#
Ustanovitelj in izdajatelj
Zveza lesarjev Slovenije
v sodelovanju z GZS-Zdru`enjem lesarstva
Uredni{tvo in uprava
1000 Ljubljana, Karlov{ka cesta 3, Slovenija
tel. 01/421-46-60, faks: 01/421-46-64 e-po{ta: revija.les@siol.net http://www.zls-zveza.si
Direktor Bojan Pogorevc, univ. dipl. in`.
Glavni urednik prof. dr. dr. h. c. Niko Torelli
Odgovorna urednica Sanja Pirc, univ. dipl. nov.
Urednik Stane Ko~ar, univ. dipl. in`.
Uredni{ki svet
Predsednik mag. Miroslav [trajhar, univ. dipl. in`.
^lani Alojz Burja, univ. dipl. ekon., Jo`e Bobi~, Slavko Cimerman, univ. dipl. in`., Asto Dvornik, univ. dipl. in`., Bruno Gri~ar, Rado Hrastnik, mag. Andrej Mate, univ. dipl. ekon., Daniela Rus, univ. dipl. ekon., Peter Tom{i~, univ. dipl.. ekon., Roman Strgar, univ. dipl. ekon., Mitja Strohsack, univ. dipl. iur., Stanislav [kali~, univ. dipl. in`., Gregor Verbi~, univ. dipl. in`., mag. Franc Vovk.,. Franc Zupanc, univ. dipl. in`., Bojan Pogorevc, univ. dipl. in`.., prof. dr. dr. h. c. Niko Torelli, Ale{ Hus, univ. dipl. in`., dr. Marko Petri~, dr. Miha Humar, dr. Milan [ernek, Vinko Velu{~ek, univ. dipl. in`.
Uredni{ki odbor
prof. em. dr. dr. h. c. mult. Walter Liese
(Hamburg),
prof. dr. Helmuth Resch (Dunaj),
dr. Milan Ne{i} (Beograd),
doc. dr. Bojan Bu~ar, prof. dr. @eljko
Gori{ek, Nedeljko Gregori~, univ. dipl.
in`., prof. dr. Marko Ho~evar, mag.
Stojan Koko{ar, prof. dr. Jo`e Ku{ar, Alojz
Kobe, univ. dipl. in`., dr. Nike Krajnc, Fani
Poto~nik, univ. dipl. ekon., prof. dr. Franc
Pohleven, mag. Nada Marija Slovnik, prof.
dr. Vesna Ti{ler, prof. dr. Mirko Tratnik, prof.
dr. dr. h. c. Niko Torelli, Stojan Ul~ar, mag.
Miran Zager
Letna naro~nina
Dijaki, {tudenti 16,70 EUR / 4.000 SIT Posamezniki           33,38 EUR / 8.000 SIT
Podjetja, ustanove 158,57 EUR / 38.000 SIT Obrtniki, {ole 79,29 EUR / 19.000 SIT Tuji naro~niki               150 EUR +po{tnina
Pisne odjave sprejemamo ob koncu obra~unskega obdobja.
Transakcijski ra~un
Zveza lesarjev Slovenije-LES, Ljubljana, Karlov{ka 3, SI56 03100-1000031882
Revija izhaja v dveh dvojnih in osmih enojnih {tevilkah letno
Tisk Bavant, Marko Krem`ar s.p.
Za izdajanje prispeva Ministrstvo za {olstvo, znanost in {port Republike Slovenije
Na podlagi Zakona o davku na doda vrednost spada revija LES po 43. ~lenu pravilnika med nosilce besede, za katere se pla~uje DDV po stopnji 8,5 %.
Vsi znanstveni ~lanki so dvojno recenzirani.
Izvle~ki iz revije LES so objavljeni v AGRIS, Cab International - TREECD ter v drugih informacijskih sistemih.
Les
Revija za lesno gospodarstvo
Letnik 59, {t. 5-6
UDK 630 / ISSN 0024-1067
2007
uvodnik
Quo vadis, LESarstvo?
Verjamem, da bomo v eni od naslednjih številk nekje lahko prebrali tudi všečno reportažo o letošnji, recimo uspešni strokovni ekskurziji članov našega uredniškega odbora in še koga na Gorenjsko. Seveda ji gre verjeti, da je bilo s strani organizatorjev in realizatorjev vse skupaj dobro pripravljeno in izpeljano. To bo marsikomu vsaj po tihem godilo, mene pa tudi malo zaskelelo, čeprav imam bolečinski prag precej visok.
In zakaj? Prijavilo se nas je relativno malo članov, iz takih ali drugačnih razlogov jih je prišlo še manj, nekateri so odšli pred zaključkom. Posebno negotovo senco meče dejstvo, da je za nas vse verjetno najpomembnejši udeleženec zamudil začetno zelo optimistično in tudi dobro predstavitev vizije razvoja podjetja in kraja ter da se ni potrudil, da bi se za to enostavno opravičil in tako ali drugače upravičil svoj nastop. In to daje misliti. Misliti daje tudi ne povsem obrobna izjava glavnega urednika oziroma napoved njegovega odstopa s te funkcije.
Seveda se pogovarjamo o usodi revije, ki je taka, kot je, in bo, če sploh še bo, predvsem naša. Najprej ne gre spregledati volunterske sestave uredniškega odbora in angažiranosti njegovih članov, ki je v zadnjem času močno načeta. Očitno v okolju, ki ga živimo in sprejemamo, članstvo ni več neka častna ali prestižna funkcija, še manj statusni simbol. Doživljamo torej neko, recimo zaenkrat naravno selekcijo, ki bo uspešna samo, če bo rezultirala v večji strokovnosti vsebine revije na vseh nivojih. Tu pa vedno znova naletimo na vedno resnejši problem pomanjkanja ustreznih člankov. In če imamo Slovenci v lesarski stroki kaj pokazati Evropi in svetu ter dokazati drug drugemu in sebi, potem zaboga o tem tudi kaj napišimo in objavimo.
Vendar pa uredniški odbor (in zgornji apel vsem aktualnim dosedanjim in potencialnim novim sodelavcem) sam gotovo ne more rešiti revije, ki drugo leto praznuje svojo, recimo ugledno 60-letnico. Za to so relevantni (najprej odgovorni in na koncu zaslužni) vsi iz vertikale nad njim, od uredniškega sveta do ustanovitelja in izdajatelja pod streho GZS. Seveda tu bolj kot o strokovnosti govorimo o zavesti, etiki in morali, kolektivni in individualni ali obratno. Nihče me ne bo prepričal, da slovensko lesarstvo ne more zagotoviti zadosti sredstev za plači odgovornega in tehničnega urednika ter za druge stroške bolj ali manj rednega izhajanja revije. Ta bo pač taka, kot jo bodo zastavili ustanovitelji in izdajatelji ter postavili mi sami. V vsakem primeru pa bo zrcalo stanja v stroki in družbi, tudi če je ne bo več.
Na vprašanje iz naslova nam torej ne bodo odgovorili antični bogovi.
