zagreb, 18. februarja. V posvetovalnici občinskega sveta je včeraj ob 11. uri dopoldne zborovala narodna stranka ter je izvolila na predlog bana dr. Tomašiča za strankinega predsednika per acclamationem bivšega ministra tajnega svetnika dr. Kovačeviča. — Odobrilo se je po izjavi bana dr. Tomašiča sklenjeno sporazumljenje med sedanjo vlado in saborsko večino, na ta način, da dogovora nobenemu izmed navzočih niso pokazali, ter se je izvolil poseben akcijski odbor štirih članov, ki naj podpirajo težnje bana »po normalnem in mirnem razvitku javnih razmer na Hrvaškem«. Sklenilo se je tudi poslati pozdravno brzojavko ministrskemu predsedniku grofu Khuenu IIedervaryju. se pa tri dni za to ni mogel odločiti, je ustrelil sebe. ZDRAVJE RUSKE CARICE. Peterburg, 18. februarja. Zdravstveno stanje ruske carice je zelo resno. Carica boleha na srčni napaki in krčih, ki trajajo cele dneve in morajo biti usodepolni. Včasih pa odneha bolest popolnoma. Carica je sicer dobro razpoložena, vendar pa se je loti apatija in noče videti nikogar v svoji bližini, kadar jo napade bolezen. Carica se najbržkone zaveda resnosti svojega položaja in postaja vedno bolj melanholična. O kaki duševni onemoglosti, kakor se je svoječasno poročalo, pa ne more biti niti govora. NA SMRT OBSOJEN MORILEC. Plzen, 18. februarja. Po dvodnevni razpravi je bil zidar Ivan Masyk, ki je 5. novembra preteklega leta umoril svojo ženo in 7 let staro hčerko težko ranil z revolverjem, obsojen pred poroto na smrt na vislicah. VLOM V SODNIJO. Litomefice, 18. februarja. V predvčerajšnji noči je bil izvršen predrzen vlom v tukajšnje okrožno sodišče. Ukradena je bila ročna blagajna jetni-škega kontrolorja, v kateri je bil večji znesek. POTRES NA ANGLEŠKEM. London, 18. februarja. Predvčeraj-šno noč so čutili prebivalci v Chydach Vale (Siid Wales) močan potres, ki je sicer trajal samo par sekund, a je bil toliko močan, da so ljudje vsi prestrašeni zbežali na ceste. V premogovniku so občutili rudarji potres tako močno, da so mislili, da se je dogodila kaka eksplozija plinov ter so v divjem begu hiteli na varne kraje. NEURJE NA ANGLEŠKEM. London, 18. februarja. Po celi Angleški so velike povodnji in viharji. Poškodovanih je mnogo hiš. Vihar je prevrnil vozove nekega vlaka. HOLANDSKI PARNIK SE JE POTOPIL. Cushafen, 18. februarja. Neki ho-landski parnik »Dankbarkeit« se je na vožnji v Rotterdam potopil z vsem moštvom in družino kapitanovo. LAKOTA V VZHODNI SIBIRIJI. Peterburg, 18. februarja. Iz Har-bina se poroča, da je kitajska vlada prepovedala od novega leta dovoz žita po železnici. V tamkajšnji rUski koloniji je nevarnost, da izbruhne lakota. Oskrbovanje pokrajine okoli Amurja je prenehalo. V Blagovčensku prezi-mujoče ruske ladje so brez zaloge. TRIJE PARN1KI SO SE POTOPILI. London, 18. februarja. Iz Teherana se brzojavlja, da so se v perzijskem zalivu potopili trije parnik}, ko je razsajal strašen vihar, i Nihče se ni rešil. Moštvo in potniki, nad 200 oseb, je potonilo. VEUkE TATVINE SLIK. Verona, 18 februarja. Ob priliki zadnjih obiskev muzeja preteklo nedeljo je bilo ukradenih 7 malih slik šole Borgog-none iz 17. stoletja, ki predstavljajo prizore bitk in pokrajin. Slike so bile izrezane iz okvirjev in ukradene. O storilcih ni sleda Razne stvari. Katoliška »inferiornost«. Kardinal Mercier (Mecheln na Belgijskem) slovi kot najboljši sodobni modroslovec ter je bil mnogokrat odlikovan. Sedaj je zopet dobil belgijsko decinalno nagrado, ki se podeljuje le vsakih 10 let. Razsodišče je obstajalo iz profesorjev vseh belgijskih vseučilišč, tudi liberalnih, a prisodilo je nagrado Mercieru soglasno. V dotičnem izvidu se kardi-nalova znanstvena dela izredno hvalijo, da se v njih kaže globoko poznavanje