r_ RiPl Glas Naroda - nedelj m praznikov. I Sundays and Holldaya. r sd) List Slovenskih delavcev v otmeriki ' \\ --^ Si K3LEFO* PISARNE: 1*7» RECTOR. EM m tooand-Olaa Matter, September, 21, 1903, at the Port Office at New York, N. Y., under the Act of Congres of March S, 1879. TELEFON PISARNE: 1279 RECTO® HO. 142. — 6TEV. 142. KEW YORK, WEDNESDAY, JUNE 17, 1908. — V SREDO, 17. ROŽNIKA, 1908. VOLUME XVL — LETNIK XVL Zamorsko glasovanje. Proti Tafto? 2KTERI ZAMORCI SO PRIČELI BAJE Z AGITACIJO PROTI VOJNEMU TAJNIKU T A F T U. Frete, da bode na dan volitve ostalo 600.000 zamorcev doma. ORGANIZACIJA -o------ ' Chieagc. 111., 16. juni** Od onega tre.iotka nadalje, ko ie republikanski naeijonalni odbor sklenil, da je Taf-to^e delegate iz dr/are \lnbame •matrati 7.a "regularne" oziroma, da so ti delegat ie opravičeni do sedežev pri konvenciji, ki se je danes pričela, 8« ?e pričele tukaj in drugod konference in shodi zam.-»re<"v. Namen teh konferenc je pre'estirati proti nominaciji T: fta Pr?d*edniS. kim kandidat« m republikance stranke. Tukaj m zatrjuj«-, da - za ta zborovanja odgnv n i oni republikanci, ki so se zdru'iH proti vojnemu tajniku Tsftu. kajti dasiravno se jim tega ne n.ore dokazati, je vendarle opažati, da jih nastop zamoreev dokaj veseli. Večina protestnih zborovanj ^ j«' vršila v raznih cerkvah in običajno so govorili zamorski duhovni slavne govore. Nekoliko zborovanj se je vršilo tudi r.a prostem in pri jednem je bila neka zamorka za slavno govornico, ktera jo predsednika Roosevelta na vse mogoče načine napadala. zla>ti radi tega, ker je zajed no z vojnim tajnikom Taf-tom sumarično odslovil zamorske vojake 25. polka iz stalne vojske. Glavni govornik pri vseh zborova-»jeh je bil Rev. J. Milton Waldron, predsednik National Negro American Political League, kteri je med drugim povedal tudi sledeče: " League govori v imenu 600.000 aamorcev, oziroma zamorskih volil-•ev, kteri vsi so proti nominaciji vojnega tajnika Tafta predsedniškim kandidatom. Ta je vse kaj druzega ■ego republikanec v smislu pokojnega Lineolna. Sumerja in Granta. Pri aadnjih goveroerskih volitvah, je od-iel v Ohio, kjer je republikancem svetoval, da bi odpadli od svoje stranke in tako izposlovali padec go-vemerja Herricka. Nastopal je s pomočjo predsednika Roosevelta tudi proti drugim republikancem, tako proti »-euatorju Forakerju in drugim j pravim republikancem. Taft ni republikanec in v pravem pomenu besede on sploh nikdar ni 1 bil republikanec, pač pa demokrat. Zamorsko glasovanje je za države Indiana. Ohio, New Jersey. Kentu- ekv. Missouri. West Virginia. Illi- ' | sois in Delavare odločilno. V vseh ( teh državah, kakor tudi drugod so . zamorci dobro organizovani in vsi so se zavezali, da pri volitvah ne bo- ^ do glasovali niti za predsednika , Roosevelta niti za vojnega tajnika j Tafta. Nihče pa ne more biti izvo- ( ljen, ako se imenovane države in tu- f di druge ne izrazijo zanj. "Mnogo zamoreev bode glasovalo ( za demokrate v slučaju, da bi bil _ Taft imenovan kandidatom. Vendar j bode pa večina zamorskih volivcev ^ ostala doma.*' s -o--t Nesreča na železnici. Clinton, Md., 15. junija. Nedaleč 11 od tukaj je skočilo raz tir Sest vago- ' nov nekega osebnega vlaka Missouri, r Kansa> & Texas železnice. Vagoni so ll potem padli 25 čevljev globoko raz ' nasip v vodo Grand Riverja, ki je tam ' le tri čevlje globoka. Šest potnikov -je bilo pri tem ranjenih, toda ne ne-varno. Železniški tir in most sta po-ikodovana. 1 Dva otroka ate se ▼ hwtialui tadnsil« T n Pall River. Maw., 12. junija Dec- y ka Jos. in Andre Beaudry, ki sta f| stara osem oziroma pet let, sta se f| včeraj zaprla v velik kovček svojih zturiiev, da bi jima tako ne bilo tre- ^ ba Hi v šolo. Ker ima pa kovček me- ^ 'hanično ključavnico nista mogla pri- jf ti na prosto. Stariši so jih povsodi pj zatra.i L-kali in ko so končno pogle- p dali tudi v kovček so našli oba dečka m rtv«. Oha -ta se namreč radi y »manjkanja zraka zadušila. nl i ■ t Republikanska konvencija ? Prihod delegatov. ^ SLIKE IZ KONVENCIJSKEGA MESTA PRED PRIČETKOM ORGANIZOVANJA KONVENCIJE. | Kako so razne države zastopane in lo kako so prišli delegat je. carrie nation. -o- Chicago, lil.. IG. junija. Časi, v kterih so pri nas državljani volili predsednike in druge uradnike, ne da f bi slednji za to vedeli, so miuoli. Raz-u> ni predsedniški kandidat je so si tu-a* kaj ustanovili svoje glavne stanove, e" vendar je pa v vsakem posameznem stanu opaziti, da se raz motriva, kaj bi predsednik Roosevelt pričel do a" prihodnjega marca v slučaju, da bi !l Konvencija ne zaključila tako. kakor < :> žrli, i:i I»i-li imel Taft kaj de-! ua o v. ako '.»i predsednik Roosevelt ^ ne deloval zanj. Hotel Auditorium nudi »lokaj ži-151 /a h no in raznobarvno sliko, kajti tu 1v stranke. V okolici hotela je bilo >- včeraj videti le politično življenje, t» d«M*-im j«- v ostalih mestnih ulicah i- >pažati navadno v-akdanje delova->- nje. kajti lov na dolarje je prejšnje m pulitit" ne -1 rasi i dokaj ublažil. Naj-a živahnejše je naravno v notranjih ?- j »r« »Morili velikanskega hotela. Uele-l- ga«*ija za delegacijo prihaja v iiotel »r iti v >tanovih posameznih držav j>o-f- Haja \>ak trem»tek indj živahno. y- Sajv^-e politikov je prišlo iz bližnjih držav in pred hotelom je toliko ljudi, i- .In jt- U- težavno priti v hotelovo lob-i, by. Med državnimi glavnimi stanovi n je oni države New York najskrom-i- uejši iu najbolj jednostaven. Največja živahnost vlada v tako- 0 zvanem Green Kooinu imenovanega 1- hotela, kjer so se nastanili delegatje j- iz New Jerseva in od kjer se brzo-n javlja na vse strani republike, da se n tako izposluje nominacija Franklin Nturphvja za iiodpredsediliškega kauri didata. Z godl»> na čelu je prišlo v 4«m» državljanov države New t Jers4-y in I i ljudje delujejo za svoje-e ^a kandidata je«liioglastio z gaidbciiim spri-mljevanjein. ne državljani iz Love. ki delujejo za n Tbdliverja k«»t ]>o farmo za , e stara leta. ktera bi pa šla rakom ^ žvižgat, ako prevzame častno mesto ^ druzega uradnika republike^ koje pa . na žalost orinaša le deset tis<»č do- - 1 * -larjev letne plače. V stanu delegatov . iz Io«e izgleda tako. kakor v bueeli- . t _ t i nem panju, v kojem je preveč bučel. V glavnem stanu delegatov države ( ^ Michigan vlada dokaj miru, kajti t tam nimajo nikakega ljubljenca, ki bi bil rojen v Miehiganu, in radi tega ^ mirno čakajo na ono. kar se bode pri ^ konvenciji predlagalo. Dclesratje iz , j Califomije so si okrasili svojo dvora- ^ no z dvema pozlačenima medvedoma r - m se zanimajo liolj za tarif, kakor za . T < kandidate. Delegatje iz Missourija so se nastanili v Grand Pacific ho- \ telu. kjer so si izbrali Charles Na- ^ •relja članom naeijonalt.ega odbora. Med delegati iz Pennsylvanije je T : najliolj zanimiv Philander C. Knox ^ . Club" iz Philadelphije, ki je priko-t rakal. 150 mož po številu, z razno-, barvnimi solneobrani v hotel. Iz Pitlsburga je dosj>el takozvani da se podeli njihovim rojakom držav-m ljaustvo. Delegatje iz Hawaii žele, 'J da bi se Taft kot predsednik bolj brigal za Hawaii, nego se je kot voj-ni tajnik. II konvenciji je prišlo tudi mnogo diplomatov, med kterimi se naravno najbolj odlikuje kitajski poslanik Wu Ting Fang, ki je dospel v svojem avtomobilu i/. South l>cnd. Ind.. in se 11 je naslatiil v Grami Paeitic hotelu. ° luležki poslanik Urvee se je na-e stanil v Auditoriumu. «ločim je frau-° enski poslanik Jusserand gost ehica-e» škega milijonarja Harold McCor-^ uiieka. Tudi predse možem Loiurworthom. Konvencija se vrši v Coliseju. Naj-11 iniljši sedež dobi telegrafist, kteri bo skrbel za to. da dobi predsednik ' luK>sevelt direktna in takojšnja po-riK-ila o konvenciji. Predsedniku se boile vsaka beseda, ki se spregovori pri konvenciji, brzojavila. Med neljubimi gosti v Chicagn se *' je pojavila tudi znana temperenčnica 1 t'arne Nation, ktera je pričela nek saloon na Clark Streetu razbijati, nakar so jo vrgli na ulico. Tu je |>ote?ii govorila govor proti Roose- a veltu in Taftu, ktera je imenovala. e «la sta hudičeva agenta. Kmalo nato so jo izgnali iz mesta z naročilom, e da se ne sme vrniti, n • * » Chicago, 11!., 17. junija. Danes se " je tukaj zopet pričelo govoriti da v |w»stane predsednik Roosevelt v tretje kandidat. Ta govorica je sedaj 11 jaeja. nego je biia preje in v-e izgle-d da tako. kakor da ljudje, ki so za Koosevelta. iščejo in skušajo prido-1 »iti zanj kolikor mogoče veliko šte- i 1 • :lo Taftovih delegatov. Tako se je 4 tem ljudem že pridružilo j>et penn-ylvanskih delegatov, kajti izjavili so, ; la ne bodo glasovali niti za Tafta 1 niti za Knoxa. temveč le za Roose-1 velta. Tudi v Indiani napreduje pro- ] 1 pairanda za Roosevelta. Mnogo Taf-' tovih delegatov še vedno omahuje in | 1 zanj ni opaževati velikega navdu- 1 šenja. ) Včeraj zvečer se je v Lexington s hotelu vršila konferenca onih, ki žele, da ostane Roosevelt še v nadalje i " predsednik. Konferenca se je vršila i l . . tajno in tu so se navzoei posvetovali o načrtih, kako bi bilo mogoče napra- 1 \ viti Taftovej kandidaturi nepričako- t 1 vani konec. Vse to so pa naravno le < r skromne želje nekterih politikov, r k t ere se ne bodo uresničile. 1 t xr •• ... ivonvencija se je pričela včeraj to- » čno opoludne. toda prva seja je bila > dolgočasna. Otvoritveni govor je go- I voril -enator Burrows, ki je pa go- * voril tako tiho. da ga niti vsi dele- ' ga t je niso razumeli. Godba je svira- .i la vsakih dvajset minut himno Star Spangled Banner in ob tej priliki so I naravno vsi navzoči ustali. I •-- Strela & Malone, N. V.. 16. junija. Pre- * možni farmer Ernst C. Gleason, Če- * zar farma se nahaja v neposrednjej * bližini tukajšnjega mesta, je najbrže " jedini možki, ki zamore trditi, da je " vanj udarila strela, ki a kljub temu še živi in sedaj pripoveduje, kako se j 1 to zgodilo. Medtem, ko je včeraj ^ zvečer divjala nevihta, je sedel s svojo rodbino na verandi svoje hiše, ko C je udarila strela sredi njegove rod- ^ bine. Vsi so popadali na tla, toda razun farmerja ni bil nihee ranjen. * Farmer je bil omamljen na levej 81 strani in je več ur ležal nezavesten. m Sedaj je pa že v toliko okreval, da 0 se zanj ni več bati. Vihar je napravil v okolici dokaj škode, kajti strela je udarila v razna gospodarska poslopja, kterih mnogo je zgorelo. " Svarilo rojakom. ie i- j. Večkrat smo že na tem mestu sra-n rili naše rojake sirom Amerike pred s- raznimi lopovi, kteri so na razna nate čine goljufali in varali ljudstvo. Na la ta način smo dosegli, da so ti goljufi, i. ktere je žalibog iskati tako med na-d šimi rojaki, kakor tudi med Hrvati, [a utihnili, ker jim ni Ho za roko ono, i_ kar so pričakovali od svojega razpo-[ii šiljanja cirtolarjev. Ker pa od tega >r niso imeli nikacih koristi, so se ne-jo kteri poprijeli poštenega dela, dočim u. so zopet drugi odpotovali v Evropo, a dočim so oni, ki so ostali brez denar-f> ja, izumili nov način goljufije, potom a ktere nameravajo od rojakov izvabiti i- nekoliko denarja in naslovov, da sled-■r nje potem zopet drugim goljufom v svrho nadaljnega goljufanja prodajo, n Tako razpošilja sedaj nek lopov, i. ki je Slovenec in ki životari v New Yorku, rojakom prošnje, naj mn po-s, magajo v njegovem položaju, češ, da I j je na Slovenskem v šoli propadel, in j. da t ode sedaj spisal poduk, kako naj rojaki žive v krizi. Ta lopov, ki živi 0 v gorenjem delu New Yorka med dro-„ ginii rojaki, je že preje izvršil mnogo u goljufij, a sedaj je pričel z najpod-n lejšim prosjačenjem nadlegovati ro-e Jake. Radi tega svarimo vsakogar, i. ki dobi tako prošnjo, naj se ne ozira i- na njo, temveč naj jo pošlje zajedno L- s kuverto našemu uredništvu, da lo-[. pova čim preje izročimo oblastim in da prejme zasluženo kazen. a L"----------— • »i m n Slovenske novice. Ll < 'ahuneta se nam naznanja, da i- posvete tam v ne ki jo, 2S. junija no- , " vo slovensko farno cerkev sv. Jože-k fa. Obredi se prično ob 10.30 dopol-dne. Slavnostne obrede in posvečenje e nove cerkve zvrši Rt. Rev. T. Eis, 1 -k< f v Sauit Ste. ilarie in Marquette, Mich. Po posvečenju bo velika pon- e tifikalna maša in birmanje slovenskih a otrok. Smvnostni govor bo it naš k slovenski rojak Rev. F. X. L „ec iz i St. Paula, Minn, e i Anarhist ušel z ženo svojega rojaka. Pred par tedni je iz Patersona, N. 0 J., ušel anarhist Ludovico Caminita, ! h urednik zatrtega anarhističnega italijanskega lista "La Questione So- ' eiale". Seboj je odvedel tudi ženo ' e svojega prijatelja in rojaka Enrico : 1 Cautiva in dosedaj še o njima ni bilo ' - ničesar slišati. Včeraj je pa mati u- ' J begle žene dobila od nje pismo in ta- - ko se je zvedelo, da se beguna mudita J i v Old Forge na jugu. Ubegla žena 1 - prosi svojo mater, naj jej pošlje v 1 - Old Forge njeno tri leta staro hčerko ; 1 in je zajedno naznanila, da ako se to ^ - ne zgodi, pride sama v Paterson po ' , svojega otroka. Cnnova je že vložil 1 i ložbo za ločitev zakona proti svojej 1 - ženi in bode sedaj sodišče tudi na- 1 - prosil, da izroči njemu v varstvo ma- 1 - lo deklico. Sodišče bode njegovej r i prošnji brezdvomno ugodilo, kajti ni- l - ti misliti se ne more, da bi deklico prisodilo ženi, ki je ušla z notoričnim i i anarhistom. r Anarhist Caminita je poslal svoje- 5 i mu rojaku Canova pismo, s kterim 1 i mu naznanja, da je našel v njegovej ^ zeni pravo družabnico, radi česar 1 hoče biti on njen naravni čuvaj. Tudi f on zahteva, da se mu izroči nedolžna f dekliea, kterej je odvedel mater. Ca- * , nova je našel mnogo ljubavnih pisem, e koje je Caminita pisaril njegovej že- o ni. Njeni sorodniki so prepričani, da f se bode kmalo naveličala ljubiti anarhista in da se bode skesano vrnila p k svojemu možu. Slednji izjavlja, da s temu ne more verjeti, in ako se vrne, z jo ne bode več poznal. v —-- .......— ' ii Denarje v staro domovino« posojamo: s< « I 10.35 ............ 50 kron I f 20*50 ............ 100 kron. rt $ 4100 ............ 900 kron. " n 9 102.50 ............ 500 kron. n | 204.50 ............ 1000 kron. » 91018.00 ............ 5000 km. Poštarina js vfeata pri tek vsotak. yj Doma ss mksvsns vsote popelaeea - izplačajo hi« vinarja sdkMka. " Kaše denarne poiOjafrr isplačajo in e. kr. p sitni kranOsi nrad v 11. do t. 11. (ask. ^ mam padati Jo aajpzUO- Z Uit 92B.M ▼ ortnU v pripon. ul i*liilriiswp fin, nij* gc •S*. PO Domic Postal Mom, in Orfcr aH na TC«rr Tor* Bank Draft, re run lAxm oo. la M ft—I* ft. lit M. «04 at OMt AflL, W. TL tri CtaHlai, UJa sr Macedonsko vprašanje v angleškej luči. d —o— ^ TAJNIK BALKANSKEGA 0DB0-1> RA W. A. MOORE ODGOVAB-tr JA NA NEMŠKE POZIVE ^ IN IZZIVANJA »» >- —o— 'a Polemiko je izzval .washingtonski ^ nemški poslanik Sternburg. u, —o— » r" ANGLIJA IN RUSIJA n ti --o- London, 16. junija. Nedavno je v nemški poslanik v Waskingtonu Speck v. Sternburg za "Outloock" 7> spisal članek o Macedoniji, kteri je v 71 Angliji obudil veliko senzacijo in tu- di obilo komentarjev, kajti nemški a članek je tak, da iz njega vsakdo raz- ^ vidi sovražtvo Nemcev napram Slo- ^ vanoin in še posebej napram Jugoslo- ^ vanom. Tajnik balkanskega odbora, W. A. Moore, je sedaj poslal istemu ° časopisu odgovor na nespametnosti ^ nemšega poslanika. O tem odgovoru. ' je Moore dejal časniškim poročeval- ' c-em vseh tukai-njih velikih listov: a . ^ "Zatrjevanje, dr. se Nemčija sedaj kar nakrat strinja z vsem ostalim civilizovanim svetom v tem, da so se- n danje razmere na IJalkanu neznosne in da je treba skrbeti, da se izboljšajo. je izredno dobrodošlo. Toda kako odpomoč predlaga Nemčija in kak_» zamore spajati svoje vztrajanje z "statusom f|Uo" z potrebo, da se na Balkanu skrbi za poboljša nje raz-* mer? Tudi Nemčija je po zatrdilu e njenega poslanika, mnenja, da se mo-'' ra nekaj ukreniti, toda to morajo vse vlasti trdno podpirati. Nemčija se pa ~ ne zavzema dejanski za to in vsled i u l tega niorame trditi, da to ni vseni ® vlastim pri srcu, dasiravno le Nem-z rija sama tvori v tem {»ogledu izjemo. ^ "Omeniti moram tu_ v tukajšnjem mestu. Demonstracije so kmalo postale tako velike, da je u bila policija prisiljena posredovati. ^ Dijaki so se upirali oboroženej bru-l" tal noj sili. Icojo so oblasti kmalo po-množile in tako je prišlo do resnega j boja v kterem je bilo na obeh straneh | ' več osob ranjenih. Šele potem, ko je j 11 pričela policija brezobzirno pošto- j pati, je bilo mogoče dijake pregnati. J e Demonstracijo so dijaki priredili, l" k o r se je konferenca rektorjev avstr. ° vseučilišč, ki se je vršila na Dunaju. J zaključila tako, da dijaki z nje izi-z dom ne morejo biti zadovoljni. Rek-J torji so namreč pozvali dijake naj z nedavno pričetim štrajkom prene-11 hajo in zajedno se jim je obljubilo. da bode svoboda učenja zajamčena. j e Nadalje je večina avstrijskega di-a jaštva tudi do skrajnosti nnezado-^ voljna s tem, ker se je profesor 11 Wahrmund, ki je radi svoje znane brošure o papeževej encikliki proti modernizmu, postal ljubljenec cele Avstrije, zadovoljil se s tem, da ga ! l~ bodo prestavili iz vseučilišča v Ino-mostu kam drugam. On je namreč ^ pritisku vlade oziroma vpljivu mini-^ sterstva ugodil in izjavil, da je zado-11 voljen, ako ga prestavijo na Dunaj '» ali pa v Prago. Inomost. 