Štev. 69.	V	Ljubljani,	sobota	dne	9.	marca	1912.	Leto	I.
Posamezna številka 6 vinarjev.
»DAN* ishaja v»ak dan — tudi ob nedeljah in
»raanltlh — ob 1. uri zjutraj; v ponedeljkih pa ob . ari zjutraj. — Naročnina znaša: v Ljubljani v •pravniitru mesečno K 1‘20, z dostavljanjem na #om K 1*50; s pošto celoletno K 20'—, polletno P 10°—* četrtletno K 5’—, mesečno K i‘70. — frj inczemutvo celoletno K 30'—. — Naročnina se fr'	pošilja	upravništvu*	x
l	Telefon	Številka 118^	»
Mi sumrjea* v ——p————m mam —a—
Posamezna številka 6 vinarjev*
si:	Uredništvo in npravniitvo:	p
Učiteljska Tiskarna, Frančiškanska nlica it 4
Dopisi se pošiljajo uredništva. Nefrankirana pljHfe se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglBQ0 se plača: petit vrsta 15 v, osmrtnice, poslana Ife zahvale vrsta 30 v. Pri večkratnem oglašanju pa» s:	pust — Za odgovor je priložiti znamko. M
n:	Telefon	številka 118.	m
s: NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK. :::
»Diči ga v izredni meri neka nepopisna nizkotnost v mišljenju, neka debelokožnost v čustvovanju, neko rokovnjaštvo v sredstvih, neko gove-darstvo v tem, da brska po najintimnejših privatnih zadevah.«
»Slov. Narod« z dne 21. nov. 1911.
Odkar je poginil tako žalostno na smetišču bivši »Slovenski List«, katerega duševni vodja je bil sedanji kranjski tehant, opažamo posamezne utrinke njegovega duha v marsikaterih klerikalnih listih. Neroden je v hoji, neroden v politiki, neroden pa tudi takrat, kadar piše in napada v političnih listih. Mar bi bil ostal zgodovinar, imel bi vsaj tuintam nekaj privržencev! Pa celo v tej dobi mu je nek hudomušnež zapel:
»Tinka, tonka — tinka, tonka,
Koblar Tone plonka!«
V	Kranj je bil poslan, da postavi klerikalno stranko na zdrave in močne noge. Vse tiste, ki so delali zanj. je znal tekom časa odpoditi od sebe. Ena prvih njegovih nalog je bila, da je ostro napadal najuglednejšega moža v mestu, na gimnaziji pa je po ovinkih sprožil disciplinarno preiskavo proti njegovemu sinu, hoteč s tem seveda vsej rodbini koristiti. Neko obče spoštovano in globoko verno gospo je nagnal z najhujšimi psovkami. Dva kaplana — eden od teh je sedaj v škofovih zavodih — je pregnal s ši-kanami iz kranjskega farovža. V izobraževalnem društvu je hotel biti neomejen gospodar To pa ni prijalo tedanjima profesorjema dr. Debevcu in E. Jarcu, zato sta zapustila društvo in ž njima tudi drugi klerikalni akademiki dotlej, dokler je bil on v odboru.
Potrt in v dno duše užaljen je dolgo tuhtal* kako bi se v bodoče izognil sličnemu bojkotu. Naposled jo je vendar pogruntal! Na farovški parceli je sezidal »Ljudski dom«. Kot župnik je postai na ta način gospodar stavbe in kar je zanj največ — predsednik klerikalnega društva.
Po čudnih potih je prišel zadnje mesece v njegove roke tednik »Gorenjec«. Iz srca se je razveseli! te pridobitve. In od tistih dnij je mož zopet v vsem svojem elementu. Svojemu kaplanu je zaukazal, da je moral prevzeti odgovorno uredništvo. To pa ni dolgo trajalo. Toliko izmišljenih in predrznih napadov je bilo od tedna do tedna v listu na napredne meščane, da se je moralo korenito in brezobzirno govoriti z urednikom. Ta pa ni maral trpeti po nedolžnem za grehe drugih, zato se je temu častnemu mestu hvaležno odpovedal. Niti lastnima stanovskima tovarišema, pisatelju Mešku in sorškemu župniku Brcetu, ni prizanesel. Napredno meščanstvo mu je dalo lekcije, kakor se spodobi, primeren odgovor pa je dobil tudi od duhovnih sobratov.
Kam sedaj? Naj zagrabim napredno učiteljstvo, ta uboga para mora parirati! Splezal je torej na vrh visokega kranjskega zvonika, vzel s seboj največjo posodo in polil z gnojnico daleč na okrog vse narodno in napredno slovensko učiteljstvo. V njegovem zadnjem »Gorenjcu« pa je istočasno zagledal luč teme uvodnik »Učiteljstvo in kultura«, ki se da po vsebini samo še primerjati z znanim »Pons asino-rum«.
Kultura in brezverstvo, brezverstvo in kultura ie za člankarja istovetni pojem, kakor
LISTEK.
Pod jarmom.
Roman iz bolgarskega življenja pred osvoboditvijo.
Spisal Ivan Vazov. — Poslovenil Podravski. (Dalje.)
»Pravim vam, da tisoči. Vsedi se sem, Nikolčo!« In Mičo mu napravi prostor poleg sebe.
Nikolaj Netkovič razgrne časopis.
»Čitaj najpoprej o hercegovinski vstaji.«
Netkovič jame čitati sredi slavnostne tišine; vsi so nastavili ušesa, toda pozdravljena novica o zmagi, objavljena v časopisu »Klio«, se ni potrjevala. Nasprotno, vesti iz bojišča so bile slabe; ' ne le, da Podgorica ni bila Vzeta, marveč celo poslednja Ljubibratičeva četa je bila razprašena in on sam je zbežal v Avstrijo.	.
Vsem so se pobesili nosovi.	Velika	prepara in žalost se	je	brala vsem	na obrazih,
^•ajn Netkovič je	bil	iznenaden;	n’iejKWV	Rt;-
ie postal hripav in slab. Mičo Bajzad, ves °blit od znoja, je obledel in tresoč se od jeze Zaklical:
»Lažejo, lažejo! Ne meni, marveč mojemu povaljanemu fesu zamorejo praviti takšne babje pravljice! Ljubibratič jih je bil in zmagal! — Ne verjemite niti besede temu časni-* ku!«
»Nu. baj Mičo«. omeni Netkovič. »ti brzojavi so posneti iz raznih evropejskih časni-K°v. Nekaj resnice bo v njih.«
»Laže. laže, po turško laže, skovani so V
sta bila patru Damas Macochu v čenstohov-skem samostanu umor in molitev eno in isto krščansko naziranje.
Pa poglejmo uvodni članek! Člankar trdi: »Učiteljem manjka temeljite akademične izobrazbe in zaraditega jim manjka pogojev za trdne značaje; zakaj polovičarska izobrazba vodi v nevero!« Slomškarji, ali ste slišali? Menda velja za vas tudi to, saj imate prav isto naobrazbo kakor vaši napredni tovariši. In kaj je z obrtniki, trgovci in drugimi stanovi? Samo akademično izobraženi ljudje s popolno izobrazbo so verni, vsi drugi so brezverci. tudi oni, ki imajo nekaj izobrazbe. Pa o trdnih in neomajnih značajih govori z vso resnobo veleznačaj Koblar! Ko je kandidiral kot liberalec v državni zbor. se je veselil glasov teh polovičarjev in napolizobražencev, da-si so bili vsi ti glasovi po sedanjem njegovem mnenju brezverski, to je protikrščanski glasovi.
Učiteljstvo je za svoj stan primerno in prav dovolj izobraženo. Res pa je, da želi imeti večje podlage v izobrazbi, katero naj dobi že na učiteljišču v vseh onih predmetih, ki pridejo v poštev pri izobrazbi izvenšolske mladine. Kmetijstva, vrtnarstva in sadjarstva se na primer na učiteljišču bore malo navadi, in nekako tako je tudi z nekaterimi drugimi praktičnimi predmeti. Ko je v praksi, vidi vse to, zato se pridno, največkrat na svoje lastne stroške, udeležuje raznih tečajev sebi in slovenskemu ljudstvu v izobrazbo in povzdigo.
»Liberalni učitelji rajši dajo slovo tudi svojim stanovskim tovarišem, ki hočejo ostati krščanski.« Med vsemi organizacijami na Kranjskem je najstarejša učiteljska organizacija. Odkdaj pa datira Slomškarija? Da, krščanstvo teh nesebičnežev! Znan je slučaj, ko je pristen Slomškar uradno napačno poročal o neki zadevi napram svojemu stanovskemu naprednemu tovarišu. Ali je tudi to krščansko, če se pretepa mlad Slomškar po gostilnah z revolverjem v roki, da ga mora sodišče občutno kaznovati!?
»Ni pa samo častilakomnost, združena s polovičarsko izobrazbo, vzrok, da je mnogo učiteljev zabredlo na pot nevere, ampak je vzrok tudi sebičnost in prav brezobzirno hrepenenje po zboljšanju gmotnega položaja«. Tako trdi mirnim čelom mož, o katerem se pripoveduje, da ima 12.000 kron letnih dohodkov. kateri ima desetorico lepo rejenih krav in volov ter mnogo druge živine, kakor daleč na okrog noben bogataš, ki pa je prišel v Kranj s prazno culico. (Morda pa je že imel takrat v njej kakšno hranilno knjižico »med živimi«! Opomba stavčeva.) Največja stalna plača učitelja pa je letnih 1600 kron. Vzemimo, da je učitelj oče številne družine. Kako neki naj potem ob tej draginji preživlja stanu primerno sebe in .svoje?!
»Interesi šole in napredek naroda so tedaj liberalnim učiteljem postranska stvar, poglavitna stvar jim je dobra plača, kakor onim hrvaškim učiteljem, ki so se šli poklonit banu Čuvaju.« Le počasi, kranjski inkvizitor! Liberalni učitelji so vzlic svojemu »polovičarstvu« delali in še delajo prav uspešno v mnogih narodnih in človekoljubnih društvih brezplačno. najčešče sebi in svoji rodovini v gmotno škodo. Blaginja .slovenskega ljudstva jim je prvo načelo! Kaj vse so storili v podružnicah Kmetijske družbe, v čebelarstvu, v pevskem oziru, na dramatičnih odrih, v telovadnicah, za našo šolsko družbo, pri požarnih
Carigradu! Le poglej »Klio« in čitaj!«
»Niti jaz ne verjamem«, reče Hadži Smi-on. »Časnikarji lažejo kakor cigani.