Stojan UL^AR
Les_05_2007.indd   133
<$>

4.10.2007   10:03:37
nadaljevanje na naslednji strani
kratke novice
#
stran
136
Lepljenje sve`e smrekovine
Gluing of green spruce
avtorja Milan [ERNEK, Bo{tjan KURONJA
stran
149
Človeški, intelektualni in socialni kapital
Human, intellectual and social capital
avtor Vojko KALUŽA
stran
142
CAE analiza in optimizacija porabe energije pri su{enju `aganega lesa z uvedbo predsu{enja na prostem
CAE analysis and optimization of wood drying energy consumption with use of air pre-drying
avtorja Ale{ STRA@E, @eljko GORI[EK
Quo vadis, LESarstvo?                                          133
Stojan Ul~ar
Les je odgovor                                                      159
Bojan Pogorevc
Leto{nje Jesenkovo priznanje
Katedri za patologijo in za{~ito lesa                    161
Marko Petri~
Poslovanje gospodarskih dru`b v letu 2006       164 Ciril Mrak
Lesariada 2007                                                     167
Nadja Kap{
iz vsebine
Velika predstava na LIGNI - Multipower `e na testiranjih pri kupcih 157
Skupina WEINIG prevzela LuxScan Technologies                                158
Obisk generalnega direktorja Gospodarske zbornice Slovenije mag. Sama Hribar Mili~a v LESNI TIP Oti{ki Vrh d.o.o.                                 163
Gradivo za tehni{ki slovar lesarstva
Podro~je: iverne plo{~e - 6. del                                                             168
Les_05_2007.indd   134
kratke vesti
Acimall: odli~ni rezultati italijanskih proizvajalcev strojev in naprav za lesno industrijo v zadnjem obdobju
Glede na vzor~no raziskavo, ki jo je izvajala Acimallova pisarna za {tudije, je celotno pove~anje naro~il v primerjavi z lansko drugo ~etrtino leta ve~je za 15,1 %, zahvaljujo~ pove~anemu trendu tako na italijanskem trgu (+11,9 %) kot tudi na tujih trgih (+16 %).
[e nekaj drugih kazalcev: od januarja do junija 2007 so se cene pove~ale za 1,9 %, medtem ko so kapacitete zasedene za 3,5 mesece na koncu prve polovice leta 2007 glede na 3,4 mesece v prej{njem ~etrtletju.
Raziskava za obdobje april - junij kaže, da 57 % anketiranih podjetij (vzorec, ki predstavlja celotno industrijo za tip proizvodnje in velikost podjetij) kaže stati~en trend proz-vodnje, 40 % povi{an trend in 3 % zmanj{an trend.
Zaloge so enake v 70 % primerov, zmanj{ale so se v 10 % in pove~ale za preostalih 20 %. Zaposlenost je enaka v 83 % primerih vzorca, pove~ala se je v 10 % in zmanj{ala v 7 %.
Napoved za naslednje obdobje predvideva, da bodo tuja naro~ila enaka v 53 % vzorca, pove~ala se bodo v 33 % in zmanj{ala v 14 % primerov (pozitivna bilanca +19).
Pogled na italijanski trg kaže, da je v prihodnih mesecih pri~akovati v 70 % enako raven povpra{evanja, pove~al naj bi se v 13 % primerov in zmanj{al v 17 % primerov (negativna bilanca -4).                                         q
ijaLes 59(2007) 5-6
#
4.10.2007   10:03:42
^
kratke vesti
LESNA Tovarna ivernih plo{~ na poti do uresni~itve svoje vizije razvoja
Poslovni rezultati preteklih let so za edino tovarno ivernih plo{~ odli~na osnova za realizacijo strategije razvoja in dosego ciljev, ki dajejo lesu kot nacionalnemu bogastvu mesto, ki ga zasluži
17.07.2007 je v prostorih Lesne, Tovarne ivernih plo{~ Oti{ki Vrh, potekala skup{~ina in obravnavala lanskoletne rezultate. Podjetje beleži stalno visoko rast pri vseh ekonomskih kazalcih ne le v lanskem letu temve~ tudi v preteklih petih letih.
Glede na leto 2005 je bil kljub realizaciji najve~je investicije v lesnopredelovalni industriji Slovenije ~isti dobi~ek pove~an za 3 %. Dobi~ek je bil v celoti razporejen v rezerve, kot vir za nadaljnji razvoj.
Podjetje uresni~uje svojo vizijo razvoja, katere cilje je postati primarni kompleks za integralno predelavo lesa v JV Evropi. Konec investicije v kontinuirano stiskalnico in vertikalna povezava s finalno proizvodnjo vratnih kril in podbojev postavlja podjetje
po velikosti med ve~ja v slovenski lesnopredelovalni panogi.
Proizvodnja ivernih plo{~ kot primarna industrija pomeni osnovo za razvoj celotne lesnopredelovalne industrije v Sloveniji.
Industrijska predelava lesa v LESNA TIP d.d je primer dobre prakse in pozitivna alternativa prizadevanjem energetikov, ki želijo s kurjenjem industrijsko uporabne lesne biomase in z državnimi subvencijami favorizirati energetsko izrabo lesa. Neselektivna uporaba lesa za energetske potrebe, kot izvoz slovenskega narodnega bogastva, dolgoro~no ne prina{a koristi ne za rast proizvodnje niti za rast narodnega dohodka in zaposlovanje.
q
Les 59(2007) 5-6
Les_05_2007.indd   135
#
4.10.2007
4.10.2007   10:03:43
#
raziskave in razvoj
UDK: 630*824.839
originalni znanstveni ~lanek (Original Scientific Paper)
Lepljenje sveže smrekovine
Gluing of green spruce
avtorja Milan [ERNEK in Bo{tjan KURONJA, Biotehni{ka fakulteta, Oddelek za lesarstvo, Rožna dolina c. VIII/34, SI-1001 Ljubljana, milan.sernek@bf.uni-lj.si
izvlecek/Abstract
Prou~evali smo lepljenje sveže smrekovine (Picea abies Karst.). V raziskavi smo uporabili les z razli~no vlažnostjo in enokomponentno poliuretansko lepilo. Po debelini smo zlepili dve lameli in iz lepljencev izdelali presku{ance za ugotavljanje strižne trdnosti lepilnega spoja. Ugotovili smo, da je bilo lepljenje sveže smrekovine kakovostno, saj so vsi presku{anci izkazovali vi{jo strižno trdnost kot jo zahteva standard. Lepljenci iz vlažne, oziroma sveže smrekovine so sicer imeli v povpre~ju 20-25 % nižjo strižno trdnost od kontrolnih lepljencev. Povpre~na strižna trdnost lepljencev se je zmanj{evala z nara{~anjem razlike v vlažnosti med dvema zlepljenima lamelama.
Gluing of green spruce (Picea abies Karst.) was studied. Lamellas with different moisture content were prepared. Two lamellas were glued together with one-component polyurethane adhesive. Specimens for determination of shear strength of glue lines were prepared. It was found that gluing of green spruce was satisfactory, since all the tested specimens fulfill the standard requirement. However, the specimens glued from wet and green wood exhibited 20-25 % lower shear strength than the control specimens. The average shear strength decreased with the increasing differ-
ence in the moisture content of two adjacent glued lamellas.
Klju~ne besede: les, lepljenje, lepljenje svežega lesa, strižna trdnost
Key words: wood, gluing, green wood gluing, shear strength
1. Uvod
1.1. Vpliv važnosti lesa na lepljenje
Les pred lepljenjem obi~ajno su{imo ali klimatiziramo na ustrezno vlažnost, saj ima koli~ina vode v lesu odlo~ilen vpliv na ustrezen tok, pene-tracijo, omo~itev in utrditev lepila za les (Marra, 1992). [e posebej je to zna~ilno za lepila na vodni osnovi kot so polivinil-acetatna, urea-formal-dehidna, melamin-formaldehidna in fenol-formaldehidna lepila. Ustrezna vlažnost lesa pred lepljenjem je bistveno nižja od to~ke nasi~enja celi~nih sten (TNCS) in v splo{nem zna{a 6-14 %, lahko pa tudi nekoliko pod ali nad to mejo. Nekateri postopki vro~ega lepljenja lesnih plo{~ zahtevajo zelo nizko vlažnost (2-6 %), da se zmanj{a možnost nastanka visokega parnega tlaka, ki bi povzro~il po{kodbe in delaminacijo lepilnega spoja. Pri hladnem lepljenju s prirejenimi lepili pa lahko uporabljamo les z vlažnostjo tudi do 18 % (USDA, 1999).