17. junija. Rektor vseuČi-" lišČa, profesor dr. Rudolf Skala ni zadovoljen z izidom konference, kte- . " ra se je vršila na Dunaju med rektor- j ji avstrijskih vseučilišč in naučnim 1 ministrom in je vsled tega naznanil, 3 da danes odstopi. | Položaj je sedaj popolnoma nego- ' i tov in pričakovati je nadaljnih kon- - fliktov. , l -o--j r - Križarka Colorado ni ponesrečila. Seatle, Wash., 15. junija. Včeraj ? zjutraj je semkaj dospela brezžična } brzojavka, ki je poročala, da je vsled - goste, megle križarka Colorado, zavo- 1, - žila na peščenine in sicer na višini 1 Dungeness Spit. Danes se javlja da - imenovano poročilo ni resnično. Kri- - žarka Colorado se sicer nahaja na - imenovanej višini, vendar pa ni za- 1 > vozila na peščenine, temveč je vrgla 1 1 vsled megle sidra. Voda je tam precej s ■ globoka, tako, da se ni bati, da bi se * > pripetila kaka nesreča. Ladija je s I imela iz Califomije proti severu, ze- ' ■ lo slabo in viharno vožnjo, ki pa ni 3 bila nevarna. i ^ „ i ( Japonske neveste. Seatle, Wash., 14. junija. S parni-kom Tango Maru, ki je dospel včeraj iz Azije, dospelo je tudi petdeset ja- i * ponskih deklet ki so neveste ob tu- * kajšnjem obrežju živečih Japoncev. J Vse so morale iti v naselniški urad, v kjer čakajo prihoda ženinov. 11 --- i Francoska parobrodna družba znižala cene. Iti Gorej imenovana dražba je zniža- ° la cene za parr^k ««La Pro- ( vence", kteri odpluje dne 25. ju- C nija. Cena je sledeča: do Ljubljane d za $38, Zagreba $38.35, na Reko k $"8.15. Za novi parnik "Chicago", n kteri odpluje dne 20. junija pa velja 0 do Ljubljane $35, na Reko $35.15, J5 Zagreb $35.35. Oba parnika sta hi- H tri. Listke prodaja z Frank Sakser Co. 109 GfMowida St, New York ia v( 6104 St. Clair Ave., Oloveland, O. ni Rojaki, kteri idite potovati s toad si parniki, oglasite so pravočasno pri A FRANK SAKBBR 00. pi Razne novosti i. iz inozemstva. ' i , C-[PROTI RABI OPIJA NA KITAJ, SKEM; V AMOYU MORAJO TE TRGOVINE PRENEHATI Z POSLOVA-n NJEM. V Londonu se vrši pananglikansld kongres; Američani bodo dobro zastopani. i, KANIBALI V KONGU. -o- o • Amov. Kitajska. 17. junija. I>av-koplačevalei tukajšnje medr.a - tne s_ naselbine so včeraj sprejeli rezoluci- 0 jo, s ktero se v-e kadilnice op ' i- v naselbini odpravijo, kar se mor., te- a e kom dveh meseeev zgoditi. On.-'j-'no e število prodajalnic opija. p.-< no-. ra biti prepariran, ostane še lah ;> v mestu do marca prihodu;- ii n 1 • nakar se trgov! a y. oidien, > >. ;~ra i_ i i i * preneha. a i j London. 1,. junija. Tikaj -i se e J včeraj jničele -eje p:ina: giika -ke-j ^a kongresa. V raznih del:'. !.< iona . j se je vršilo se«lem shodov, :: s. bili . dobro obiskani. Vsebina zborovanj je le eerkvenega pomena, v kolikor pride angiikan.-ka cerkev v po »te v. .' Prisotnih je tudi mnogo delegatov iz Severne Amerike. '. ; Madrid, 17. junija. V maju se jo na gorenjem Kongu potopil parnih; ^ Ville de Bruges in sedaj so prišla natančnejša poročila o tej nesreči. Uto. nilo je šest Evropejcev in štirje sa prišli v roke kanibalskim domači-, nom, ko so skušali priplavati na breg. Vse štiri so domačini ubili in . pojedli. Utonilo je tudi sedemdeset zamoreev. p a i Tokio, 17. junija. Ob obrežju pri Kogoshimi se je v viharju razbilo 50 , ribiških ladij in pri tem je utonila 350 ribičev. Vojna mornarica je poslala rodbinam ribičev pomoe is . Saseho. Petrograd. 17. junija. Duma je pri včerajšnje]' seji sprejela vladin pred-. log glede položitve drugega tiru na sibirskej železniei. j Madrid. 15. junija. Marki Vega de Arm i jo. bivši ministerski predsednik na Španskem in tudi predsednik poslanske zbornice, je včeraj umrl. ! Paris, 16. junija. Neki Bellanger je včeraj čakal v vojnem mi niste r-" stvu na vojnega ministra, generala j Piequarda, kteremu je hotel izročiti : neko prošnjo. Ko mu je prošnjo vročil, je segel v žep, prinesel na svitla . revolver in pričel streljati. Dve kro- 1 glji sta pogodili nek stol. dočim je J tretja zadela ministra v roko. Bellan- I gerja, o kterem se sodi, da je blazen, " so zaprli, i . - s- i Razstrelba dinamita. i But tier. Pa.. 17. junija. V Argen* . tine, nedaleč od tukaj, se je včeraj L pripetila v Royal Coal Mines raz-j strelba dinamita. Skupna škoda zna«. s ša $20.000. Družba trdi, da je raz. s strelba v zvezi z delavskimi neprili-. . kami, ki jih je nedavno imela s svo-i jimi vslužbenci. Inozemski premo« garji. ki delajo v družbenih rovih, da* nes radi razstrelbe nečejo delati. Parada veteranov konfederacije, Birmingham, Ala., 1.2 junija. Ttu .kaj se je vršila včeraj vsakoletna pa-, rada veteranov konfederacije, ktera je vodil general Clement A. Evaus^ vrhovni poveljnik organizacije. SIav-» nosti je prisostvovalo nad 60,60$ ljudi Mlad morilec. Rochester, N. Y., 16. ju m j a. Pri tukajšnjem nadsodišču pričela se je obravnava proti 171etnemu Arlhurjn Clarku, ki je zajedno z Mrs. Nellie Osborne obdolžen, da je umoril Frederick L. Kistenmakerja, sprevodni-ka New York Central železnice. U-mor je bil izvršen lani v avgusta, Osborse je priznala, da je kriva ubo« ja in sodišče jo je obsodilo v petletv no ječo. Za sprejem vojnega brodovja Filipinih. Manila, 16. junija. Vlada je do. volila 100,000 pezet za prireditev raz. nih slavnosti povodom prihoda atlaat* skega brodovja Zjedinjenih držav. Assembly bode proti tej dovolitvi protestirala. » Skrivnostni kovček. Kiimin>lii> novth. Bilo je zimskega popoldnem. Naj-Ttl-j«* imetnik tvrdke Dorrell, Mund *Bannon, Mr. Robert Bannon je pravkar izstopil i* parnika v Osten-dtf, se službeno javil pri eolninakih oblasteh in se odpravil, da pride ob pravem easa na kolodvor, ker ni hotel samnditi vlaka v Bruselj. Mr. Bannon je nameraval ▼ glavno mesto Belgije zajjdno po opravkih in po razveseljevanju in okrepiilu. S seboj je imel dva kovčeka; r enem je nosil gosli, v drugem svoje drsgoee-costi in lišp. Ko pride na kolodvor, plane takoj v vlak; slučajno je bil ■am t vozu; utrujenost po dolgi vožnji gs premaga, da kmalu zaspi. Ko ss prebudi, se strese, ker skozi odprta vrata j« pihal ledeni zimski veter. V voz stopi drug potnik, se veede precej daleč od Mr. Bannona in potegne ix iepa časopis, ko je položil svojo prtljago na sedež poleg sebe. Novi potnik je bil zagorelega obra-u, skoro kot orijentalee. Imel je lepe, skoro ženske obrazne poteze vendar pogled očij je bil temen, ko je opazil, da pogleduje Mr. Bannon za njim. V istem trenutku vtakne tudi časopis v žep in prične tiho žvižgati oeko melodijo; Mr. Bannonu pa se sszdi, da sliši iz tujčevega kovčka prihajaj t i ium, ki je bil podoben morskemu valovanju. Tujec umolkne in I ogleda Mr. Bannona. Pogleda obeh m srečata. "Če boste tako trdovratno molčali, se sami izdaste!" zakliče zdajci tujec, potegne revolver, in ga pomeri v • Mr. Bannona. 44Za B.>«ra svetega!" krikne napa-( detli in na obrazu se mu bere veli- j kanska razburjenost in prepad»-no?t. "Jaz---" j Torej mi povejte. zakaj s* vedno ( i«o;ribljete njojemu pogledu," preki-iie ira tujec. "Menite, da sem tat T", "Tuko neuljudnim me vendar ne smatrate," odvrne Mr. bannon. "Vendar sami dokazujete, da ste enakih nus-lij," reče tujec z na>me- ^ liom i.a u»mih ter poveri orožje. "T«Mla čutim, da ^in > »vujo preveli-j k<» >»umljivi»stjo razburil poštenega pvntlen .ma ni ira eelo hudo razža- ! J■ 1 — Ck»|M>d moj. sri-no ras prosim ixlpiNinja; oprostite možu kterega \ar»!\u - i7r>" ena — pri tem po- J s;ai -voj kovček — ''izročena krni jeva la.-tnina. Dovolite, da se' vam pred-ta v im — Gu-tuve H i net-Morebiti >te že kdaj »ličili o n ojem ■ .„., i« imenu. "Torej dovolite da -e tudi jaz predstavim,*' odvrne Mr. Bannon. "Moje ;n • I£..wt Bannon, so- ku- i tvr-irv. ttorett, Mund & Ban-jion. od kter»- imam pri|»«»rmo Mr. Bannona, "ie enkrat pro>im «»pn».»'-enja — Nameravate menda dalj časa ostati v Bruselju?" " Najli/. en me>ec." odvrne Ban-jvon — "Bru-elj obiAčem sedaj prvič v življenju. Ce se ne mot itn, vas Mr. Dorrell osobuo j«>zna." "Mene ne, pač pa mojega brata," odvrne Gustave Binet. "Pravkar se vračam iz vzhoda, kjer sem se mudil več let. In tu sem se nekaj spomnil —mte slišali menda melodijo, ktero sem prej žvižgal t" "Da, skoro se mi je zdela znana." "Prav," reče Binet navdušeno. "Spomin je iz orijenta — pesem krotilca kač. Zapomnite si melodijo natanko, ker jo boste morda že kdaj rabili." Bannon se zasmeje in odvrne: "Ne vem, če se bom že kdaj spomnil na njo." "Nihče ne ve, kaj se zgodi z njim v pribodnjosti,' odvrne kratko Binet. "Toda pravkar vidim, da imate s seboj tudi gtisli. Ker ni nikogar v vozu. va*> prav uljudno prosim, da nekoliko aaiirrate. Gotovo u>trežete tnoji pro-finji!" "Z v«—eljem, odvrne Bannon; odpre >vnj kovček, da vzame iz njega irosli. "In jaz \»'B hočem razkyati vse-bino mojega kovčeka," reče Binet ter prične odpirati. "Strmeli In>-i»> nad .'ra_r«*-» m>»i i. ki jih n<»im s seboj dram- kamene — Prosim v;is. im-ajte Mr. Bannon." "Vendar lik rati ne moren* ugoditi dve;i> /r iam, gi>-|»»d Itinet. ali imam, a.i pa ol»čulujetn \a^e drajj*>cenosti. Ali bi tie bib. In.lje. «la odprete svoj kovček -»-le tedaj, ko končam svojo igro?" ..^•p _ nr," odvrne vprašani in obrne ključtdt pri koveeku. "Le igTaj-te — igrajte. Ko zadone prvi akordi skrivnostne otožne melodij«, odpre Binet kovček. Tu se vzpne nakviško majhna, ozka £iava — z očmi kot dva bisera — Kača! Bannonu je bil zopern pogled na kačo. Umakne se * neprijetnim čstatvo m v kot, dočim se kača počasi zvi- m ja iz kovčeka ter konečno leno obleži na sedežu poleg Bineta. Kmalu ae prikaže druga glava, potem tretja in | tako na dalje, da je postalo vse živo okoli kovčeka in po sedežih. Kurja polt oblije Bannonov obraz —spreleti ga čutstvo bližajoč* se nevarnosti. Tu pretrga Binet mrtvaški molk. "Igrajte," reče. Igrajte, če vam je življenje drago." Bannonu se je bral na obrazu velikanski strah; trepetajoč vpraša svojega tovariša: "Kaj pomeni ta šala?" Trudil se je, da govori z naravnim glasom. "Šala pomeni, da se pripeljete mrtvi v Bruselj, če takoj ne nadaljujete z igranjem," odvrne Binet z ledenim glasom. "Samo skrivnostna pesem kačjega krotilca vam more rešiti življenje." Bannon, poln groze, igra po goslih —igra za svoje življenje. Pred očmi s« mu pojavi neprozorna megla. Konečno se zave in dobi zopet goepod-stvo nad seboj. V motnem polmraku opazi, kako se kačje oči širijo, glave dvigujejo in premikajo na desno in levo, očarane od godbe. Ko Bannon neutrudno igra, začuje govoriti Bineta: "Dovolite, da vas oprostkn vašega neugodnega položaja!" In isti trenutek opazi Bannon, da Francoz prime za njegov kovček z dragimi kameni. "Lopov!" zakriči. Takoj zatem se pa odpro vrata in Mr. Binet skoči na stopnjice voza. I "V pol uri dospete v Bruselj, Mr. • Bannon!" reče z zasiičljivim obra- J zoni. "Če vam je ljubo življenje, ne odnehajte igrati niti ra trenutek — Goslajte in vlečite po ttrunah, da vam ne bode dolg čas." Vrata se zapro. Bannon ostane sam Obup prične slabiti njegove moči. | l><.mišlja .-i. kaka grozna usoda ga čaka. če }to7.abi na melodijo kačjega krotilea. ali če -.ra zapustijo moči. Tresel se je |to eeletn životu, prsti >o Ae komaj dr/.ali lok s kierim je vleke! I j m • strunah. Kaj je gode! in igral, sam ni vedel. Po jlavi so mu šumele v se mogoče po-I |M-vke, ki se pojejo jki najgrsih bez-nir.ili. p«» norišnicah, bilo mu je kot bi -e satu vrag polastil njegove duše, I dokler x konečno že kot blazen ne I prične smejati. Oči mu j»o>tajajo ved- I* ii..'tni. in vedno tntlj mehanič-I ko vleče po vro-ih strunah. ' Konečno ira no^e ne morejo več j držati, v ^ia\i mu prične šumeti in l»u< ati k'-t b; valile velikanske ska-•* lM> njej. jezik se mu prisu^i v ustih. Zunaj je nastala nevihta. Veter je z velikansko ^ilo bučal po naravi. Skozi najn.l odprto okno ^e pojavi siv dim lokomotive. Bannon se o po teče 1 l»i"t*j — tla ]h»J njegovimi nogami ~ odpro. z obuj nim krikom se vrže v odprtino i't zgine v orku — nižje veduo nižje--- * * • Ko se Bannon zoj>et zave, čuti, da je \ tuji sobi. l'ol<"jr njegovega ležišča sedi ujegov trgovski drug Mr. Dorell. I "No. Bannon, se počutite bolje T" vpraša Doneli prijazno. "Zgubljen, uničen sem!" jadikuje Bannon. "Nikakor ne," odvrne Mr. Dorell. Vse srno dobili nazaj!" 4'Kaj —vse T" zakriči Bannon. "Da. — vse," odvrne njegov tovariš. "In----" "Tatt" prekine ga Dorell — bral mu je vprašanje že na obrazu. "Ta nam je tudi prišel v roke." "In kače? vpraša Bannon nadalje in mrzel pot ga oblije pri spominu na grozne trenutke. "So bile čieto nedolžne živaliee," odvrne vprašani, dočim se trudi, da ga ne premaga smeh. "Bile so navadne kače. ki žive v pesku, ktere je prinesel lopov s seboj, ko se je dalj časa mudil v orijentu. kjer je zastopal tvrdko Binet Brata." "In zakaj je prišel s svojimi bešti-jami uprav v moj oddelek?" vpraša Bannon. "Zelo priprosto!" razlaga ^tr. Lk>-•ell. "Najbrž vas je opazil, ko ste v Ostende stopili i/, parnika in se poda-i v vlak proti Bruselju. Kakor se j«? loznalo je mož ve.' zapravil kot je zaslužil ter pričel slepariti. da plača svoje dolgove. Sluti! je, tla nosite s mIhij dragocenosti in v svojem obupu .as je sklenil oropati. Peljal se je v vašem vlaku do *'.enfa. kjrr je izsto-i»il." "In zakaj se je poetažil tako obup-i-_ra sredstva, da izsili iz mene denar "n tlrasrntine?" "Najbrž je videl vaše gosli, in v nj«»rn je dozorel naklep uporabiti za ■svoj načrt kače, ki jih je nosil s seboj. Spomnil sem se tudi, da sem svoje dni govoril z Mr. Binetom, kako nepriljubljene so vam kače. Najbrž je lopov, ki je bil tedaj že v službi pri Binetn — ime Binet si je sam prilastil, da bi vas presleparil — slišal moj pogovor s pravim Binetom. Tako je prišel do načrtu vas pcstrašiti s kačami. Primdfi mu moramo* da j* z vršil svoj naklep na prav zvit način." "In jaz sem se obnašal kot pravi bedak?" prizna Mr. Bannon. ''Nikakor ne, ljubi Bannon," odvrne Mr. Dorell. "Jaz na vašem mestu bi isto storil." Na^straži. Črtica iz afg&nsko- indijske meje. "Da," reče poročnik Macpherson ter se poživi znova s požirkom žganja, "z Bobom Brownom sem imel preklicane neprilike. Poznal sem ga natanko. Bila sva s Polom Carew kadeta v Sandhurstu in zajedno pride-Ijena k tretjim bengalskim lancijer-jem. Salamensko vroče gnezdo, in ▼ poletju vročina, da so se mi možgani topili v glavi, in vedno bom hvaležen stvarniku, ker so nas prestavili v te gore." "Da," reče njegov tovariš, John Smith, "v kolikor je bilo tam spodaj prevroče, je tukaj premrzlo, in v tej preklicani baraki po rimi sicer nikdar ni vroče, če si ne pomagamo a steklenico žganja. In da imamo vsak trenutek na vratu črne afganske lopove, ki so s svojim nožem hitrejši kot mi z revolverji, tudi ni prijetno. Toda ostanimo pri Bob Brownu!" "Rekel sem," nadaljuje poročnik Macpherson, "to je bilo takrat, ko smo pre žal i štimajst dni na meji, ker se je po deželi razširila vstaja. Vsak trenutek smo pričakovali iz Simle ikjvelja, da prelezemo prelaz Kadber' ter udremo v deželo teh divjih zlo- ' djev; sovražnik je vestno pazil naj nas. To neprestano opazovanje raz- J burja živce, in če se dobi na straži dan za dnevom odrezana ^Iava, pač ni treba biti pijanec, če vzame s -eboj požirek žganja več kot je potreba. in tesra se je privadil tudi Bob. • 'uj. Bob. rekel sem mu nekega dne. -vetniki nismo in jezdeci že od pam-t i veka niso poznani, da se vzdržujejo pijaf-e. Vendar, kar ti počenjaš, je pa že preveč. Toda pravega sem naletel. Zadri r-e je v mene kot mačeha, in zaloputnil vrata, da se je vse treslo. Njegovo postopanje sem si zapomnil, ler v prihodnje se mu nisem več usi-I je val- Prihodnjo noč sla bila zopet dva naših stražnikov ubita in zaklana, Bob Brown jc prisegel, da zajame so-\ ražne pse. pa magari teče sam po <-e-ti do Kabula. Zvečer miio trije •srali }>oker. Metali smo karte že pre-eej časa, ko nas Bob pogleda po vrsti in reče: "Kje je pa četrti mož?" "Vrag je tvoj četrti sodrug," odvrne mu Pole Carevv, "mi smo igrali trije, in če si ti naštel štiri, je tvoja £tvar." Bob jra ostro pogleda, za cmoka z jezikom in odbeži ven. "Koler," reče Pole proti meni. ••pu>ti ga, naj gre svojo pot." Vsak smo nabasali še pipico duhana, se odeli z afganskimi preprogami in se stegnili po ležišču. Drugega jutra Boba ni bila nikjer, ko smo se vsi zbrali. Opoldne naznani patrulja, da leži brez glave med kamenjem na Ghaz-nic cesti. "Da," reče John Smith, "grozna dežela je to, vrag sam jo je storil in lopovi, ki prebivajo v njej, so sami zlodji. Svoje dni jim je Lord Roberts dovolj posvetil; bila je grozna hoja čez prelaz Kaiber v Kobul. Celo les za kurjavo smo morali v tej poganski deželi vlačiti s seboj. Toda, kaj je pomagalo? Najvišjega lopova, albanskega emirja so nekoliko pomirili, toda manjši lopovi so že zdavnej pozabili,' da zna angleška konjiča napadati in major Smith-Wyndham streljati e svojimi topovi. Grozne dogodke smo doživeli. Major Smith-Wyndham je moral uničiti tri svoje topove in jih pustil ležati v cestnem jarku, in Lord Robertsa bi vaški načelnik skoro zaklal, da ni Mazr Ali prijel črnuha okoli trebuha in ga zagnal v vodo. In polkovnik Mackenzie, ki je tedaj s Clevelandom zapovedoval ulancem, mi je v Adlershotu pri-po vedo val, da so dvakrat zaporedoma ustrelili konja pod njim. In če bi naši škotski hribovci ne znali plezati ' kot mački navzgor po gori, bi nas