Spominjam se še; na Moldavskem je izhajal časopis, v katerem je vsaka beseda bila laž.«
»Pravcati goljufi!«
»Nu, jaz vam tega ne pravim? Turške no-vine se morajo čitati povsem narobe, ako jih hočeš razumeti. Ako pišejo, da je padlo sto Hercegovcev, zamoreš vedeti, da je padlo sto turških glav, ako poveš da tisoč, se tudi zmotiš.«
Baj Mičeve besede so nekoliko pomagale, da so se duhovi potolažili. Bile so prepričljive, ker so odgovarjale tajni želji slehrnega. Novice so morale biti neverjetne, ker so bile hude. Da, časopisu ni bilo kaj verjeti. Vendar ko je ta časopis prinašal poročila o Ljubibratiče-vih uspehih, tedaj nobenemu ni prišlo na misel dvomiti o njih resnici. Pri vsem tem so današnja poročila razstrojila duhove gostov Cankove^ kavarne. Razgovor je obtičal, vsakemu je ležalo nekaj na duši. Tudi sam Mičo se je počutil slabo. Jezil se je nase, na časopis, na ves TVe*’^a se p°trdiIo poročilo časnika »Klio«. In raditega je kar vzkipel od jeze, ko se je Pe-tradi Sijkov oglasil ob splošni tišini porogljivo :
»Kakor se zdi, baj Mičo, tvoja hercegovin-ska iskra ostane zgolj iskra in — ugasne... Pazi, kaj ti povem. Turška ostane živa in krepka to leto, bodoče leto in še sto let in mi se bomo s tvojimi prerokbami varali do groba.«
»Šijko!« zakriči Mičo razjarjen. »Tvoja butica je preveč plitka za take reči in radi tega drži jezik za zobmi. 1 akšni govedi, kakor si ti, ropotaj z bobnom pred ušesi, pa še ne postane pametno.«
brambah itd. Dolga in nepregledna je široka cesta njihovega nesebičnega delovanja v pro-cvit slov. naroda! In iz vseh teh društev jih pode ljudje, ki stoje Koblarjevim načelom prav blizu. Oni hrvaški učitelji, ki so se šli poklonit zagrebškemu banu. so pa do pičice sorodni krščanskim Slomškarjem. Oboji pro-dajejo za skledo leče svoj stan, svoj značaj in svoj narod. Sebičnost sili torej današnje dni ob tem brezprimernem zapostavljanju in preganjanju napredno učiteljtsvo v narodno-napre-dne in socialno demokratične vrste! To svojo najnovejšo trditev naj si pusti Koblar takoj patentirati pri banu Čuvaju. Ampak iz same nesebičnosti je prestopil Koblar že pred enajstimi leti iz brezverske v strogo krščansko stranko!
Povspne pa se tudi do gorostasne trditve. da hoče liberalna in socialna stranka križ in oznanjevalce križa iz šole ven.
Napredno učiteljstvo hoče samo to doseči, da postane iz mladine — pa bodisi, da so pozneje to akademiki, polovičarji ali pa ne-izobraženci — zdrav in krepak narod, ki misli in dela s svojimi rokami in s svojimi možgani. Nazaj k neizkaljenemu, edinopravemu nauku Kristusovemu hoče pripeljati svoj ljubljeni narod!
Clankar zaključuje svoje Koblarijade s tem, da pozivlje neuko ljudstvo, naj pošteno izposti napredno učiteljstvo, sicer to ljudstvo ni vredno, da živi!
Mi pa zaključujemo te vrste s tem, da po-zivljcmo najprej vlado, da napravi konec zlim napadom takih pobesnelih krščanskih mož, da čuva šolo in učiteljstvo, dokler je še čas. Pa tudi do naprednih akademikov, polovičarjev in neizobražencev naj seže naše vroče prošnje glas, da se strnejo slejkoprej v trdno vez samoobrambe, sicer nam naše čvrsto ljudstvo, pod vodstvom raznih Koblarjev, do skrajnosti posirovi.
Belokranjski inteligenci.
Metlika. 7. marca 1912.
Le še par dni nas loči od nadomestne deželnozborske volitve v metliškem in črnomaljskem sodnem okraju. Prejšnji deželni glavar, dvorni svetnik pl. Šuklje, je odložil svoj mandat, in sedaj je našemu belokranjskemu kmetu odločiti, kdo ga naj nadalje zastopa v deželnem zboru.
S. L. S. ali — da se bolje razumemo — klerikalna stranka usiljuje našemu belokranjskemu kmetu neznanca; najinteligentnejši, naj-razsodnejši in neodvisni kmetje med našiin belokranjskim ljudstvom pa so proglasili za svojega naprednega kmetiškega kandidata Julija Mazeletta, ki je sam kmet, ki je sam Belokranjec, ki torej pozna vse nadloge, zahteve in potrebe svojega ljudstva, svojih rojakov. Saj je sam zrasel med njimi — sam je sin Bele Krajine!
V	normalnih razmerah bi ne bilo nobenega dvoma o odločitvi, saj stoji kot na dlani, da bi bil Julij Mazelle izvoljen soglasno in bi le tako prišla ljudska volja do pravega izraza. Sedaj pa vladajo v naši deželi take razmere, kakor nikjer drugod. Naši farovži so se odtrgali od cerkve in agitirajo z vsem aparatom za tujca, ki ga v Beli Krajini živ človek ne pozna. Kakor bi hudiča izpustil z verige, tako prhutajo črne sence po naši zemlji, hoteč ljudstvo prevaritl in oslepariti, da bi kupilo mač-
Nastal je prepir, kateremu pa je prihod Stefčev napravil konec, kakor tudi vsej nevarni govorici o razpadu Turčije.
XIX.
Odmev.
Nastla je zopet tišina. Stefčeva navzočnost je ovirala goste. Stefčev se je vsedel, pozdravil nekatere in začel poslušati z zmagoslavnim pogledom... Mislil si je, da je pretrgan razgovor tikal se satir zoper Ognjana in Sokolova, ki so se razširile to noč v veliki množici. Toda nihče se o njih ni oglasil; bodisi, da niso vedeli o njih, ali pa so jih prezirali.
Baj Mičo je jezen odšel. Za njim so še nekateri drugi zapustili kavarno. Med tem sta prišla dva nova gosta. Bila sta Ognjanov in Sokolov. Komaj sta se vsedla, obrne se Hadži Smion k prvemu:
»Kaj grof, o Božiču nam zaigraš zopet kako komedijo.«
»Genofefa ni bila komedija, marveč tragedija,« omeni gospod Fratu, »komedija se imenuje igra, katere vsebina je smešna, a tragedija, ako so prizori tragični, žalostni... To, kar smo igrali je bila tragedija, moja uloga je bila tragična...« je pojasnjeval vsevedoči gospod Fratu.
»Vem. vem, videl sem takšne v Bukare-štu kolikor samo hočeš. Eh, vsekako pa si znamenito predstavljal tega bedaka! Toda, da ti ne poreče tega kdo drugi, Fratu, rekel sem zares: pravcati bedak! Dokaj so ti pomagali lasje
—	hvalil ga je Hadži Smion.
Ivančo Jota. komaj je stopil v sobo. vmešal se je v razgovor.
»O čem govorite? nemara o gledišču?« }e poizvedoval. »Pred letom sem videl pozorišče
Oj, zmaj — bojkot!
Oj, duhovni gospod, kam gre tvoja pot,
—	tako smelo?. . .
(Odgovor jutri.)
ka v Žaklju! Kaj je klerikalcem ljudska volja! Tako nesramni so. da vsiljujejo našemu belokranjskemu kmetu tujega človeka, ki pozna naše kraje samo po zemljevidu, a mi moramo Belokranjcem povedati, da je to zanje neodpu-stna žalitev, ker so klerikalci mnenja, da ni med njimi niti enega človeka, ki bi bil sposoben za deželnega poslanca, da ni med belokranjskimi kmeti niti enega, zmožnega človeka. zato so morali nepoznanega človeka pobrati v Ljubljani, da ga Belokranjci pošljejo v deželni zbor.
A ta klerikalni vsiljivec je sam uslužbenec deželnega odbora, torej je tudi od deželnega odbora popolnoma odvisen. In vsak otrok ve, da tak odvisen človek nikakor in nikoli ne more zastopati interesov kmetiškega ljudstva, ki so v premnogih slučajih popolnoma nasprotni z nazori, ki navdajajo danes gospodo v deželnem odboru. Klerikalci hočejo, da naj suženj zastopa svobodne kmete! To je tako predrzna razžalitev, da jo je treba maščevati!
Apelujemo nate, belokranjska inteligenca, da storiš te zadnje dni pred odločilno bitko svojo dolžnost in da našemu ljudstvu razkrinkaš klerikalno predrznost! Vsimoramo te zadnje dni na agitacijo! Od moža do moža! Ako sme vsak kaplan, vsak organist, vsak fajmo-šter iz cerkve v volilni boj, se smemo in moramo tudi nii posluževati svojih narodnih, političnih in državljanskih pravic! Nihče ne sme držati rok križem, zakaj na vsakega lahko pade očitanje, da ie samo malomarnost njegova kriva, ako nam klerikalna predrznost onečasti naše pošteno ljudstvo!
Agitacija je toliko lažja, ker je lahko delati za poštenjaka Mazelleta! Vsak ga pozna, vsak ga ceni, in tudi nasprotniki so prepričani, da bi bil Julij Mazelle naš najboljši poslanec.
Zatorej veleva naš ponovni klic:	Belo-
kranjska inteligenca, takoj z vsemi silami na delo za našo zmago!
SPLOŠNI PREGLED.
Državna kriza. Kar smo včeraj slikali kakor mogočnost, se je res dogodilo. Naravnost se priznava, da so zadnji dogodki, ki so tako naenkrat spremenili politiško situacijo, izzvali hudo krizo, ne samo na Ogrskem, kjer je cesar sprejel demisijo Khuenovega kabineta nego tudi v avstrijski državni polovici. Ne-pobitno dejstvo je, da se sedanji avstrijski mi-
v K., kjer so igrali... počakaj, kaj je neki bilo? ne morem se spomniti... ha »Ivan Hajduk.«
»Iva morilec,« poprav igospod Fratu .
»Da... morilec, toda verjemite, naša predstava je izpadla drugače. Naša Laika je vso noč norela ter ni jenjala kričati: »Golos! Golos!« trepetajoča od strahu na vsem životu.«
Gospod Fratu, poveličan s to pohvalo, je prezirljivo gledal po navzočih.
»Da, da, tudi jaz pravim grofu, naj zopet priredi komedijo ... Verjemi mi, ne moreš uči-niti nič boljšega. Samo pesem naj bo druga,« je govoril Hadži Smion, kateri je v zadregi, da na neravnostni način, izrazil nevoljo ter se lotil pretresanja vseh svojih vreč.