modroslovne zgodovine, zlasti sodobne. Le redkim je bil dan tolik vpliv na sodobnike, kakor njemu. Kardinal Mercier je bil prejo profesor bogoslovja in modroslovja na vseučilišču v Lowenu in je imel mnogo navdušenih učencev. Nepošten rdečkar. Sodrug Isidor Mandl je kot vodja soc. dem. gospodarskega društva v Eggenbergu poneveril 400 K in bil zato obsojen v šest tednov ječe. V blagajni pa manjka 754 K ter vse kaže, da je imel Mandl vredne — sodruge. Soc. demokratično društvo za »varstvo« otrok pod naslovom »Otroški prijatelji« so osnovali na Dunaju. Enako društvo obstoji v Gradcu že dve leti. Da je v teh društvih mesta samo za otroke onih starišev, ki jim ni zato, »DRUŽBA SV. MOHORJA V V CELOCU« jc določila za letos udom dve knjigi (»Zgodbe svetega pisma« 16. snopič in »Trije rodovi« na izbiro. Da pa ne bodo udje izbirali na svojo škodo, se jim priporoča, da naj se nikar ne branijo »Legend«, kajti ta je najlepša letošnja knjiga, velika, kakor so bile Gregorčičeve pesmi in krasi jo 21 lepih slik. Rajši naj se odreko 6. knjigi (»Drobne povesti«). Častiti gg. poverjeniki nam ne bodo zamerili, če smo v doslej do-poslanih imenikih izbrisali št. 4, in jo nadomestili s št. 6, ker zahtevajo Mohorjani mesto dotične knjige »Zgodbe« 16. snopič. Po prepričanju odborovem bode udom tako najbolje ustreženo. — Ponavljamo dalje, da se bode knjiga »Trije rodovi« izdala v dveh snopičih; prvega dobe udje z drugimi knjigami vred; v njem bo ležala položnica c. kr. poštne hranilnice, in kdor bo nanjo vplačal 50 v, bo prejel par tednov po razpošiljatvi družbinih knjig še drugi snopič — brez nadlegovanja častitih gg. poverjenikov. PONEVERJENJA PRI RUSKEM PROSTOVOLJNEM BRODOVJU. Pri reviziji dveh parnikov prostovoljnega brodovja, ki sta se vrnila iz vzhoda, so odkrili velika poneverje-nja v visokosti več stotisoč rubljov. Oba poveljnika sta nadomestila poneverje-ne vsote iz lastnih sredstev ter odložila svoje časti. Telefonska in brzojavna poročila. SHODI V PTUJU IN ORMOŽU. Ptuj, 18. februarja. Nedeljskih »Šta-jerčevih« shodov v Ptuju in v Ormožu udeležimo se tudi Slovenci. BOLEZEN DR. LUEGERJEVA SKRAJNO KRITIČNA. Dunaj, 18. februarja. Tekom dneva se je bolezen dr. Luegerjeva silno poslabšala, tako da se je bati najhujšega. Zdravniki so morali danes na dr. Lue-gerju izvršiti novo operacijo, ker .je bolnik včeraj in ponoči silno trpel. Pri prvi operaciji ni odteklo zadostno gnoja in vnetje v rani se je širilo na znotraj. Luegcrja so pred operacijo položili na divan v njegovi spalnici in ga narkotizirali. Lueger je operacijo prestal. Po operaciji so bolniku dali poži-rek vode. V postelji se je bolnik počasi zopet zavedel, a ker je bolnika rana močno bolela, so mu morali dati morfija ter mu vbrizgali kisik, ker je vsled slabosti nevarnost, da se pri bolniku pojavi pljučnica. Iz mestne hiše poročajo, da dr. Lueger tako slabo izgleda, RAZGLAŠENJE BOSENSKE USTAVE. Sarajevo, 18. februarja. Včerajšnji »Sarajevvoer Tagblatt« poroča, da bo razglašena ustava za Bosno in Hercegovino prihodnji torek. Tozadevni cesarski manifest na prebivalstvo bo objavljen istočasno v uradnih listih na Dunaju, v Budimpešti in Sarajevu. V Sarajevu bo deželni šef razglasil cesarjev manifest v konaku na slovesen način ter bo vojaštvo streljalo z ozirom na. ta dogodek. Tudi v vseh pokrajinskih mestih Bosne in Hercegovine bodo praznovali dan proglašenja ustave slovesno kot deželni praznik. Vsi erarični uslužbenci bodo ta dan prosti. FINANČNA STISKA NA ČEŠKEM. Praga, 18. februarja. V včerajšni seji češkega dež. odbora se je izjavilo, da se bodo izplačila deželnim dobaviteljem vršila dalje. Ako se ustavi delo deželnih stavb se bo v tekočem letu prihranilo 4 in pol milijonov. Češki dež. zbor naj