j tedaj niti polovica ne videla nikdar ve" svoje domovine. Samemu l»rdu Robertsu je slaba predla, in da ni pravočasno pozval na pomoč polkovnika Bakerja s 560 možmi in dvema topovoma, ne bi najbrž nikdar v Afriki pozneje zapovedoval vojski napram Burom. Sicer bi rajše napadal. kot na tem mestu večno na straži prežal ter počasi blaznel. Usoda, ki je zadela Browna, nas vsakega 1 lahko vsak dan zadene." V tem trenutku pride Jakub, indijanski sluga Macphersona in naznani. dn čaka zunaj dvoje gsntlemanov. Častniki takoj odhite ven. Solnce je uprav zahajalo za gorami ter še s zadnjimi žarki raaavetijevalo pokra-jhn. "Hello!" aakličajo jezdeei, "čas je, da ee napotite, ker za goro kar mrgoli Afganov. Naprej, naprej, preveč je teh gadov v bližini. Hočete menda, da poginete v lastni krvi?!" Poročnik Macpherson postane zelo resen. "Ali je res?" "Resnično, kot se imenujem William Cleveland. Znana mi je vsa okolica, in ne igram se zamahi že eelo vrsto let s svojimi črnimi sosedi miši in mačke. Toda danes se mi zdi, kot da smo mi mišil" Mladi častnik pregleda zabarikadira-ne koče s strelnimi luknjami. Posadka je pripravljala večerjo pri plapo-lajočih ognjih, jezdeci so napajali konje in čistili sedla in jermenje. Bili so od rodu Sikh in Gurkha; z dvema topovima so ležali v tej zasedi že dve leti. "Mi ostanemo!" odvrne odločno poročnik Macpherson; "prvič ne vemo, če nas črna ban da res napade, in drugič, gospoda -moja, jaz sem vojak, vi ne!" "Well, torej Good bye! Svojo kožo odnesem v varnost." Macpherson se pomiri, ker ni bilo prvič, da so poročevalci in potniki donašali napačna poročila v tabor. Dokler se drže Afgani onstran gor, mu je vseeno, kaj počenjajo, in da bi jim prišli skoro pred žrela njih topov in pušk, bi se trikrat premislili. Macpherson pokliče nnekega narednika: "Čuj, Said, kaj je novega pri straži?" "Ničesar, poročnik!" "Dobro, toda imejte oči odprte! Nocoj pridem sam pogledat k straži." Narednik nezaupljivo pogleda častnika. "Toda došle so nam slabe novice!" Poročnik Macpherson stiese z | glavo. "Saj se ne bojimo, toda čuvati mo- 1 ramo. Ti stojiš nocoj s svojimi ljud- I mi ob cesti, ki pelje mimo potoka i Ivvata; no prijetno tam baš ni. Obiš-i . ... eem vas uoeoj m gorje vam, ce me ! pravočasno ne pokličete!" j Narednik temno ]x»gleda, poteze na obrazu se mu poostre. "Jaz in moji ljudi smo čuječi. ker nas radi pijače ne premaga spanec, gospod. Nikdar ! ni prišla kapljica ruma čez naša i usta." 1 "Toliko bolje. Obrnite Na-, prej!" i Narednik zgine, ^e predno zatoni-jo zadnji solnčni žarki; v kratkem' >o na svojem mestu, ki je bil oddaljen za dober streljaj. Mimo je pelja-; la c-esta. ki je edina vezala vojaško j • postojanki* s prelazom Ka^er. Deset i minut pozneje je že vladala ?amotna j lihota. čnlo ><• je le prasketanje >tražnih ognjev. Bil je mlaj. ter le nekoliko zvezd je -vetilo na nebu. ko zapusti poročnik Macpherson z enim vojakom barako in >e napoti proti Iwata potoku. Oba se skrijeta v grmovje. V temi se plazita naprej, da prideta od vzhodne strani proti naredniku na straži. Častnik se je hotel prepričati, če so vojaki na svojih mestih. Vojak se plazi previdno in skoro neslišno čez kamenje, v kterega razpoklinah so kriva drevesa imele svoje korenine. Šumenje potoka Iwara je prekričalo njih pogovor. Tu pokaže častnikov vojak proti neki skali v dolino. "Tam," reče, "kjer stoje tri smreke, stražijo naši ljudje. Pokrili so se dobro, v temni senci se jih skoro ne opazi.'' Ravno je hotel stopiti raz skalo, ko se na drugem bregu potoka oglasi strel; s težkim vzdihljajem pade vojak med grmovje, predno ga more častnik uloviti z rokami. Poročnik Machperson je potegnil svoj revolver in dvakrat zaporedoma ustrelil v temino na nasprotnem bregu. Streli se1 začujejo od straž in vojaške postojanke. Nato skuša poročnik pomagati ranjenemu, toda ko se pripogne, vidi, kako se plazi črna senca vstran. Takoj ustreli za njo. Divji krik, in v temi opazi poročnik sovražnike, ki skočijo nanj. Prvega ustreli, toda že ga zgrabi drugi za vrat, zajedno čuti kot bi ga nekdo vgriznil. Zamanj poskuša otresti svojega napadalca; v duhu opazi strašno nevarnost, ki mu preti. V divji borbi prihaja vedno bljižje potoka ter tako neradovolj-no vleče svojega nasprotnika s seboj. --- Drugega jutra sedi poročnik Macpherson s John Smithom pred vratni i častniške hiše. "Krasna iileja, Mac," reče tovariš, "na vodo črna banda najbrž ni njena. In kaj se je zgodilo z napadalcem?" "Kaj ja/ vem? Toda njegov nož ■ sem si obdržal za spomin, predno sem ga treščil v vodo: pravkar mi ga je hotel potisniti med peto reber." .j Tovariš zamišljeno pomiga. "Da, j da, potok Iwata ni vedno pri roki. t Želel bi, da nas zopet premeste v | Adlershot, kjer bi uživali vsaj mir, ee se tudi pečemo na solncu. Toda konečno — nekje nas morajo itak upo rabiti." » arn-rLr-rrL"-r' "" """ ROJAKI, NAROČAJTE SE NA - "GLAS NABOBA," NAJVEČJI DP NAJCENEJŠI DNEVNIKI Orijentafeke barke. Roda Roda. Ob Času Harun-al-Rašida je živel — tako se piše v učenih knjigah — v Bagdadu mlad mož z imenom Mohamed ibn Idris ben Abbas ben Osman ben Safi iz rodu Abd-el-Muaf, ktere ga so na kratko nazivljali Imam SafL Ta Imam Šafi je bil učenec slavnega muftija Muslim, in od svojega sivega mojstra se je naučil ceniti znanost čez vse druge dobrote na zemlji. Nekega dne se hoče Imam Šafi podati v kopelj, toda stražnik mu za-brani vhod, če ne plača prej pristojnega davka, ki je znašal cekin. Imam Šafi išče novcev po vseh gubah svoje obleke, toda ker je izdal ves svoj denar za učenje, ni dobil niti pijastra v svojih žepih, kaj še- le cekin — Vendar to gai ne spravi v zadrego. "Veš kaj," reče stražarju, "mesto cekina ti dam mešalo — razlaganje vere —, ki je več vredno kot tovor samih dragih kamenov." In nato potegne izza pasa knjižico. Stražar debelo pogleda čudnega gosta, nato pa prične iz veselja plesati po eni nogi in krohotati se tak« glasno, da hite ljudje skupaj od vseh s t rani j; vsi vprašujejo stražarja po vzroku njegovega nenavadnega« sme- Iha. Imam Šafi pa z resnim obrazom pripoveduje poslušalcem, kaj je ponudil stražarju, in kmalu so vsi gledalci plesali in se krohotali okoli njega. "Za versko razlago se hoče kopati! Za mešalo hoče iti v kopelj!" Imam Šafi, ki ljudskega veselja ni mogel razumeti, se žalostno vrne domov in reče svojemu mojstru: "Mufti. vedno -i nas učil, da je mešala bolj dragocena kot vsi zakladi Perzije — i:i danes me stražar pri kopališču niti kopati ni pustil, dasi sem mu ponudil mešalo za odškodnino." Modri mufti Musil ibn Ilalida po-tegne iz svoje roke prstan, ki mu ga [je podaril sam kalif, ga izroči učencu ; in reče: "'Pojdi v bazar, kjer čevljar-i ji ponujajo svojo robo, in prodaj ta prstan!" 1 Imam Šafi, ki zopet ni razumel mojstra, gre k čevljarjem in jim po-nuili prstan v prodajo. ! Čevljarji površno pogledajo dra-'goceno reč in majejo z glavami. "Koliko naj ti plačam za ta prstan?" vpraša eden. "K večjem tri pijastre j in še za ta denar mi bo kmalu žal." "Nikar ne kupi!" svari ga drugi. "Steklo je in medenina. Dva pijas-tra sta skoro preveč." t ' Rodne pametni!" zakliče tretji. !"Za »Iva pijistra dobite celo šipo za 1 okno in medeno palico, debelo kot moja roka." Imam Šati se čudi nad slepoto čevljarjev in se jezno vrne domov, da pove svojemu mojstru o uspehu prodaje. Predno še izjtove svoje dogodke, vstopi bogat kupec z zelo obupanim obrazom. "O božji učenik," zakliče trgovec mui'tiju, "pred letom sem obljubil, darovati ovna z devet sež-nji dolgimi rogovi, če me Alah obdari s sinom. — Pred uro sem zvedel, da je moja žena povila čvrstega dečka in hitel sem na trg, da kupim ovna. Zaman. Kolikor ovnov sem pogledal, vsi so imeli majhne rogove. Daj mi mešalo, gospod, da z razlaganjem vere odvrnem Alahovo jezo in obdržim otroka." Mufti pa zamišljeno gladi svojo sivo brado. "V težavnem položaju si, trgovec; če pa plačaš tisoč cekinov, te moj učenec s svojo mešalo, reši neugodnega položaja." Ko trgovec zasliši, da je zanj še rešitev, potegne debelo mošnjo in žepa in jo sprazne pred Imam tsafijem. Imam ^afi pa mu da nauk: Kupi takega ovna, ki bo imel roge dolge kot je tvoj sin. J Mufti zadovoljno pok ima. i Ivo trgovec vesel odide, reče mufti Imam Šati ju: Spoznaš sedaj ceno stvarij? Pri onih. ki jih ne potrebujejo. ne veljajo ničesar — zlat prstan ni za črevljarje, vrednost ne kopališke stražirje. — Vse ima svojo vrednost. • II. ! Omar be:i Sajid, pobožni derviš, je i na svojem potovanju obiskal Hasan- j asro Martina in bil zelo dobro pogoščen in postrežen. Ko mine teden, reče Ha^anova žena svojemu možu: "Gospod, glej, •la se derviša znebiš — ker znaj, skoro bo nam povžil vso hrano." "Ne morem, žena," odvrne Hasan-aga z žalostnim giasom. "Greh bi bii potnika odgnati iz hiše." Ko zopet preteče en teden, se Ha-sanova žena zopet pritoži pri možu: I "Gospod, glej, da derviš odpotuje; znaj, da nimamo več hrane v hiši." Hasan je moral rad ali nerad ubogati. S ponižnim obrazom stopi do Omar ben Sajida, ki je sedel v travi na vrtu in gledal zvezde na nebu. "Častiti oče," začne Hasan-aga, 1 '' tisočkrat hvala, ker si mojo hišo počastil s svojim blagoslovljenim obiskom. Toda Alahova voljat je, da to odlikovanje sedaj drugemu privoščim — zginil je naš poslednji jarec in v kašči ni nobenega dateljna več." Božji mož resno zmaje z glavo in reče: "Naj bo! Zbudi me jutri na vse zgodaj, da nadaljujem svoje potovanje." Zjutraj, ko so zvezde pobledele, zbudi Hasan-aga derviša Omar ben Sajida. "Zbudi se, mož božji, nastopi svojo pot, ker petelin je že zapel." "Kaj — petelina imaš še?" vpraša: derviš — in se obrne na drugo stran, da spi še naprej. i ni. i t Husejn ibn Ragib, gozdni čuvaj Kara-Šehera, sedi temnega obraza pred svojo kočo, vleče iz svoje pipi-ce in solnči sivo brado. Tu se mu približa ponižne postave gjavr Dmitar Timopoulus in ga nagovori: "Efen-di, dovoli mi v svoji modrosti eno prošnjo: V koči nimam trske in zima se bliža. Dovoli, da nasekam v tvojem gozdu nekaj drv — Bog te nam ohrani še sto let." Husejn ibn Ragib misli dolgo, dolgo in reče naposled: "Znaj gjavr, — časa nimam." Dimitar Timopoulus odide s žalostjo v srcu. Doma potoži svojo bolest sosedu. Sosed, skušen mož in podkovan v veri, se smeje. "Kako moreš biti vesel, ko vidiš svojega soseda v taki bedi in žalosti?" reče Dimitar Timopoulus razdraženo. "Kako bi ne bil," odvrne sosed, "ker si bil tako bedast in si šel k Ilusejnu brez darila." Dimitar si vzame sosedove besede k sren in se poda k počitku. Drugega jutra pripravi njegova žena lepo jagnje, ki naj ga Dimitar ponese gozdnemu čuvaju. Toda Dimitar je menil, da je dragoceno jagnje prevelik dar za čuvaja in rekel, da zadostuje navadni lonec, napolnjen z mastjo. In res prične polniti lonec z mastjo. Toda zopet mu je bilo žal za lepo mast. Pobere jo iz lonca, natla-či vanj mokre ilovice in pomaže po vrhu z mastjo. Oarilo pod pazduho, dospe. Dimitar k Ilusejnu ibn Ragibu. S sto pokloni ea prosi, če sme nabrati drv v njegovem utozju. Ko so Dimitar pregloboko poklone, zapazi Husejn njegovo darilo. — Husejn pomiga — pi->ar napiše pooblastilo, in Dimitar Timopoulus odide svojo pot. Komaj se oddalji deset korakov, ko zapazi stari stražar nevredni gjavrov dar. "Pripeljite lopova nazaj......!" zapove z ostrim glasom. Pi \r steče takoj za goljufom in kriči za njim: "Hej — Dimitar Timopoulus! Gospod te kliče, ker tvoje pooblastilo ni prav napisano!" "Nič ne dene," odvrne prefriga-nec, "saj mast tudi ni prava," in zgine po najkrajši poti v gozd. IV. Kmet nese dolgo lestev po trgu in kriči z močnim glasom, naj se mu ljudje umaknejo, da jih ne sune. Neki bogat Turek misli, da se njemu no pristoja, da se umika kmetu; torej ostaine na svoji poti. Tu ga zadene lestev in sune z vso močjo. Turek prične kričati na pomoč u privede kmeta pred kadija. Toda kmet pred kadijem ne zini besedice. Z rokami maha po zraku in kaže na vse strani, toda spregovoriti neže. Kadi reče: "Kaj sedaj t Mož j« gluh in mutast." 'Gluh in mutast t' vpraša Turek začuden. "Na trgu je z mogočnim glasom kričal, naj se mu umaknejo; kričal je tako, da ga je slišalo celo mesto." "Zakaj se pa nisi umaknil?" reč« zdajci kmet in dobi obravnavo. V. Strela je udarila v ciganovo hiš< ia pop je razlagal, da je to božja ka , zen za mnoge ciganove krive prisegi j pri konjski kupčiji. Ko se namenil cigan kmalu zaten zopet na konjaki semenj, reče svoj ! /.eni: "Cuj, stara, stavi, predno odi j dem štiristo grošov za konja. Na trgi bom moral namreč priseči, da sen dobil že štiristo grošov za konja — ii danes je precej soparno zunaj: bi najbrž zopet nevihta." NAZNANILO IN PRIPOROČILO. Rojakom v Clevelandu, Ohio, ii okolici naznanjamo, da je Mr. MATEVŽ PEČJAK is Clevelanda, O., pooblaščen pobirati naročnino z "Glas Naroda", vsled česar ga ro jakom najtopleje priporočamo. Frank Sakser Co. Važno za rojake, ki nameravajo potovati v staro domovino. BRZOPARNTKE francoske družbe, ■ereromoikega Lloyda In Hamburg-ameriika prog«, ,> kteri odplujejo m Neftr Yorka t Evropo kakor dedi: V HAVRE (francoaka proga): LA PROVENCE odpluje 25. junija ob 10. uri dopoL V BREMEN (severonemiki Lloyd): KATBER WTLHELM IL odpluje 23. junija. KAISER WTLHELM DER GR068B odpluje dne 30. junija. V HAMBURG ^fcamburiko-smertfka proga): DEUT8CHLAND odpluje dne 28. junija. I* ir pofeUžaa aH ijhihi pa-jaafla gled« potonaja ptttt* mw FRANK tam oo, 199 Groomrlch. 9L, Hov Tortč, kteri hb bodo tofeo odcmfl fti vaa poduMl o potovanja. na raapolago, kteri o4plaJ«Ja tate V BREMEN (■everonemiki Uoyd): FRIED RICH DER GROSS! odpluje 20. junija. PRINZ FRIEDRICH WILHELM odpluje 25. junija. BARBAROSSA odpluje 27. junija. V HAMBURG (hamburško-ameriaka nroca): KAISERIN AUGUSTS VICTOMA odpluje dne 18. junija V ROTTERDAM (Holland-American Lino): NOORDAM odplnje 24. junija ob 2. uri popoldne. V ANTWERP EN (Red Star Lin«): ZEELAND odpluje 20. junija KROONLAND odpluje dne 27. junija. A ko kdo želi pojasnila še o drugih, ne tukaj naznanjenih pamikih, naj se z zaupanjem obrne pismenim potom na znano slovensko tvrdko: FRANK SAKSER CO, 109 Greenwich St, New York, ' in postrežem bode vsakdo vestno in hitro. j Vsa kteri potnik naj si uredi tako, _ da pride en dan pred odhodom parnika v New York. Kdor naznani svoj prihod, po kteri železnici in kdaj dospe v New York, pričakuje ga naS valužbenee na postaji, dovode k nar v pisarno in spremi na parnik brezplačno. Ako pa doepete v New York, ne da bi nam Vai prihod tioanenilij lahko ia postaje (Depot) telefonirate po ftta-vilki 1270 Rsetor in takoj po obvestilo poiljemo nrfega uahižbeaea po - Vaa. Is m to nažrn se jo mofcio roja-~ kom, ki niso smodkii ii^diip jesk-ka, inigmli odarafaor in akpMjtr ▼ i Nsw Tačka. Vofajs listke aa navedene p—ffa s prodajano po isti sani, kakor v gfer-i nih pisarnah jawAwAi dndk IKAMK Mim OO, 1M anmkfc St. Hov Tak B ~ 1 - e na prodaj NARAVNA CALIFORNIJSKA VINA o _ Dobro črno in belo vino od 35 do e 45 centov galona. Staro belo ali črno vino 50 centov 11 galona. I1 Reesliug 5o centov galona. i- Kdor kupi manj kakor 28 galoa 11 vina, mora sam posodo pla&ati. n Drožnik po $2.50 galona. ^ Slivovica po $3.00 galona. 10 Pri večjem naročilu dam popust. Spoštovanjem STEPHEN JAKŠE, Crockett, Contra Costa Co., OlL ' 3!o si namenjen Mtstob ter orflateflc v Ameriko v«*L is piH »pojasnila in volne cenena: FBAIm SAKSEK, 119 Grecawkk SU New Ywfc, N. Y, ker tu bodeš najpoSteneje iu najbolj* postrefcn. Fr. Sakser je priznani zastop-* otk vseh foepitnih parobrodnih dru» Drobnosti. KBAXJ8KB NO VICE. Umrli s ▼ I4«blj»L Dwj 19. m«, ja: Bernard Fritz, pešec, 22 let. Se j* T Hilšerjevih nlieah ustrelil. Dne 21. maja: Ivan Kostanjaek, delavec, 38 let, Radeekega cest* 11. Doe 22. maja: Neia Bučar, pwestnikova žena, 70 let. Opekarska šesta 20. — Makso Jezovšek. mestnega stražnika ■in, 7 mes. Bleiweisova eeata 22. — Marija Kalau, čevljarjev* žena, 34 let. Ravnikarjeve uliee 15. — Vinko Vizjak, deželni računski svetnik, 58 let. Karlovska ees^a 15. Dne 24. maja: Pavla Kastelie, pmdajalka, 18 let 6v. Petra ee*4a 54. Dne 25. maja: Fran Dobrota, železo, uslužbenca sin, 4 dni. Marije Terezije cesta 6. V deželni bolnici: Dne 19. maja: Filip Drufovka, dninar. 32 let. Dne 21. ma ja: Marija Če-arek. posest, žena, 34 let. V hiralnici: Ihie 23. maja: Marija Bricelj, g">tija, 37 let. — Marija 1'erše, pom. usn.iljenka 3. let. — Peter Žona, ru-l.ir. 65 let. Dne 24. maja: Adalbert P« hI. zasebnik, t»4 let. Izpred porotnega sodišča v Ljubljani. Poštni a>pirant Ciril Požar, ki je poneteril 3584 kron in pobegnil v Švieo, je bil oproščen. Pri razpravi je bilo navzočih veliko štesilo p..štnih urad. k. a in p šti ih uslužbencev. Za*™ >n ištvo j« na-lašalr. da je 1*-iar du- zao~taL Obtoženec >e je ■wnoial tibo i.i j.- odkrit* po-j kur je M vprašan. - V petletno ..... , pa b.: Wj. I 32-letni „ i i " i miiii'ih in tat Jožef nepnooljsij.v poitpuu m SehalU r iz Adniotiia. Razprava proti Sehallerju je bila nemška. Karenske obravnave pred deželnim sodiščem v Ljubljani. K a b u k a na » \ a t <> i š č in i. Jernej (imden se i*. ! '•» -ve-'-a a i- 1- ••'■'•nil in oblia-ia' v d. n.ači h:-i v Zbiljah svatbo. V^e i«- bil. dane vt!». ter bi -e bilo vse v s ilepš*'n redu izvršilo, da ni • I ■ i. , ■ ■ .1 • ! I- Su- pn»el ; i * l! -,nt DWI iiler^. ki je svate * AL K.r se je v*|ed pi.