Optimalna vlažnost lesa za lepljenje je predvsem odvisna od vrste lepila in lesa, od na~ina in tehnike lepljenja ter od vrste ali mesta uporabe lepljenega proizvoda. Smiselno je, da les lepimo pri vlažnosti, ki je ~im bolj podobna ravnovesni vlažnosti, ki jo bo imel lepljeni izdelek med uporabo
ijaLes 59(2007) 5-6
Les_05_2007.indd   136
<$>
4.10.2007   10:03:44
#
raziskave in razvoj
oziroma vgradnjo. V tem primeru ne bo pri{lo do bistvenih dimenzijskih sprememb lesa, ki bi povzro~ile napetosti v lepilnem spoju in s tem popu{~anje, pokanje ali poru{itev lepilnega spoja.
Kakovost lepljenja lesa z lepili na vodni osnovi je zelo odvisna od vlažnosti. Kadar je vlažnost lesa nizka, se lahko lepilo takoj po nanosu hitro izsu{i, saj nizka vlažnost predstavlja mo~no atrakcijo med suhim lesom in vodo v lepilu. Pri suhem lesu je gradient vlažnosti na podro~ju lepilnega spoja zelo visok, kar povzro~i intenzivno penetracijo vode iz lepila v les, lepilo pa ostane koncentrirano na povr{ini. Penetracija lepila je v tem primeru pi~la, trdnost spoja pa nezadostna. Kadar pa les vsebuje veliko vlage, se mu sposobnost vpijanja vode iz lepila zmanj{a. Visoka vlažnost tudi prepre~uje hitro nara{~anje viskoznosti lepila, zato lepilo dlje ~asa obdrži dobro mobilnost, kar je zaželeno za u~inkovito penetracijo lepila ([ernek in sod., 1999). Seveda pa lahko dobra mobilnost lepila privede do nezaželenega preboja lepila skozi tanek lepljenec (npr. furnir) pri stiskanju, kar se pogosto zgodi pri lesovih z velikimi porami in dobro prevodnostjo. Pri vro~em lepljenju lahko visoka vlažnost lesa povzro~a nastanek mehurjev in prepre~uje popolno zamreženje duromernih lepil, medtem ko je hladno lepljenje lesa s povi{ano vlažnostjo manj problemati~no.
1.2. Lepljenje lesa pri povi{ani vlažnosti
Raziskave so pokazale, da je možno kvalitetno zlepiti tudi les, ki ima bistveno vi{jo vlažnost od 18 %, ali pa les, ki sploh ni bil su{en pred fazo lepljenja (Maun, 2005). V tem primeru govorimo o lepljenju svežega lesa, ki je relativno nova tehnologija in je
uporabna samo v izrazito omejenih primerih, ter ob uporabi specialnih lepil, ki lahko utrdijo ob prisotnosti povi{ane vlažnosti oziroma vode. Glede na vlažnost lesa pred lepljenjem lo~imo lepljenje:
l suhega lesa, ki je posu{en na vlažnost pod 18 %;
l vlažnega lesa, ki ima vlažnost od 18 % do TNCS;
l svežega lesa, ki ima vlažnost nad TNCS.
Bistvo lepljenja svežega lesa je, da les zlepimo v svežem stanju in ga {ele nato su{imo na želeno kon~no vlažnost. Tak postopek je predvsem primeren za proizvodnjo lepljenih elementov iz manj kvalitetne in drobne hlodovine, saj pove~amo izkoristek lesa, zmanj{amo distorzije, prihranimo energijo in izbolj{amo produktivnost. Svež les lahko lepimo po dolžini, {irini in z dolo~enimi omejitvami tudi po debelini. Lepljenje svežega lesa je predvsem primerno za dolžinsko spajanje kraj{ih kosov z zobatim spojem, saj izbolj{amo izkoristek surovine in dosežemo kakovostnej{e su{enje z manj napakami. Kratke kose razli~nih dolžin je namre~ veliko težje kvalitetno su{iti kot dolge kose enotne dolžine.
1.2.1. Dolžinsko lepljenje svežega lesa
Vpeljevanje integriranega dolžinskega lepljenja svežega lesa v proizvodnjo ima ekonomske in ekolo{ke prednosti v primerjavi s klasi~nim postopkom
lepljenja su{enega lesa. Ker je izkoristek ve~ji, je poraba lesa manj{a. Zmanj{a se poraba toplotne energije za su{enje in s tem stro{ki, kar pove~a prihodek. Poraba materiala je lahko pri lepljenju svežega lesa do 16 % nižja, ker je manj napak, ki druga~e nastanejo pri su{enju lesa, ki ni dolžinsko spojen (Blümer, 2005). Prihodek od prodaje svežih sekancev za papir je ve~ji za 11 EUR/m3 v primerjavi s suhimi sekanci. Stro{ki su{enja sveže lepljenega lesa so 7 % nižji od su{enega in nato spojenega lesa, ker ne su{imo kosov lesa z napakami, saj jih izlo~imo že pred lepljenjem. Ne glede na to, da lepilo za sveže lepljenje predstavlja visok stro{ek, je v splo{nem prihranek pri lepljenju svežega lesa 19 EUR/m3 kon~nih proizvodov (Blümer, 2005).
Dolžinsko spajanje svežega lesa obsega naslednje operacije:
l identifikacijo in ozna~evanje neželenih napak lesa,
l izlo~anje (~eljenje) napak,
l rezkanje zobate vezi,
l nana{anje lepila,
l sestavljanje lepljenca po dolžini,
l stiskanje in utrjevanje lepila,
l krojenje na želeno dolžino,
l su{enje lepljencev na želeno vlažnost in
l kon~na obdelava.
Dolžinsko lepljenje svežega lesa za konstrukcijsko uporabo je shematsko prikazano na sliki 1 in je primerno za
q Slika 1. Diagram poteka dolžinskega lepljenja svežega lesa za konstrukcijsko uporabo (povzeto po Blümer, 2005)
ijaLeS 59(2007) 5-6
Les_05_2007.indd   137
<$>
4.10.2007   10:03:45
#
raziskave in razvoj
žagarski obrat, ki ima namen zvi{ati kvalitetni razred nizko kakovostnemu stavbnemu lesu in porabiti kraj{e kose lesa v dalj{ih elementih.
1.2.2. Debelinsko lepljenje svežega lesa
Debelinsko lepljenje svežega lesa je omejeno glede na presek lepljenca, saj se ~asi su{enja z nara{~anjem debeline izrazito pove~ajo. Ponuja pa ta tehnologija možnost, da s pravilno orientiranostjo dveh sosednjih lamel v lepljencu zmanj{amo deformacijo lepljenega proizvoda pri su{enju (Serrano in Cassens, 2001). Z ustrezno orientacijo lamel lahko vplivamo tudi na velikost deformacije lepilnega spoja, ki je posledica nateznih in strižnih napetosti zaradi razli~nega kr~enja lesa v radialni (R) in tangencialni (T) smeri (slika 2).
q Slika 2. Natezne in strižne napetosti v lepilnem spoju zaradi razli~nega kr~enja lesa v radialni (R) in tangencialni (T) smeri (povzeto po Källander in Welling, 2005)
1.3. Lepila za lepljenje svežega lesa
Za lepljenje svežega lesa se uporabljajo predvsem naslednja lepila (Ster-ly in sod., 2004; Na in sod., 2005):
l Dvokomponentna fenol-resor-cinol-formaldehidna (PRF) lepila (Greenweld),
l Dvokomponentna lepila na osnovi soje in PRF,
l Enokomponentna poliuretanska lepila (PUR).