»Genofefa ni komedija, marveč tragedija,« omeni zopet resno gospod Fratu.
»Da, da... tragedija... z eno besedo — teater«. »Da, bila je komedija, ker je izvabila smeh,« se oglasi iz kota Stefčev z zlobnim smehom.
Ognjanov, pretrgavši svoj razgovor s Sokolovim, reče:
»Bojim se, baj Hadži, da me zopet ne bi osramotili...«
Stefčev ni dvignil svojih očes od časnika, ki ga je bil vzel v roke.
»Rad bi videl onega, ki bi te smel osramotiti,« zamomlja stric Nestor;»ti nam le ponovi Genofefo. Otroci ne govore nič drugega, nego o njej. Našo Penko je tresla mrzlica, torej se ni udeležila predstave. Sedaj pa mi govori neprestano: »Oče, hočem Genofefo, hočem Genofefo!«
»Dobro, stric Nestor, toda jaz se kar tresem pred piščalko,« omeni Ognjanov, oprši pogled v Stefčeva.
nistrski predsednik grof Stiirgkh vzdržuje na površju samo s pomočjo svojih mešetarij s strankami. A sedaj bo moral prevzeti nalogo, od parlamenta mora dobiti rekrutni kontingent s pomočjo tkozvanega provizorija, ali kakor ga imenujemu prehodnega stadija. V včerajšnji seji avstrijske poslanske zbornice je odgovarjal ministrski predsednik grof Stiirgkh na interpelacije, glede položaja, a njegov odgovor je bil jako medel, podal ni nič novega, izjavil je le, da zavzema avstrijska vlada na-pram ogrski resoluciji popolnoma nasprotno stališče, več pa da ne more povedati. — Zbornica se ni spuščala tudi v nadaljno debato s tem odgovorom, ker se smatra še za prezgodaj, da bi se debatiralo o ti zadevi, dokler se konečno popolnoma ne razbistri položaj.
V	poslanskih krogih vlada v tem vprašanju jako različno mnenje, nekatere skupine (soc. demokratje) so hoteli najprej zahtevati, da naj se odstavi prvo branje brambne predloge raz dnevni red, a sedaj so to namero opustili, ker hočejo prisiliti vlado, da se izjavi sama. Splošno se pa vendar sodi, da se približuje velika državna kriza, ki je začela z demisijo Knuenovega kabineta; novi ogrski kabinet bo moral računati z razpustom parlamenta, v Avstriji pa sta dve mogočnosti; ako se posreči dobiti Stiirgkhu kvalificirano večino, bo zadeva rešena, kar pa ni kaj posebno verjetno. Ako se mu ne posreči, tedaj izbruhne tudi v Avstriji kriza, a kdo bo žrtev te krize, vlada ali parlament, ali pa oba skupaj! V sedanjih razmerah bo vladi težko zadobiti dovoljno ve-« čino, pa ne samo Stiirgkhovi vladi, tudi druga ne more posebno upati na kak uspeh; nemogoče pa je tudi, da bi vlada našla v novem parlamentu, ako sedanjega razpusti kvalificirano večino. — Tako bo nastopilo zopet ono medvladje, ki je nastopilo po razpustu prvega ljudskega parlamenta, ko si je Bie-nerth s § 14. pomagal naprej! Vlada bo s pomočjo tega zloglasnega § dobila svoj povečani rekrutni kontingent in zadeva bo rešena! Seveda so ta naklepanja doslej še samo dozdevanja, ker je položaj radi rezerviranosti avstrijske vlade in njenih naklepov še popolnoma nejasen; zato pa tudi posamezne parlamentarne skupinečakajo, da razbistri vlada sama položaj! — Pojavlja se tudi ideja glede parlamentariziranja vlade, ideja, ki se pojavlja vedno pred vsakim izbruhom krize. Kaj naj bi dosegel parlamentarni kabinet v danem slučaju, je enako onemu, kar bi dosegel seda-njiuradniški kabinet; še težja bi pa bila sestava parlamentarnega kabineta, ker tudi parlamentarna vlada, ki ima na programu udej-stvitev vojaškega provizorija z zvišanim re-krutnim kontingentom, ne bi uživala posebnih simpatij, ter bi bila nje sestava preveč enostranska. Rezerviranost vlade pa tudi politi-ških strank jasno označujee kritično situacijo, ki se lahko razvije v resno vladno in parlamentarno krizo v obeh državnih polovicah, v državno krizo, ki bo gotovo najakutnejša, kar jih je doslej doživela avstro-ogrska monarhija.
Nemški radikalci in vlada. Parlamentarni klu nemških radikalcev je imel včeraj sejo, v kateri se je obširno razpravljalo o izjavi nižje-avstrijskega cesarskega namestnika barona Bienertha glede zakona Kolisko. Bienerth je namreč v nižjeavstrijskem deželnem zboru izjavil, da vlada ne predloži zakega zakona sankciji, vendar ej bila predlog sprejea. V včerajšnji seji se je pa sklenila resolucija, v kateri se izjavlja, da smatrajo nemški radikalci vladno izjavo kot sovražno Nemcev s Čehom prijazno. V slučaju, da vlada zavzame napram sprejetemu zakonu nasprotno stališče in mu odreče sankcijo, tedaj stopi nemško-radikalni klub v najstrožjo opozicijo proti Stiirgkhovi vladi in upa da zavzame ves nemški National-verband enako stališče, ker se gre v tem vprašanju za bistveno narodne zahteve, na katere ne smejo uplivati nikaki politiški obziri.
Srbi in volitve v turško zbornico. Kakor smo že poročali so se vršili v Carigradu dogovori med delegati srbske narodne organizacije v Macedoniji in mladoturškim komitejem »Jedinstvo in napredek« glede skupnega nastopa Srbov in Mladoturkov pri volitvah v turško zbornico. Srbski delegati so nato sklicali shod zaupnikov narodne organizacije
v	Skoplju, kamor so dospeli najodličnejši Srbi bi ter predsavniki srbskih cerkvenih in šolskih
Stefčev je zarudel vsled potlačevane jeze, toda ni nehal gledati v časopis. Pred presunljivim pogledom. Ognjanova se ni počutil dobro, kajti bal se ga je. In resnica, oči Ognjanova so se svetile sedaj v čudnem ognju.
(Dalje.)
DROBIŽ.
— Maksim Gaspari je razstavil vSchvvent-nerjevi izložbi^ svoje najnovejše delo oljnato sliko »Sv. Jurij«. Na isskrem belcu jaha po zelenem travniku naš fant, ki razsipa pestro cvetje. Ideja in kompozicija dela je jako srečna, zlasti ugodno pa uplivajo nežno izbrane barve, ki dajo pomladanskemu razpoloženju res pra-
vi	izraz. Ideja je popolnoma nova in se osniva na narodni pesni, ko prijezdi sv. Jurij v deželo ter razsiplje pomladne blagodati! Občinstvo opozarjamo na ta umotvor, ter mu priporočamo. da se vendar najde kdo, ki si nabavi to delo, ki dela vso čast svoje mu mojstru.
—Danes je dvestoletnica hrvatske pragmatične sankcije, ki določa razmerje med kraljevino Hrvatsko in avsrijsko državo.
— Na Ogrskem je analfabetov med Nemci 13.5%, med Mažari 20.2%, med Slovaki 27.7%, med Hrvati 28.8%, med Srbi 45%, med Rusini 59.1%. Zelo dvomljive številke, ki naj bi pred svetom opravičile mažarsko kulturo.
— Analfabeti med Srbi in Hrvati. V Av-
stro-Ogrski živi 5,690.000 Srbo-Hrvatov, od teh zna čitati in pisati 1,795.000. Analfabetov je
občin iz Kosovskega in bitoljskega vilajeta. V ti konferenci pa se je večina zaupnikov izrekla proti vsaki zvezi z Mladoturki. Nagla-šalo se je, da se Mladoturki obračajo do Srbov le takrat, ko potrebujejo njih pomoči; takrat obetajo vse kar potem, ko je treba obljube izpolniti točno pozabijo. To se je zgodilo v času mladoturške revolucije in državnega prevrata, ko je mladoturški komite obljubljal za slučaj pomoči Srbom popolno narodnostno avtonomijo; srbski prostovoljci so takrat res korakali z mladoturško armado proti Carigradu, a v zahvalo je mladoturški komite nato vstoličil v srskih vilajotih še hujšo strahovlado nego je bila v času absolutističnega režima. Za to pa je konferenca odklonila vsak skupni nastop z Mladoturki in sklenila, da nastopi pri volitvah srbska narodna organizacija sama s svojimi lastnimi kandidati
DOPiSi.
Iz litijskega okraja. Kako se ravna z reveži v občinah, ki imajo za župane »prave katoliške može« to se najbolje vidi v občini Polš-nik. Vnebovpijoča je brezsrčnost, s katero nastopa ondotni župan Vovk proti siromakom. Tako n. pr. ima občina Polšnik v občini Ko-tredež eno blizu 80 let staro ženo. ki je tako slabotna, da komaj leze. Tej ženici je pripo-znal deželni odbor podporo, a občin Polšnik je to podporo — borih 4 K mesečno — lansko jesen kratkomalo ustavila, in sedaj umira imenovana ženica v pravem pomenu besede, od gladu. — Pred kratkim je oddala neka sosednja občina zaostalo rodbino nekega umrlega delvca, obstoječo iz vdove in 4 malih otrok, županu v Polšniku v oskrbo, ker je rodbina tam pristojna. Zupan Vovk je vpil nad ubogo rodbino, in tako razgrajal, da sos e mali. bedni otroci kar stisnili v kot in trepetali od strahu. Tudi spremljevalcev rodbine se bi bil lotil, da ni bil eden oborožen. Ko je župan rodbino prevzel, dal je isti, — peterim osebni —^skupaj en kos kruh, ter jo odgnal v zapuščeno bajto. Od tam je vdova pobegnila z otroci iz strahu pred županom, ter preživlja sedaj o-troke kakor kos svoje mladiče, ki so se že razpeljali. Tako se ravna z ubožci v občini, ki ima »Marijo pomočnico« v občinskem pečatu.