--a prv.ej pnišilo jm. s..bi. so se tla z vodo |*.-kr ;i;la. Pri novem plesu .;* pa Suit« r- i sjvulrs: ilo. da ji* padel in !•• •_.« je t ik«, lazburilo, da je jel od je/«- mi/.« pri v/d iga vati, da m- je ra/Iilo viao iz k zare» v. Svatom se je «icer p«»»reeilo natlležneža na pr« -Jo potihniti, a «>bdolženee se je kil all - k*do:i. n v mil v ter ženiiia v jniječi ž njim v nos »unil; Janeza lirulna je v sled tega. ker ga je iz -<>be spravljal, dregiil s itulovo nogo |m»«1 lev«) oko. Pred hišo je * kolom udrihal |x> raznih zunaj »e aahajočib re«-eh. Ker ga je ženinov oče miril, ga je udaril po levih leh-teh. da mu je zl«»mil kost. Šusteršič ne dela jniNsem netUdžnega in ne mara nič drugega o celi rabuki vedeti, kakor to, «la je «l«>bil eno s palico po glavi. Obs«.jen je bil na 4 mesece ječe. Iz malega nastane lahko veliko. Zaradi neke malenkosti *e je vnel prepir med delavcema Janezom Pavličem in Alojzijem Kostem. ki sta skupaj popivala v gostilni Lorenca Noča na Koi«»-ki beli ter se ga oba precej navlekla. Kakor Pavlic •am prizaava. vitrei je K«»scu vrtet m tako silo v sria\o. tla >e je razsul. Obs4.j«'t» je bil na sedem mesecev ječe. Navihan Amerikanec. Pred kratkim je prišel iz Amerike leta 1870 v Pijavi pori pri Krškem rojeni samski čevljar Anton Zdravje. V d<>ma«'i vari M' je bahal, o dobrem američan-rikem zaslužku in življenju ter dajal v gostilni za pijačo, da je kar teklo od mize. To je trpelo eel dan in račun je znašal okoli 12 kron. Ko je bilo treba plačati, je začel kazati ame-rikanski denar in ga ponujal gostilničarju. češ, da nima avstrijskega. Z raznimi pretvezami je Zdravje izvabil gostilničarja v Krško, češ, da bode tam zmenjal denar in ga izplaval. Dospe v ši tja, se je ljubeznjivi Amerikanec gostilničarju naglo izgubil in se odpeljal v Ljubljano. Ko je policija o tem doznala, je Zdravje-ta izsledila in aretovala ter izročila •odi&ču. Navihane«, ki je bil šest let v Ameriki, je imel pri sebi 150- dolarjev, od kterih dobi opeharjeni gostilničar tudi svoj delež. Naareča. Delavec Jakob Moravee je v idrijskem rudokopu mazal kolesje pri nekem dvigalu. Pri tem ga je pritiflnilo ob stranski zid, da so ga težko požkodo v a nega pre|>eljali na njegov dom. PRIMORSKE NOVICE. Pisana družba. V Trstu je policijskega agenta Viča rja brez vsakega povoda napadel na cesti neki mornar, ki je prišel v družbi 4 drugih mimo njega po ce-ti Ko ga je Vičar aretiral, nastal je med njima hud spopad, v kterem so oni štirje stopili na nt ran tovariša. Posrečilo se je vse prijeti. Dva sta i* Španije, elen s Turškega, eden iz Grčije in eden iz Hrvaške. | Samomor vojaka. V neki utrdbi pri Polja ee je ustrelil z vojaško puško vojak Anton Koaovee, doma iz Zabu-koveev pri Celju. Prepeljali so ga v tednižnieo. Detomor. Zaprli so v Trstu 36-letno kuharico Virginijo Danelotti, ki je na sumu, da je umorila onega otroka, ki so ga dobili za ograjo pri protestantski cerkvi. Zblaznel je v Trstu vojak Josip Mahiiič. Pred kratkim se mu je zmešalo, ker se mu je pa stanje zboljša-lo, so ga izpustili iz blaznice. Zdaj se je nesrečniku znova omraeil duh. Avgust Semulič in morilec tria-gfcjjn kočijaževl Kakor smo že poročali, je dne 27. m. m. italijanska oblast izročila avstrijski onega Avgusta Semuliča, ki je bil dne 31. januarja t. L aretovan v Vidmu, ker je bil par dni prej dvakrat ustrelil z revolverjem na mlinarja Furlana, ko se je ž njim vozil od Devina proti Gabrovici. Tržaška policija je že mi-! slila, da so jej v tem slučaju —kakor v slučaju vlomilcev Korena. Ar-zon i. dr. ljubljanska in dunajska policija — italijanski karabinerji po-magali priti do — m««rilea koČijažev Praznika. Mohomviča in Vidava. Ali — "ni v vsaki luknji rak" — to pot se je tržaška policija varala Tržaška policija, tržaški listi — iz-vze rši *' K«lino-t'\ ki je takoj po prvih dneh vstrajno trdila in na pod-lagi raznih dejstev dokazovala nasprotno — so bili Vsi mnenja, da je Av-u-t Semulič tudi morilee prej v Trstu iiuorjenih kočijažev. 1 . potiiairi t< _a n i.< -ja je tržaška poli-... /a vala. da -e Semelič odvede . Tr-t in šr- le pdem v f!ori-, . «»k: «■! u s,»l>ote ie j•• i -kovalni s,„lnik Ir. Kuirar jk>- • l priče, ki so videle morilca v k«>- k. Praznika v noči julija m. I. v k-•■'•iji pok. >|oh«»roviča v ju-1«». julija m. 1. malo prej ihto sta • dva k■ h-;jaza umorjena, kakor •ali ore pr:«'«-. k: -.» videle morilea . 1"». ih. i ii lmi m. I. na OjK-inah. k«> je bil .iajel jh.k. l^ovrenea \'i«lav. T« n pričam — bilo j:li je S — je •>r« -kovalni -o.l :k (»oka/al Avgusta S» ii u!i>"-a. In ."> t«-li pri«" je izjavilo. rih koči-ažev. A konstatovati trelia tudi, da ;«• tržaška |n.lit-ija v~«- te štiri mes«'-■f — odkar j«' bil Semulič aretovan — mirno čakala, da ji italijanske oblasti iznx'-e Semuliča. «la ga p«»tem v Trstu |>«»kažejo g«»ri rečenim pri-«"am: da tržaška policija vse te štiri mesece ni storila — najbrže — niče--ar na zasledovanju morilca koija-/ev. ki tako še dan danes nekažnjen hodi okrog. ŠTAJERSKE NOVICE. Slepar. Na sejmu v Mariboru 27. aprila je |n»sestnica Marjeta Pečov-nik proilala niešetarju kravo za 3-")0 kron. Kui*-«- ji je «lal 10 kr«*u, 34U a obljubil dati. k«» b<> kravo «xl^»eljal. T«, je slišal jiosestnik Jožef Sagodia i t PrejKtlj pri Mariboru in ko je bil Lavugar sani, pristopil je knjemu, .-«• mu izilal za nn»ža Peeovnikove in zahteval «m1 njega 34t> kron kupnine, ktero je tudi d«>hil. Sleparju so pa kmalu prišli na sled in ga tudi takoj nato zaprli. .Smrten sunek. V Slovenski Bistrici je konj na paši sunil kovača Martina Knapa s kopitom s tako silo v rebra, da se je zgrudil in bil na mestu mrtev. Kovač je hotel konja samo nekoliko pogladiti. Posilstvo in rop. Nedavno se je pripeljala v Ptuj boljše oblečena dekle z dežele. Na kolodvoru se je dekletu pridružil mlad fantalin, ki ji je ponudil, da ji preskrbi brezplačno prenočišče. Peljal jo je najprej v neko gostilno, potem v samoten kraj, kjer jo je posilil ter oropal za ves denar. KOROŠKE NOVICE. Roparski napad. V Celovcu sta delavca Obiltscfcnig in Parte napadla tovariša Petra Dallaroso, ga težko ranila, potem ga pa oropala. Oba napadalca so zaprli. HRVATSKE NOVICE. Smrt vsled zaetrupljenja. V Zagrebu je umrl trgovec David Rosenberg iz Broda na Savi. Del si je izdreti j zobb. pri čemur se mu je zastrupila kri. Bil je star 30 let in še- le 10 te-dn«»v oženjem ^ Italijani proti jezikovni reformi t Dalmaciji Zader, 1. junija. Italijani širijo vest, da vlada ne misli urediti jezikovnega vprašanja v Dalmaciji z zakonom ali očitno na red bo, temuč s tajnimi navodili (T) na vse urade. Pri tem hoče vlada italijanski jezik j popolnoma izriniti iz notranjega ura-dovanja (kar bi bilo tudi edino pra-jvilno!) ter odpraviti vse dvojezične' napise, pečate, razglase itd. Povsod za v rasne vlad u joče mesto edinole hrvaščina. Vsi italijanski poslanci pri- 1 pravljajo skupno parlamentarno akcijo, da to preprečijo. BALKANSKE NOVICE. Srbska četa saigala bolgarsko vaa. Sofija, 30. maja. Srbska banda je 22. maja zažgala bolgarsko v a« S način ter umorila več ljudi, ker so bili prestopili k eksarhatu. Bolgarska vlada se je pritožila pri porfci ter obvestilo evropske kabinete. Bolgarski agent v Bel gradu je izjavil srbski vladi, da tako postopanje ne more pospeševati dobrega razmerja med obecna državama. Vojaike zarote t Turčiji. Turški vojaki ne dobe rednno plač. Zato se vedno poroča o njihovih uporih. V Florini se je uprlo 150 vojakov. V Kubi, vilajet Ajdin, so se pa uprli celo častniki in zaplenili v davkariji 14.000 pijastrov. — Grški četaši so napadli pri vasi Tekeli 40 solunskih delavcev Bolgarov. Pobegnilo je deset delavcev, o osodi ostalih Bolgarov ni znano ničesar. Železnica Donava -Jadransko morje. Glasom pariškega Messidor-ja" je sultan že izdal dovoljt ije za gra-«lnjo navedene železnice; končna točka pa ne bo Bar. glede kterega so v bcrolinski pogodbi postavljene neke ovire, ampak kakšno albansko 1»rista-:iiš«"e.' Po računih srbskega ministrskega predsednika bi znašali stroški cele prodre okrog S0 milijonov kron Volitve v srbsko skupščino. Pri volitvah v skupščino je bilo izvoljenih SI vladinoveev. 4ii mladih radikalcev. It! narodnjakov, 8 naprednjakov in 1 • eialni demokrat. Srbsko Časopisje pi;e, da pomenjajo volitve f>oraz vlade, ki je tim večji, ker je v«>dila volitve Paši«"eva vlada sama. ki je raz-f*ola 8 ur na ilan. dii -i je prihranil i»et milijonov. NAZNANILO IN PRIPOROČILO R jakom v Oregon Cit3*, Ore g., ii okolici naznanjamo, da je za tamoš-nji okraj naS pooblaščeni zastopnik Mr. M. JUSTIN, 502 Main St.. ali P. O. Box 104 Oregon City, vsled česar ga rojakom prav topli priporočamo. FRANK «AK«mt CO.. 109 Greenwich SU New York. N. T > Pošlnsaj Slovenski Narod ^ Kaj Profesor Dr. Y. Sbordone ^^ od UNIVERSAL MEDICAL INSTITUTE POVE Želim tukaj povedati tek oliko besed, katere so od največje važnosti za Slovence v Ameriki, kar se tiče vsakega posameznega, kateri je prišel v t« deželo, da si z delom prihrani nekoliko dena rja, kar se tiče tudi mene, ker se za to stvar bolj zanimam nego za kaj druzega. Zatoraj si ne predstavljajte te besede mrtvim črkam, lahko veste to Vam govori profesor od , UNIVERSAL MEDICAL INSTITUTE. To kar on govori, stori z premislekom in je samo v korist vsem bolnim Slovencem kolikor jih je v dedinj enih državah, in to kar obeta tudi izpolni, zakar on garantira* v Slovenski Narodi potrebno, da se tukaj v Zjedi- I njenih državah ustanovi en zavod, kateri bode v resnici našim bolnim rojakom v pomoč, kateri so daleč v tej deželi v nesreči in bolezni prepuščeni drugim tujim zdravnikim,kateri se za nas malo brigajo in jim je vse jedno ako smo zdravi ali bolni, in kateri vse obetajo mnogo več, nego so sposobni storiti. ZARADI TEGA SEK PRIŠEL SEK, DA POMAGAM ONIM, SLOVENCEM KATERI SO B0LNL Skozi moje dolgoletne izkušnje izdravil sem na tisoče in tisoče bolnikov, kar mnogi pravijo. Vsaki zdravnik je izdravil nekoliko ljudi, ali jaz sem srečen kar moram reči. "Vsakega, katerega sem sprejel v zdravljenje, istega sem tudi popolnoma izdravil z mojimi zdravili, katera za vsakega bolnika posebno pripravim tako, da vsakega popolnoma in v kratkem času ozdravim. * TAKO SLOVENSKI NAROD VEC TI OBETA NEGO MORE, a kdor več obeta ta laže. Jaz sem tukaj, da pomagam Slovencem, ter sem popolnoma uveijen, da moj trud ne bode zastonj in se nadejam, da bodem v kratkem času svoja moč pokazal, da ozdra-vim v kratkem času več bolnikov, nego vsi drugi zdravniki, kateri i se P° časopisih samo hvalijo. BOLEZNI pluča, ledice, jetra, maternica, nos, uši, želodec, očesna sušica, reumatizem, grlo, vrat, otekline, koza, kostobol, nezmožen za spolno občevanje in _ v_ v_ VSE TAJNE M0ZKE IN K H M« K K BOLEZNI ZDRAVIM HITRO Z NAJNOVEJŠIM NAČINOM. Zatoraj se vsi bolniki obrnite na mene naj si bode za svčt ali zdravljenje, pišite mi odkrito brez, da bi se sramovali, tako kakor bi pisali svojemu bratu, Vaše pismo jaz lastnoročno prejmem, nahajajte se Vi kjerkoli si bodi, jaz Vam bodem odgovoril in Vam svetoval. i Vsa pisma pišite v Vašem maternem jeziku ter pošiljajte na Dr. V. SBORDONE-A Universal Medical Institute SO WM« 2Mb 8«fm« Umm Y*rfcCHy Uradne ni« od 10 do 19 dopoldne in od 8 do 6 popoldne, v torkih in ^ 10 do 13 dopoldne, ter od 8 do 5 in od 7 do 8 «ve6«r. v nadagah od 10 doV AVSTRO-AMERIKANSKA ČRTA (preje bratje Cosullch.) Itypripramjsa in Mjnmjša parebradoa (rta za Slavanee In Hnata. sv- Novi parnik na dva vijaka "Martha Washington". j REGULARNA VOŽNJA MED NEW YORKOM, TRSTOM IN REKO V s: spodaj navedeni nortparobrodil ClM VOŽlih liltfclT b HEW YQRKA U III. raZTld Si A* nndvevij^^obreniiini TB8TA............................................. ALICE, liATJBA, LJUBLJANE........................................$28M MARTHA WASHINGTON, ! | REKE...............................................$28.— ARGENTINA «> ZAGREBA..........................................$29.20 \ meeeeih maja in jnnljn se bodete KARLOVCA..................:.....................$29.« ^STJ^J^M? _ BMrm n.»A«BEDd» Mnlkft. TRSTA aOiMEME.—......................$GT50 do Parobrod "ARGENTINA" odpluje dne 24. junija 1906. Parobrod em lojakutn | po širni Ameriki. S spoštovanjem ostajem Vam hvaležni. Franc Steklassa 3X41 St. Clair Ave. N. E. Cleveland. O. w ii ''w Prank 1'ulh Jio Midlarr Ave. Kovkdalle. ill Velecenjem gospod doktor! Vam naznanim, da sem prejel zdravila in se Vam zalivaljui^m. ker mi dobra poslali. Seda; >em popolnoma zdrav, pa so mi Se zdravila ostala, zato se Vam iskreno zahvaljujem ser pripo ročam rojaki i, ako t>otrebn;ejo zdravil, na; se -. i V?s obrneio. ker pri %'as se /.i-« ^d -hra dobj.^. kateia jotevo poniagnjo. "■"-.s še enkrat zahvaljn^-rr. in pozdravim ter \ am ostanem Uia- ' ležui priatclj Jakob Likar Box941 »Vest Newton. Pa Na razpolago imamo še mnogo takih pisem, katerih pa radi pomanjkanje prostora ne moremo priobčiti Komur bolezen ni natanko znana, naj piše po oblino knjigo, "ZDRAVJE", katero dobi ZASTONJ ako pis- fmu priloži nekoliko znamk za poštnino. — Vsa pisma pišite v materinem jeziku ternajslavjajte na sledeči naslov : i THE1 COLLINS N. Y. MEDICAL INSTITUTE l40feWEST 34th STREET. NEW YqRX, Zdravju ; najprimernejša pijača je | ♦♦LBISY PIVO^I ktero je varjeno iz najboljšega importiranega Češkega hznela. Kadi teva naj n;kdo ne zamudi poskusiti gm v svojo lastno korist, kakor tudi v kor-s svoje druiine, svojih prijateljev in drugih. Leisy pivo je najbolj priljubljeno terse dobi v vsen boljši gostilnah. Vse podrobnosti zveste pri Geo- Trmvnikar-ja 6102 S;. Clair Ave. N H-kteri Vam dragevolje vse pojasni THE ISAAC LEISY BREWING COMPANY CUEVEUAND, O. Za vsebino tajik ogluov al NfOTorae i« ipravxiHre antilMv«. "GLAS NARODA" (SlovenkDuiy.) Owned and published by the tLOVENlC PUBLISHING COMPANY (a corporation.) FRANK BARBER, President. VICTOR VALJ A V EC, Secretary. LOUIS BENKDIK, Treasurer. Place of BosineaB of the corporation and addressee of above officers: 109 Greenwich Btraet, Borough of Manhattan, New York qiy, N- Y.__ Sa leto velja list za Ameriko in Canado.........$3.00 „ nol let*.........1-50 „ leto sa mesto New York . . . 4.00 „ pol leta za mesto New York . 2.00 „ Evropo sa vse leto.....4.50 „ „ „ pol leta.....2.50 „ „ „ ceirt leta .... 1.75 V Evropo pošiljamo skupno tri številke. "OLAS NARODA" izhaja vsak dan iz-vzemši nedelj in praznikov. «GLA8 NARODA" ("Voice of the People") Issued every day, except Sundays and Holidays. Subscription yearly $3.00. ^Advertisement onfagreement. Dopisi brez podpisa in oeobnosti se ne aatisnejo. Denar naj se blagovoli pošiljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov prosimo, da ae nam tudi p rej A nje blvallA^e naznani, da hitreje najdemo naslovnika. Dopisom in pošiljat vam naredite naalov: "glas nahoda" 10» Greenwich Street, New York City. Telefon: 1279 Rector. Nacijonalna konvencija. In Kooseveltov duh je plaval nad vodami in iz kaosa se je počasi razvil z vso silo Rooseveltov konvent. Kritika in grajanje Rooseveltovega diktatorskega in sainodržnega nastopa z ozirom na republikansko nacijo- nahio konvencijo, ki se je pričela včeraj v Chicagu. 111., nikakor neče utihniti lu vse njemu sovražno časopisje tuli. da predsednik ne postopa pravilno, ko on določa kandidate in tudi principe, po kterih se bode vršila prihodnja volitev. Časopisje piše o tej stvar;, kakor da bi Roosevelt sedat, ji i »o loža j tako dobro vladal in ga tako popolnoma kontroliral, kakor se to še nikdar preje ni pripetilo. kajti vsaka opozicija je baje nemogoča in vsak upor je izključen. Radi tega se sedaj tudi piše, da je naše ljudstvo z ozirom na politiko "unfair", ker slepo sledi sedanjemu predsedniku. Taka politika je gotovo nerepubli-ka-iska. oziroma nedemokratična, kajti po zatrdilu raznih časnikov izgleda vse tako, kakor da bi se pri nas vršile volitve v dumo ali pa v parlament radi nepravičnosti svetovno znane CiostopalT Ali so delegat ji- pri zadnje j demokrat i<-nej konvenciji države New York drugače ravnali T Ne skuša-li Mr. William Jennings Bryan svojo denversko demokratično konvencijo ravno tako urediti, kakor je uredil Mr. Roosevelt svojo cliieaško? In ali ni končno Theodore Roosevelt, kot izvoljence ljudstva, oni mož, ki je v jxditiki ravno tako opravičen poslužiti se oni'; ua< i nov in sredstev* ktere so slu 1 dr-i'rim politikom in drugim " - oziroma pokojnemu Mark Hanna. -t.aiu-i i Murpiyju in Con-r.or \ -c to j" on opravičen storiti. t' i . ->• easopi.sje š<* tako kriči, da •• pi konvenciji v Clmagu ''vse le F.*. I -. V. h L'oosevelt ** ■ ■ 11 vlll» iiuiraeiwi , da rabit::<> izraze newy.»rike "Sun". Politiki, ki imajo mesto načrtov le j r< .. i ve "[./. da gredo med svoje ■ t .f> ži- K - r } J AN.Z TUREKTj , " ...... v Nittevei r>. ! I ronun cenjene rojak>*. >■ • kdo kaj v» o njeni, ležna. \ se *titsKf z vinchem i*'-vruem. — Ivans Janež, Bo* 73, Ritfman. Ohio. (13-17—6) ANGLEŽČINA v 3. do 6. mesecih. Lepopisje. slovenščina. računstvo. Pouk se vrši potom dopisovanja. Pojasnila se dajejo zastonj. Slovenska korespondenčna šola, P. O. Bor 181, SU. B, Cleveland, O. i .r,- -i,-.- -.....—i-------------——p.