Zadnje ~ase so se predvsem uveljavila enokomponentna PUR lepila, ki med lepljenjem reagirajo s hidroksilnimi skupinami v lesu in tako utrdijo. PUR lepilni spoj ima visoko trdnost, ker temelji adhezija med lepilom in lesom na kemijski vezi.
1.4. Cilj raziskave
Tehnologijo lepljenja svežega lesa uspe{no uporablja podjetje Hampton Lumber Mills iz ZDA (Lipke, 2005), ki dolžinsko lepi sveži les z zobatim spojem in tako letno predela okrog 19.000 m3 lesa. V Evropi se ta postopek {e ne uporablja v industriji, potekajo pa {tevilne raziskave o lepljenju svežega lesa. Cilj te raziskave je bil prou~iti kakovost lepljenja sveže smrekovine s poliuretanskim lepilom.
2. Materiali in metode
V raziskavi smo uporabili les smreke (Picea abies Karst.) z razli~no vlažnostjo in enokomponentno poliuretansko lepilo, ki je namenjeno za lepljenje lesa s povi{ano vlažnostjo. Po debelini smo zlepili dve lameli in iz lepljencev izdelali presku{ance za ugotavljanje strižne trdnosti lepilnega spoja. Presku{ance smo testirali in prou~evali vpliv vlažnosti in orientacije lamel na kvaliteto zlepljenosti.
2.1. Priprava lesa
Smrekov les smo pripravili v obliki 550 mm dolgih, 125 mm {irokih in 45 mm debelih lamel. Kontrolna skupina lamel (K) je bila posu{ena na povpre~no vlažnost 12 %, vse druge lamele pa so imele vlažnost okoli ali nad TNCS. Vlažne lamele so bile izžagane iz dveh hlodov in sicer iz smreke, ki je bila posekana 3 mesece pred razžagovanjem (T), ter iz sveže posekane smreke (S). Lamele smo
tik pred lepljenjem poravnalno in debelinsko skobljali.
2.2. Priprava lepila
Lepljenje smo opravili z lepilom Prefere 6000 (Dynea), ki je enokom-ponentno poliuretansko lepilo in je namenjeno za dolžinsko spajanje lesa z zobatim spojem ter za proizvodnjo lameliranega lesa. Lepilo je razvr{~eno v prvi razred (Tip 1) po standardu SIST EN 301. Vsebovalo je 95 % suhe snovi in je imelo gostoto 1,15 g/cm3.
2.3. Lepljenje lesa in izdelava presku{ancev
Debelinsko smo lepili dve lameli, ki smo ju v lepljencu razli~no orientirali (slika 3):
l »jedrovina proti jedrovini« (a)
l »beljava proti beljavi« (b)
l
q Slika 3. Orientacija lamel pri debelinskem lepljenju
Nanos lepila je bil 200 g/m2. Lepljenje je potekalo v hidravli~ni stiskalnici pri temperaturi 22°C. Specifi~ni tlak stiskanja je zna{al 1 N/mm2, ~as stiskanja pa 120 minut. Lepilo je dokon~no utrdilo izven stiskalnice. Po treh dneh smo lepljence skobljali z vseh strani in tiste s povi{ano vlažnostjo su{ili na 12 %. Nato smo vse lepljence razžagali v presku{ance za ugotavljanje strižne trdnosti lepilnega spoja in jih klimatizirani na ravnovesno vlažnost 12 % v standardni klimi s temperaturo 20 ±2°C in relativno zra~no vlažnostjo 65 ±5 %.
Les_05_2007.indd   138
#
ijaLes 59(2007) 5-6
4.10.2007   10:03:46
#
raziskave in razvoj
2.4. Ugotavljanje strižne trdnosti lepilnega spoja
Strižno trdnost lepilnega spoja smo ugotavljali z univerzalnim testirnim strojem Zwick Z100 po standardu SIST EN 392, ki definira postopek in pogoje preskušanja. Preskušanec mora biti vpet v strižno orodje tako, da so lesna vlakna orientirana vertikalno, lepilni spoj pa ne sme biti zamaknjen več kot 1 mm iz strižne ravnine (slika 4). Nato smo preskušanec, ki smo mu izmerili velikost strižne površine (A), s strojem obremenjevali do porušitve. Hitrost obremenitve je bila taka, da se je preskušanec porušil po 20 sekundah ali kasneje. Nato smo odčitali velikost sile (F ) in ocenili lom po lesu na 5 % natančno. Strižno trdnost (f) smo izračunali po formuli (1):
(1)
A

Modifikacijski faktor (k) je odvisen od vi{ine presku{anca (t):
k = 0,78 +0,0044-/
... (2)
3. Rezultati in razprava
Rezultati so pokazali, da je bilo lepljenje sveže smrekovine z eno-komponentnim poliuretanskim lepilom Prefere 6000 kakovostno (preglednica 1), saj so vsi lepljenci izkazovali vi{jo strižno trdnost od zahtev standarda SIST EN 386 (>4 N/mm2). Lepilo je tako kvalitetno zlepilo lameli, da so se presku{anci ve~inoma poru{ili po lesu in ne po lepilnem spoju (slika 5).
PUR lepilo je izjemno kvalitetno lepilo, ki ustvari adhezijo na osnovi kemijske reakcije s hidroksilnimi skupinami lesa. Vlažen les vsebuje ve~ vode in s tem tudi ve~ OH skupin za reakcijo. Seveda pa to ne pomeni, da je lepljenje svežega lesa bolj{e od su{enega, saj se sveži lepljenci kas-
q Slika 4. Strižno orodje z vpetim presku{ancem in na~in obremenjevanja
#
q Slika 5. Prikaz poru{enih presku{ancev – lom je ve~inoma potekal po lesu
neje su{ijo na ravnovesno vlažnost in se zato kr~ijo. To lahko povzro~a velike napetosti v lepilnem spoju, ~e se lameli razli~no kr~ita zaradi razli~ne orientacije (radialno, tangencialno), zaradi razlike v vlažnosti in zaradi anatomskih razlik med lamelama.
Nastale napetosti lahko lokalno ali popolnoma poru{ijo lepilni spoj. V raziskavi uporabljeno PUR lepilo je preneslo ve~ino teh napetosti med su{enjem, zato kon~na trdnost sveže lepljenih presku{ancev ni bila izrazito nižja od strižne trdnosti kontrolnih
ijaLeS 59(2007) 5-6
Les_05_2007.indd   139
%
4.10.2007   10:03:49
raziskave in razvoj
q Preglednica 1. Strižna trdnost dvoslojnih lepljencev iz smrekovine z razli~no vlažnostjo in razli~no orientacijo lamel.