se zopet skliče meseca marca k novemu zasedanju. Dež. odbor se je tudi posvetoval, če bi se dalo ustaviti vse podpore kakor tudi plačevanje najemnine za orožniške uradne prostore in stanovanja na deželi. V tem slučaju bi morala skrbeti država za preskrbo orožnikov. POTRES. Dunaj, 18. februarja. Seismografi-čni aparati so danes zabeležili približno 1600 kilometrov oddaljeni potres. Tudi v Kalabriji so čutili potres. KRITIČEN POLOŽAJ NA GRŠKEM. Carigrad, 18. februarja. O atenskih dogodkih so razširjene najrazličnejše razburljive vesti. Trdi se, da se je mornarica uprla ter hoče odpluti proti Kreti. Vojaška liga se hoče umakniti zahtevam mornarice, ki hoče razdružitev lige. Voditelji lige pa se boje, da bi se s tem uničile vse dosedanje pridobitve. Atene, 18. februarja. Vlada je pozvala mnogo čet iz province v mesto. Kralj je sklical svojo rodbino v Atene k rodbinskemu posvetu. CESAR VILJEM OBOLEL. Berolin, 18. februarja. Cesar Viljem je obolel na influenci. Meseca maja pojcle na Korfu. NA NEMŠKEM SE STRELJAJO. Frankobrod, 18. februarja. Včeraj je bil tu zopet hud boj socialnih demokratov s policijo. Policija je streljala iz revolverjev, štirje demonstranti so ranjeni. SENZACIJONALEN SAMOUMOR V BUKAREŠTU. Bukarešt, 18. februarja. Tu se je ustrelil iz province došli Isto Donesku. Zapustil je pismo, da je imel nalogo ustreliti finančnega ministra, ker UMORJEN RUSKI VLADNI NAD-ZORNIK. Peterburg, 18. februarja. Senator Burzew, od vlade določeni specialni revizor, je nenadoma umrl skrivnostne smrti. Sumi se, da je bil zastrupljen. Če se otroci vzgajajo v veri nasprotnem ali vsaj indiferentnem duhu je sarao-posebi umevne^ Umor v Sobotk?. Svoj čas smo poročali, da je bila v Sobotki umorjena milijonarka Haverda in sicer od ljubin ca njene oženjene hčerke Jepe Mariške" Dotični Janosa je umor tudi priznal, a kljub temu so bili 16. t. m. v Segedinu vsi obtoženci: Mariška Haverda, Janosi in Vojtha od porotnikov za nekrive spoznani in popolnoma oproščeni. Vojna šola v Dubrovniku ? „Agra-mer Tagblatt" poroča iz popolnoma zanesljivega vira, da je ustanovitev vojaškega zavoda po vzorcu Theresianuma na Dunaju v Dubrovniku sklenjena stvar. Zavod se bo imenoval „Francisco - Josephinum" in bo učni jezik hrvaški. Latinica za arbanaškl jezik. Mlado-turška vlada je dala z ustavo le precej pravic narodnostim, zlasti na šolskem polju. To izpričuje okrožnica, ki jo je turška vlada nedavno brzojavnim potom razposlala vi-lajetom Solun, Skoplje, Manastir, Janina in Skadan. Glasi se: Takoj, ko je bila vspo-stavljena ustava, je došlo več prošenj za dovolitev fakultativnega pouka v arbanaškem jeziku. Zadnji čas so se Arbanasi iz raznih krajev zopet obrnili na vlado z enakimi prošnjami, iz katerih se pa vidi, da žele eni uvedenje latinice drugi pa arabskih pis-menk. Z ozirom na to, da so arbanaška dela pisana deloma z latinico, deloma arabski, prepušča vlada Arbanasom, da sami odločijo o tej stvari. Otomanski vladi, ki je dala narodnostim popolno svobodo na polju pouka, se ne zdi primerno v tem slučaju podvzeti kake korake ter je vsakemu dano na prosto voljo, pri pouku arba-naškega jezika uporabljati latinico ali pa arabske pismenke. V slučaju potrebe je vlada pripravljena, na arbanaških šolah namestiti nove učitelje, ki bodo sposobni poučevati v enih in drugih pismenkah. Končno naroča vlada oblastem, da se strogo drže te naredbe. Srečni Arbanasi! V Evropi je mnogo kulturnih narodov, ki vas morejo zavidati .. . Novi indijski tiskovni zakon. Indijska vlada, ki se dolgo časa še zmenila ni za domače indijsko časopisje, je po zadnjih političnih umorih le sprevidila, da je časopisje tudi v Indiji moč, ki je ni podcenjevati. Izdalo je nov tiskovni zakon, ki naj bi omejil