— Rojaki, naročajte ae na "Glas Ka-*očm>" ^sjvačjl la najcaneji dna^dk. i Cleveland, Ohio. I Dragi Glas Naroda:— \ - iii ia<'e se nam u /di. odkar | .»se poprijeti »asvetovanih novih J ej in prav srčno se zahvaljujemo 'i »•••.. -eto'/al ' št noar'eni * parku ob Erijskem jezeru. Kaj radi i -v > se poprijeli tega človekoljubnega j dobrodejnei^a nasveta, kajti n.ed-,:ein. ko prej nismo znali, kako ugo-Lnobiti dolgočasne dneve in pozabiti ,a brezposelnost, se sedaj počutimo i j na v prijetno v hladni senci na <~ior-i lonovi trati, kjt-r se da tako lepo in : »teno premišljevati o tem, kar je /e bilo in tudi kar šele bode. !'a tudi š|>ortni smo postali. Kdo' se je prej zmenil za sloveči "base bali"'t Skoraj nikdo ne! i je odkar-sledimo novim idejam, postali smo pravi "uiatadorji" v tem športa. Tn za vse te igre čast in hvala novim idejam. Žalibog pa, da Clevelandčani ne poznamo vztrajnosti; dobro vem, da kakor je zginila "Zveza", nova fara in še kaj druzega, zginilo bode tudi isto, kar so dam pridobile nove ideje, da, še več, pozabili bodemo eelo istega, k t pri jih je spravil "na tapet". Ob Erijskem jezeru živeči slovenski "štaparji" so se zadnje čase pričeli ukvarjsti z ribjim lovom. Nekteri ^ Razne osobne svobode. Postavodaja države New York je prepovedala v nadalje staviti na konjske dirke, ker to ni niti moralno niti koristno. Ker je pa v dirkališčih naloženega mnogo kapitala, sja se pričeli lastniki dirkališč organi-zovati v s vrh o samoobrambe, in sicer s tem, da ustanovljajo po vsej državi klube, kterim so dali imena "klubi osobne svobode". Tako so se združili za izposlova-nje osobne svobodne vsi oni ljudje, kteri taš to svobodo sami najrajše kratijo drugim ljudem. Po vsej deželi se pri nas že dolgo časa omejuje sedaj ta, sedaj ona osobna svoboda, in sicer na drobno in na debelo. Svobodni državljani svobodne republike vsled tega ne smejo piti ono, kar si požele, in tudi ne smejo piti tam, kjer bi želeli. Oni ne smejo sedeti v parkih na onih klopeh, ki so rezervirane za ženske in otroke, tudi ako je na ducate takih klopi praznih. Ob nedeljah se ne smejo razvedriti in se veseliti svojega življenja tako, kakor bi jim ugajalo, pač pa morajo nedeljo slaviti tako, kakor ugaja raznim zelotom. Taka omejitev vedno bolj napreduje in osobne svobode državljanov postajajo vedno manjše: ker se za vse to ne zmeni niti jeden človek, kteri vsled teh omejitev sam ne trpi škode. Šele potem prične kedo kričati, ako se stopi direktno na njegova kurja očesa. Tako so se sedaj ustanovili klubi "za varstvo osobne svobode" radi prepovedi stave pri konjskih dirkah. Vendar je pa povsodi opažati, da se za druge prepovedi ne ustanovljajo klubi, kteri bi se lahko združili s sedaj ustanovljenimi. Končno dobimo tudi zakon, ki bode prepovedal na ulicah govoriti in potem smo uver-jeni, da se bodo ustanovili klubi za varstvo koristi onih ljudi, ki so znani pod imenom "kickerji". OOPiSI. Clarksville, Pa. Cenjeno uredništvo:— Le "* redko se oglašamo iz naše stranske, a lepe slovenske naselbine, zatorej upam, da sprejmete ta dopis v nain priljubljeni list "Glas Naroda ' '. Z delom se ravno ne moremo preveč pohvaliti; delamo vsak dan samo jK> malem, vendar za vsakdanje potrebe se še vedno zasluži in ga še inarsikterikrat spijemo kakšen 'kek' na zdravje. Sporočati moram, da naše postaje št. ;J9 društva sv. Barbare veselica .'JO. maja je v splošno zadovoljnost, kljub današnjim slabim časom, dobro uspela. Ob ti veselici smo tudi blagoslovili lepo postajno zastavo. Blagoslovil jo je Rev. J. Mertl iz Pitts-buga in govoril je tudi krasni govor o pomenu zastav. Izrekamo mu iskreno zahvalo. V velikem številu se je udeležilo tudi društvo sv. Barbare št. 33 iz Trestle, Pa., spadajoče k J. S. K. J., kterega člani smo tudi mi. Zastopana sta bila tudi društva sv. Alojzija iz Braddocka po Ivanu A. Germ in društvo št. 1 iz Forest City. Kuma sta bila rojak in rojakinja Martin in Ana Kumar in sta darovala tem povodom krasen venec zastavi. Hvala jim! Moj dopis končam z besedami: "Bratje, pristopajte k našemu malemu društvu, da bode sčasoma po-stalo veliko!" Pozdravljam vse sobrate, rojake in rojakinje po širni Ameriki! Matevž Peternel. imajo res srečo, ker marsiktera ribica jim obvisi na trnku. Z veseljem nesejo potem svoj plen na dom, iz kterega napravijo boljše polovice ukusno večerjo. Tudi v meni se je vzbudila misel postati ribič. Dobil sem potrebno pripravo in hajd nad ribe. A smola, ktera me že od nekdaj tišči, me ni hotela zapustiti tudi sedaj. Začutil sem na trnku nekaj težkega. Uver-jen sem bil, da se je nanj zataknila morska deklica. O glej, mesto nje izvlekel sem iz vode — strgane hlače. — Tablean! O štrajku pocestnih železničarjev pisalo se je že dostL Sedaj vzdržuje podjetje promet s stavkokazi, in sicer še precej dobro. Nova družba je pa meščane prav dobro nalimala. Namesto, da li se po mestu in okolici 1* guzali'' zA prejšnjo ceno, plačevati moramo prevoznine veliko več nego pred stavko. Stavka še ni končana in preteklo bode še nekaj časa, predno se bodo stavkujoči sporazumeli s trdovratno družbo. Konečno še poročam, da bode dne 21. t. m. novomašnik g. Ivan Blažie pel novo mašo, in sicer v tukajšnjej slovenski farni cerkvi sv. Vidg. Gospod novomašnik je doma iz Šmihela pri Novem mestu. Teologične študije je dokončal v semenišču v St. Paulu, Minn., ter je določen za okrožje pitts-burške škofije. Mlademu gospodu duhovniku želimo vso srečo v duhov-skem stanu. Pri fari sv. Vida so se pustili uko-vati v zakonski jarem sledeči Slovenci in Slovenke: Franjo Okicki s Frančiško Gorišek, Ivan Milner s Ka-tinko Zaviršek, Simon Verbič z Rožo Simončič, Ivan Zdobec z Roziko Starin. Matija Tekavčič z Zofijo Str-nišar, Josip Košir z Amalijo Brezec, Josip Roje z Marijo Krašovec, Fran Brieelj s Katarino Hribar, Alojzij Knžnik s Frančiško Brajdič, Osvald Hiti z Angelo Pirš. Mladim poročen-eem obilo sreče in "žegna". — N. — Chicago, 111. Spoštovani g. ureduik:— Prosim, prioličite ta dopis v "Glas Naroda", da naznanim rojakom in rojakinjam žalostno vest o smrti Fr. Zlatoperja. ki je umrl dne 5. t. m. Pokojni je bil star 37 let, doma iz Toplic pri Novem mestu. Tukaj zapušča soprogo in tri nedorastle otro-čiče. Bil je član društva sv. Štefana ter bil v Ameriki 8 let. Bolehal je za neznano boleznijo v vratu skozi dve leti. Pogreb se je vršil dne 7. t. m. do-poludne s člani društva sv. Štefana ter z godbo. Bila je ravno binkoštna nedelja in pridružilo se je tudi veliko druži h spremljevalcev. Najtoplejša zahvala gre društvu sv. Štefana, ki je ranjcega rojaka gmotno in duševno podpiralo. Dolžnost se nam je tudi zahvaliti vsem tistim posameznikom, ki so ga podpirali za časa njegove bolezni. Bodi mu lahka tuja žemljica! Žalujoči ostali: Soproga Terezija Zlatoper, sina Fran in Ivan Zlatoper,, hči Albina Zlatoper. brat Ivan F. Zlatoper, sestra om. Rozalija Steržinar. j Ely, Minn. Slavno uredništvo:— Mi člani slov. p. kluba Vas prosimo, da blagovolite priobčiti ta članek. — V tem dopisu se obračamo do raznih dopisnikov, da bi se enkrat za vselej omejilo ali prenehalo z dopisovanjem razžaljive vsebine v razne liste. Naš slov. p. klub je pri svojej -».ii dne 7. junija sklenil protestirati proti temu, da se priobčujejo enaki dopisL Ce bi se pa kak dopis priobčil, naj bode podpisano polno ime dotičnega dopisnika. Vsak količkaj zaveden Slovenec je prepričan, da osobno obrekovanje v !i-!i! ne doprinaša nikomur plodo--ja dobička, pač pa veliko ško-;>■ < -■ ilmo, kakor tudi vpliv«. < \ ■ m r< jakom v slov. naselbi-Akm riki priporočamo, da si. *er le mogoče. s rtu je j o družabne ••oMtiiiv zveze ali klube, da bi skli-Ali večkratne shode, pri kterih se ; Slovenci ali člani zveze posvetujejo za korist delavstva in političnega sistema. Mi Slovenci v tukajšnji naselbini Klv sil jo osnovali pred par meseci »loven ki politični klub. kteri zelo hi-tro napei-duje. Namen kluba je, da se Slovenci ali člani pri večkratnih -hodih med seboj naturalizirajo za družabno življenje. Pomagati, kar je j mogoče, brezdelnemu delavcu v vseh nujnih zadevah. Namen kluba je, da mi kot slovenski narod v Ameriki zahtevamo svoje pravice na političnem polju, ktere nam pripadajo kot državljanom kakor drugim narodom v Ameriki. Koliko naš slovenski klub že zdaj vpliva,--se je videlo pri tukajšnjih volitvah šolskih direktorjev ali nad-zorovalcev dne 8. junija t. L Kakor mogočen steber postavil se je naš slovenski narod na noge napram nasprotni stranki, ktera nas ja hotela preslepiti s svojim tajnim delovanjejn LISTNICA UREDNIŠTVA G. M. R., Pittsburg, Pa. Dopiša ne moremo priobčiti, ker je presnho-paren in brez posebnih novic. Drugič kaj boljega. Pozdravljeni l G. J. K., Ely, Minn. Ker smo ie prejeli dopis enake vsebine, Vašega na moremo priobčiti. Pozdravi i pred volitvami, ali navzlic vsem zaprekam nasprotnikov si je brez borbe naš narod izvolil našega rojaka g. Matijo Spreitzerja, predsednika slov. poL kluba, za šolskega nadzornika za eno leto. Upamo, da bodemo v prihodnjih volitvah, ko bodemo še trdneje stali, večje zmage dosegIL t Torej, Slovenci, delujmo za blagor 3 in korist celega narodi z združenimi t močmi v pravi smeri. Naj narodno £ strankarstvo, ktero le škoduje v vseh { zadevah, popolnoma preneha med na- £ mi Slovenci. Upamo, da bodo to ee- ( njeni rojaki upoštevali. Pozdravljamo Slovence po širnej ; ljudovladi in bilježimo spodaj pod- . pisani v imenu slov. pol. kluba v Ely j Jos. J. Peshell. Jakob Butala. Anton Zdralovich. Salida, Colo. Slavno uredništvo:—> i Prosim Vas, da bi natisnili nekoliko novic v nam priljubljenem listu "Glas Naroda" o naši naselbini. Dasiravno nimam kaj posebnega poročati, kakor da je tudi nas ne-usmiljeua kriza močno obiskala. Dne 1. junija nas je obiskal č. g. Ivan Perše iz Leadville, Colo., da smo tako imeli priložnost opraviti svojo velikonočno dolžnost, za kar se lepo zahvaljujemo v imenu društva sv. Alojzija št. 78 J. S. K. Jednote č. g. za njegov trud in njegovo blago-dušnost. Kako lepo je bilo, ko so se rojaki tako polnoštevilno udeležili vsel služb božjih, posebno pa na večer 2. junija petih večernic; kako krasno je bilo čuti mile slovenske pesmi in kako lepo so zapele naše žene in dekleta, za njimi pa možje in fantje mogočni bas, za kar se jim najiskre-neje zahvaljujem, posebno pa pč. g-Ivauu Peršetu. Srčna hvala! Josip Merkun, tajnik. Bast Helena, Mont. Cenjeni g. urednik:— Pravijo, da o vremenu tak govori, ki druzega kaj ne ve. Zato jaz samo mimogrede omenim, da še nikdar ni bilo toliko dežja pri nas, kot zadnjih par tednov. Zima je bila sulia, brez snega. Farmerji so z veseljem pozdravili prvi dež, ;n ko je padal en teden, so rekli: dosti je. A dež se ne zmeni, pada dalje. Voda narašča, raztrgala je železnične tire. Brzojavne in telefonske zveze so pretrgane. Mislil sem Vam to naznaniti po "Wireless", pa vse zaman. Tudi več naročnikov tega lista ima škode, posebno oni, ki stanujejo bli-zo potoka. 20 družin se je moralo seliti na višji svet. Več hiš je na-rastii potok izpodkopal in premaknil. Žal, da tudi nekaj Sloveneev je med temi, ki imajo mnogo škode. Topilnica je prenehala z delom, ker pri pečeh je 4 čevlje visoka voda, tako da bi morali v čolnih "čačo" vozit mesto v karah. Že pet dni nismo dobili "loveuski. To je vse hvalevredno od njih. Odkar je tu katoliška šola (od zadnje^jeseni), je mnogo bolj ganljivo pri maši, ker ; otroci molijo na '-rta*. In petje otrok se človeku vidi lepše kot prej, in gotovo se tudi Uimu bolj dopade. Tudi se nekaj naših otrok uči violino, en je sodeloval že zadnjič v cerkvi. Ko >e ti izvežbajo, potem bodemo imeli eel orkester v cerkvi. Samo nove | j orgije treba. Zato bi bilo dobro, daj i kadar pride Father Medin kolektirat, j da kdor more malo več da kot 25e. A še tega pri nekteri h ni za cerkev. Zdravi vsi! Naročnik. i V planinskemfraju. Spisal Ivin Zoreč. Ko tako-le živimo nervozno življenje gosposkega meščana, zaprtega v zaduhlo zidovje velikega mesta, nas ! res prav srčno veseli, če se rešimo in poletimo ven, ven v svobodno naravo, pod jasno nebo na čisti zrak. Kako se oddahnemo, kako se poživimo in odpočijemo! Nedelja 17. majnika nam ostane v spominu. Bili smo v planinskem raju, na rojstnem domu Gregorčičevem, kamor smo nesli pet zvezkov Gregorčičevih "Poezij", ki so jih darovali za dom Gregorčičev gospa Ivanka Erženova, gospod Drago Komac, gospod Josip Dolin ar, uradnik državnih železnic, in pa gospod učitelj Andrej Čok iz Trsta. Trikrat smo že bili v planinskem raju, trikrat nas je že vodila ljubezen do nesmrtnega Gregorčiča v tiste rajsko lepe kraje ob bisti Soči in tja gori pod sivi Krn — pa lahko rečemo, da smo se vselej z radostno, koprnečo dušo morali diviti krasotam tega lepega koščka slovanske zemlje, posebno pa zdaj, ko je mlada Vesna praznično odela ves planinski raj s pestrim plaščem razkošne planinske flore. Zjutraj zarano, ko smo šli iz Tolmina, kjer smo bili prenočevali, je zažarela na vzhodu zlata jutranja zarja in lahak svež gorski zefir je dihal dol s planin in nam je božal radostna lica. Čarobno se je odpirala Soška dolina, širila se je in se je zoževala. Tam visoko nekje v planini se je oglasil visok, radosti in kdove kakega hrepenenj^ polni vrisk krepkega planinca. Zaplaval je radostni zvok po čistem ozračju in se je poigral v lahkem vetriču, veselo je zaplesal in je prešerno padel med nas. V jrrmovju in v brdih pa so žgo-leli slavčki, cel tičji roj je prepeval iskren" jutranjo molitev velikemu Stvarniku. O krasote! Z brdov in iz dolin so zabrueli čisti glasovi ubranih zvonov, prelivali so se in se zlivali v prijetno soglasje. In mahoma so zatrepetali prvi solnč-ni žarki, pozlatile so se sive glave kaninskega in krnskega pozorja, v tisočerih biserih se je radostno zasol-zila planina, so zdehnile in so se odprla mokrotne čaše živobojnih,-cvetic; številni zbori krilatih pevcev so še glasneje zapeli... in še enkrat je pomežiknilo izza gora in žarko solnce je goreče poljubilo mlado jutro, in zlati plameni večne luči so oblili di-votno in drhtečo naravo. O, ni mogoče popisati, ni mogoče l>ozabiti takega planinskega jutra! Kmalo smo bili Na gričku zelenom ob Soči Nam mrtvim živo šumljajoči. Ne morem povedati, kako žalostno je na njegovem grobu: pozabljen iu zapuščen, skromen in neznaten leži tam nežni slavček, nič ne znači njegovega groba; samo roke obiskovalcev te tihe gomile so usadile nekaj rož, in neznani častilec je s pipeem vrezal na lesen, zanikeren križec: Simon Gregorčič. — Gospica Lota Gre-gorič iz Škednja je prinesla s seboj ' lepih rož in je z njimi odičila borno ; grudo, gospa Erženova in gospod Knafeljc pa sta z groba omulila travo in plevel. j Postali smo ob zapuščenem grobu z neopisnimi čutili... Nato pa navkreber, v rojstno vas pesnikovo, v samotno Vršno pod go-1 riškim očakom Krnom. In tudi tukaj nikjer ne vidiš zna-' menja, nikjer ni vzidana spominska plošča, nihče se ni še spomnil, da bi 1 vsaj tako počastil spomin velikega pesnika. Res je sicer, da je zadnje čase na Goriškem predvsem politika okupirala javno delo in potisnila driKjv ideale na >tran - - a i i zdaj naj bi aj bi dal vsaj mramorno ploščo vzidati v Gregorčičevo hišo. l.e>o" bi to bilo, v veselje pesnikov<-\ra brata in vseh sorodnikov, čast za Vršno iu za ves 'an d. Lepo in ves vesel nas je pozdravil mladi Gregorčičev nečak, sedanji £ro--podar. in nas je postregel prijazno in kakor je mogel. Zelo je bil hvaležen za podarjene knj-ue in :ii vedel, kako bi se dovolj zahvalil. Predložil nam je spominsko knjigo, ! ki smo jo svoj čas nabavili in jo ne- ; ! sli to zimo na Vršno. Vpisani so idrijski dijaki četrte realke, ki so. jih malo pred nami privedli sem vneti profesorji. Dijaki so se zavedali kraja, o tem pričajo oduševljene opombe. Tudi vrli narodnjak in zaslužni vodja tolminske pripravnice, gospod Kutin, je peljal svoj zavod na majni-ški izlet v planinski raj. Vpisan je celo neki slovenski bogoslovee iz Beneške Slovenija in več drugih. V Gregorčičevi hiši smo izvedeli, da je nadšestdesetletni pesnikov brat odšel na Koroško drvarit; zakaj bogatinov v teh krajih ni in Gregorfa- Slovensko katoliško podp. društvo ^^ svete Barbare zaZjedlnjene države Severne Amerike. Sedež: Forest City, Pa. htkorporlrano dne 31. januarja 1903 -v državi PonnaylvaiUK, ■ O O—■ ■ ■ « ODBORNIKI: Predsednik: ALOJZIJ ZAVERL, P. O. Box 374, Forest City, Pa. Podpredsednik: MARTIN OBERŽAN, Box 51, West Mineral, L tajnik: IVAN TELBAN, P. O. Box 607, Forest City, Pa. H. tajnik: ANTON OŠTIR, 1143 E. 60th St., Cleveland, Ohio. Blagajnik: MARTIN MUHIČ, P. O. Box 537, Forest City, Pa. NADZORNIKI: MARTIN GERCMAN, predsednik nadzornega odbora, Forest (Sty, Ffc KAROL ZALAR, L nadzornik, P. O. Box 547, Forest City, Pa. FRAN KNAFELJC, IL nadzornik, 909 Braddock Avenue, Bral-dock, Pa. FRAN ŠUNK, m. nadzornik, 50 Mill St., Luzerne, Pa. POROTNI IN PRIZIVNI ODBOR: PAVEL OBREGAR, predsednik porotnega odbora, Weir, Kana. JOSIP PETERNEL, L porotnik, P. O. Box 95, Willock, Pa. IVAN TORNIČ, IL porotnik, P. O. Box 622, Forest City, Pa. Dopisi naj se pošiljajo L tajniku: IVAN TELBAN, P. O. Box 60T, Forest City, Pa. Društveno glasilo je "GLAS NARODA". Novi francoski velikanski parnik I "Chicago" na dva vijaka! i Imenovani parnik odpluje prvič iz New Vorka v Havre \ v soboto, dne 20. junija. Opremljen je z najnovejšimi nared- j