Zap. št.	Oznaka lepljenca	Orientacija lamel	Oznaka lamele 1	Oznaka lamele 2	Ui (%)	u2 (%)	Upovp. (%)	(%)	(N/mm2)
1	K	a	IS	2S	12,0	12,0	12,0	0,0	6,9
2	K	a	7S	8S	12,0	12,0	12,0	0,0	6,5
3	K	a	9S	10S	12,0	12,0	12,0	0,0	8,5
4	K	a	11S	12S	12,0	12,0	12,0	0,0	8,1
5	K	a	15S	16S	12,0	12,0	12,0	0,0	6,6
6	K	a	18S	19S	12,0	12,0	12,0	0,0	7,9
7	K	b	IN	2N	12,0	12,0	12,0	0,0	9,0
8	K	b	3N	4N	12,0	12,0	12,0	0,0	9,0
9	K	b	9N	ION	12,0	12,0	12,0	0,0	8,9
10	K	b	13N	14N	12,0	12,0	12,0	0,0	8,2
11	K	b	15N	16N	12,0	12,0	12,0	0,0	7,6
12	K	b	19N	20N	12,0	12,0	12,0	0,0	8,5
13	T	a	T8	T9	78,3	34,4	56,4	43,9	4,6
14	T	a	T18	T15	69,9	68,7	69,3	1,2	5,7
15	T	a	T14	T4	54,3	28,7	41,5	25,6	6,8
16	T	a	T26	T22	65,3	59,1	62,2	6,2	5,7
17	T	a	TI	T2	87,6	43,8	65,7	43,8	4,5
18	T	b	T6	T20	36,0	35,9	36,0	0,1	6,5
19	T	b	Tli	T19	38,7	37,3	38,0	1,4	6,4
20	T	b	T17	T3	36,7	34,0	35,4	2,7	7,2
21	T	b	T12	T21	65,8	59,8	62,8	6,0	5,3
22	S	a	SV3	SV4	91,7	74,0	82,9	17,7	6,0
23	S	a	SV9	SV23	32,8	32,8	32,8	0,0	7,8
24	S	a	SV2	SV26	73,0	78,6	75,8	5,6	5,6
25	S	b	SV7	SV8	36,5	31,2	33,9	5,3	6,5
26	S	b	SV13	SV14	31,8	31,6	31,7	0,2	6,7
27	S	b	SV10	SV11	78,3	78,5	78,4	0,2	6,9
28	S	b	SV24	SV19	84,7	89,1	86,9	4,4	5,5
29	S	b	SV15	SV17	86,0	80,6	83,3	5,4	6,6
30	S	b	SV25	SV1	32,0	31,4	31,7	0,6	6,6
q Slika 6. Povpre~na strižna trdnost razli~nih dvoslojnih lep-ljencev glede na orientiranost smrekovih lamel pri lepljenju
presku{ancev, ki so bili lepljeni pri ravnovesni vlažnosti 12 % (slika 6). V povpre~ju so lepljenci iz vlažne (T) oziroma sveže (S) smrekovine izkazovali 20-25 % nižjo strižno trdnost od kontrolnih lepljen-cev (K). Strižna trdnost se ni bistveno razlikovala glede na orientacijo presku{ancev (a in b) oziroma je bila pri sveže lepljenih presku{ancih prakti~no enaka. Primerjava strižne trdnosti posameznega lepljenca v odvisnosti od vlažnosti pred lepljenjem s PUR lepilom je pokazala, da je strižna trdnost padala z nara{~ajo~o vlažnostjo. Trend je veljal za oba na~ina orientacije lamel v lepljencu (slika 7).
Ugotovljeno je bilo tudi, da se je povpre~na strižna trdnost lepljencev zmanj{evala z nara{~anjem
Les_05_2007.indd   140
ijaLeS 59(2007) 5-6
4.10.2007   10:03:51
#
raziskave in razvoj
q Slika 7. Vpliv povpre~ne vlažnosti dveh lamel (upovp.) pred lepljenjem na strižno trdnost dvoslojnih lepljencev z razli~no orientacijo lamel
q Slika 8. Zmanj{evanje povpre~ne strižne trdnosti z nara{~ajo~o razliko v vlažnosti (Du) dveh zlepljenih smrekovih lamel
razlike v vlažnosti med dvema zlepljenima lamelama (slika 8). Ta k rezultat je bil verjetno posledica napetosti v lepilnem spoju, ki so nastale zaradi razli~nega oziroma ~asovno neusklajenega kr~enja lamel z razli~no vlažnostjo. Tako se je na primer zaradi su{enja lamela T9 z vlažnostjo 34,4 % za~ela kr~iti kmalu po lepljenju, medtem ko je morala
druga lamela T8 z vlažnostjo 78,3 % najprej izgubiti vso prosto vodo in se je za~ela kr~iti {ele potem. Rezultat neenakomernega kr~enja je bila nizka strižna trdnost spoja, ki je zna{ala 4,6 N/mm2.
4. Sklepi
Lepljenje sveže smrekovine z eno-komponentnim poliuretanskim lepi-
ijaLeS 59(2007) 5-6
lom Prefere 6000 je bilo kakovostno, saj je lom presku{ancev potekal ve~inoma po lesu. V primerjavi s kontrolnimi presku{anci (K) so lep-ljenci iz vlažne (T) oziroma sveže (S) smrekovine izkazovali 20-25 % nižjo strižno trdnost od kontrolnih lepljencev (K). Kljub temu pa so vsi sveže lepljeni presku{anci izkazovali vi{jo strižno trdnost kot jo zahteva standard. Orientacija lamel v lep-ljencu »jedrovina proti jedrovini« ali »beljava proti beljavi« ni bistveno vplivala na trdnost lepilnega spoja. Povpre~na strižna trdnost lepljencev se je zmanj{evala z nara{~anjem razlike v vlažnosti med dvema zlepljenima lamelama.                     q
literatura
1.   Blümer, H. 2005. Integrating green finger jointing into the production process. V: Green gluing of wood-process-products-market. Borås, SP Swedish National Testing and Research Institute, 21-25.
2.   Källander, B., Welling, J. 2005. Drying of green glued material-Drying technology and quality control requirements. V: Green gluing of wood-process-products-market. Borås, SP Swedish National Testing and Research Institute, 97-109.
3.   Lipke, M. 2005. Green glued fingerjoint wall studs-Industrial experience of Hampton Lumber Mills, Inc. V: Green gluing of wood-process-products-market. Borås, SP Swedish National Testing and Research Institute, 84-91.
4.   Marra A.A. 1992. Technology of wood Bonding: Principles in Practice. New York, Van Nostrand Reinhold: 454 str.
5.   Maun, K. 2005. Introduction to green gluing. V: Green gluing of wood-process-products-market. Borås, SP Swedish National Testing and Research Institute, 8-20.
6.   Na B., Pizzi A., Lu X. 2005. Green wood gluing by traditional honeymoon PRF adhesives. Holz als Roh-und Werkstoff, 63(6): 473-474.
7.   Serrano R., Cassens D. 2001. Reducing warp and checking in plantation-grown yellow-poplar 4 by 4’s by reversing part positions and gluing in the green condition. Forest Products Journal, 51(11-12): 37-40.
8.   SIST EN 386: Glued laminated timber – Performance requirements and minimum production requirements. 2002: 15 str.
9.   SIST EN 392: Glued laminated timber – Shear test of glue lines. 1995: 10 str.
10. Sterley M., Blümer H., Walinder M.E.P. 2004.
Edge and face gluing of green timber using a one-component polyurethane adhesive. Holz als Roh-und Werkstoff, 62(6): 479-482.
11. [ernek M., Resnik J., Kamke F.A. 1999. Penetration of liquid urea-formaldehyde adhesive into beech wood. Wood and Fiber Science, 31(1): 41-48.
12.USDA 1999. Wood Handbook. Wood as an engineering material. United States Department of Agriculture, Forest Products Laboratory, Madison, WI, USA, 463 str.
Les_05_2007.indd   141
<$>
4.10.2007   10:03:53
#
raziskave in razvoj
UDK: 630*847.1
originalni znanstveni ~lanek (Original Scientific Paper)
CAE analiza in optimizacija porabe energije pri su{enju žaganega lesa z uvedbo predsu{enja na prostem
CAE analysis and optimization of wood drying energy consumption with use of air pre-drying
avtorja   Ale{ STRAŽE, Željko GORI[EK, Biotehni{ka fakulteta, Univerza v Ljubljani, Oddelek za lesarstvo, C. VIII/34, 1000 Ljubljana; e-po{ta: ales.straze@bf.uni-lj.si
izvleček/Abstract
Predstavljen je ra~unalni{ko podprt (CAE) model energijske u~inkovitosti su{enja žaganega lesa s simulacijo kinetike su{enja in delovanja konvek-cijske su{ilne komore. CAE model je verificiran s podatki ve~letnega spremljanja su{enja 25 mm debelih bukovih elementov (Fagus sylvatica L.) na prostem v Ljubljani, pozimi in spomladi, ter z eksperimentalnimi ugotovitvami konvekcijskega komor-skega su{enja. V obeh obdobjih je bilo potrjeno ugodno su{enje na prostem in smotrnost uporabe postopka kot faze predsu{enja. Ra~unalni{ka simulacija su{enja z uvedbo faze predsu{enja lesa na prostem je v predpostavljenih pogojih omogo~ila tudi do 50 % prihranka energije, bistveno skraj{anje komorskega su{enja in posledi~no pove~anje su{ilnih kapacitet. Predstavljeni CAE model kinetike in energijske u~inkovitosti su{ilnega postopka je uporabno orodje za optimizacijo porabe energije pri su{enju žaganega lesa.