hujskanje proti angleškemu nadvladju; ni pa morda uvedla preventivne cenzure, marveč skuša na drug način stopiti na prste prevročekrvnim časnikom. Zakon namreč daje angleški upravi pravico, da za vsak časopis zahteva visoko Kavcijo; ako je list več kot enkrat kaznovan radi hujskanja k veleizdaji, k umoru ali drugim nasilstvom, zapade ta kavcija državnemu zakladu, v posebno hudih slučajih pa sme vlada konfiscirati celo tiskarno. Ta zakon kljub vsej strogosti ne bo mnogo pomagal, kajti časopisje — zlasti Angležem sovražno — je danes v Indiji že tako razširjeno in ljudstvo po njem že tako vzbujeno, da bo novi tiskovni zakon pomenil le malo ali nič. Brezposelni v Parizu. Pariški listi cenijo brezposelne delavce vsled zadnje povodnji na 110.000. Od teh jih je 25.000 v glavnem mestu, 85.000 pa v preclkrajih. Katoliki na Kitajskem. V nekem kitajskem koledarju so sledeče številke o stanju katoliške cerkve v kitajskem cesarstvu. Leta 1909 so se katoliki pomnožili za 68.343. Število duhovnikov je narastlo za 32, med njimi 10 Evropejcev in 22 domačinov. Sedaj je na Kitajskem 45 škofov, 200 duhovnikov in 1,210.054 katolikov. Na enega duhovnika pride 207.509 prebivalcev, med njimi 589 kristjanov. Torej je med 359 Kitajci samo en katolik. Rusko zračno vojno brodovje. Odbor za ojačenje ruskega vojnega bro-dovja hoče s carjevim dovoljenjem pobirati po celi Rusiji za zračno vojno brodovje. Akcijo bo vodil veliki knez Aleksander Mihajlovič. Naraščanje ženskega dela v Nemčiji. Od leta 1895 do 1907 je poskočilo V Nemčiji število žensk, ki si same služijo kruh, od 4,639.000 na 7,308.000, torej za 2,669.000. Od teh jih odpade na poljedelstvo 1,846.000, 584.000 na industrijo in 240.000 na trgovino. Riba z nogami, čudno poroča neki angleški list o odkritju neke ribe, ki ima tudi noge. Amerikanski naravoslovec dr. John Hasemann, ki raziskuje živalstvo po južni Ameriki na besedo Carnegie-instituta, je našel blizu Ma-naos redko in dosedaj nepoznano žival, namreč ribo, ki je na videz dolgo iskani člen med močeradom in ribo. Riba ima zakrnele noge, nima luskin, je slepa, ter ima mesto pravilnega okostja hrbtni mozeg kakor hrustanec in v glavi zobe. Usta ima na spodnji strani in daleč moleče čeljusti. Na hrbtu nosi žival kožno gubo, ki je preccj slična plavuti. En eksemplar te redbe ribo je že v Pitts-burgu v Carnegie-muzeju in s tem se bode bavil učeni »vet bolj temeljito, ko se vrno Hasemann. Prva srbska interpelacija v turškem parlamentu. Srbski poslanec v carigrajskem parlamentu, Sava Stoja-novič, je vložil na ministra notranjih poslov interpelacijo v srbskem jeziku. Katoliški časopisi za zamorce je začel izdajati škof Spreiter, apostolski vikar v Daressalam v nemški vzhodni Afriki. Ondi je v katoliških misijonskih šolah nad 25.000 zamorskih otrok, v protestantskih 23.000 in v medver-skih državnih šolah 4000. Za teh 52.000 šolarjev, ki kažejo veliko željo po knjigah, izdaja državna šola v Tangi že več let časnik v 2000 izvodih; letos se je list povečal in dobil tudi ilustracije. Razven tega izhaja majhna zabavna biblioteka za mladino, ki je izdala doslej tri zvezke. Toda oba ta dva podjetja služita le protestantizmu, a protestanti sami izdajejo še pet časopisov. Katoliški časopis v zamorskem jeziku je bil torej nujno potreben. Pisalni stroji v brzovlakih. Angleške železniške družbe so sklenile, uvesti na progi Birminghan - London v brzovlake pisalne stroje, ki omogočijo trgovcem, ki se vozijo nad dve uri v vlaku Ifvršiti vso ali vsaj delno korespondenco in se, ko pridejo v London, lahko brez skrbi popolnoma posvete le drugim trgovskim opravilom. S 1. februarjem se namreč vozi v brzovlaku več ženskih uslužbencev, ki pišejo dik-tate na stroj ali pa tudi stenografirajo in pozneje napišejo vse na stroju. Ta ugodnost, ki je pa prav cena, se plača pri blagajni in je na voznem listu označena. TIJ^'10 OiSrSJB. Cene veljajo za 50 kg. Budimpešta 18. februarja. Pšenica za april 1910.....13 73 Pšenica za maj 1910......13 54 Pšenica za okt. 1910.....11-47 Rž za april 1910.......9 32 Rž za okt. 1910.......8 45 Oves za april 1910......7 38 Koruza za maj 1910......6 57 Efektiv: —. Mesto posebnega obvestila. 