Iz Loža. Dolgo dolgo smo čakali in smo vendar po 14 dneh dočakali, da so se naši klerikalci osokolili in nekaj potom »Domoljuba« odgovorili. Ogibljejo se vsake stvarne polemike z nami, oglejmo si nekoliko to njih skrpucalo. Zadnji oDoinoljubov« dopisinik trdi, kar je že neštetokrat povdarjal, da so nam dnevi šteti in te dneve že šteje od kar se je klerikalna stranka rodila na Kranjskem, računajo in tolažijo se vedno le s tem ker narodno-na-predna stranka pri vsaki volitvi nekaj škar-tira in to odpade na naše klerikalce potem pa vpijejo med svet. poglejte ljudstvo je za nami. In ravno to je krivo njihovih neuspehov. ker pošteni možje katere imenuje »Domoljubov« dopisnik figa-može ne marajo teh kriminal-kandidatov voliti. Zal. da ni deželna vlada občinskih volitev ovrgla, ker pri ponovni volitvi ne dobijo niti tretjino glasov o čemur se bodo lahko prepričali pri deželnozbor-skih volitvah kako bode šlo v trdo ko bodo hoteli skupaj spraviti 1 tucat glasov. Nadalje vlači dopisun afero Košir-Turk. Kaj pa je vendar napravil g. asistent S. Košir? Kdo je kriv njegove nesreče? Kaj ne ravno vi! Najpoprej so ga dolžili goljufije, v pritožbi glede občinskih volitev, ko jih je pozval pred sodišče so bili vsi nedolžni zatrjevali so da ne vedo kaj so na rekurzu podpisali in na te limanice jim je sedlo tudi sodišče v Ljubljani. Lepi možje to prav klerikalni značaji, ki se poslužujejo tako podlih in zavrženih sredstev. Pripeljali so celo vrsto prič katere so pod prisego izpovedale v prid klerikalcem, glede neke priče se vobče govori, da je krivo pričala, kaj ko bi državni pravnik malo vmes posegel, to bi bilo hvaležno delo. Po tem pa pride na vrsto ta neizogibni Franjo Lah, pojejo mu že leta in leta »de profundis«. predstavljajo ga v vseh mogočih varijarijah, in to ljudje kateri so lastni materi pretili z nabito puško ker ni hotela izročiti ključa od vinskega hrama, dolže ga vseh nesreč in neuspehov klerikalne stranke, pa menda tako otročji človek kot ga vi o-pisujete ne more tako nevaren biti. Svarijo
torej 66 odstotkov. V Srbiji živi 2,800.000 iz njih je 76 odstotkov analfabetov. Črna gora ima iz 280.000 prebivalcev 96 odstotkov analfabetov. Na Turškem je Srbov 365.000, iz njih 94 odstotkov analfabetov. Vseh Srbo-Hrvatov v Evropi je 9,335.000 iz njih zna pisati in brati
2,514.000	ljudij. Torej je 837.8 odstotkov analfabetov. Veliko število!
— Avstrijsko klerikalno šolstvo. Sledeče številke govore bolj, nego celi članki. V Avstriji je 640 moških samostanov z 11.116 menihi in 2316 ženskih samostanov z 27.389 nunami.
11	samostanov ima v svojih rokah celo javno c. kr. gimnazijo z 3024 dijaki in z 101 privatisti. 8 samostanov ima privatno gimnazijo, v samo-stansko-klerikalnih rokah je; 28 dijaških kon-viktov. 5 privatnh učiteljišč, 2 trgovski šoli, 3 obrtne šole, 2 gospoarski šoli, 6 meščanskih in 20 ljudskih šol, 4 sirotišnice in 27 zavetišč za dečke. Zenski samostani imajo: 3 ženske gimnazije. 20 ženskih učiteljišč, 8 licejev, 4 trgovske šole. 178 vadnic, 108 penzionatov, 50 meščanskih šol, 571 ljudskih šol. Poleg tega imajo nune 6 kurzov za učiteljice, 19 gospodinjskih šol, 273 otroških vrtcev, 69 nadaljevalnih in obrtnih šol za deklice. To je torej število klerikalnih šol. Ako se pomisli na razne pro-tekcije. ki jih pogosto uživajo gojenci klerikalnih učnih zavodov, potem lahko presodimo, kaj pomeni za nas ta množica šol.
— »Rumena nevarnos v Ameriki. V zadnjih časih so došle iz Amerike vesti, da pri-pravlajo Združene države na iniciativo senatorja Dillinghama nove represalije proti naseljencem. Toda, kakor kažejo novejše vesti, ki pridejo v javnost je naperjena poostritev na-selniških zakonov pred vsem proti Kitajcem in
ga, naj porabi svoj prosti čas za korist in blagor občine, ljudje kateri so izstopili iz olepševalnega društva vsled visokega prispevka mesečno 20 vinarjev. Za danes dovolj prihodnjič odpremo zatvornice glavne zaloge klerikalnih lumparij.____________________________
Spominjajte se dijaškega društva »Domovina"!
DNEVNI PREGLED,
Poslanec Jarc hoče slepiti Belokranjce.
Živinorejci v Beli krajini trpe neznansko vsled zaprtije meje za živinski promet. Belokranjci ne smejo obiskavati sejmov na Hrvaškem, Hrvati pa ne sejmov na Kranjskem. Tudi ne smejo Belokranjci kupovati prešičev na Hrvaškem in jih uvažati v Belokrajino, istotako ne govedi, ovac in koz. Vse. ki bi hotelo čez mejo zapleni vlada in povrh pride še kazen. Vsled teh neznosnih razmer — ki pa so tudi takrat v navadi ko ni kužnih bolezni — trpi vse, trgovina, trgovci, gostilničarji, obrtniki in kmetje. Sedaj, ko se prične pomladansko delo na polju in v vinogradih, treba je mnogim obdelovati svojo zemljo na Hrvaškem, Hrvatom pa pri nas. Tudi to ni dovoljeno. Treba je od Poncija do Pilata, da zadobi dovoljenje za to, če se ga sploh dobi. Klerikalci so pa tisti, ki so krivi teh razmer. Klerikalci so oni veleagrarci, ki vedno vpijejo, da treba zapreti meje in oni so vedno bili zato, da se prepove uvoz živine čez mejo. To so delali na škodo našega kmeta in le na korist velikih magnatov. Klerikalci so pa tudi vsled tega vse svoje sovraštvo do kmeta spravili tudi v zakon. Postava o kužnih boleznih pri živini je namreč, tista nadloga, ki tare Belokranjce in ki ukazuje zaprtijo. Naši klerikalci so pa zopet tisti, ki so to postavo v državnem zboru sklenili in se zanjo potegovali. Kranjski kmetski poslanec in kolovodja klerikalne S. L. S. Povše je bil poročevalec v parlamentu za ta zakon, ki tako tare posebno Belokranjce. Podpisali so ga pa tudi vsi drugi kranjski klerikalni poslanci. Jarc se bo sedaj zadnje dni pred volitvami hvalil po Belokra-jini, da je vložil pred par dnevi interpelacijo radi zaprtije v Belokrajini. Storil je to. ker misli. da bo na ta način preslepil Belokranjce, dasi on (Jarc) sam ve, da bi se moral izpremeniti zakon, ki so ga naši klerikalni poslanci ravnokar na Dunaju sprejeli. Klerikalna stranka ni zastonj Stranka Ljudskih Sleparjev.
Klerikalna strašila v Beli krajini. Belo krajino so te dni preplavili razni klerikalni agitatorji. Večinoma so to plačani ljudje, ki jim je kmet in njegova usoda deveta briga, ki pa le za dober denar služijo klerikalni stranki. Proti lastnemu ljudstvu so se postavili tudi nekateri župniki in kaplani, ki podpirajo in uniformirajo te plačane ljudi. Da bi imeli plačani agitatorji več uspeha, so nekateri župniki razglasili svojim vernikom, da jim ne bodo dali odveze, če ne bodo volili Drmastije in da iih bodo celo iz cerkve izobčili. Taka duhovniška agitacija se sama po sebi obsoja in kaže, da ne more zmagati program, ako je treba takih sredstev. Veselo pa je poročilo, da so celo mnogi duhovniki za Mazelleta oziroma, da nečejo zlorabiti vere v politično agitacijo. Belokranjsko ljudstvo sicer ni tako neumno, da bi verjelo onim hujskačem, ki prete z odvezo oziroma z izobčenjem vendar je gotovo da tudi to pomaga. Mi kliče-mobelokranjskim kmetom :ne bojte se za odvezo, bojte se bolj onih ljudi, ki tudi vse najsvetejše proti vam zlorabijo.
Belokranjski kmetje pozor. Pri klerikalcih je navada, da zadnje dni pred volitvijo skušajo zamenjati glasovnice in na razne goljufive namene podvreči svoje glasovnice. Tako se pogosto zgodi, da voli naprednjak klerikalno, ker ne zapazi klerikalne sleparije. Klerikalci imajo povsod polno plačanih ljudi, da varajo volilce. Zato volilci pozor pred klerikalnimi goljufijami. Vsak naj pazi, da ne bo prevaran sam in enako naj pazi na svojega sovolilca.
Junak z nožem — klerikalni občinski odbornik. S. L. S. ima res same junake. Eni sede pri koritu, drugi pa spadajo za omrežje bržonov Eden največjih klerikalnih junakov na Kranjskem pa je vsekakor klerikalni občinski odbornik Miha Eister iz Krške vasi pri Cerkljah. Za župnikom in kaplanom je bil on vedno prva
Japoncem. — V zapadnih državah Unije se odigrava že cela desetletja plemenska borba med rumeno in belo raso. o čegar obstoju dozna Evropa le v časih intenzivnejših izbruhov. Ali poznati je treba tudi moralno ozadje vsega tega boja, da si moremo ustvariti pravo sodbo o opravičenosti ameriškega prizadevanja proti novim invazijm rumenega plemena. — Podlago boja tvori pred vsem plemenska zavist, ki se kaže povsod, kjer se dotika dva plemena. Na poostritev nasprotij pa vplivajo tudi socialni oziri — delavni Kitajec, ki se zadovolji tudi z nizko plačo in nevaren konkurent belega delavca. Kitajec nima višjih kulturnih zahtev, primerja se lastnemu mehaničnemu stroju, je tu v nasprotju z zahtevami ostalega severnoameriškega delavstva, ki stremi ravno za zvišanje kulturnih užitkov svojih pripadnikov. Kitajca se more porabiti za vsa dela, tako za po-ljedelsvo, za tobačne tovarne, kot tudi za po-selske službe. Toda^ Kitajec se je pokazal v Ameriki za velike škodljivce morale, in moremo trditi, da je prinesel v vse sloje slab moralni prevrat. Kitajci so upeljali v Ameriko morfij in opij, ki vlada sedaj v delavskih rodbinah kot tudi v boljših slojih. To so slabe strani kitajskih oddelkov v velikih mestih, predvsem v zahodni Ameriki.