baini- pri Zgradbi istega gledalo se je v prvi vrsti na zboljša nje tretjega razreda. Potniki tretjega razreda na tem paruiku ' imajo na razpolago lepo obedovalnieo (Dining Roon ), salon ( za kadilce, posebni salon za ženske in kopališča za oba spola. Glede j>otovanja pišite pravočasno na 1 FRANK SAKSER CO. 109 Greenwich Street, NEW YORK CITY. Rojaki v Clevelandu, <>., in okolici pozvedo lahko vse ^ podrobnosti glede potovanja v naši }K>družnici na 6104 St. Clair Ave., N. E., CLEVELAND, O. FRANK SAKSER CO. čeri se tudi ne kopljejo v bogastvu. Za denar jim gre trda, in hišo jim tare dolg, ne velik, a za tako malo trospodarstvo zadosti občuten. In stari mož, ki je pravzaprav že davno oddal posestvo najstarejšemu sinu, tedaj nečaku pesnikovemu, je zapustil planinski raj in šel na stara leta v tujino, da bi pomagal sinu reševat dom velikega pesnika! Kako malo bi bilo treba — pa bi bilo pomagano ubogim ljudem in tudi pesnikov spomin bi bil tako zelo lepo počaščen... Dohodki ene veselice, prirejene v ta namen, in izvršeno bi bilo plemenito delo usmiljenja, uresničen bi bil čin globoke pietete. S planote nad vasjo smo uživali v resnici rajski razgled. Kaj tako srčkanega, nežnega in divnega je težko kje videti. Tako so se izrazili trije izkušeni in priznani planinci, ki so bili z nami. Niti lotiti se nečem, da bi vam to opisoval, kaj tacega treba videti in spet videti — pa bi še ne mogli teh j krasot dostojno opisati, j Še nekaj časa po pobočju hriba i i proti vasi Ivrn, pa smo bili pri ope-1 j vanem slapu. Presenečeni tolike le-1 ! pote in mičnosti smo postali in ob-; ! čudovali romantiko v nežni liriki, j ! Spomnil sem se svojega prijatelja, kij : mi je pisal nek" dušo p.oli-.jevala in izpolnjevala tiha in do vinjenosti nežna, božanska poezija. Za>.Jin i-i > bchii prijatelj Tratnik iz Postojne, ki mi je bil ni- krko rr.d 1 : šel z nami v planin-j ski raj. Morda bi ozdravel, ee bi vse to videl, sem pomislil. Mimo mnogih, večjih ali manjših i -kipov smo prišli v Krn. prijazno v a s pod govo onakocra imena, j i Na parobku za vasjo smo se cn- I , krat ozrli proti Vršnem, v planinski i raj. V polnem solncu so žareli mogočni snežniki v ozadju, zelene vrhove planinskega raja so obkroževale ; kdovekake gorske tiče, od tu, od tam se je začul klic, je priplaval zdrav vrisk... Vas Krn na zeleni planini, rudeč zvonik vaške cerkvice, za vasjo pa sneženi vrh Krna, peščeni plazovi s sive gore navzdol, kakoršne ravne peščene črte sem videl v Beneški Sloveniji z različnih gorskih hrbtov resnično, žal mi je bilo, da ne znam slikati. Nemo smo stali, prijetna sapa nam je pihljala v razgrete obraze, kakor bi nas hotela pobožati. Slovenski svet, ti si res krasen in polen nebeške si lepote! Planinski raj, še te pridem občudovat, še letoa te obiščem, kmalo te spet pozdravim, čarobni slap, in tebe, širokopleči, sivi Krn, čuvar in prestol našega planin* skega raja. DOLENJSKI CVIČEK V AMB-— RTKT, — Veselo naznanilo prijatelj pristna dolenjske kapljicc. Tvrdka C. Butcher, 56 Warren St., New York, je importirala --rdeče dolenjsko in belo vipavsko vino — — in je prodaja na drobno in debelo po celi Ameriki v posodah in steklenicah. Točaa t »strežba Zmerne cene. Cviček je s Trske »ore Kršlicm. Naročila sprejema: FRANK PODCOfeŠEK, 217 East 22ni St New York, N.T. Pozor Rojaki! I Novoiinajdeno garantirano mazilo «* plešaste in golobradce, od katerega v » ! tednih lepi lasje, brki in brada po^oi« i noma zrastejo,"cena $2.-50' Potnr nege, . kurje očesa,'bradovtcc in ozeblino Vam ! v 3 dneh popolnoma ozdravi a: za 75c., I da je to resnica se jamči SV :'•. Pri ni-j ročb: blagovolite denarie no Post Mrmey ! Order pošiljati. Jakob Wahfic, P. O. Box 69 CLeV:;LA\D, OI-II O • Navodilo, kako doseže najxi^j:! starost. Nfobliod M" potrt .n knjig.t. kdor želi biti in ostati y.druv. Spisa! dr. ! -1 tli* 'j Sim, m.t" V zalogi je samo 20 iztisov. C«na 40c. Pišite iu pošljite postne znamke na Frank Sakser Co. 109 Greenwich Streel. NEW YORK. j NAZNANILO IN PRIPOROČILO. Rojakom v Indi&napolisu. In d., na-znanjamo, da je za tamošnji okraj naš zastopnik Mr. ALOJZIJ RUBUAV, 2708 W. Walnut St., TnrfUw.p^fl« On pobira naročnino sa "(Haa Ha-roda" in posreduj a vae druge poda ter ga rojakom toplo priporočana. Prank Sakaar Oa. Urmffft nikaldh sttaoatt ate |f| || Hy kupiš vožni listek a* r svojce ali prijatelje is stare domovine v Z jed. države, pri FB. SAKSER P(L 109Greenwich Št. N"w York- ■ ——* Jugoslovanska ^^ Katol. Jodnota. Inkorporirana dne 24. januarja 1901 ▼ državi Minnesota. Sedež v ELY, MINNESOTA. o- o URADNIKI: Predsednik: FRAN MEDOŠ, 9483 Ewing Ave., So. Chicago, HL Podpredsednik: JAKOB ZABUKOVEC. (Radi bolezni na dopustu w Evropi.) Glavni tajnik: JURIJ L. BROŽIČ, P. O. Box 424, Ely, Minn. Pomožni tajnik: MAKS KERŽIŠNIK, L. Box 383, Rock Springs, Wyo. Blagajnik: IVAN GOVŽE, P. O. Box 105, Ely, Minn. NADZORNIKI: IVAN GERM, predsednik nadzornega odbora, P. O. Box 57, Brad-dock. Pa. ALOJZIJ VIR ANT, IL nadzornik, Cor. 10th Avenue & Globe Street, South Lorain, Ohio. IVAN PRIMOŽIČ, IIL nadzornik, P. O. Box 641, Eveleth, Minn. POROTNI ODBOR: MIHAEL KLOBUČAR, predsednik, porotnega odbora, 115 7th Street, 'Calumet, Mich. IVAN KERŽIŠNIK, II. porotnik, P. O. Box 138, Burdine, Pa. IVAN N. GOSAR, IIL porotnik, 719 High St., W. Hoboken, N. J. Vrhovni zdravnik: Dr. MARTIN J. IVEC, 711 North Chicago Street, Joliet, IIL Krajevna društva naj blagovolijo pošiljati vse dopise, premembe udov in druge listine na glavnega tajnika: GEORGE L BROZICH, Box 424, Ely, Minn., po svojem tajniku in nobenem drugem. Denarne pošiljat ve naj pošiljajo krajevna društva na blagajnika: JOHN GOUŽE, P. O. Box 105, Ely, Minn., po svojem zastopniku in nobenem drugem. Zastopniki krajevnih društev naj pošljejo duplikat vsake pošiljatve tudi na glavnega tajnika Jednote. Vse pritožbe od strani krajevnih društev Jednote ali posameznikov naj se pošiljajo na predsednika porotnega odbora: MICHAEL KLOBUČAR, 115 7th St., Calumet, Mich. Pridejani morajo biti natančni podatki vsake pritožbe. Društveno glasilo je "GLAS NARODA". PRISTOPILL K društvu sv. Jurija Vitezi št. 49 v Kansas City, Kans., 26. maja.: Krulič Stefan 1881 cert. 10242, Fugina John 1888 cert. 10243, Špehar Joseph 1877 cert. 10244. Kostelec Joseph 1888 cert. 10241. Vsi v L razredu. Društvo šteje 33 udov. K društvu sv. Jožefa št. 21 v Denver, Colo., 20. maja.: Planinšek Martin 1867 cert. 10222, Kovačic Anton 1884 cert. 10224. Oba v L razredu. Društvo šteje 108 udov. K dništvu sv. Alojzija Št. 13 v Bagaley, Pa., 20. maja.: Celnik Anton 1881 cert. 10220. I. razred. Društvo šteje 33 udov. K društvu sv. Jožefa št. 41 v East Palestine, O., 20. maja.: Kobal Jo-han 1884 cert. 10219, Dugin Johan 1887 cert. 10218. Oba v L razredu. Društvo šteje 19 udov. K društvu sv. Alojzija št. 39 v Lorain, O., 20. maja.: Virant Alois 1891 cert. 10216. Rezek Jožef 1891 cert. 10215. Oba v L razredu. Društvo šteje 85 udov. y K društvu sv. Jožefa št. 37 v Aldridge, Mont/ 20. maja.: Ludvig Franc 1868 cert. 10214. L razred. Društvo šteje 66 ufov. K društvu sv. Petra št. 50 v Brooklyn, N. Y3, 20. maja.: Židan Mihael 1863 eert. 10217. I. razred. Društvo šteje 30 u<(ov. K društvu sv. Petra in Pavla ši. 80 v Aguilar, Colo., 26. maja.: Pavlo-vič Pavel 3886 cert. 10277. I. razred. Društvo šteje 46 udov. K društvu sv. Roka št. 55 v Unionstown, Pa., 26. maja.: Ambrožič Josip 1885 cert. 10276. I. razred. Društvo šteje T K društvu sv. Cirila in Metoda št. 9 v Calumet, Mich., 26. maja.: Grahek R. Joseph 3874 cert. 30229. Badovinao Niok 1864 cert. 10225, Klop-cich Luka 1880 cert. 30226. Strutzel Iv. Geo. 1889 cert. 10230, Markovich John 3868 cert. 30228. Lipak Mike 1869 cert. 10227. Vsi v I. razredu. Društvo šteje 248 udov. K društvu sv. Jožefa št. 76 v Oregon City, Oreg., 26. maja.: Derčar Ivan 3868 cert. 30235. I. razred. Društvo Šteje 25 udov. K društvu sv. Štefana št. 58 v Bea* Creek, Mont., 26. maja.: Pucel Anton 3887 cert. 30273, Flis Joseph 18^7 cert. 10274. Oba v I. raazredu. Društvo šteje 57 udov. ( , Iv društvu Marija Zvezda št. 32 xf Black Diamond, Wash., 26. maja.: Gustineir Frank 1873 cert 30263. I. razred. Zagožen Jožef 3889 cert. 10264. II. razred. Društvo šteje 82 članov. ( K društvu sv. .7, žefa št. 20 v s/arta. Minn., 26. maja.: Sever Louis 3889 cert. 30272. Erjavec Louis 3885/cert. 10273. Oba v I. razredu. Društvo šteje 63 udov. I r K društvu Janeza Kr-f. :t.[37 v Cleveland. O., 2G. maja.: Lukek Leopold 1881 cert. 10257. I. razred, fcruštvo šteje 325 udov. K društvu >v. Mihaela Arh. - J40 v Clarid-e, Pa., 2(3. maja.: Lovšina Bartol 3>.7 cert. 1026!». Mavčič .7,lan 3887 cert. 30298. Oba v I. razredu. Društv., Š: eje 3 02 udov. / . K r:":;;'itl KV' Jož:vu Alojzija št. 36tv Conenkugh, I'a., 36. maja.: Sirek Frank lbSM 1 Kray ,, j. ISIJO cert. 10259. Leš.:ak Marko 18G6 eert. 1026.». V«i v T. ]. h ' tu n ] : „ " , j Jv (ini-ivu w. Petra in Pa\f* št. 35 v Lloyd. II, l'a., 26 maja.: Jalovec " j"^' ' ! ,o253- 1'ii'i-»zieii Frank 3881 cert. 10255, Klančer An-t.T. l-h7 c<« ;. M. Jo/fjf 3890 eert. 10254. Vsi v I. razredu. Druš- tvo šr*je 115 udov. 7 Iv - -t. v (Wket, CaL, 26. maja.: Spehar Math. t;:' Ip. v nemški d\orani- Društvo sv. Jožefa št. 41 v East Palestine, Ohio. Josip Veder, predsednik, Box 223; Fran Kapla, tajnik, Box 60; Fran Goličič, blagajnik. Box 42o; Fran Jurjavčič, zastopnik. Box 209. Vsi v East Palestine, O. Društvo zboruje vsako 2. nedeljo v mesecu ob 2. uri pop. Društvo Marija Pomagaj štev. 42 v Pueblo, Colo. Josip Boitz, predsednik, 1226 Mah-ren Ave.; Ivan Gaber, tajnik, 1251 South Santa Fe Ave.; Fran Hrovat, blagajnik, 1253 Maliren Ave.; Fran Ahčin, zastopnik, 1224 Bohmen Ave. Vsi v Pueblu, Colo. Društvo zboruje 16. vsaccga meseca ob 10. uri dop. in ob 8. uri zvečer na South Santa Fe Ave. št. 1207. Društvo sv. Alojzija št. 43 v East Helena, Mont. Fran Hudoklin, predsednik, Box 117; Ivan Kocjan, tajnik, Box 66; Anton Smole, blagajnik, Box 162; Jakob Rogel, zastopnik. Vsi v East Heleni, Mont. Društvo zboruje vsacega 20. v mesecu v prostorih sv. Ane. Društvo sv. Martina št. 44 v Barber-ton, Ohio. Mat. Kramar, predsednik, Box! 223; Rudolf Puželj, tajnik, 514 8th St.; Anton Štrukelj, blagajnik in zastopnik. Vsi v Barbertonu, O. Društvo zboruje vsako 2. nedeljo v mesecu na 114 Wood Lake Ave., Barberton. Društvo sv. Jožefa it. 45 v Indianapolis, Ind. Jernej Štanfel, predsednik, 730 Hough Street; Alojzij Rudman, tajnik, 702 Holmes Avenue; Josip Gačnik, blagajnik, 901 Ketchem St.; Josip Zore, zastopnik, 733 Hugh St. Vsi v Indianapolisu, Ind. Društvo zboruje vsako 2. nedeljo v mesecu ob 1. uri pop. v dvorani g. J. Gačnika, 903 Ketchem St. Društvo sv. Barbare it. 47 v Aspen, Oolo. Josip Boršnar, predsednik, Box 419; Louis Lesar, tajnik, Box 55; Fran Marolt, blagajnik, Box 805; Josip Zobec, zastopnik, Box 55. Vsi v Aspenn, Colo. Društvo zboruje 1. in 3. ponedeljek v mesecu ob 7. uri zvečer. Druitvo Vitezi sv. Jurija itev. 49 v Kansaa City, Karmin Mihael Novak, predsednik, 403 Ferry St.; Marko Gustin, tajnik, 519 Sandusky Avenue; Peter Špehar, blagajnik, 422 N. 4th St.; Josip Vovk, zastopnik, 317 Barnett Avenue. Vsi v Kansas City, Kansas. Društvo zboruje vsaki 3. ponedeljek v mesecu v dvorani bratov Hrvatov, Cor. 4th St. & Barnett Avenne, Kansas City. druitvo sv. Petra it. 50 v Brooklynn, H. T. Anton Stnein, predsednik, 22 Seholea St.; F. G. Taasotti, tajnik, 135 Seholea St.; Ivan Fugina, blagajnik, 34 Seholea St.; F. G. TaaiHl, zastopnik, 135 Seholea St. Vsi v Brooklynu, N. Y. Društvo zboruje VBako drugo nedeljo v mesecu v Adolf Haebig Cecilia Saengerbund Halle, 5—7 Boerum St., Brooklyn. Druitvo sv. Petra in Pavla it 51 ▼ Murray, Utah. Jernej Kamnikar, predsednik, Box 122, Murray, Utah; Ivan Pajnii, tajnik, Box 242, West Jordan, Utah; A. Sever, blagajnik, P. O. Box 272, West Jordan, Utah; L. Mihelič, zastopnik, Box 242, West Jordan, Utah. Druitvo zboruje vsacega 12. v mesecu, in sicer jeden mesec v Murrayu I v Opera House, drugi mesec v West 1 Jordanu v prostorih hrata Josipa Schneller. i Društvo sv. Jožefa it. 52 v Mineral, 1 Kansas. ' Mai-tin Oberžan, predsednik, Box 51, West Mineral, Kansas; Fran Au-gustin, tajnik, Box 466, West Mineral, Kansas; Fran Kokal, blagajnik, Box 202, West Mineral, Kansas; Ign. i G ros, zastopnik, Box 131, East Mine- * ral, Kansas. Društvo zboruje vsako 3. nedeljo 1 v mesecu ob 2. uri popoludne v dvorani brata Filip Brinerja v East Mineralu. i Društvo sv. Jožefa iti 53 v Little Falls, N. Y. Fran Rožanc, predsednik, 583 E. Mill St.; Fran Per, tajnik, 49 German St.; Jakob Ruparšek, 585 East Mill St.; Anton Keržič, zastopnik, 39 • Danube St. Vsi v Little Falls, N. Y. Društvo zboruje vsako 2. nedeijo v mesecu v dvorani g. Fran Rožanca. Društvo sv. Frančiška št. 54 v Hib-hing, Minn. 1'eter Stri:, predsednik, 223 Pine St.; Miliael Peskar, tajnik, Box 565; Ivan Povile. blagajnik, 223 Pine St.; Anton Gezin. zastopnik, Pine St. — Vsi v Hibbingu, Minn. Društvo zboruje vsako nedeljo po 20. ob 2. uri pop. Društvo sv. Roka št. 55 v Uniontown, Pa. Josip Krumar, predsednik, Box 22, Percy, Pa.; Jakob Novšek, tajnik, Bx. Oo, Brownfield. Pa.; Urban Pičel, blagajnik in zastopnik, Lemont Furnace, Pa. Društvo sv. Alojzija št. 56 v Suje-rior, Pa. Fran Gerčman, predsednik, Box 33;Jos. Použul, tajnik, Box 75, Bre-ceville, Pa., R. F. D. No. 3; Toznaž Mlakar, blagajnik. Box 75; Fr. G?r-čman, zastopnik, Box 33. Društvo sv. Alojzija št. 57 v Export, Pa. Anton Martinšek, predsednik, Box 125; Fran Modrijan, tajnik, Box 244; Ivan Turk, blagajnik, Box 67; Anton Hribar, zastopnik, Box 18. Vsi v Exportu, Pa. Društvo zboruje vsako 2. nedeljo v mesecu v dvorani Fink Lauffer & ( Sam Duff. Društvo sv. Štefana it. 58 v Bear Creek, Mont. Ivan Kostelc, predsednik, Box 61; Ivan R. Rom, tajnik; Ivan Češarek, blagajnik, Box 16; Blaž Podpečan, zastopnik. Vsi v Bear Creeku, Mont. Društvo zboruje vsako 3. nedeljo v mesecu v dvorani g. Ivan Češarka. Društvo sv. Barbare it. 60 v Ghis-holm, Minn Anton Bambič, predsednik, Box 243; Anton Podržaj, tajnik, Box 496; Anton Stark, blagajnik, Box 496; Anton Šuštar, zastopnik, Box 427. Vsi v Chisholmu, Minn. Društvo zboruje vsako 1. nedeljo po 20. v dvorani g. Ant. Starka. Druitvo sv. Jurija it. 61 v Beading, Ps. Anton Križe, predsednik, 428 Ttl-pehocken St.; Ivan Matetič, tajnik, 359 N. River St.; Fran Špehar, blagajnik, 381 North River St.; Simon Luzar, zastopnik, 301 Lafayette St. Vsi v Readingu, Pa. Društvo zboruje vsako 2. nedeljo v mesecu ob 6. uri zvečer v dvorani g. Jakoba Drvus, 120 Little Garden Street. Range, Mich. Paul Lukanič, predsednik, Boo 141, Baltic, Mich.; Anton Mušič, tajnik, Box 153, Baltic, M>ch.; Anton Štimae, blagajnik, Box 208, South Range, Mich.; Anton Štimae, zastopnik, Box 208, South Range, Mich. Druitvo zboruje vsako 3. nedeljo v South Range. Druitvo sv. Petra in Pavla it. 66 ▼ Manistique, Mich. Jakob Klobučar predsednik; Ivan Kotxian, tajnik, Box 851; Mihael Ko-betič, blagajnik in zaatopnik, Box 981. Vsi v Manistique, Mich. Druitvo zboruje vsako 3. medaljo v mesecu v dvorani Ivana Costelo. Druitvo sv. Petra in Pavla itev. 66 v Jolietu, HL Anton Kosiček, predsednik, 1151 Mihael Vardjan, tajnik in zastopnik, 903 N. Scott St.; Anton Kostelc, blagajnik. Vsi v Jolietu, I1L Druitvo sv. Jožefa itev. 67 v Tale, V«""" Josip Cvetkovič, predsednik in blagajnik, Box 12; Ivan Frisian, tajnik, Box 147; Mat. Dernulevec, zastopnik, Route No. 2, Bx. 96 Mulberry, Kans. Društvo zboruje vsako 3. nedeljo v mesecu ob 10. uri dop. v Birkovi dvorani. Druitvo Isus Prijatelj Maleaih itev. 68 v Monessen, Pa. Nikola Vincetič, predsednik, Box 116; Mato Zoretič, tajnik, Box 155; Djuro Novačič, blagajnik; Franjo Duralia, zastopnik, Box 411. Vsi v Monessenu, Pa. Društvo zboruje vsako 2. nedeljo v mesecu ob 1. uri pop. Društvo sv. Petra št. 69 v Thomas, W. Va. Ignac Golob, predsednik, Box 366; Ivan Lahajne, tajnik, Box 215; Ivan Suder, blagajnik in zastopnik, Box 215. Vsi v Thomasu, W. Va. Društvo zboruje vsako 3. nedeljo v mesecu. Društvo Zvon št. 70 v Chicago, 111 Josip Bliš, predsednik, 760 All-port St.; Mirko Ciganič, tajnik, 474 W. 20th St.; Martin Kremesce, blagajnik, 500 W. 18th Place; Avgust Poglajen, zastopnik, 144 W. 23rd St. Vsi v Chicagu, 111. Društvo zboruje vsako 2. nedeljo v mesecu ob 2. uri pop. v dvorani 618 So. Center Ave., Cor. 19th St. Društvo sv. Janeza Krstnika it. 71 v Collinwood, Ohio. Josip Jakoš, predsednik, Box 858; Mat. Slapnik, tajnik, Box 694; Josip Jevnikar, blagajnik, Box 192; Mat. Slapnik, zastopnik, Box 694. Vsi v Collinwoodu, O. Društvo zboruje vsako 2. nedelj' v mesecu. Društvo sv. Barbare št. 72 v Ravens-dale, Wash. Pavel Koss, preds.; Jacob Rem-šak, tajnik; Josip Pinoza, blagajnik; Mihael Ferlih, zastopnik. Vsi v Ra-vensdale, Wash. Društvo zboruje vsako 3. nedelje v mesecu ob 9. uri dop. v Fran Lud-vigovi dvorani. Druitvo sv. Jožefa St. 74 v Tyre, Pa. Jurij Klemenčič, predsednik, Box 318, Sturgeon, Pa.; Leopold Vesel, tajnik, Box 318, Sturgeon, Pa.; Ferdinand Messner, blagajnik, Tyre, Pa.; Josip Čerin, zastopnik, Box 4, Tyre. Pa. Društvo zboruje vsako 1. nedeljo ob 1. uri pop. v dvorani g. Mihael Lenarta. Društvo sv. Janeza Krstnika it. 75 v Canonshurg, Pa. Josip Mravinec, predsednik, Manifold, Pa.; Jurij Žalec, tajnik in zastopnik, 7 Iron St., Canonsburg, Pa.; Fran Miklič, blagajnik, Manifold, Penna. Društvo zboruje vsako 2. nedeljo v stanovanju tajnika Jurija Žalca. Druitvo sv. Jožefa it. 76 v Oregon City, Ore. Josip Smrekar, predsednik, Box 277; Mat. Jančigaj, tajnik, Box 286; Mat. Justin, blagajnik, Box 104; Jurij Šubic, zastopnik, Box 213. Vsi v Oregon City, Oregon. Društvo zboruje vsako 3 nedeljo v mesecu pri Matevž Polajnarju. Društvo sv. Reinega Telesa itev. 77 v Goff, Pa. John Brandstetter, predsednik, Bx. 323; Andrej Guzelj, tajnik, Bx. 511; Josip Koračin, blagajnik, Box 494; Ig. Uršič, zastopnik, Box 77. Vsi v Golfu, Pa. Druitvo zboruje vsako 3. nedeljo v mesecu v prostorih Josipa Progar. Druitvo sv. Alojzija it. 78 v SsUda, Oolo. Ivan Drobnič, predsednik, Bos 355; Josip Merkun, tajnik, Box 641; Louis Kaštelic, blagajnik in zastopnik, Box 583. Vsi v Salidi, Colo. Društvo zboruje vsakega 12. v mesecu v dvorani pri rudotopihriei. Druitvo sv. Barbare it 79 v Hail-wood. Pa. Fran Segula, predsednik; Josip Zorko, tajnik; Joaip Penič, blagajnik; Andrej Heimbring, zastopnik. Vsi imajo naslov: Box 133, Heil-wood, Pa. Druitvo zboruje vsako 3. nedeljo Društvo sv. Petra in Pavla itev. 80 v Aquilsr, Colo. Ivan Zupančič, predsednik, P. O. Box 54, Cedarhurst, Colo.; Jakob Česnik, tajnik; Gašper Pavlovič, blagajnik in zastopnik; oba na P. O. Box 181, Aquilar, Colo. Drnštvo zboruje vsako 3. nedeljo v mesecu v Salam Makaron dvorani. Društvo sv. Jerneja it 81 v Aurora, Illinois. Frank Praprotnik, predsednik, 624 Aurora Ave.; Albin Praprotnik, tajnik, 586 N. Broadway; Anton Rudna .ji, blagajnik, 312 So. River St.; Jernej Verbič, zastopnik, 4 — 1st Ave. Vai v Aurora, 111. Seje se ..