The research presents the CAE model of energy efficiency of wood drying process, which simulates air- and kiln-drying kinetics and function of con-vectional kiln drier. The CAE model is
verified on data from several air- and kiln-drying experiments on beech-wood elements (Fagus sylvatica L.), 25 mm thick, conducted in Ljubljana, in winter and spring period. In tested periods, high drying rate and expediency of air drying as predrying phase was confirmed. Cumputer simulation of wood drying energy consumption, with included air predrying phase, predicted the potential energy savings up to 50 %, significant lowering of kiln drying time and consequently rising of available kiln drying capacities. Computer aided simulation of drying kinetics and energy demand proveed as a good tool for optimisation of energy consumption at drying of wood.
Klju~ne besede: tehni~no su{enje lesa, su{enje na prostem, bukovina, poraba energije, su{ilne kapacitete, simulacija su{enja
Keywords: kiln wood drying, air drying, beechwood, energy consumption, kiln capacities, drying simulation
1. Uvod
Tehni~no su{enje lesa je danes v sodobni lesarski proizvodnji nujni tehnolo{ki postopek, s katerim želimo skraj{ati sicer ~asovno potratno odstranjevanje vode iz lesa. Po pomenu ga postavljamo dale~ pred su{enje lesa na prostem. Tehni~ni postopki su{enja pa spadajo med energijsko potratne navkljub uporabi sodobnih tehnologij in materialov, saj kot omejitveni dejavnik nastopa u~inkovitost prevajanja vode v samem lesu.
Ve~ina tehni~nega su{enja danes poteka konvekcijsko komorsko, kjer v {aržnem procesu klimatske pogoje zagotavljamo z delno izmenjavo zraka z okolico, pri tem pa je slab{i izkoristek vložene energije. Ve~inski delež porabljene energije je toplota, elektri~na energija pa se uporablja za pogon ventilatorjev in v manj{em deležu za krmiljenje in regulacijo. Razmerje porabljene toplotne in elektri~ne energije je zelo raznoliko, saj je odvisno od lesne vrste, debeline sortimentov, za~etne in kon~ne vlažnosti lesa ter od samega programa su{enja. Avtorji (c.f. Torelli et al. 1989) pripisujejo najpogosteje
ijaLeS 59(2007) 5-6
Les_05_2007.indd   142
<$>
4.10.2007   10:03:54
#
raziskave in razvoj
porabi elektri~ne energije 15 do 20 % celotne, zasledimo pa tudi le 6 % delež (Ili~ 1984), pri modificiranih su{ilnih programih (npr. za su{enje »bele« bukovine) pa lahko delež elektri~ne energije preseže delež toplotne.
Celotna poraba energije zelo vari-ira. Po podatkih Seegerja (1989) celo od 140 do 1260 kWh na m3 osu{enega lesa. Za primerjavo energijske u~inkovitosti posameznih tehnik su{enja je primerneje uporabiti specifi~no porabo, ki pove, koliko energije v posamezni fazi su{enja porabimo za izlo~itev enega kilograma vode. Pri su{enju nad to~ko nasi~enja celi~nih sten je specifi~na poraba za redkej{e lesove med 3,4 in 4,55 MJ/kg in za gostej{e med 4,55 in 7,07 MJ/kg, pri su{enju pod to~ko nasi~enja pa se poraba pove~a; pri redkej{ih vrstah na 6,23 in pri gostej{ih oziroma po-~asi su{e~ih se na 10,5 MJ/kg (Villier 1982, Brunner 1987, Guzenda in Olek 2000).
Velika poraba energije gotovo zahteva tudi razmislek o u~inkovitih tehnolo{kih ukrepih za njeno zmanj-{anje. Skrb za dobro vzdrževanje su{ilne tehnike je eden osnovnih ukrepov za zagotavljanje minimalnih energijskih izgub, izkoristke lahko {e pove~amo z zadostno izolativnostjo in tesnjenjem komore ali z uporabo sistemov za rekuperacijo toplotne energije, smotrnej{o izrabo elektri~ne energije pa dosežemo z nadzorovanjem kroženja zraka v komori.
Pri sodobnih su{ilnih komorah zna{a nazivna toplotna prehodnost sten manj kot 0,7 W/m2K, ki pa lahko zaradi lokalne netesnosti naraste tudi na 2 W/m2K (Lippold 1987) oziroma pri napa~nih konstrukcijskih re{itvah s toplotnimi mostovi celo do 3-krat (Laytner in Arganbright 1984). Var~evanje toplotne energije z
namestitvijo toplotnih izmenjevalcev v prezra~evalne sisteme omogo~a v povpre~ju do 50 % prihranek toplote za segrevanje vstopajo~ega hladnega zraka, s ~imer se, odvisno od trajanja su{ilnega postopka, toplotna u{inkovitost procesa pove~a za 1 do 3 %, celotna porabljena energija pa se zmanj{a za 5 do 10 % (Lippold 1987, Müller 1987, Zde{ar 1998). Znaten del toplotne energije je mo-go~e privar~evati tudi s povezavo prezra~evalnih sistemov v ve~ su{ilnih komorah.
Pri var~evanju z elektri~no energijo je racionalna re{itev uporaba fre-kven~nih regulatorjev vrtljajev elektromotorjev za pogon ventilatorjev. Lippold (1987) navaja, da je s tem na~inom pod to~ko nasi~enja lesnih vlaken možen tudi do 45 % energijski prihranek. Pri nizkih lesnih vlažnostih se omenja tudi možnost izmeni~nega izklapljanja ventilatorjev in s tem do 30 % zmanj{anje porabe elektri~ne energije (Müller 1989). Ekonomske u~inke lahko izbolj{amo {e z prilagajanjem na tarifne razrede.
Tudi razli~ni organizacijski ukrepi, kot je neprekinjeno delovanje su{ilnih komor, optimalna priprava zložajev in polnitve komore ter ustrezno skladi{~enje, prav tako vplivajo na trajanje tehni~nega su~enja in s tem na porabo energije. Marsikje predstavlja velik potencial su{enje lesa na prostem, zlasti kot faza predsu{enja pri nezadostnih su{ilnih kapacitetah (Jamroz et al. 1996). Ta postopek ima sicer {tevilne pomanjkljivosti in omejitve, {e posebej dolgotrajnost, stro{ke skladi{~enja, omejen nadzor in nepredvidljivost poteka procesa su{enja, hkrati pa so znane tudi možnosti optimizacije z izbolj{anim skladi{~enjem, z izgradnjo skladi{~nih lop ter z uvedbo prisilne konvekcije (Pervan et al. 2004). Ob poznavanju splo{nih klimatskih in ekonomskih
pogojev je možno tudi su{enje lesa na prostem zadovoljivo modelirati in ekonomsko ovrednotiti (Guzenda et al. 2004).