—	Pianistlnja gdč. Saša Majdlčeva, rodom iz Kranja, je nastopila pretečeni teden na koncertu zagrebškega pevskega društva »Kolo" ter proizvajala na glasovirju Brulovv „Tarantelo“ in Dvorakove »Slavonske plese" XI. Dnevna kritika hvali njeno občutno prednašanie in dovršeno tehniko. Gdč. Majdičeva je nastopila v Zagrebu z velikim uspehom tudi povodom koncerta češkega violinista Kociana.
klerikalna oseba v cerkljanški fari. Škodovalo mu ni prav nič, da se ga je rad nažehtal in da v rabi orožja v boju nikdar ni bil izbirčen. Pri zadnjih občinskih volitvah v Cerkljah pa se je temu katoliškemu petelinu kri kaj posebno razgrela. Spozabil se je tako daleč, da se je iz političnega maščevanja nad svojim bratom, ki je naprednjak, spozabil in ga oklal z nožem v gostilni. V svoji katoliški jezi je tudi padel z motorja nekega drugega politiškega nasprotnika. Včeraj je stal Miha Eister kakor zgrevan grešnik pred okrožnim sodiščem v Novem mestu. Nič mu ni pomagal izgovor, da je nedolžen in da je vsega kriv župnik, bil je obsojen. Sedaj bo imel en mesec časa premišljevati, če se je vredno tepsti za S. L. S. Klerikalci so pa lahko veseli, ker so zopet eno svojo žrtev spravili v zapor.
Počasi bo že šlo. Nekaj klerikalnih poslancev je čisto dostojnih ljudi. Zajc, Štefe in Ložar so pa tisti junaki, ki mislijo, da je občinski svet tisti prostor, kjer lahko barabce igrajo »kufe«, ristanc« ali pa »koza pr...« Javnost se naravnost čudi n. pr. vladnemu svetniku Deteli, da je zašel med te ljudi, katerih obna- [ šanje je velikokrat v občinskem svetu tako, da je znani Gok še kavalir napram njim. No, hudoben pa on sploh ni. Počasi pa upamo, da bo vendarle šlo. Še zamorčka se počasi nauči na evropejske manire in tudi klerikalni občinski svetovalci se bodo polagoma otesali in opilili. Včeraj je bila inagistratna seja in že v tej seji se je videlo, da Štefe in Zajc napredujeta. Kar strmeli so vsi, tako dostojno sta se obnašala. Zajc je sicer tudi še včeraj ležal kakor krava na stolu in kazal gospodu županu hrbet, ko je ž njim govoril, pa to nič ne de. Počasi bo že šlo. Čim večkrat bodo klerikalni gospodje na magistratu govorili s Pirhom, tem hitrejše bo šlo.
Slučaj iz našega domačega gospodarskega boja. Ob času zunanjega političnega hrupa se gode v tihem zatišju domačih in sodnijskih zidov dogodki, kakor je n. pr. tale; V sodni dvorani se vrši razpisana in razglašena licitacija, ki se je oznanila vsem upnikom in vsej javnosti. Prodaja se slovensko posestvo v ljubljanskem predmestju. V mestu, kakor je sedaj Ljubljana, ki se iiitro razvija imajo posestva v predmestju vsak dan večjo ceno. Posestvo je pognala nemška kranjska hranilnica, ki je bila glavni upnik. Mnogo pa so imeli zahtevati tudi slovenski upniki, ki so bili interesirani za tem, da se doseže pri dražbi visoka cena, ker sicer izgube svoj denar. Posestvo je, recimo, sodno cenjeno
172.000 K. Bliža se določena ura, nikogar ni ki bi licitiral. Edini dr. Ambrožič sedi v dvorani in čaka. Še par minut — in kupil bo brez konkurence. Prišel je sem v imenu nemške Kranjske stavbinske družbe. Ura bije — licitacija se začne. Dr Ambrožič vidi, da je sam, obljubi torej najnižjo po sodniji dopuščeno svoto nekaj čez
60.000 kron. Kdo da več? Nikdo se ne oglasi, ker ni nihče prišel na dražbo. Ker ni nikogar, ki bi dražil —r se izkliče posestvo v prvem drugem in tretjem, dobi ga za najnižjo ceno najvišji ponudnik dr. Ambrožič za nemško stavbeno družbo. Tako pride slovenska posest po nizki ceni v nemške roke in, nemška posojilnica je krita, slovenski upniki izgube svoj denar — in čez nekaj let bo isto posestvo morebiti kupil zopet Slovenec za visoko svoto, ki bo presegala daleč sedaj sodno odmerjeno ceno. Tudi kos naše gospodarske politike.
Splošen štraik na hrvaških srednjih šolah.
Vsled nasilnega nastopa sušaškega okrajnega načelnika znanega vladneg barona Zmajiča proti dijaštvu sušaške gimnazije je srednješolski odbor sklenil proglasiti štrajk s zahtevo, da se aretiranim dijakom ne sme po disciplinarnem zakonu izreči nikaka kazen. Štrajk so najprej proklamirali dijaki od III. do VIII. razreda, nato sta se štrajkujočim pridružila še prvi in drugi razred, tako da je moralo ravnateljstvo ustaviti nadaljni pouk. Štrajkujočim gimnazijcem so se takoj iz solidarnosti pridružile gojenke dekliškega liceja in gojenci višje trgovske šole. Ko se je izvedelo v Bakru za sušaški štrajk, so gojenci tamošnje kraljevske nautične akademije zapustili demonstrativno šolo ter tudi proklamirali štrajk. Gimnazijci v Senju in Gospiču so se izrekli solidarnim s sušaškimi dijaki in stopili vštrajk. Kakor se poroča iz Zagreba se Je osnoval tam centralni odbor hrvaškega srednješolskega dijaštva, ki proklamira te dni splošni dijaški štrajk v vsi banovini.
— Convent Garden, največja londonska opera otvori svojo letošnjo sezono 20 marca. Uprizori se 16 del ih sicer večinoma Wagnerjeve in italijanske opere. Med angažovanimi pevkami je tudi slavna češka primadona Destinova. bivša članica kraljevske opere v Berlinu ter slovit italijanski tenor Enrico Caruso.
— Krematorij. Praga je prisiljena zidati veliko novo pokopališče, ker je staro pokopališče na Olšanih preblizu mesta. Pri sedanjih modernih mestih, ki tako hitro rastejo, je vprašanje pokopališča zelo važno, ker se mora zopet in zopet graditi znova. Novo praško pokopališče bo sedaj oddaljeno skoraj 8 km cd mesta. Ako bi se vpeljalo pri nas vpepeljavanje, bi bilo v tem oziru mnogo boljše. Na novem praškem pokopališču je že pripravljeno ineslo za krematorij in kolumbarij. Obojima je določen poseben oddelek. Kdor je hotel doslej postati prah in pepel po smrti, namesto da bi gnil v zemlji, se je moral dati prepeljati v Nemčijo. Upati je, da tudi pri nas kmalu premagamo zaostalost, ki se kaže v tem, da ne dovolimo kulturnih institucij, ki se nahajajo drugod.
— Drugi mednarodni kongres za moralno pedagogiko se vrši letos v Haagu od 22. do 27. avgusta. Prvi kongres pred štirimi leti je podal pregled moralne pedagogike v raznih deželah in določil za predmet debate splošne probleme; drugi kongres se bo pečal izključno z nastankom bistva moralne pedagogike v ožjem smislu. Predsedniki avstrijskega odbora so prof. dr. Jod} in poslanec dr. Masaryk. Tajnik je pa pisatelj Viljem Bčrner, Dunaj I1.-2. Obere Viaduktgasse 32, kateri sprejema vse dopise tikajoče se kongresa. Članski prispevek, ki daje pravico na vse kongresne tiskovine, znaša 13 K.
Poziv in prošnja vsem narodnočutečim!
Telovadno društvo »Sokol« v Šiški popolnoma uvideva svojo nalogo, vzbujati in krepiti slovenski živelj in narodno zavest v svojem delo-krožju in graditi jez proti prodirajočemu Ger-flianstvu in cvetočemu nemškutarstvu, ki posebno v Šiški notorično zavzema vedno večje dimenzije. Ker grozi sedaj v tako važni postojanki kot je Šiška, ki tvori prag do stolnega mesta, slovenske Ljubljane, slovenskemu življu še večja nevarnost po ustanovitvi železniških delavnic, kot inštitucijo za importiranje Nemcev in se dela z vedno vehementnejšo silo na ger-maniziranje Šiške in okrožja, si je šišenski »Sokol« gotovo v svesti, da se mora pripraviti na borbo s skrajnimi serdstvi, da obdrži domačo grudo. V to svrlio mora zbirati okrog sebe vse delavne moči, k tem pritegniti še druge, dosedaj Počivajoče sile, ter z organizovanim delom razbiti nemško falango. V tem oziru se je že storilo, kar je bilo mogoče, a bilo bi se še več, če bi bil »Sokol« vsvoji hiši svoj gospod. V vsej Šiški nima šišensko slovenstvo nobenega pripravnega in primernega prostora, kjer bi ogenj slovenskega navdušenja budil mlačna srca šišenskih Slovencev in ogreval redke, a navdušene dosedanje narodne delavce ter jih bodril za nadaljno vspešno delo. Vsled tega se je sklenilo, postaviti »Sokolu« dom, sokolski dom, oz. mu pomagati zbirati kamene za istega, da mu bo čimpreje mogoče zbirati ogroženo in raztreseno Slovenstvo Šiške in okolice pod lastno streho in ondi neodvisno od mrkogledih sedanjih gospodarjev, ki so ga, kakor mnoge druge, postavili na cesto, vzbujati in organizirati odpor proti prodirajočemu nemštvu, širiti med narodom izobrazbo, uresničevati Sokolsko idejo ter Slovence uriti v narodnem delu. Z združenimi močmi dvignimo to, krvavo potrebno stavbo iz tal, prilagajoč v to svrho iz svojih sredstev opeko na opeko, kamen na kamen. Hvaležno Vam bo šišensko Slovenstvo, hvaležen narod, spoštoval Vas bode zanamec, iz hvaležnosti, da ste mu rešili materni jezik. Mal položi dar, zgradbi na altar! Prostovoljni darovi naj se vpošiljajo na naslov »Društvo za zgradbo Sokolskega doma v Šiški« v roke blagajnika Alberta Kolmana ali predsednika Josipa Seidla v Šiški. Darovi in darovalci se bodo mesečno objavili v časopisih. — Odbor društva za zgradbo »Sokolskega doma« v Šiški.
Vremensko poročilo. Dne 8. marca t. 1. Stanje barometra v mm: 730.9. — Temperatura ' v C°: 4.5. — Veter: sr. svzh. — Dež.