še vsako drugo nedeljo v mesecu ob 8h zjutraj v Kolenčovi dvorani. OPOMBA. Ta imenik uradnik-:* krajevnih društev J. S. K. Jednote je priobčen v glasilu Jednote vsak mesec po enkrat, in sicer okoli 15. Vsa društva, oziroma njih tajniki so vljudno prošeni, nemudoma poročati vse nedostatke in premembe njih uradnikov. Ta imenik je priobčen. kakor mi je bilo dosedaj poročano. Društva, ktera še niso poslala vseh zahtevanih podatkov, naj blagovolijo to kmalo storiti. Jurij L. Brožič, gl. tajnik. Svatba Ante Narana. Spisal Roda-Roda. Menda nikogar niso tako grdo ob-rekovali kot gospoda Vranoviča. O njem so govorili, da je prevelik skopuh. da bi si kupil psa; zato je vstajal vsako not- ob enajsti uri, šel ven na dvorišče in lajal do ene ure, ker se je bal tatov. Ko je lansko leto j>a-del v deročo Dravo, in so ga le s težavo rešili, so trdili hudobni jeziki, da je nalašč skočil v vodo, da si prihrani denar za perico. To so seveda •same izmišljotine. Gospod Vranovič ni skop. Res je, da zbira pečatni vosek na pismih, ki prihajajo na njegov naslov, da ga stopi in še enkrat uporabi; tudi služabnika niina. ker si čevlje snaži z lastno roko. Toda skop pa res ni. Ima pač svoje posebnosti in zna vrednost denarja bolj ceniti kot hranilnica. Varčnost je umetnost, ker narava sama ni varčna. Gospodični Veri Vraničevi je podelila toliko lepote, kakor jo ima sicer komaj sedem mladih deklic. Nosek je imela predrzen kot vrabec, modre oči, ktere bi človek kar v zlato ukoval, in vsaka princezinja bi jih lahko nosila kot uh-ane; usta----ne Verine uste so nekoliko prevelike. Meril je po njih svoja Ante Maran in izjavil, da niso niti toliko večja od njegovih kot je šivanka široka. Ante Maran namreč hodi z Vero Vraničevo vsak dan na -sprehod v park. Ne ob ribniku, kjer je vedno dovolj ljudi, temveč prav tik grmovja. Cel s-vet ve za te sprehode, in pis-monoša mu celo pisma tja nosi. toda kadar je blizu, mora vselej prej za-kašljati, ker težko diha. Celemu svetu so znani Ante Mara-novi sprehodi z Vero. Njenemu očetu pa še ni nihče povedal. Zakaj bi mladem paru kalili veselje ? Ante sicer ni mož za hčerke premožnih družin, toda Vera je tako ljubezniva stvarca, da ji vsakdo privošči nekoliko poljubčkov in objemčkov. Sicer — najvčja zabava še ni prišla. Na skrivnem si je vsakdo želel, da bi videl, kakšen obraz bo naredil stari Vranovič, ko bo zvedel o ljubezni svoje hčerke Vere. To bo zabava, ki se ne nudi vsak dan. In bila je v resnici. Nekega dne se obleče Ante Maran v frak in pove staremu, kar mu teži srce. Gospod Vranovič je bil tako presenečen, da je skoraj govoriti pozabil. Obupno je gledal snubca — in od snubca je zapičil pogled na gospo Vranovič, svojo ženo. — Toda slednjo je Vera že en dan prej obvestila o svoji ljubezni, in sedaj je trepetala v strahu za oba otroka. Predno zamore gospod Vranovič spregovoriti, stopi v sobo Vem. Ustnice je zaprla in se odločno stavila ob stran Ante Marana. Da, prime ga eelo za roko, kot bi hotela reči: "Ce ga ti koines, papa, bo tvoja kletev naju oba zadela!'7 To je bilo gospodu Vranoviču že preveč. "Marš ven, Vera!" zakriči, ven — nihče te ni klical!" In svoji Ženi reče: "To je zarota — kajf Združili ste se, da me prevarate s tem pasjedlakcem, ki nima niti de-nmrjn, da bi si kruha kupil? Kaj pravi tvoj oče, Antef Menda ničesar ne vet" Ante se obrne in plane iz sobe, ds privede svoje sorodnike. Bili so to Maranov oče in mati, trije strijei s svojimi ženami in dve samski teti. pssje mrfae! Naučil vas bom škiliti za mojimi tisoči!" sika Vmnorič skozi zobe, ko so mul ženske konečno izsilile besedico 'da' iz ust. * In Maranovi sorodniki so bili zada-voljni, ker je stari Vranovič pre skrbel Anteja. In kaj je pravzaprav ta mladič ? Kaj se je učil T Poljedjel-stvaf Ah, križ božji! Kot bi se morali onega, kar zna vsak seljak, še posebej učiti! Kadar Maranov oče, z dolgim či-bukom v ustih, *sreča gospoda Vranoviča, se je slednji jezil in je trdneje sklenil lisjakom prekrižati njih račun. "Če mi vrat zavijejo, v svojo oblast me ne dobe," pridušal se je sam s seboj. Tega veselja ne privošči svojim sovražnikom in nevošljivcem, da bi stari Vranovič si obdelal lepo posestvo, ktero bi potem zajedno s svojim lepim otrokom oddal prvemu pritepencu kot je Ante Maran. "Le pazite, jaz vam oči odprem!" Prilika se je kmalu ponudila. Vse je bilo že .pripravljeno, pečenka je cvrčala na ognjišču, potice so se kadile na krožnikih, gostje so dohajali v praznjih oblačilih, cigani so bili že pijani, kot se pristoja na svatbeni dan...... Tu stopi stari Vranovič, s zvitim pogledom, pred čakajoče goste, ki so ga že nestrpno čakali. S priprostim glasom jim reče, da naj gredo domov, ker svatbe ne bo. Premislil si je in nevesto z njeno materjo odposlal v drugo mesto. Reče, vzame svojo palico in odide. Z vidnim zadovoljstvom je gledal, kako odhaja voz za vozom izpi-ed njegove hiše navzdol po cesti, kako se ljudje zbirajo v skupinah po trgu, se živahno pogovarjajo in stikajo glavo, ko se jim približuje, videl je, kako vozniki na Maranovem dvorišču izpregajo konje, in ciganje vlačijo svoje inštrumente v krčmo Ilaha, načrt se mu je [»osrečil. Tako še nikdar nihče ni Marana osmešil kot on danes. Ob i?ti uri je divjal Ante v cerkev. "Kaj za vraga se je vendar zgodilo? Kje ste? Ali ste ponoreli?" vpraša župnik, ki je v svečanej du-hovski obleki pričakoval poročeuea. Ante, jeze jokajoč. prij»ovediije župniku. kaj se je zgodilo. "Nikar ne tuli sin moj." tolaži ira župnik. "Šel bom k tvojemu ta«tu. mu govoril na srce, in ti boš dobil svojo Vero." Smilil se mu je ubogi Ante in ljubka deklica. Kako je bila včeraj srečna ? Na njenem obrazu >e je smejalo celo nebo s zvezdami in an-gelji! Ni kari. častiti jrospod. ne luxlite k njemu, ker ne bo ničesar pomagalo." "No, no, otrok," — župnik namrdne z ustnicami — "potem si pomagaj sam. Oče je dovolil, poroko smo trikrat razglasili---Da sem jaz Maran, vem, kaj bi storil---»» Pol ure pozneje' je Ante Maran podil na vso moč svojega konja proti Orehovcu. Baje mu je sel donesel sporočilo, naj se nemudoma poda v Ore- hovac. \ • * • Ko gospod Vranovič -V s palico v roki — zopet koraka po iglici, se mu naenkrat zazdi, da vidi svdjje bele konje prihajati v vas. Vendar ni mo^t»-če. gotovo se moti. Saj je vendar____ Vraga, res so njegovi konji! Sedaj spozna tudi svojo ženo. Kaj dela ona tukaj? In kje je Vera? Nič dobrega sluteč, pomigne koči-jažu, naj počaka. Gospa Vranovič stopi iz voza, in reče z boječim glasom: "Vera je zginila! Živa duša ne ve, kam je bežala." Gospod Vranovič skoči kot otrok na voz in zapove: "Na sodnijo!" Lajos, njegov voznik, pelje s smehom na obrazu svojega gospodarja ua sodnijo, ki ne ve. kar on ve. In če ga raditega odslovi iz službe — hahahh pozna Lajos nekega drugega gospoda, mladega, ki ga rad sprejme k sebi. i Gospod Vranovič je povzročil celo revolucijo. Sodnike je že tako zbegal, da se je predsednik vedno skril, kadar je videl prihajati Vranoviča. Gospod Vranovič je bil celo v Zagrebu, ko so nekteri trdili, da so Vero baje tam videli, iskal jo je v Budim-pešti, v Mitrovici, v Belgradu, v Belovarju in Nišu. Kdor jo poišče in pripelje domov, temu je obljubil tisoč goldinarjev nagrade. Vse zaman j. Šest tednov je minilo; šestdeset ljudi j je iskalo Vero, da dobi razpisano nagrado, toda o Anteju in Veri ni bilo ne duha ne sluha. Tu Vstopi nekega dne v krčmo "pri zlatem studencu" neki gospod, ki takoj vpraša za stanovanje goepoda Vranoviča. Pokažejo mu hišo, in tujec kmalu zgine v gospodarjevi pisarni. Kmalu korakata oba v sodnijo in skleneta pogodbo: tujec se je obvezal, da za d vaj se t tisoč goldinarjev izda stanovališče Ante Marana in Vere. Ko Vranovič zdihnjoeega srca odda pole sodniji, da se postavno potrdijo, reče tujec smeje: "Gospod Ante Maran biva sedaj v Duna-Seat Jano© pri Komornu." "ti Varat" "Biva naravno pri njem — njenem moiu." "Njenem možu T Za Kriščevo voljo, kdaj sta se vendar vzela in poro- ' čila?" "O tem vam najbolje vse razloži, vaš voznik. On je bil priča pri poroki, ki se je vršila v noči pred begom-v kapelici v gozdu." "Torej poročena!" stoka staree* "In kako se preživljata?" ) "Ante prevzame neko posestvo v najem.' * "Kaj ima denar?" "Ah, hvala na vprašanje. Vaše-blagorodje je pravkar položilo za njega dvajsettisoč goldinarjev." Tujec je bil Ante sam. naznanilo. Slovensko kaU Lško podporno društvo SV. JOŽEFA št. 12 J. S. K. J. za Pittsburg, Allegheny, Pa., in okolico ima svoje redne seje vsako drugo nedeljo v mesecu. Društvenikom se naznanja, da bi sa istih v polnem številu udeleževali ter redno donašali svoje mesečne prispevke. Nekteri udje, ki se radi oddaljenosti ali dela ne morejo sej udeležiti^ naj svojo mesečnino na nekterega izmed izvršujočih uradnikov pod spodaj navedenim naslovom dopošiljajo. Pri redni društveni seji dne 8. dec. 1907 izvoljeni so bili sledeči uradniki za leto 1908: Predsednik Fran Kresse, 5106 Natrona Alley, Pittsburg. Podpredsednik Ivan Boretnar, 58 Spring Garden Ave., Allegheny. I. tajnik Josip Muška, 57 Villa St., Allegheny. U. tajnik Fran Strniša, 101 Villa St., Allegheny. Blagajnik Ivan Arh, 79 High St.r Allegheny. Delegat Ferdinand Volk, 122 42nd St., Pittsburg. Odbor: Ignac Dergane, 58 Troy Hill Road,. Allegheny. Anton Lokar, 28 Troy Hill Road-Allegheny. Fran Hrovat, 5103 Butler Street,. Pittsburg. Jakob Laurič, 5106 Natrona Alley,, Pittsburg. Ivan Kašček, 2 Water Alley, Allegheny. Ivan Mastnak, 49 Perry St., Allegheny. *—————ri^-iVVVrt-MVinnortnnn—tonruvLiwxA MARA VINA fl • KALIFORNIJSKA VINA $ NA PRODAJ. p Dobro črno vina po 50 do 60 ct. tK galofl s posodo vred. K Dobre belo vino od 6u do 70 ct. galon s posodo vred. JS (zvrstaa tropavica od $250 do $3 fft galon s posodo vred. Manj nego lO galon naj aL nihče ne naroča, ker man je ko- {9 ličine ne morem razpošiljati, ijr Zajedno z naročilom naj gg na* J%. ročni k i dopošliejo den^j, our»> & ma Money Order. *fr Spoštovanjem Nik. Radovich, Ji 594 Vermont SL, Saa Francisco, Cat /Zl POZOR SLOVENCI IN HRVATL Podpisani priporočam vsem potujočim rojakom v Chicagi, DL, in okolia svoj dobro urejeni —: SALOON. :— Na razpolago imam tudi lepo kegljišče. Točim vedno svssa in dobro Seip pivo, jako dobro domače vino,, razne likerje ter prodajam Has snot* ke. Postrežba solidna. Prodajam tudi in preskrbujem pa-robrodne listke za vse prekomorska črte po izvirnih cenah. PoiQjam ia-narje v staro domovino zanesljivim potom po dnevnem kuzsu. V avasi sam s banko Frank Saks« ▼ Inr Torku. Svoji k svojim t Z vslcspoitovunjem JOSIP KOMPASE, 8908 Greenbay An, 8sl flhirsje, DL j< | Ako dobro postrežbo j !< zmesomingrocerijo, \ ji tako ae obrni na !! Martin Gerdiče^ : < 301.303 E. Northern Ave., I < Paeblo, Golo, ! j Tudi naznanjam, da ' t zalogi vsakovrstno sabo meso, namreč: Uobaae, rebra, jezike* Sunke itd. < i Govorim v vseh slovanskih j < t;-"- crsfc: m k. i < lobOni obisk. p f OlOf toot ^S Rojaki, naročajte aa na "fflss Narodi," največji in naJesMdft daavnft. Za kratek čas. Zakonsko nespo razumi jenje. "Ti, dane« sem zračonil, da si za svoje obleke leto« že tri četrtine mojih dohodkov zapravila." j "Da, rada bi vedela, kam si ostali denar utaknil." t"12__Zl ' Zaljubljen par.___ /' t [j u "Šp» la. kedar reče fotograf 4po zor!" tedaj me močno poljubi, da bodo ljudje lahko že iz slik spoznali, da sva se vzela radi ljubezni." Dober odgovor. Aftnerikanec in nemški "grof" se snideta v newyorskem restavrantu in pričneta prepir. Grof: "Vam lopov že iz očij gleda!" Amerikanec: 'Da, ker vi v njih odsevate!" čuden dolg. _ Mr. Johnson: "Čuj prijatelj, mi moreš posoditi ddeset dolarjev?" M*. Williamson: "Žal, pri sebi jih imam samo pet." Mr. Johnson: "Pa mi daj teh pet, a drugih pet pa mi ostaneš dolžan.'' Mali Pepe: "Koliko las pa imate na glavi, strije?" S t rije: "Tega ne vem, ljubček moj, ker jih ne morem prešteti." Pepe: "Naš oče so jih pa prešteli; rekli so, da imate vi več dolgov kot na glavi." flHUlttft^te*. — / ur/ ' _*-/ LB^-S i "Ti. zakaj sem jaz danes ves denar zgubil pri igranju?" "I. zlej sa 110! Zato, ker sem ga priigral." Zakaj ni več prazen. Mati: "Janko, k-j pa misliš, da ješ tako nezrelo jabolko na prazen želodec?" . "O, nič >e ne bojte, saj ni več prazen, štiri sem še pojedel." Še ni potrebno. Mati: "Tonček, idi in umij si roke." Tonček: "Saj še niso dovoij uma-ane." / ::' , . .'i. ■- ■ • ' -,•• • --1.. •.'. ... • Dober izgovor. Francek je hotel krasti sosedova jabolka. Toda sosed ga zasači in bi ga pošteno našvigal, da mu ni še o pravem času odnesel pete. "Počakaj me, Francek, nekaj ti povem!" vpije sosed za njim. "Oh," odgovori Francek, "tako majhnim dečkom, kakor sem jas, ie ni treba vedeti vsega!" j Kaj postane iz človeka, ki vsako noč popiva in ne spi dosti. Otroška usta. A: "Kaj misliš, prijatelj, če bom imel s svojo risarsko umetnostjo uspeh pri razstavi?" j B: "Če ne pošlješ slike tja, menda." Hndoboo. Zdravnik: "Kaj te boli že deček?" Pepoek: "Skušal sem, koliko živali iz moje Noatove barke lahko držim v ustih, in požrl sem eno žirafo in dve cebre." Na varnem. Vojak (na obisku pri slugi zadolženega "grofa"): "Ti Cene, kaj bo rekel tvoj gospod, če naju sedaj zaloti, ko še pijeva njegovo vino in kadiva cigare?" Sluga: "Brez strahu! Predno si ti prišel k meni, sem mu povedal, da gre v grad njegov krojač, kteremu je mnogo dolžan; sedaj ga ves dan ne bo iz sobe." V razstavi. "Ti, Jože, kaj neki predstavlja ta slika?" "Da. da. pravkar sem hotel tebe vprašati!" Razmišljen gost. Gost (hišnemu gospodarju): Vašega imena se sicer ne moram spominjati, vendar menim, da sem vaa že videl v tej luži!" Goapodar: "Je mogoče, ker je ta hiša moja." Varčnost 4' Kam pa v takem vremenu in brez dežnika?" "Če vzamem dežnik s seboj, imam samo škodo, ker je moker ob enem dežnik in moja suknja. Tako mi ostane vsaj dežnik suh." r Le tanje. Vaški organist, ki se je že dalj. časa bal, da bi izgubil glas, naučil je svojo ženo peti. Ko je potem res izgubil glas, morala se je žena skriti v orgije, da je nevidena pela, kedar je on orgljal. Misleč, da poje on, rekli so kmetje: "Naš organist poje tudi brez glasa dobro, samo nekoliko tanje." Matt "Čuj te, brivec, pa me držal vaš slab stol?" 4'Brez skrbi. Mnogo jih je sicer že padlo, a še nihče si ni razbil glave." Dobro sredstvo. Da gospodu Bradaču ni treba kupovati svoji ženi in hčeri zimskih za- 1 vratnic, ju zavije okoli vratu, kadar s gre z njima na sprehod, s svojo velikansko brado. j Kaj ▼ šoli ni prav. Minico, ki je bila prvi krat v šoli, 1 vprašajo mati z šole prišedšo:: "No, Minica, kako je bilo v šoli, ali ti kaj ' ugaja ?'' "Nič kaj, ker smo dvakrat molili, pa nobenkrat jedli." 