Glede na rezultate dosedanjih raziskav in preliminarnih eksperimentov smo v raziskavi želeli prou~iti možnosti uporabe su{enja žaganega lesa na prostem kot faze predsu{enja za zmanj{evanje porabe energije v procesu konvekcijskega komorskega su{enja. Cilj raziskave je modeliranje kinetike su{enja lesa na prostem v nekaterih letnih obdobjih in definiranje potencialnega obmo~ja lesne vlažnosti, kjer je postopek {e smotrn. Vzporedni cilj je izdelava in verifikacija ra~unalni{kega podprtega (CAE – »Computer Aided Engineering«) modela za simuliranje in analizo poteka su{enja na prostem in komorskega su{enja ter potrebne vložene energije. Ra~unalni{ka simulacija in primerjava energijskih potreb razli~nih na~inov su{enja bo omogo~ila izbiro optimalnega postopka.
2. Material in metode
2.1. Ra~unalni{ki (CAE) model energijske u~inkovitosti su{enja
Programski algoritem modela predstavljajo 3 sklopi: baza podatkov, termodinamski sklop in predstavitveni sklop (slika 1). Podatkovni sklop predstavlja baza podatkov s programi komorskega su{enja za razli~ne lesne vrste in sortimente lesa ter s podatki o poteku su{enja na prostem in o letnem nihanju klimatskih pogojev v okolici (Dimitrov 2002). Baza podatkov omogo~a branje, spreminjanje in dopolnjevanje podatkov. Termodinamski sklop sestavljajo 3 podsklopi: splo{ni termodinamski podsklop, kinetika su{enja na prostem in kinetika komorskega su{enja.
ijaLeS 59(2007) 5-6
Les_05_2007.indd   143
<$>
4.10.2007   10:03:54
raziskave in razvoj
q Slika 1. Struktura in algoritem ra~unalni{kega modela energijske u~inkovitosti su{enja
V splo{nem termodinamskem pod-sklopu so numeri~no definirane termodinamske lastnosti vlažnega lesa razli~nih lesnih vrst, zraka, vodne pare in konstrukcijskih materialov su{ilne komore, povzete po literaturi (Kollmann in Cote 1968, Siau 1995, Keey et al. 2000, Kraut 1993, Brunner-Hildebrand 1987). Kinetika su{enja na prostem in komorskega su{enja temelji na osnovnih principih prenosa toplote in snovi (Siau 1995, Kollmann in Cote 1968, Keey et al. 2000). V teh dveh podsklopih je algoritem za dolo~itev kinetike obeh postopkov in izra~un porabe energije v su{ilni komori, pri ~emer
se potrebni podatki za simulacijo su{enja zbirajo iz termodinamskega podsklopa ter iz baze podatkov. Rezultati kinetike su{enja na prostem in komorskega su{enja se dodatno analizirajo v predstavitvenem sklopu, kjer se grafi~no predstavijo, izdela in ovrednoti se primerjava le-teh, pridobljeni podatki pa se shranjujejo.
2.2. Su{ilni eksperimenti
2.2.1. Su{enje na prostem
Model su{enja na prostem smo preverili na realnih eksperimentalnih podatkih, pridobljenih z ve~letnim spremljanjem su{enja bukovine (Fagus
sylvatica L.), debeline 25 mm, v spomladanskih in zimskih obdobjih v Ljubljani. Potek su{enja smo spremljali gravimetri~no, v za~etku eksperimentov v 3-dnevnem intervalu, po 15 dneh su{enja pa v 7-dnevnem intervalu. Med eksperimentom smo spremljali tudi klimatske razmere, ob koncu su{enja na prostem pa smo izvajali celovito kontrolo kakovosti, z dolo~itvijo povpre~ne kon~ne vlažnosti, vlažnostnega gradienta, stopnje zaskorjenosti, deformacij in barvnih sprememb. Pridobljene podatke smo vnesli v bazo podatkov ra~unalni{kega modela energijske u~inkovitosti su{enja za izdelavo modela kinetike su{enja na prostem.
2.2.2. Simulirano konvekcijsko, komorsko su{enje
Za izhodi{~e pri dolo~anju porabe energije v postopku komor-skega su{enja in testiranje (CAE) ra~unalni{kega modela smo uporabili srednje veliko su{ilno komoro, zunanjih dimenzij 4,7 × 5,2 × 5,3 m ({irina × dolžina × vi{ina). Izvedba simulirane komore je montažna, z aluminijsko nosilno konstrukcijo. Izolacijo sestavljajo standardni izo-lativni paneli, debeline 100 mm, s ~imer dosežemo pri stenah komore nazivno toplotno prehodnost k = 0,368 W/m2K.
Predpostavljena je bila polnitev komore z 9 zložaji lesa, standardnih dimenzij 1,2 × 4,0 × 1,2 m ({irina × dolžina × vi{ina), bruto prostornine 52 m3. Pri su{enju 25 mm debele bukovine (Fagus sylvatica L.) je bila izra~unana 40 % zapol-njenost zložajev, kar omogo~a 18,7 m3 neto polnitev komore. Les je bil su{en s 100 % za~etne vlažnosti na 8 % kon~no lesno vlažnost, z modificiranim standardnim režimom su{enja. Uporabljeni režim vzdržuje v obmo~ju proste vode konstantne
Les_05  2007 indd    144
reviiaLes 59(2007) 5-6
4 10 2007    10:03:55
#
raziskave in razvoj
klimatske razmere, v higroskopskem obmo~ju pa se stopenjsko pove~ujeta temperatura in ostrina su{enja (slika 4). Za okolico su{ilne komore je bilo izbrano dolgoletno povpre~je za Ljubljano (Dimitrov 2002), za december 0 °C in 88 % relativna zra~na vlažnost, v aprilu pa 9,6 °C in 72 % relativna zra~na vlažnost.
3. Rezultati
3.1. Su{enje na prostem
Su{enje svežih bukovih elementov na prostem je potekalo zadovoljivo hitro, ob zna~ilnem vplivu letnega ~asa in lesne vlažnosti. Pri su{enju svežih bukovih elementov, pri izlo~anju proste vode, je su{ilna hitrost v pomladanskem obdobju zna{ala povpre~no 6,2 %/dan, v zimskem obdobju pa se je zmanj{ala na 2,2 %/dan (slika 2). Upo~asnitev su{enja se je pojavila pri lesni vlažnosti v obmo~ju nasi~enja lesnih vlaken. Nižje, v higroskopskem obmo~ju, je sledilo eksponentno padanje su{ilne hitrosti, ne glede na letno obdobje, in se je pri doseženi ravnovesni lesni vlažnosti okolice ustavilo. Eksperimentalno dolo~eno hitrost su{enja na prostem smo z ra~unalni{kim algoritmom zadovoljivo korelirali (R2 ³ 0,8) z modelom naravne rasti (1),
(1)
kjer a predstavlja maksimalno su{ilno hitrost, doseženo pri izlo~anju proste vode, uc je vlažnost eksponentnega pojemanja su{ilne hitrosti z nižanjem lesne vlažnosti, k pa dolo~a pojemanje su{ilne hitrosti pod vrednostjo uc. Z izra~unanim modelom su{ilne hitrosti smo s ~asovno numeri~no integracijo dolo~ili potek povpre~nih su{ilnih krivulj za su{enje bukovine v spomladanskem in zimskem letnem obdobju (slika 3). Skladno s pri~akovano konstantno hitrostjo su{enja svežega
q Slika 2. Zveza med su{ilno hitrostjo in lesno vlažnostjo pri pomladanskem (m) in zimskem su{enju bukovine (l) na prostem in izra~unan matemati~ni model
q Slika 3. Simulacija su{enja bukovine na prostem, debeline 25 mm, pozimi (¾) in spomladi ( ... )
lesa (slika 2) nakazujeta su{ilni krivulji linearno zmanj{evanje lesne vlažnosti na za~etku postopka. Pri hitrej{em su{enju se odmik od linearnosti pojavi že po 1. tednu su{enja, v zimskem obdobju pa po 3 tednih su{enja. V tem ~asu v obeh primerih, pri su{enju svežega lesa, izlo~imo v za~etnem, linearnem poteku su{enja kar polovico vsebovane vode.