Iz ljudskošolske službe. Začasna učiteljica Teodora Truger v Gorenjem Mozlju je bila imenovana na enako službo v Lienfeldu. Mesto 'Obolele učiteljice Marije Tomc je bila imenovana Marija Kromar za suplentinjo v Ribnici. Mesto obolele učiteljice Gabrijele Erker-Jereb je bila imenovana za suplentinjo v Stari Loki Klizabeta Honigmann. Dosedanji suplent Franc Samec je bil imenovan za začasnega učitelja v Sejah, okraj Novo mesto. Mesto obolele učiteljice Terezije Ambrožič je imenovana dosedanja začasna učiteljica v Št. Rupertu Jožefa Jager za suplentinjo v Čatežu. Za začasnega Učitelja v Leskovcu je imenovan učitelj Maks Kovačič. Bivša začasna učiteljica v Trsteniku Marija Sajovic je imenovana na enako mesto na Bohinjski Beli. — Na ljudski šoli v Spodnji Šiški se vsled prenapolnjenja ustanovi v dru-Sem razredu še ena paralelka.
Iz srednješolske službe. Učiteljski kandidat Venceslav Kalan je imenovan za suplenta na državni realki v Idriji.
Mesto učitelja je razpisano na štirirazred-nici v Mirni. Prednost imajo moške učne moči. I rosnje do 20. aprila t. 1. na c. kr. okr. šol. svet v Novem mestu.
Mesto sodnika v IX. plačilnem razredu pri c. kr. dež. sodnije v Ljubljani ev. pri kakem drugem sodišču je razpisano. Prošnje je vposlati ■do 20. marca t. 1. na predsedstvo c. k. dež. sodnije v Ljubljani.
Črn pes (jazbečar) se je zatekel (nova številka marke 477). Dobi se pri ga. Zore, Spodnja Šiška, Jernejeva ul. 205.
Kinematograf »Ideal«. Spored za soboto 9, in nedeljo 10. in ponedeljek 11. marca 1912:
1. Prisega kadilca. (Komično. Samo popoldan.)
2. Pomlad v cvetju. (Lep naraven posnetek.) ■3. Fox je simulant. (Velekomično.) 4. Straža Napoleona. (Pripovedka.) 5. Fric zadene v črno. (Velekomično. Igra 61etni Abelard.) 6. Maks modni kralj. (Komična učinkovitost. Igra Maks Linder.) 7. Skrivnost dveh duš. Samo zvečer. Brat in sestra sta nevede gojila isto ljubezen med seboj kakor je sicer dovoljena le med možem in ženo. Smrt reši obadva.. 8. Poletno ljubimkanje. (Krasna komedija. Nordiskfilm Co. 'Samo zvečer. V torek »Madame Saus Gene. Film prve vrste umetnosti.
Idrija.
Novi plačilni normal.
Obljubili smo, da si bomo novi plačilni normal idrijskega rudniškega delavstva tudi mi Podrobneje ogledali. Storimo to danes, dokler je *železo gorko«, t. j., dokler je zadeva — ki je naše delavstvo gotovo vitalnega pomena — ^ aktualna!
Doslej je bil pri nas v veljavi lačilni normal, m ga je uveljavilo c. kr. poljedelsko ministrstvo <]ne 30. novembra 1907, št. 40.353/2668, in ki je določal plače tako-le: Delavec pride ob vstopu v službo v IV. b plačilni razred, potem pa napreduje:
Plačilni razred
IV. b IV. a III. b III. a II. b II. a I. b I. a
normalna mezda za 8 ur
prestopanje v razred se vrši
pri splošnem rud. delavstvu
pri profesio-nistih
K v
1-—
120
1	40 1 60 1-80
2	— 220 240
po maksimalni službeni dobi
5
10
15
20
25
30
35
let
2
6
10
14
18
23
28
let
Vsak delavec pa dobi še	doklado	v	naturi
(samski 9 K ali 27 1 pšenice,	22	1 rži,	13	1 tur-
ščice, oženjeni 17 K v gotovini ali pa žita: 32 1 rži, 10 1 turščice ter za vsakega otroka po 25 1 pšenice, 5 1 turščice ali rži.) Bolniške dnine se odmerjajo s 60% šihtne mezde ter s celo doklado. Penzija se je zvišala tako, da je rudar III. a razreda, ko je šel po	40	letih	v	pokoj,
prejemal letno 773 K 14 vin.
V od govor na mezdno gibanje, ki se je započelo v našem mestu lanske jeseni, je sedaj c. kr. ministrstvo za javna dela razveljavilo stari plačilni normal iz 1. 1907. ter z dnem 19. januarja t. 1. uveljavilo novi plačilnik, ki pa naj velja — z neznatnimi izjemami — za vse državne rudnike. Ta plačilnik ustanavlja za 8 urno delovno dobo mezde, in sicer:
plačilnik I.
plačilnik II.
1 stopnja 260 h
2	n	270 „	2 „	310 „
3	»	280 „	3	330 „
4	»♦	300 „	4	360 „
5	»	310 „	5	380 „
6	n	320 .	6	400 „
7	n	340 „	7	430 „
8	n	350 „	8 „	450 „
9	„	360 „	9 „	470 „
V prvo stopnjo I. plačilnika pridejo rudarji z 18 letom starosti. Za delavce od 16. do 18. leta velja dnina od 1 K 80 vin. do 3 K na osemurno dobo. Povišanje iz ene stopnje v drugo se vrši avtomatično po treh letih, tako, da mora vsak, kdor ima 24 let službe, priti na 3 K 60 vin. na osemurno delovno dobo.
Plačilnik štev. II. velja za profesioniste, ako niso državne sluge, ter za delavce, »ki že dlje časa služijo in se brezgrajno zadrže«, kakor stoji v pravilniku zapisano. Uvrščenje takih delavcev je prepuščeno rudniški seji, vendar pa ne sme biti v plačilniku štev. II. več nego 35% vseh delavcev, ki so uslužbeni pri rudniku.
Doklade v gotovini ter v naturalijah sedaj po novem pravilniku odpadejo. Bolniške dnine so odmerjene s 60%. Penzije pa so tudi temu primerno urejene: Rudarji z dnevno plačo 4 K 70 vin., ki bodo penzionirani po prehodnih določilih, dobe po 1184 K 40 vin.; po 30 letih dobe penzije po splošnih določilih s plačo 4 K na dan = 806 K, s plačo 4 K 30 vin. na dan = 862 K 70 vin., po 35 letih s plačo 4 K = 907 K, s plačo 4 K 30 vin. =973 K 15 vin.
Po novem plačilnem pravilniku so delavstvu zagotovljene boljše dnine in boljše penzije. To je resnica. Dokaz temu: Prej je bila najvišja dnina 2 K 40 vin. plus doklada v vrednosti 17 K, sedaj pa 4 K 70 vin. Pri 25 šihtih dobimo: 25krat2 K 40 vin. = 60 K in 17 K = 77 K ali pa po novem : 25 krat 4 K 70 vin. = 117 K 50 vin. Ali pa: 25 šilitov po 2 K = 50 K, in 17 = 67 K po starem, ali pa po novem: 3 K 60 vin. = 90 K. Razlika je potemtakem očividna!
Novi plačilnik je torej boljši od starega, vendar pa ima tudi svoje pomanjkljivosti. V glavnem imamo sedaj delavstvo razcepljeno v dva tabora: eni so še vedno za prejemanje na-turalij, drugi so proti naturalijam. Zadovoljnost bi bila le tedaj splošna, ako bi c. kr. ministrstvo za javna dela uredilo pravilnik tako, da bi bilo ustreženo enim in drugim: kdor hoče žito, ga dobivaj; kdor ne, pa toliko več v denarju!
Nam pa se zdi, da je rudniška urava za odpravo žita zato, ker je to zanjo ugodnejše, oziroma cenejše. Rudniška uprava pa je vedno sama sebi najbližja in — najboljša! Sicer se pa še'vrnemo do tega poglavja!
Štajersko.
Mesto sodnika v IX. plačilnem razredu pri c. kr. okrožni sodniji v Mariboru ev. pri kakem drugem sodišču je razpisano. Prošnje do 20. ™arca *• na Predsedstvo c. kr. okr. sodnije v Mariboru.
Pusta so pokopavali fantje na pustni torek Prekopi pri Vranskem. Ker so bili pri tem peli neke pesmi in oponašali cerkveni pogreb, pridejo pred sodišče zaradi sramotenja vere. »Slovenec« že vpije o liberalni vzgoji, dasi vemo vsi, da fantje na pustni dan povsod znore, pa naj bodo tudi klerikalci.
Ogenj. V nedeljo zvečer je pogorela hiša in tri gospodarska poslopja posestnika Stefana Hrena v Bukovem žleku na "Peharjih. Rešili so samo živino. Škode je do 2400 K.
Avtomobilna cesta iz Beljaka na Dobrač. Tako cesto nameravajo zgraditi v kratkem in upajo, da se bo obnesla. Dolga bi bila 20 km in bi stala okolo pol milijona kron. Vožnja bi trajala poldrugo uro in bi bila jako poceni.
Zaradi politike so se stepli po občinskih volitvah v Zidanem mostu Alojzij Oblazek, Rudolf Kalešnik in Ivan Golob. Ker je Golob ona dva precej premikastil in poškodoval, obsojen jebil na dva meseca težke ječe.
Rckurz proti občinskim volitvam v Ptuju je upravno sodišče zavrnilo. Kakor znano, je nastal med ptujskimi Nemci odpor proti kilki, ki komandira mestno upravo.
Smrten padec. V Vitanju je padel mizar Anton Ravnjak po stopnjicah in si ubil črepinjo. Umrl je v par urah. Bil je nekoliko pijan.
Občinske volitve v celjski okolici so potrjene in je namestništvo odbilo slovensko pritožbo proti izidu v I. razredu. Drugega tudi pričakovati ni bilo.
Nemška »Zucht und Sitte«. Dan na dan se bere v listih o svinjarijah, ki jih uganjajo gornje-štajerski nesramneži z nedoletnimi deklicami, dečki ter tudi z živino. Včeraj so spet zaprli v Gratareinu posestnika Franca Hasslerja zaradi hudodelstva nad njegovim varovancem. Potem pa nemški listi nas uče morale!
Dišeča cvetka. Ludovika Kermača zasleduje po tiralnici mariborsko sodišče zaradi tatvine. Prednekaj dnevi so ga prijeli in zaprli v Zagrebu. Premetenec pa jo je prvo noč pobrisal iz zaporov in zdaj ga spet iščejo vsepovsod.
Trst in Primorje.
»SokoI«v Trstu priredi dne 16. t. m. zaključni zabavni večer v tej sezoni. Na sporedu so poleg solo-točk tudi pevske točke mešanega zbora »Glasbene Matice« in Sokolskega pevskega zbora.