439 1-1 Tužnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je naš ljubi sin oziroma brat, gospod KAREL SEMEN danes ob 9. uri zjutraj, previden s svetimi zakramenti za umirajoče, po kratki a mučni bolezni mirno v Gospodu zaspal. Pogreb bode v soboto dne 19. februarja 1910. Priporoča se v blag spomin. Posmrtne maše se bodo brale v župni cerkvi. V Ložu, dne 17. februarja 1910. Karel Semen, c. kr. davčni upravitelj. Mara, Pavla, sestri. Miroslav, Božidar, brata. 438 Fanl Zaff naznanja v imenu vseh sorodnikov žalostno vest, da je nje ljubljeni soprog, gospod Konrad Zaff oblastveno potrjen civilni geometer v sredo, dne 16. t. m. ob 8. uri zvečer, previden s sv. zakramenti, po kratki bolezni v 60. letu svoje starosti mirno v Gospodu zaspal. Pogreb predragega ranjkega bode v petek, dne 18. t. m. iz mrtvašnice deželne bolnice na pokopališče k svetemu Križu. Blag mu spomin! LJUBLJANA, dne 18. febr. 1910. M. Fodkralšek, izvršuje vsa lasna dela in priporoča svojo bogato zalooo kit. Stev. 1 kratka preveza . . K 11--» 2 . . . . , 9 — . 3 poldolga preveza. . „ T— " = j 1" " • • » 5'~ , 5 dolga preveza . . . „ 3-60 Pri naročilu zadostuje vzorec in številka, pošiljatev diskretna po povzetju. Sive in svetlo-rumene 20»/0 dražje. qoo 3 HLEV 318 s pritiklinami sc odda v najem na Poljanski cesti 81. Več se izve pri J. Zakotnik, Dunajska cesta 40. v Ljubljani s stalnimi odjemalci in jako malo najemnino se takoj pod jako ugodnimi pogoji proda oziroma Odda. ponudbe pod „Takoj" na upravo »Slovenca". 434 5-1 Hiša v Višnjigori z gospodarskim poslopjem, Kse v dobrem stanu, z opeko pokrito, s sadnim vrtom, na prijaz. prostoru, z lepim razgledom, je za primerno ceno na prodaj. Zelo je pripravna za kakega penzionista. — Pojasnila daje lastnik Mihael Omahen, trgovec v Starem trgu pri Višnjigori. 386 : Za slcbokrvne in prebolela : je zdravniško priporočano črno dalmatinsko vino ,KUC najbolje sredstvo. BR. NOVAKOVI C, Ljubljane. Posteljno vlajo odstrani zajamčeno takoj! Slovita priznanja iu pohvale. Zdravniško priporočeno. Starost in spol se morata naznaniti. Knjižico pošlje zastonj: Zavod ,,Sanlfas" Velburg P 347 Bavarsko. 284 31 Naznanilo in r priporočilo. Slav, p. n. občinstvu na Vrhniki in okolici si usojam najvljudneje naznaniti, da sem otvoril tu na Vrhniki v hiši gosp, Klemenčiča Sv. Pavla cesta št. 112 lastno brivnico ter se najvljudneje priporočam v najštevilnejši obisk, zagotavljajoč vedno najskrbnejšo postrežbo. / Velespoštovanjem Gjuro Cehulič, za pomladansko in poletno sezono 1910. == Kupon = 3-10 metr. dolg, za kompletno mo§ko obleko suknjo, hlače, telovnik zadostno, stane le 1 kupon 7 kron 1 kupon 10 kron 1 kupon 12 kron 1 kupon 15 kron 1 kupon 17 kron 1 kupon 18 kron 1 kupon 20 kron Kupon za črno salonsko obleko K 20-—, kakor tudi blago za površnike, turlstovske obleke, svileni kamgarn Itd., po5ll|n po tovarniški ceni kot reclna in solidna, cobroznanu zaloga tovarniškega sukna Siegel-Imhof v Brnu Vzorci zaslon) tn franko. Vsled direktnega naroČila blaga pri Ivrdkl Siegel-lnihof lz tovarne imajo zasebniki tnnogo pred- v: nostl. Vsled vel.kega blagovnega prometa vedno največja izbira povsem svežega blaqa Stalne, najnižje cene. Tudi najmanjša naroČila se izvrSe najskrbneje, natančno po vzorcu. 