1 Kar danes lahko storiš, ne odlagaj na | jutri. Mati so dajali svojemu sinku lepe nauke in so med drugim tudi rekli, naj nikoli ne odlaga na drugi dan, kar stori lahko danes. Nato reče sinek: "Mati, pa mi dajte še danes tisti kos potice, ki je prihranjen za jutri, ker ga še danes lahko snem." Zajček se boji. Adeliea je dobila od tete živega zajčka, s katerim se je igrala in ga nežno gladila po hrbtu. Xje starejša sestrica ravno eita povest o lovci, ki je šel na lov. Adela nekaj časa posluša, potem pa reče nevoljno: "Nehaj vendar že, moj zajček se kar boji." Zakaj se je psa bal. Tince se je zelo prestrašil, ko je zalajal pes za njim. Oče pa reko: "Tinček, ne bodi vendar tako boječ! Ali ne veš, da psi, ki lajajo, ne popadejo?" Tinče (jokaje): "To že vem, a temi ne vem, če tudi pes to ve." Zaklad kopati, nevarna reč. Nekemu meščanu se je sanjalo, da je v njegovi sobi skrit velik zaklad. Mislil si je: "Sanje so prazna reč," in ni se več zmenil za to. Drugo noč pa se mu spanja zopet isto in tako živo, da sklene preiskati, ali so sanje resnične ali ne. Zatorej trka hitro po zidu, ko vstane, in pride res do mesta, kjer otlo odmeva. Hiti torej po mali pik on ter začne kopati. Koplje in koplje, in glej, kar se odpre otli-na, v kteri ugleda vse polno svetle srebrnine. Zdajci pa tudi ^-astliSj vpitje: "Igudje božji, pomagajte, pomagajte, tukaj so tatje! Iz sosedove sobe je nekdo ulomil v našo omaro, v I jteri hranimo srebrnino!" Življenje si je izboljšal "No, kako se ti kaj godi?" vpraša nekdo svojega znanca. "Hvala Bogu, sedaj mi je že bolje," odvrne ta; "prej sem moral od beračev moko kupovati, sedaj jo pa že sam beračim." Lep dar. Berač gre z velikim košem ves ne-voljen iz hiše, kjer ni dobil nobenega daru. Stopivšemu iz veže pod kap, nasuje se mu zdajci poln koš snega s strehe. "No, hvala Bogu," pravi berač, "zdaj >eiu pa dobil dar, da ga komaj nesem." Kita in gomb. Anglež Kitajcu: "Zakaj pa imate vi Kitajci kito? Ali ni nepotrebna, ker ničesar ne obetate nanjo?" Kitajec se nasmeje, pogleda Angleža na goni be, ki jih ima zadaj na suknji in reče: "Čemu pa nosite vi te gombe, saj nimate kaj zapeti ž njimi." Prevzetnost. "Zakaj pa jokaš, Tinca?" "Sosedovo Pepco je povozil $30.000 vreden avtomobil; sedaj me pa še pogledati neče." , Hudobno obrekovanje. Pivec se je us til v gostiLii, da Ja vaški mesar GaapeTČek prodajal to»-so neke krave, ki je poginila. Ko to Gašperček zve, j ako je razžaljen nt koj gre k obrekovalcu ter mu rede, da ga bode tožil, ako ne prekliče svojega obrekovanja. Mož pa ga debelo gledadn reče: "No, kaj nisi prodajal mesa krave, ki je bila že mrtva?" "Gotovo ne!" odreže se hitro mesar. "No, kaj takega bi si pa ne bil mislil o tebi, da bodeš tako neusmiljen in prodajal meso živih krav!" Zobje zunaj. Potnik je pripovedoval: "Ko sem hodil lansko zimo po Rusiji, srečal sem v host i volka, ki je zijal tako grozovito, da sem mislil: zdajci me kar živega požre. Ali kaj storim? Sežem volku z roko v gobec, potem po gobci naglo do repa, zgrabim ga za rep in potegnem na vso moč k sebi. Tako sem mu obrnil ves notranji del trupla in mu rekel: "No, mrha, zdaj me pa le griži, če moreš, ko imaš zobe zunaj!" Pred sodiščem. Sodnik: "No, ali res nočeš poznati te ure, ktero so našli v tvoji skrinji?" Zatoženec: "Res, gospod sodnik; jaz je ne poznam!" Sodnik: "Orožnik! Odvedite zatožen ca zopet v ječo, morda se do jutam omeči!" Sodnik (dan pozneje): "No ali sedaj že poznaš to uro?" Zatoženec: "Da, gospod sodnik!" Sodnik: "No, vidiš, tako je prav, da si se vendar spametoval." Zatoženec: "No, res je, gospod sodnik, kako bi ne poznal te ure, ker ste mi jo včeraj pokazali?" JOHN KRAKER EUCLID, O. Priporoča rojakom svoja izvrstna VINA, ktera v kakovosti radkrilju-jejo vsa druga ameriška vina. Rudeče vino (Concord) prodajam po 50 centov galouo; belo vino (Catawba) po 70 centov galono. NAJMANJŠE NAROČILO ZA VINO JE 50 GALON. BRINJEVEO, sa kterega sem im-portiral brinje iz Kranjske, velja IS steklenic sedaj $13.00. TROFIXO-VEG $2.50 galona. DROŽNIK $2.71 galona. — Najmanje posode sa šga-nje so 4% galona. Naročilom je priložiti denar. Za obila naročila ae priporoča JOHN KRAKER, NAZNANILO IN PRIPOROČILO. Rojakom ▼ Black Disami, Wash, in bUfejih mestih, kakor: Ui— dali, liilm, Mackaj. Taylor ta aim ii Haw, wash.. BEinoiočamo ssc šefa l H rw ■ Mr. ttBCKtt N8ERA, P. O. Bos 7U, Black Plamoad, Wash. Dotlfarik |a poohlašfsa pobira«! na. ročnino sa "Glas Naroda" in je a aaal ? svesL FRANK SAKSER OO. OGLAS. Slovencem in farmerjem naznanjava, da sva dobila iz Gornje-Štajer-skega večjo količino kos iz najboljšega jekla. Iste razpošiljava po $1.80 komad proti plačilu ali pa proti povzetju. Manj kot 3 kose se ne pošilja. Kdor naroči 5 kos, pošljeva iste poštnine prosto. Naročila naj se pošiljajo na: Frank Korče, 6202 St. Clair Avenue, N. E., Cleveland, Ohio, ali pa A. Hoferle, 7403 Denison Avenue, S. W., Cleveland, Ohio. (10-6—10-7) Mirno v pošiljanje v staro domovino, aH pa nalagaš v trdne banke, za ktere deluje FRANK SAKSER CO., 109 Greenwich St., New York. V padisahovej senci. Spisal Karo! May; za "Glas Naroda" priredil L. P. PRVA KNJ1QA. - F>0 PUŠČAVI. (Nadaljevanje.) "Zakaj pa ti nisi?" "Benim ešek — ker o mu irledali kodri. Za pasom je imel nož s krasnim držajem. j, "IIoŠ -Ni i den ck — dobrodošli!" reče in stisne roko najprvo meni, šejku in Halefu. Baši-bozuka pa niti ne pogleda. __ ^ "Mazal bujurum -ultanum — oprosti, gospod, ker sem prišel v tvojo j hišo,*' u.n odviiii-ni. Vi cr se bliža in v tvojem kraju sem nameraval vprašati, če in.ate nit -to. kamor bi položili trudne glave k počitku." p Gleda n.c ] h »zorno oJ nog do glave in odvrne: "Poti.;;, a i:< - r« o vpraševati, od kje in kam. Toda moj kiaja je omenil, da si (ii ir." (Emirje arabska beseda in pomeni toliko kot knez.) k "Nii-en; Arabec, ne Turek, temveč Nemče iz daljnjega zapada." "Neniče? Tt■ ira nan da ne poznam in .še nisem nikdar cul o njem. Toda slišal sem o neki osebi, ki je tudi Nemče, in kterega bi rad spoznal." ^ "Ali smem vprašati zakaj?" " K«-r -t- njemu trije mojih mož zahvaljuje za življenje." "Kako?" ' li "Opr«.>til ,'ili ,i< ujetništva in muk in pripeljal k Hadedinom." "Ali stanujejo v Badri?" "Da." A "In se imenujjejo Pali, Selek in Melaf?" h< Razočaran se umakne korak nnazaj. (i "Ali jih poznaš?" ■■ "Kako se imenuje Nemče, ki jih je oprostil?" "Klicali »o ga Kara ben Nemsi." ! . "To je moje ime. Ta mož tukaj je Mohamed Emin, šejk Hadedinov, in j drugi je Halef, moj spremljevalec." "Ali je mogoče? Kako presenečenje? Seni gerek olarim — moram te objeti!" Potegne me k sebi in poljubi na oba lica: istotako poljubi šejka, Halefa pa samo objame. Potem me prime za roko in reče: "('elebim mahalinde geldin — gospod, ob pravem času prihajaš. Velik praznik praznujemo, Pri kterem tuJci smejo biti navzoči; ti se pa boš j veselil 2 nami. Ostani pri na*, lokler tra.l'a.io veseli dnevi, in tudi pozneje j ^ nas ne smeš kmalu zapustiti!" y "Ostanem samo toliko časa, dokler šejku ugaja." - 2J - o "Ugajalo mu bode. "Znaj, da pa srce žene drugam, kot ti povemo pozneje." "Znano mi je. Toda stopite v .sobo. Moja hiša je vaša in moj kruh vaš g kruh. Naši bratje ste, dokler živimo." i "5 Ko stopamo skozi vrata, zaslišim lfra, ko reče kiaji: | 2 "Ali si slišal, kako slaven emir je moj efendi? Nauči se, da tudi mene enako spoštuješ. Zapomni si!" j Soba, v ktero ustopimo, je bila kaj priprosta. Midva s šejkom se vse-' deva ob bejovo stran. Slednji še ni spustil moje roke ter me vedno pozor- . no ogledoval. | ^ "Torej ti si mož, ki je premagal sovražnike Hadedinov?" "Ali me hočeš osramotiti?" —• "In ki je ponoči sam leva ustrelil! Rad bi bil kot si ti! Ti si kristi-jan?" "Da." "Kristijani so bolj mogočni kot drugi ljudje; toda jaz sem tudi kri-stijan." "Ali so Džesidi kristijani?" "Oni so vse. Džesidi so od vseh ver sprejeli samo najboljše---" j "Ali si prepričan?" Obrve mu se naježe. "Povem ti, emir, da se v teh gorah nobena vera sama ne vzdrži; naš rod je razdeljen, naša plemena razcepljena, in naša srca razklopljena. Do- '_ bra vera mora oznanjati ljubezen; toda radovoljna ljubezen, ki prihaja od srca, se pri nas ne more ukoreniti, ker je zemlja posejana s sovraštvom, maščevanjem, izdajo in grozotami. Da imam jaz moč, oznanjeval bi ljubezen, toda ne z ustmi, temveč z mečem v roki; kjer namreč naj uspeva plemenita cvetlica, se mora prej iztrebiti osat in trnje. Ali morda veruješ, da požene iz strupen«* rastline krasna, dišeča cvetlica? Vrtnar lahko cvet strupene cvetlice opleineni in olepša, toda strup pa ostane skrit v notranjosti. In povem ti, pro po ved moja z mečem bi iz volkov naredila ovce. Kdor bi slišal moj evangelj. bi postal srečen; kdor bi se mu pa zoperstavljal, tega bi uničil. Potem š*de bi mogel utakniti meč v nožnico in se povrniti domov k svojem, šotoru, da se veselim svojega dela. Kadar bode meč v nožnici, tedaj »e bode moglo šele trditi — ljubezen nikdar ne preneha!" Oko >e mu je svetilo, lica so mu zarudela in njegov glas je prihajal iz globočine srca. Bil ni samo lep, temveč tudi plemenit mož; poznal je žalostne razmere svoje dežele in morebiti bi bil zmožen, da ustvari svojim boljšo bodočnost. I "Torej meniš, da krščanski pridigarji, ki prihajajo iz daljine, ne opra- i vi jo tukaj ničesar?" ga vprašam. ^ i "Mi Džesidi poznamo vašo sveto knjigo. Ona govori: Beseda božja je L kladivo, ki razbija tkale. Toda ali moreš s kladivom vodo razbijati? Ali moreš z njim uničiti soparo, ki se dviga iz močvirja in mori življenje? Vprašaj može, ki go sem prišli iz Amerike! Učili so mnogo in govorili; po- jS darili in prodali so lepe stvari; delali so celo kot tiskarji. In ljudje so jih poslušali, sprejemali njih darila, se dali krstiti, nato so pa šli ropat in mo- ZT rit kot prej. Sveto pismo je bilo tiskano v našem jeziku, toda živa duša ni H razumela narečja, in nihče ne zna ne brati ne pisati. Meniš, da nas bodo 3 ti učeni možje, ki se imenujejo misionarji, priučili pisanju in branju? Na- jg še pero mora biti sedaj is trdega jekla. Ali pa pojdi v slavni samostan Ra- |j ban Hormuzd. ki je nekdaj pripadal Nestorijaneem. Sedaj je katoliški. S Nekaj ubofrim menihov strada na skalnati pečini. Zakaj je tako in ne dru- j§ gače? Manka jim Jozua, ki bi zapovedal: Gineš ile kamer, sus ben Gibea 9 jakinda hem dere Adšala — Solnce ostani pri Gibeonu, in luna, v dolini £ Ajalon! Treba nam je junaka Samsona, ki bi ugnal hudobne z mečem in al dobre vspodbujaL Kje je pastir David, ki je z oslovsko čelustjo ubil leva! ta| Po vodu ji j* trcLa, ki bi brezbožne uničila, da bi mogel Noe poklekniti s 0 1 Ii ^ : u j EP* Velika amloga vina In žganja. ^ Marija drill Prodaja belo vino po........70c. gallon r* firno vino po........50c. „ Drožnik 4 falone sa............$11.00 Brinjevec 12 steklenic sa........$12.00 ali 4 gaL (sodček) sa...........$16.00 Marija drill, j S308 St Oair Ara^ N. E»_dereland, Ohfa. --I MARKO KOFALT/ 249|So. Front St., 8TEELTON, PA. •PnporoCase Slovencem in Hrvatom r Steeltonu in okolici za izdelovanje kupnih pogodb, pooblastil ali polnomoči (Voli-macht) in drugih v notarski posel spadajočib stvari, ktere točno in po ceni izvriujem. Dalje proda jem parobrodae listke za v stari kraj xa vse b« ljše parnike in parobrodne oroge ter pošiljam denarje v staro domovino po najnižji ceni. Mr. Marko Kotalk |C nai zastopnik za vse posle u p » akotn toplo priporočamo PRANK SAK8BR CO. I j ! Zvišanje obrestne mere, ! ! Hranilne vloge sklepom leta 1907 3,165.02S«00 kron. Varnostni zakladi sklepom 1907. čez H4 tisoč kron. Letni denarni promet 20 milijonov kron. L NAZNANILO. f Glavna posojilnica S v registr. zadruga as ncom. zavezo ■2 v LJUBU1AINI, Kongresni trg »L 15 e i jj obrestuje od 1. januarja 1908. hranilne vloge po 5" 4I°I I 4 o : >«o 1 S l'> takoj od dneva vložitve pa do dneva dvige brez odbitka ren- n nega davka, tako da dobi uložnik od 100 K. čistih K. 4 75. P tp0 4% % naložen denar se za celo leto preje podvoji nego po 4*4% in za 3 leta preje nego naložen po 4%. Rojaki! Kdor hoče svoj denar ugodno m varno naložiti naj ga pošlje v našo posojilnico. Po&iljatve za Zjed. države posreduje tvrdke FE. 8AK8ER CO., 109 Greenwich St., New York. Upravni svet ! Zvišanje obrestne mere. 1 svojimi pred Alahom pod lokom setdmerobarvne mavrice. Ali ne stoji v a vaši knjigi: Insanlar džeep estemec-ler dan roboma — ljudje se po mojem duhu ne puste kaznovati T — Da sem jaz Mojzes, bi poslal svoje vojskovodje po vseh dolinah Kurdistana in s svojim mečem gladil pot onim, o kterih govori vaše sveto pismo: Vazar-lar salami, der-ler ughuri — oznanu-jejo mir in naznanjajo zveličanje! — Da, debelo me gledaš; meniš, da je mir boljši kot vojska in lopata izdatnejša kot meč? Tudi jaz sem teh misli j. Toda kako moreš misliti na mir, če ga nisi priboril z mečem T Ali ne nosimo tukaj buzdovana, da lahko delamo z lopato f Poglej sebe, samo sebe! Mnogo orožja nosiš s seboj, ki je boljše kot naše. Zakaj ga nosiš? Ali tudi v deželi Nemcev vzame« e seboj orodje, če se podaš na pot?" "Ne," moram odvrniti. "Tu ga imamo! Brez skrbi lahko obiskujete cerkve in molite k Alahu; brez strahu pohajate v šolo in poslušate učitelja; svoje stariše častite Li otroke podučujete; v paradižu živite zadovoljno, ker je strta glava vaši 1 kači. Mi pa še pričakujemo junaka, ki naj upokoji krik v gorah. In ta junak ne bo Rus, Anglež, ne Turek, ki nas tlačani, in tudi ne Perz, ki se nam nljudno laže in nas slepari. Nekdaj smo menili, da bo Bonaparte nas rešil, Bonaparte, veliki šah Francozov; sedaj pa mo prepričani, da lev ne sme ničesar pričakovati od orla, ker njih kraljevsU® je ločeno. Ali si že slišal, kaj so pretrpeli Džesidi?" "Da." "Živeli smo v miru in slogi v deželi Sindžar; toda premagali so nas z nasiljem in pregnali. Bilo je spomladi; reka je prestopila bregove in odnesla s seboj most. Naši starčki, žene in otroci so bivali ob vodi pri mestu j Mosul. Pognali so jih v divje valove, ali pa pomorili kot neumno živino, J in po Mosul u se je sprehajalo ljudstvo in se veselilo klanja. Oni, ki so mo-ritvi pobegnili, niso vedeli, kam naj polože svoje glave. Sli so v gore Mak-; luba, v Boklan. Šejkan. Missuri, v Sirijo in celo čez rusko mejo. Tam so si pridobili domačijo, obleko, vrte in polja, ktere z veseljem pogledaš, ker , pri njih vlada pridnost, red in snaga, dočim vidiš aaokoli umazanost in le-j nobo. To vabi druge, in če potrebujejo denarja in in ljudi, planejo na nas z ognjem in mečem. V treh dneh praznujemo praznik našega velikega svetnika. Že več let ga nismo mogli obhajati, ker romarji niso bili varni na svojem potovanju. Letos pa naši sovražniki navidez mirujejo, torej bomo v i miru praznovali slavnostni dan. Čelebim mahalinde geldin — ob pravem ča.-u prihajaš. Sicer ne pripuščamo tujcev k našim svečanostim; ti si pa naš dobrotnik in nam dobrodošel." To povabilo me je prijetno iznenadilo, ker se mi je nudila prilika, spoznati obrede in običaje skrivnostnih hudičevih oboževalcev, ktere so mi slikali v tako slabi luči. In vendar, kolikor sem jih zdaj spoznal, so boljši kot marši kteri narod. "Hvala za tvojo ponudbo." odvrnem. "Rad bi se dalj časa pomudil pri tebi, vendar moramo rešiti nalogo, ki nas sili, da kmalu zapustimo Badri." "Znana mi je ta naloga," odvrne bej. "Kljub temu lahko ostaneš pri nas." "Znana ti je?" "Da. Na potu ste k Amal el Gandurju, sinu šejka Mohamed Emina, ki je zaprt v trdnjavi Amadija." "Kkom pošiljam denar« | )o v staro domovinn | hitro in poceni ^ Pobiram naročnino za "Gsos % Naroda". V zvezi sem z go. I j| Frank Sakser Co. v New Yorku. | 2 L veiespoštovanjem 3 Ivan Govže, I Ely, At Inn. if NAZNANILO IN PRIPOROČILO. Cenjenim rojakom v Rock Springs Wyo., in okolici naznanjamo, da je za tamošnje mesto in okraj nai po oblaščeni zastopnik Mr. A JUSTIN, P. O. Box 563, Rock Springs, Wyo. vsled česar ga za vse posle prav toplo priporočamo. Frank Sakser Company. ■ Telefo -i 246. Frank Petkovšek j 720 Market Street, Waukegan, 111. I priporoča rojakom svoj* ^ SALOON, j v kterem vedno toči »veže pivo, dobra vina in whiskey, ter ima na razpolago fine smodke. Pošilja denarje v staro domovino zelo hitro in ceno; V I zvezi je z Mr. Frank Sakserjeni v New Yorku. W WPWIWWSW W^WW'IWW WEfK.. TOTOPWca ttia TOE ftrtnr m^Tiiaa Conpgnie Generate Tieosallantipe. (Francoska parobrodna družba.) ilREKTM ČRTA DO HAVRE, PARIZA, ŠVICE, INOMOSTA IN UUBUAJfc Poštni parniki so:] » » & » " Glavna Agencija: 19 STATE^STREET, NEW YORK. corner Pearl Street, Chesebrough Building. Parniki edplnjejo od sedaj naprej vedno ob četrtkih ob 10. nri iopomdne 12 pristanišča št. 42 North EiTer, ob Morton St., N. X. •LA SAVOIE 18. jnn. 1008. »LA PROVENCE 23. julija 1908 'LA PROVENCE 25. jnn. 1***LA TOURAINE 30. julija 1908 ♦LA LORRAINE 2. julija Ii>©8.*LA SAVOIE 6. avg. 1908 ►LA TOURAINE 9. julija 1908.La Bretagne 13. avg. 1908* La Bretagne 16. juL 1908.*LA LORRAINE 20. avg. 1908^ POSEBNA PLOVITBA. Krasni novi parnik na dva vijaka "Chicago" odplove dne 20. julija t. I. opoludne iz piera 8t. 84 North River, blizo 44. ceBte. Parnik 'fCalifornie" odpluje dne 27 junija 1908 v Bordeaux. Parnik "Floride" odpluje dne 18. julija 1908 v Havre. 3AM0 ZA POTNIKE DRUOFOA IN TRETJEGA RAZREDA t '""ena drusrecra razreda do Havre: Sr>5 00 in viije. iiika * zvozdo /a2fiaiiimai!C imaio in* /r^j -VI« W, Kozminski, ^.nmln. a^m »/ar.«: T-i He.KV.rM ChJcnjrn. u FRANK SAKSER CO., PODRUŽNICA 6104 ST. CLAIR AVE., N. E* CLEVELAND, O. cANTON BOBEK, vodja. Pošilja v zvezi z glavno pisarno DENARJE V STARO DOMOVINO najhitreje in najceneje. Denarne pošiljatve dospejo na dom v 12—ij dnevih. — Kupuje in prodaja avstrijske denarje po dnevnem kurzu. Edini zaupnik v Zjed. državah Mestne hranilnice Ljubljanske. Prevzema hranilne knjige v izplačilo in daje predplačila. PRODAJA PAROBRODNE LISTKE za vse parobrodne družbe po izvirnih cenah. Potnike iz Clevelanda, O., sprejme v New Yorku domač uslužbenec jih dovede v glavno pisarnopreskrbi vse za prtljago in odvede na parnik, kar potnika nič ne velja in je to velike vrednosti. r'-=fc-' I Dob| »e v podružnici «Olaa Naroda" po 1 cent številka. j