Pristop k spuščanju dreadnoughta v morje bodo imeli samo tisti, ki se bodo preskrbeli vsopnice, s katerimi se bodo morali legitimirati. Spuščanje se vrši 21. t. m. ob 10. uri dopoldne. Ime novega dreadnoughta je »Tegett, liof«. Slavnosti bodeta prisostvovala prestolonaslednik nadvojvoda Fran Ferdinand in nadvojvoda Salvator, s soprogama. Kumica drugemu dreadnougthu bode nadvojvodinja Blanka. Prisostvovalo bode vse avstrijsko vojno brodovje. Ta dan bode praznik za ves Trst. Ta dan imajo šole prosto.
Kam bodo vpisali denar skrbi »Picco-lo«? V uredništvu »Piccola« so v groznih skrbeh, kam da bodo vpisali sedaj stroške tržaških porotnikov, ki so bili razpuščeni. Italijani naj bodo le lepo brez skrbi. Naše sodržavljane že pomirimo, kajti pri sodišču znjo bolje knjigovodstvo kakor laška gospoda. N. pr. v Pulju se res prav nič ne ve, kam so vpisali razne tisočne zneske — ki so izginili. Pa sedaj je država sama otvorila kurz za knjigovodstvo za italijanske kamoriste. Mord bi bilo tudi »Picco-love« knjige dobro pregledati, če se ni kaka vsota pomotoma prenesla iz magistrata v nje.
Samomor radi bolezni. 301etni Jos. Babu-der. trgov, pomočnik pri sv. J-akobu je že več let bolehal na želodčni bolezni. Predsinočnjem je pa iz obupa izpil steklenico žveplene kisline. Poklicali so zdravnika z rešilne postaje, ki mu je skušal izprati želodec, kar se mu je le deloma posrečilo, zato je dal nesrečneža prepeljati v bolnico, a je med potom umrl v groznih bolečinah.
Uboga Jera. Včeraj je prišla na zdravniško postajo »Igica« 441etna Jera Peternel iz
zagate Pancogolo, da so ji obvezali in izprali več ran. Rekla je, d jo je njen ljubček tako zdelal.
Zelo slab volilni obisk je bil pri nadomestnih deželnozborskih volitvah v volosko-pod-grdskem okraju. Namesto odstopivšega dr. Cervarja je izvoljen dr. Brnčič iz Trsta. Glavni protikandidt je bil jelšanski župan Valentič. Slabemu obisku pri volitvah je krivo v prvi vrsti politično društvo za Hrvate in Slovence v Istri.
PROSVETA.
Iz pisarne slovenskega gledališča. Danes,
v soboto se poje po osmih letih zopet prvič velika Millockerjeva opereta »Dijak prosjak« v novi režiji in novi opremi z gospo pl. Foedran-spergovo. gdč. Thalerjevo, g. Iličičem. g. Hor-skym in g. Povhetom v glavnih ulogah. Pred-sava se vrši za nepar-abonente. — V nedeljo popoldne ob 3. uri se uprizori prvič velezani-miva komedija »Mala harfenlstka«, angleški spisal Moncton Hoffe, z gdč. Wintrovo, gospo Šetfilovo, g Nučičem, g. Danilom in g. Verov-škom v glavnih ulogali; zvečer ob pol 8. uri se poje izven abonnementa, za lože par opereta »Diiak prosjak«.
Za oratorijske koncerte »Glasbene Matice«, v katerih se bodo prvikrat izvajal Satt-nerjev oratorij »Vnebovzetje Marije Device«, se po pravici kaže veliko zanimanje ne le v Ljubljani, ampak po vseh slovenskh krajih. Vstopnice si naročajo v velikem številu Ljubljančani, pa tudi posetniki iz Zagreba, Trsta, Gorice, Maribora in iz drugih slovenskih mest in trgov, kakor tudi iz dežele in sicer že sedaj za vse tri koncerte v trafiki gdč. Jerice Dolenčeve v Prešernovi ulici.
Slovensko gledališče v Trstu. V nedeljo, dne 10. t. m. bo benefica našega marljivega in neumorno delujočega režiserja g. Leona Dragu-tlnoviča in njegove gospe Štef. Dragutinovi-čove. Uprizori se igra »Sherlock Holmes«, komedija polna senzacij in zanimivosti. Upamo, da bo občinstvo vedelo ceniti zasluge g. Dragu-tinoviča in ob njegovi benefici npolnilo naše gledališče do zadnjega kotička.
Gledliško društvo na Jesenicah uprizori v nedeljo ob 3. uri popoldne v dvorani pri Jelenu na Savi dramo »Lukrecija Borgia«, na kar posebno opozarjmo zunanje goste.
»Slovenski Ilustrovani Tednik« jako lepo napreduje, sedaj se je razširil, da izhaja že 12 srani obsežen. 10. številka vsebuje: Italijansko-turška vojna: bitka pri Sidi Meseri; P. Hugolin Sattner. skladatelj prvega slovenskega oratorija: Vnebovzetje B. D. M.; nemiri v Zagrebu: 1. spomenik bana Jelačiča. 2. Iliča, 3, ulica Marije Valerije. 4. kamenita vrata in 5. zborovanje demonstrantov iia Vseučillškem trgu; atentat na istrskega dež. poslanca dr. Peščica v Vo-loski (dve sliki); pustni korzo v Gorici in na Jesenicah, »Upor Bohinjcev« itd. »Slovenski Ilustrovani Tednik« je v narodno-kulturnem oziru velikega pomena in bi naj ne manjkal v nobeni slovenski rodbini.
Najnovejše vesti, telefonska poročila.
DRŽAVNI ZBOR.
Dunaj, 8. marca. V današnji seji poslanske zbornice se je ob splošnem neinteresu nadaljevala debata o predlogih draginjskega odseka. Govoril je med drugimi tudi češki agrarec dr. Viškovsky, ki \e. ostro kritiziral postopanje vlade, tudi kranjski poslanec Gostinčar je nastopal proti vladi, ki se je popolnoma usužnila željam kartelistov. Koncem seje je odgovarjal finančni minister Zaleski na neko interpelacijo krščanskega socialca viteza Panza glede neopravičenega subvencioniranja avstrijske družbe za izdelovanje orožja, ko je ta dospela v denarne težkoče. Vitez Panza je izjavil, da je
188
Pri tem klicu, ki ga je zavpil na ves glas, so se zagnali konjeniki, skriti v ulici Saint-An-toine s klicem »Živel kralj« na mostič. Še pred-no je kapitan mogel zapopasti, kaj se godi. so se polastili vhoda in dela dvorišča. Obrnjeni proti Parizu, so klicali:
— Kapitn, razpolagajte z nami! Živel kralj! Ukazujte!...
Kapitan	je spoznal,	da je	bil	prekanjen.
Hiša Saint-Pol je bila z	izgubo	teh	vrat v ro-
kah Burgundcev; uličke so pričele bruhati oborožene vojščake sovražnika.
— Izgubljen sem, je pomislil kapitan.
Umaknil se je na dvorišče in v naslednjem
hipu je že bilo slišati ječanje. Vojaki so mu sledili in videli,	da je ležal	zaboden	na	zemlji.
V veliki	kraljevski	galeriji	je	nastal silen
trešč. Rektor je čital izorno razpravo o bedi ljudstva in o velikodušnosti kralja. Ali nihče ga ni poslušal. Kralj je sedel črno oblečen, mračno in usodno gledajoč na prestolu in se krčevito stresal. Vojvoda Orleanski je nategoval, bled kakor smrt »ušesa« in lovil hrupne glsove, ki so prihjali od zunaj. Hotel se je odstraniti, pa naletel je na močno burgundsko stražo, ki mu je zaklicala: Nihče ne sme skozi! Ivan Neustrašni je čakal, trepetajoč po vseh udih od nestrpnosti. Končno se je prikazal Ocquetonville žarečih oči, stekel k njemu in mu pošepetal par besed v uho... Hiša Saint-Pol je bila zaprta! Posadka se je bila udala brez kaplje krvi!
— Končno! je zarenčal Ivan Neustrašni.
— Izgubljen sem, je dejal na glas Orleanec.
— 185 —
praviti red in povzdigniti vse splošno pokvarjeno stanje. Vojvoda je nekaj časa pomišljal, kakor da bi ne bil gotov, ali je zadeva sploh vrednaj)dgovora, nato pa je končno dejal:
Da, velikaši so stekli in se zaganjajo drug v drugega. Da, ljudstvo si prizadeva priboriti si prostorček pod solncem. Da. ljudje se koljejo. Da, ljubezen, velikodušnost, plemenitost, svoboda je pomešana z despotizmom, s komedijo. s tragedijo. Da, dvorjanstvo in vojaštvo se je spopadlo z meščanstvom in z ljudstvom in se pobija in se bo pobijalo morda dolga stoletja, morda vedno... Ali zakaj naj bi jih ovirali? Ali ni to njih življenska potreba?...
Ta mož je bil torej spoznal grozno zmoto nature, ki je ustvarila človeka z mislečimi možgani, med tem, ko se žival zadovoljuje le z ži-vobitjem? Ali je bil prodrl v vrtince ničevosti življenja? Da je vse to nič, le nič? Da nam zija praznota nasproti? In da so blaženi oni, ki morejo napolnjevati življenje z bridkostjo in s trpljenjem, z ljubeznijo, s sovraštvom, s hrepenenjem po svobodi in vladanju, s hotenjem sploh nečesa, in najsibodi karkoli že?... Da je višek človeške sreče tudi zahteva po uničenju samega sebe!...
Pa smatrajmo rajši vojvodo za vrhunec sebičnosti.
Pustimo ga pri njegovih knjigah, pri njegovih medajlah, kipih in oslovskih kožah, tkaninah in pri njegovi filozofiji in vrnimo se k sovraštvu, ljubezni, boju — k življenju!
Ludvik Orleanski je bil nemalo osupnjen, ko je izvedel o delovanju Ivana Neustrašnega Hiša Saint-Pol.	47
odgovor vlade nezadovoljiv in predlagal, da se o odgovoru otvori debata. Ta predlog je bil sprejet; značiln je, da so proti Panzevem predlogu glasovali le Poljaki in somišljeniki predlagatelja — krščanski socialci. Koncem seje je predlagal češki socialni demokrat Nemec, da se odstavi rambna reforma rz dnevni red; predlog je bil odklonjen z 151 proti 100 glasovi; prihodnja seja bo vtorek, nadaljuje se debata o draginjskih vprašanjih ter začne debata o odgovoru finančnega ministra glede subvencije avstrijske družbe za izdelovanje orožja.
NOVO PREDSEDSTVO NEMŠKEGA DRŽAVNEGA ZBORA.