140 z 10 sobemi, tremi kuhinjami dvemi kletmi, in velikim vrtom, pripravna za vsako obrt, se proda ali tudi da v najem za več let brez hišne oprave. Več se izve pri Antonu Slivniku št. 45 Rečica pri Bledu. 322 Naprodaj je dobro obiskovana G0STILI1H z lepim velikim senčnatim vrtom na zelo prometnem kraju tik velikih tovarn in ne daleč iz mesta. Kupni pogoji prav ugodni. Kje, pove upravništvo »Slovenca"' * 355 Ako kašljate ali težko sopete (astma) poskusite slavonski zeliščni sok iz orlove lekarne v Pakracu. Z izbornim učinkom istega boste gotovo zadovoljni. Tudi otroci ga vzamejo radi, ker ima prijeten okus. flko bolehate na želodčnih boleznih S tem zahtevajte v lekar- nalrrašfrffl 71) nah znamenito znane fJufllflSBiS Mlm Kapljice & Jrt!ttb0Ste Cena: i sieMca slavof?. iiiM soHa K l'20. 1 „ paMili želoflčii Kapljic li i'm. Kdor si teh ne more nabaviti v svojem sta-novališču, naj isto naroči iz centrale 3289 Po pošti se ne pošilja izpod 2 steklenic. 1-1 Tužnim srcem naznanjam vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je iskreno ljubljeni, prečastiti gospod JANEZ DEMŠAR župnik danes, dne 17, februarja, ob pol 12. uri dopoldne po kratki, a mučni bolezni, previden s sv. zakramenti za umirajoče, v 66. letu starosti mirno v Gospodu zaspal. Pogreb predragega rajnika bode v soboto, 19. februarja, ob 10. uri dopoldne iz župnišča na domače pokopališče. Nepozabnega pokojnika priporočam v pobožno molitev in blag spomin. Št. Vid pri Vipavi, dne 17. februarja 1910. Ivan Rihar kaplan. Brezbaruno, ramena in rufsuo za parkete ali polikane tla priporoča d škatljah po en, pol in četrt hg ali prosto = fliooLF HHUPTmann = nrifa l/rinlrlfi MuirHi nliM«4Sl< lin«., li.un!. 1.1._ !.. .i.i. »-!_;_ k*«u nmujMa iuvuiuu uiiuaiiii uaiv. iiiueca, lana in mišk. nieia iajjji .»J «£$• 'i • - ?- A-: Ste' - Bukvarna v Ljubljani. Ben-Huv. Roman iz čcsov Kristusovih (Wal!ace* K 4 50 Skrivnosti srca. Novele: Častna beseda. — Sin. Strokovnjak. — Ovadnica. — Pahljač. — V pasti. — Kandidat. — Spisal Paul Bourget, poslovenil A. Kalan. K 120, vezano K 1'40. Vstaja Škonderbegova- Zgodovinska povest Iz angleščine prevel J. M. — 60 v., vez. 80 v. Morski razbojnik. AngleSko spisal kapitan Marryal. — K 2'50, vezano K i'70. Zločin in kazen. Roman. (Dostojevvskij-Levstik). — K 10 50, vezano K 13'—. Utrinki. Črtice in potopisi (KraSovec). — K 2"-. Igračke. Črtice in podlistki (Milčinski). K 2-—, vez. K 31—. Jari iunaki. Humoreske (Murnik). — K 2 50, vezano K 3 50. Navihanci. Okrogle povesti (Murnik). — K 2-50, vezano K 350. Znanci. Zbirka humoresk in povesti. K 2 —, vezano K 3'—. Z ognjem in mečem. Zgodovinski roman vSienkiewicz). — K 4'iO, vez. K 6 50. Jern lč-tfmagevač. Povest (Sienkievvicz). K —-60, vez. K 1'40. Hi6* ob Volg<. Povest (Stepnjak). — Stepnl kralj Lear (Turgenjev). K 1 20, vezano K 2 20. Rodbina Polaneških Roman. — K 10' , vezano K 12 - Mali witez»i*a« Volodijevski. Zgodovinski roman. — K 7.—, vezano K 8 40. Brez dogme. Roman. -- K 3 —. MikCova Zala. Povest iz turških časov (Sket) K 80. Izd a javor. Zgodovinska povest iz turških časov. — K 1°—. Oče naš. (Malavašič). - K 1 50. Vojska na daljnem Vzhudu. (Dr Lampe). K 4-80, vez K 6--. Pijtop. Zgodovinski roman. (Sienkievvicz). — K 6" 0, vezano K 9'20. Povesti slovenskemu ljudstvu v pouk in zabavo (Kalan). I. zvezek. K -80, trdo ve ano K 1 10. Gozdarje* sin. Poveš (Finžgar). — K - '20. Mož Simone. Roman (Champol). — Haidamaki. Poem z zgodovinskim uvodom. — K 3*40, vezano K 4'50. Srce. Amicis. 4 zvezki. — K 1'60. Kako sem se jaz likal. Povest slovenskega trpina. Jakoba Alešovca izbrani spisi. i. del. K 1 20, vezano K 2 —. Vohun. Roman (Cooper). K 1*60. Andrej Holer, tirolski junak. Ljudska igra. K —'80. Guo vadiš ? Roman iz Neronove dobe (Sienkiewiczj. — Vez. K 5-50. Dobra kuharica. (S podobami). Minka Vašlčeva. — Vez. K 6 —. Zoirka doc. ačih z ara v I. K 1' Domače in tuje živali. (Erjavec). 2 zvezka K 4'—. Metulji v podobah, 129 barvanih podob. K '80. Občna zgodovina. (Stare). K 15'—. Janežič-Hubad, Slovenska-nemški slovar. K 6'-, ver. K 7'20. Jantžič-Birtel, Nemško.slovenski slovar. K 0°—, vez K 7 ^0. Sto *ensko-nemS*i slovar. (Kramaršič). Vezano K 2 20. Življenje svetnikov in svetnic božjih. 2 z\ezka K II'—, vezana K 14 80. Krist s vo življenje in smrt. (Kodančič). 2 zvezka K 8'—, vazano K 11'—. Fabijola al! cerkev v katakombah (Zupančič). - K 1'20. Strio Tomova kofta. iStovve). — Vez. K 1*40. Mlinarjev Janez. Zgodovinska povest. — K —'80. Jurčičev! zbrani spisi. 11 zvezkov. — Vsak zvezek je zase celoten in velja K 1'20, vezan K 2 —. Andrejčkovega Jožeta spisi. 1., 2„ 3, 4., 6., 7. in 8. zvezek velja po 30 v., 5. zvezek (Žalost in veselje> pa 90 v. Zadnja kmečka vojska. Zgodovinska povest (Šenoa). K 1'60, vezano K 2 60. Odkritje Amerike. Vezano K 2'—. Malo življenje. Povest (Detela' K 1.—, vezano K 190. Zadnji dnevi Jeruzalema. Zgodovinski roman (Spillmann). K 3 80, vezano K 5 40. Med edji lov. - Cukova gostija. iBrinar). vezano K -'80. Prihajao. Povest (Detelai. K 1'90. Šaljivi Slovemo. (Brezovnik) K 1'50. Raz*e povesti za mladino in ljudstvo s Jama nad Dobrušo. — Ljubite svoje sovražnike. — Kanarček. Kresnica Kapelica v gozdu Avstrijska ekspediclja. — Maron, krščanski deček z Libanona. Slavček. Nema deklica. — Darinka, mala Črnogorka. M.iriiina otroka — Najboliša dedščma. Leseni križ. — Postojnska jama. — Praški judek. — Črni bratje. Doma in na tuiem. — Uietnik morsKega roparja. S prestola na morišče. — Auimugam, sin indijskega kneza. — Zvesti sin. — Eno leto med Indijanci. — Rdeea in bola vrtnica — Hildegarda, zveličana cesarica. — Angelj sut.iiev. — Hnanda, bretanjska vojvodlnja. Kliukec lažmi vi. — Prst b >žjl ali izgledi božjih kaznij. 2 zvezka. Izdajalca domovine. — Mirko Poštenjakovič. — Pri Vrbovčevem On-gi. Sto beril za otroke. — Maršal grof Rad ckt. Eri. — Močni baron Ravbar. Najdenček. Naselnikova hči — Maksim lian !„ cesar mehikanski. — N zg da na Paiavanu. — Nikolaj Zrin.ski. — Pav ilia v slove ski obleki. — Hod turškim larinom. Car in tesar. — Knez Črni Jurii Potovanie v Liligut. — Vstajenje. — Repoštev Tiun Ling, kitajski morski razbojnik. Vsuka teh povesti je knjiž ca zase in velja 40 v, s poštnino vred 45 v. Ponižani In razžaljeni. Roman (Dostojevsklj). K 3*- vez. K 4'20. Za križ in avoaodo. Igrokaz v 5 dejanjih. K —'50. Vrtec. (Kržič). Vsak letnik velja vezan K 4- Angeljček. (Kržič). Vsak letnik velja vezan K 1'—. Slovenski A, B, C v podobah za otroke. K — 80 Hinra vožnja po železnioi. Knjiga s podobami za otroke. K 1*60. Kcbzar. iševčenko). K 2 40, vezano K 3 60 Straža. Povest (Prus). K 2'40. vezano K v40. Kacijanar. Tragedija v 5 dejanjih (Medved). K 1'40, vez, K 2'40. General Lavdon. — Bitka pri Vlsu. - Znamenje štirih. — Ljudevit Hrastar. Golobček. — Zakaj? Zato! — Darovana — Jozafat, kraljevi sin Indije. Jernač-Zmagovai. — Med plazovi. Ferdinand. — V delu je rešitev. — Sultanovi sužnji. — Pirhl. Ivan, turški suženj. - Krščanska obltelj. — Tri indijanske povesti. — Hmeljevo cvetje. Marijina podoba. Barvaste črepinje. — Ludovik, mladi izseljenec. — Kraljičin nečak. — Roza Jelodvorska. — Korejska brata — Sveti večer. — Boj in zmaga. — Povodenj. Kartuzijanski samostan. — Prisega huronskeea glavarja. — Pavlina. » Zlatokopi. — Prvič med Indijanci. — Preganjanje indijskih misijonarjev. — Mlada mornarja. — Mali vseznaUc. — Burska vojska. — Elizabeta, hči sibirskega jetnika. — Tegetthoff, zmagovalec na morju — Nesrečnica Vsaka teh povesti