Berlin, 8. marca. V današnji seji nemškega državnega zbora se je volilo definitivno predsedstvo. Predsednikom je bil izvoljen dosedanji podpredsednik Kaempf, prvim podpredsednikom narodni liberalec Paasche. drugim podpredsednikom pa Doves, dosedanji prvi podpredsednik socialni demokrat Scheidemann je propadel.
t VACLAV ŠKARDA.
Praga, 8. marca. Danes je tukaj umrl upliv-ni češki politik, član gosposke zbornice dr. Vaclav Škarda, bivši drž. in dež. poslanec.
ČEHI NA DUNAJU.
Dunaj, 8. marca. Češki izvrševalni odbor ra Dunaju je sklenil, da postavi povodom občinskih volitev na Dunaju v I. in II. okraju lastne kandidate, v drugih pa podpira samostojne kandidate čeških socialnih demokratov.
JUŽNI TEČAJ — ODKRIT.
Kristjanija, 8 marca. Vesti, da sta Norvežan Amudsen in kapitan Scott odkrila južni tečaj, so so resnične. Danes je prišlo na norveški parlament obvestilo, da sta potovalca zasledila ob južnem tečaju novo zemljo, kjer sta zasadila norveško zastavo in jo imenovala po norveškem kralju in kraljici Hakonova in Mandina zemlja. Norveški parlament je imel nato slavnostno sejo, katere se je udeležil tudi kralj; parlament je poslal potovalcema brzojavne pozdrave 1 Vsa zemlja se pripravlja na slavnosten sprejem.
PROTI SUFRAGETKAM.
London, 8 marca. Za danes so sufragetke napovedale zopet velike demonstracije. A občinstvo se je naveličalo teh vednih kravalov, ter prenapete sufragetke pošteno preteplo in veliko istih izročilo policiji.
Odgovorni urednik Radivoj Korene.
Last in tisk »Učiteljske tiskarne«.
Mali oglasi.
Mladenič prost vojaščine, vešč slovenskega in nemškega jezika želi službe pisarniškega sluge, ali kaj temu primernega. Ponudbe pod »Mladenič« na »Prvo anončno pisarno.«
  209—3
Pridno pošteno deklico najraje z dežele, sprejme za učenko s celo oskrbo krojačica Roza Medved, Mestni trg 24.	210—3
Jtiteljsia listama"
• Hlllllllllllllll
Hllllllltllllllll • Hlllllllllllllll
v Ljubljani
r. z. z o. z.
Frančiškanska ulica štev. 8
je najmoderneje urejena in opremljena za tisk vsakovrstnih tiskovin: knjig, brošur, urad. tiskovin, not, lepakov, vizitk, in kuvert.
Litografija. - Stereotipija. - Najmodernejše črke in okraski. Tisk v različnih barvah. Najfinejša izvršitev.
Solidna in točna postrežba.
□ □
Gramofoni - automati!!
n ca o tovarniška zaloga o a p
J. e S*
g > s
so«
2 _ *« H Eo 3 o S
< 4» 2
Z E s
P
oN §
s » S
cu >3 S
O 'S N
1IBB 38
JIDBL
§ ”
a o 2 > x* S 00 O
P Tl
3 O
O 2
sr
o
* 3
p
g S:
Za vsak gramofon pismeno jamstvo. Gramofon -Atelij er
A. Rasfeerger
Ljubljana, Sodna ulica 5.
Pazite natančno na naslov. Jaz ne prodajam ur in Šivalnih strojev. Imam Specijeino samo gramofone, godbene autoniate in druge mehanične godbene stroje. Lastna delavnica za popravila.
Pišite po cenik. — Predno Uje kupite, oglejte ::	sl	mojo	zalogo.	::
Vse potrebščine In vsakovrstno kolesje v zrlogi.
Širite, kupite in naročajte „Dan“! Prijavljajte nove naročnike!
Viktoria Sterniša
Ljubljana, Jurčičev trg št. 3
Največja zaloga moških, damskih, otročjih in pristnih gorskih čevljev. ElegaDtna in jako skrbna izvršitev po vseh cenah.
Najpiiležnejši čevlji sedanjosti.
FR. P. ZAJEC
Ljubljana Stari trg 9 Ljubljana
priporoča kot prvi slovenski izprašani in oblastveno koncesijonlrani optik in strokovnjak svoj
optični zavod.
Daljnoglede, toplomere, in zrakomere vseh vrst. Očala, ščipalniki natančno po zdravniškem receptu.
Cenike pošiljam na zahtevo zastonj in poštnine prosto.
Priznano
najboljše
slovensko pivo
= se toči v hotela „ILIRIJA“. —. :
Kavarna je vsak« nož do filtra odprta.
Naj novejše, dobro in ceno se kupi
edino le v
„Angleškem skladišču oblek", Mestni trg 5.
Ogromna zaloga najnovejših spomladanskih oblek, raglanov, klobukov itd. za gospode in dečke, ter najmodernejša konfekcija za dame in deklice, nudi vsakemu okusu v popolno zadovoljnost. — Dospeli so tudi iz Pariza, Berlina in Dunaja osebno kupljeni modeli damske konfekcije, katere zadene poseben chic in pozornost. — Cene, priznano nizke in brez konkurence.
O. BERNATOVIČ.
MIHAEL KASTNER, Ljubljana
Kongresni trg štev. 10
• •HHHHHHIIIIIIIIHHIIIHIIII MIHI HII lili llllllll II Ulil ••••■
111 ■ 1111 ■ 11 a • ■ 1111 ■ i ■ 111111
dobavlja najcenejše: špecerijsko blago; jedilno in živinsko sol; petrolej
(tudi v originalnih pločevinastih posodah); obdačen in neobdačen bencin ^a motorje in avtomobile; gasolin, cigroin za razsetljavo; gorilno olje za Diesel-motorje; vseh vrst strojno olje; parafin itd. itd.
Vse mineralne vode in studenčne produkte vedno sveže v zalogi.
Ke,8S: Ljubljanska kredit na banka v LJnbE Jani.
Stritarjevo, ulica štev. S2, (lastna hiša)
Podružnice v Spljetu, Celovcu, Trstu, Sarajevu, Gorici in Celju. Sprejema vloge na knjižice in na tekoči račun ter jih obrestuje od dne vloge po čistih
4110
2 o
Celo noč odprto
Celo noč odprto
Proda se dobro ohranjena
$ 11
Več pove g. Kovačič, Sv. Jakoba trg 5.
—	186 —
in	naravnost	občudoval misel, priklopiti	se
javno meščanstvu in ljudstvu.
Nemogoče	semu	je zdelo, da bi načrt	izšel	iz burgundskega	vzhičenja, prepojenega s
krvjo. Sumil je, da stoji za činom diplomatski Berry. Skrbno je dal zapahniti vsa vrata Hiše Saint-Pol, razpostavil za obzidjem velike kotle polne olja, ki naj bi vrelo o svojem času vršilo svoj namen. Nabasal je stolpe s puškami oboroženimi vojaki, za zobčasto obzidje je pa razvrstil lokostrelce, na vežbališkem dvorišču pa je nastanil štiri tisoč mož vojske, oborožene z bojnimi sekirami, sulicami, helepartami, tolka-či in železnimi koničastimi koli.
Ko se je bil tako zasigural je zadal hud udarec Ivanu Neustrašnemu: razposlal je enostavno sele k vsem osebam, ki so imele priti na določeno zborovanje in jim naznanil, da je zborovanje preloženo radi slabega kraljevega zdravja na prve dni meseca novembra. Do tega dne so ostala vrata Hiše Saint-Pol zaprta.
Istočasno je dal oznanjati po vseh javnih prostorih, da se do zborovanja ne bodo pobiralci davkov nikjer prikazali in nikogar nadlegovali. To je bilo začasno ustavljenje vsakdanjega davka, ki je obstojal v tem, da se je pobirala pristojbina od vsakega prodajnega predmeta v tržnici; obenem so bili Parižani morani, kupovati si sol v kraljevih zalogah.
Ivan Neustrašni je bil smrtno zadet. Ni si upal naskočiti Hiše Saint-Pol. Nameraval je zvijačno osvojiti si jo s svojimi četami in zaupajoč v nasilnosti računal s tem. da prisili kralji, ravnati se po njegovi volji... in tako je upal uresničiti svoj načrt... Ali zvijača Lud-
—	187 —
vika mu je prekrižala vse namene in k vsemu se je pridružila še druga nepričakovana neprijetnost: Parižani so začenjali sitnariti in siliti vanj.
Čudne slutnje so visele v zraku in nezaupanje do Ivan Burgundskega je začenjalo bolj in bolj žareti izpod hipno nametanega pepela. Parižani, ki so tako radostno sprejeli vojvo-dovo vojsko pod svojo gostoljubno streho, so se po tednu dni dodobrega naveličali nenasitnih in nenapitnih gostov ... Ivan Neustrašeni se je moral umakniti iz Pariza in se utaboriti vPrč aux Clercs.
Tak je bil torej položaj, ki smo ga morali natančno podati, da ne postane naše pripovedovanje pomanjkljivo in na takem mestu nejasno.
Prvi november je prišel. Nihče ni ničesar vedel, a Berry, ki se je zaril v svoj Wincestre, niti o kraljici Izabeli, ki je izginila, kakor so si pripovedovali z dauphinom.
Po noči je Ivan Neustrašni pripeljal svoje Burgundce (ponajveč Švicarje) v Pariz in jih razpostavil po uličkah v bližini Hiše Saint-Pol. Konjenica pa se je držali v ulici Saint Antoine.
Ko je prišla ura zborovanja, se je prikazal z malim spremstvom ravno v trenutku, ko so rektor in vseučiliščni doktorji koračili čez mostič.. Ko je videl, da so vrata popolnoma zastražena z lokostrelci, ji zaklical kapitanu posadke:
—	Umestno je, da ste dobro zavarovali vrata, kajti prokleti Parižani imajo zlo namene. Iz srca rad vam hočem biti s svojim spremstvom na razpolago pri obrani vrat in kralja. Živel kralji	, ,,
Ker se pride dandanes pri hudi konkurenci do denarja le potom
dobre reklame
svetujemo vsem, ki hočejo kaj kupiti ali prodati, ali ki iščejo službe, da naj inserirajo^ v izbornem in zelo razširjenem slovenskem ne-::	odvisnem	dnevniku ::
„DAN“
ker ima to inseriranje gotov uspeh. • •
•
Oglase za „DAN“ sprejema po najnižjih cenah »Prva anončna pisarna14 v Ljubljani, Frančiškanska ulica štev. 8, katera daje radevolje tudi vse za to potrebne informacije.