je knjižica zase in velja 60 v, s poštnino 65 v. Sita, mala Hindustanka. — Izanami, mala Japonka. — Strelec. — Poslednji Mohikina. — Stezosledec. — Naseljenec. — Na preriji. — šaljivi Jaka. - Krištof Kolumb. — Na različnih potih. Vsaka teh povesti je knjižica zase in velja 48 v, s poštnino 53 v. Dve čudapolnl pravljici. — Erazem Predjamskl. — Genovefa, sveta grofinji. — Šestdeset malih povestij za otroke. — Jaromil. — Božično darilo. Vsaka teh povesti je knjižica zase in velja 32 v, t poštnino 37 v. Krvna osvete. — Koliščina In stepe. - Za kruhom. Bera?. Elizabeta. Boj s prirodo. Treskova Uršika. — Soince in senca. — S itoslav. Vsaka navedenih povesti je knjižica zase in velja 30 v, s poštnino 35 v. Mali lord. (Burnett). K 1'60. Zbirka ljudskih ig >r. Dosedaj je zšlo 12 zvezkov po 80 v. Razporoka. Roman (Bourget;. K 2'—, vezano K 3'—. Zgtdcina novejšega slovenskega »lovstva. (Grafennuer). I. del. K 2-. Bisernice iz belokranjskega narod.tega zaklada. 2 zvezka K 4*0. vezana K 6 50. Slovanske besede v sloven->čin*. (Breznik) K -'80. Knjigovodstvo. Podlesnik). I. del. za društva, čebelice itd.) Vez. K3 20 K - ;igo'.cdstvo. (Podlesnik ) II. del. Ooraviiava poslovanje zadrug, hranilnic, posojilnic in denarnih zavodov sploh). Kaoli*ki verouk. I. del. Resničnost katoliške vere. 'Dr. Svetina.) Vezano K 2-80. Katoliik« verouk. II del Resnice katoliške vere. (Dr. Pečjak). Vezano K 2 80. Dva ajst večerov. 'Mahnit). K 140. Boj pomaga. — Kar Bog stori, vse prav stori. — Kako vzgaja usoda. Veter Prostak. — Pridni Janezek In hudobni Mihec. — Deteljica ali življenje treh krantskih bratov francoskih vojakov. — Kortonica, koroška deklica — Zgledi bogoljubnih otrok, 3 zvezki. — Pri stricu. — Na rakovo nogo. Vsaka teh povesti je knjiga zase in velja 80 v, s poštnino 85 v. Žirovnik, Narodne pesmi z napevi. I. zvezek K 1*20. II. zvezek KI' , III. zvezek K 1'20. Aljaž, Mefcani in moški zbori. 7 zvezkov po K 1 20. Telovudeka. (St. Premrl . Za moški zbor. K '50, glasovi po 10 v. Z umri za 4 mo*ke glasove. (Cerini. K 3' Mladinski glasi. (P. Angelik Hribar). I zvezek 24 v, II. zv. 40 v, III. zv 40 v. Venče« gorenjskih. (Kimovec) 50 v. Ha grobnice. N© TRG0VIN© z danskimi, dekliškimi, otročjimi klobuki, Cepiče Itd. na Sv. Petra cesti 31, u Lenčkoui hiši, ter se tem potom cenj. damam v mestu in na deželi najudaneje priporoča, proseča prijazne podpore. 388 Jemala se bodo vsa popravila. Žalni klo trnki, potrebščine za modistinje bodo vedno v zalogi. Radi malih stroškov so omogočene zolo nizke cene. 3HE 30E 4 8 i Anton Polanc, valjčni mlin ^ v Radečah pri Zidanem mostu priporoča svojo veliko zalogo vseh vrst pšenične in koruzne moke. Proizvodi vzamejo jako veliko vode v se in dado nedosegljiv pridelek kar je zlasti za gg. pekovske mojstre neprecenljive vrednosti. Na zahtevo se pošljejo ceniki franko. I Železnato vino * lekarja Piccolija ▼ Ljubljani, c. in kr. dvorni založnik, papežev dvorni založnik, vsebuje za slabokrvne in nervozne osebe, za blede, slabotne otroke, lahko prebavljiv železnat izdelek. Polovična steklenica K 2'—. Poštni zavoj (3 steklenice) franko zavoj in poštnina, stane K 660. Naročila po povzetju. 3281 kmetice In dekleta! V moji lekarniški praksi, katero izvršujem že 25 let, ;e mi je posrečilo, iznajti lajboljSe sredstvo za rast las, to je Kapllor St II. Isti deluje, da postanejo lasje gosti dolal in odstranjuje prhljaj (luske) na glavi. Cena (franko na vsako poŠto): 1 lončič 3 K 60 v, 2 lončka 5 K. Treba je, da si vsaka obltelj naroči. Prosim, da se naroči samo od mene. Naslov je: St. 65. Slavonija. Denar se posije naprej ali s postnim povzetjem. 3290 b Izdajatelj: Dr, Ienacii Žitnik. tTj.sk: »Katoliške Tiskarne«, Odgovorni urednik: Ivan štele.