3.2. Simulirano konvekcijsko komorsko su{enje
Ra~unalni{ka simulacija su{enja bukovih elementov s konstantnimi pogoji nad to~ko nasi~enja celi~nih sten (T = 54 °C; DT = 2 °C) in stopenjskim dvigovanjem do kon~ne temperature 82 °C in psihrometrske razlike 28 °C je predstavljena na sliki
revijaLes 59(2007) 5-6
Les_05_2007.indd   145
4.10.2007   10:03:57
raziskave in razvoj
q Slika 4. Su{ilni program in simulacija poteka komorskega su{enja bukovine, debeline 25 mm (T – temperatura, DT – psihrometrska razlika, RZV – relativna zra~na vlažnost, u – lesna vlažnost)
q Slika 5. Odvisnost porabe energije pri komorskem su{enju bukovine, debeline 25 mm, pozimi ( ¾ ) in spomladi ( ... ), od za~etne lesne vlažnosti polnitve
q Slika 6. Odvisnost specifi~ne porabe energije od lesne vlažnosti (u) pri komorskem su{enju bukovine, debeline 25 mm, pozimi ( ¾ ) in spomladi ( ... )
4. Za trajanje su{enja s 100 % za~etne na 8 % kon~no lesno vlažnost je ra~unalni{ki algoritem predvidel 137 ur, pri ~emer se polovica vsebovane vode izlo~i že v za~etnih 47 urah. ^e upo{tevamo {e 7-urno za~etno segrevanje komore in njene polnitve, je potrebnih le 40 ur efektivnega su{enja za izlo~itev te koli~ine lesne vlage, kar je slaba tretjina trajanja celotnega postopka.
Analiza energijskih potreb konvek-cijske komore potrjuje zna~ilen vpliv za~etne vlažnosti lesa na koli~ino porabljene energije. Ob izbrani 100 % za~etni lesni vlažnosti porabimo za su{enje vsakega m3 lesa v zimskem obdobju 2,12 GJ, v spomladanskem obdobju pa 1, 91 GJ (slika 5). Poraba energije na m3 lesa se z nižanjem za~etne lesne vlažnosti v obmo~ju proste vode linearno zmanj{uje, v primeru za~etne lesne vlažnosti v obmo~ju vezane vode pa so možni energijski prihranki zaradi pove~ane porabe energije {e ve~ji. Pove~evanje porabe energije v higroskopskem obmo~ju je posledica potrebe po vi{jem energijskem vložku za premagovanje sorpcijskih vezi, kar dosežemo z dviganjem temperature v zadnjem delu su{ilnega programa (slika 6). Tako specifi~na poraba energije, t. j. energija za izlo~itev 1 % lesne vlažnosti na m3 lesa, eksponentno nara{~a od vlažnosti nasi~enja celi~nih sten proti kon~ni lesni vlažnosti, ne glede na letni ~as su{enja. Z upo{tevanjem gostote lesa in s tem koli~ine vode v njem je izra~unana poraba energije na celotnem vlažnostnem obmo~ju primerljiva s podatki drugih raziskav (Villier 1982, Brunner 1987, Guzenda in Olek 2000). Manj{a specifi~na poraba energije se zaradi manj{ih toplotnih izgub, torej zaradi bolj{e toplotne u~inkovitosti doseže v toplej{em letnem obdobju.
Les_05_2007.indd   146
Les 59(2007) 5-6
4.10.2007   10:03:59
raziskave in razvoj
4. Razprava
Analiza energijskih potreb pri ko-morskem su{enju (sliki 5, 7) in ki-netike su{enja na prostem (sliki 2, 3) pokaže, da je pri visoki lesni vlažnosti dosežena zelo ugodna hitrost su{enja, ne glede na letno obdobje, in se zmanj{a {ele pri izlo~anju vezane vode. Smotrnost predsu{enja na prostem, kot postopka za zmanj{evanje porabe energije pri komorskem su{enju, se zoži na izlo~anje proste vode. Glede na izmerjeno su{ilno hitrost pri izlo~anju proste vode, bi v prou~evanem primeru denimo dosegli enak u~inek, ~e elemente spomladi predsu{imo 1 teden, pozimi pa postopek podalj{amo na 3 tedne. Dosežena kon~na lesna vlažnost pri takem predsu{enju bi bila v obeh primerih med 50 in 60 %, kar bo za~etna lesna vlažnost nadaljnjega komorskega su{enja. Tak{no spomladansko 1-tedensko ali pa 3-teden-sko jesensko-zimsko predsu{enje na prostem zna~ilno zmanj{a porabo energije, spomladi za 901 MJ/m3, pozimi pa za 994 MJ/m3. Pri uporabi spomladanskega predsu{enja tako pri komorskem su{enju od 100 % za~etne do 8 % kon~ne lesne vlažnosti porabimo le 1006 MJ/m3, pozimi pa 1126 MJ/m3 (sliki 5, 7), s ~imer dosežemo 47 % zmanj{anje porabe energije. Razvidno je, da uporaba dalj{ega predsu{enja na prostem sicer omogo~a nadaljnje zmanj{evanje porabe energije pri komorskem su{enju lesa, vendar pa je u~inek tega postopka pri vlažnostih pod to~ko nasi~enja celi~nih sten vse slab{i, trajanje pa izrazito dalj{e.
Samo z vidika trajanja posameznega cikla su{enja je uvedbo predsu{enja na prostem sicer težko upravi~iti, saj v danem primeru privede od 1- do 3-tedenskega podalj{anja celotnega procesa su{enja. Tak{no podalj{anje
										
1800 1600 -1" 1400 -1 1200 -:£ 1000 " O) S 800-CD "1 600 -| 400 -200 -										
										
				~--^^"	rr.-----					
		„s'	'""" s							
	y          /									
	/									
										
	I    /									
	j /									
	j/									
0    10    20    30    40    50    60    70    80    90 t [dni]										
q Slika 7. Možni prihranek energije pri komorskem su{enju bukovine, debeline 25 mm, glede na trajanje predsu{enja na prostem; pozimi ( ¾ ), spomladi ( ... )
celotnega procesa su{enja, denimo 5-kratno pozimi, povzro~i ekvivalentno pove~anje potreb po skladi{~nih kapacitetah za su{enje žaganega lesa na prostem, dodatno pa se pove~a vezava kapitala v proizvodne zaloge. Po drugi strani pa tak{no predsu{enje na prostem zaradi bistvenega skraj{anja ~asa komorskega su{enja prispeva k pove~anju {tevila ciklov su{enja na letni ravni in s tem k pove~anju letnih su{ilnih kapacitet. Rezultati nakazujejo, da obstaja teoreti~na možnost do 30 % pove~anja letnih su{ilnih kapacitet. Ta pozitivni u~inek z uvedbo predsu{enja na prostem potrjujejo sorodne raziskave (Jamroz et al. 1996, Guzenda et al. 2004), tudi pri uporabi kondenzacijskega su{enja (GuangNan et al. 2001).
Racionalizacijo porabe energije pri tehni~nem su{enju zahtevajo tudi negativni vplivi na okolje ob njenem pridobivanju, {e posebej pri uporabi fosilnih virov. K sre~i v mnogih lesnih podjetjih predstavljajo vir toplotne energije zgolj lesni ostanki in druga biomasa. Ta okolju prijazen energent postaja na trgu vse bolj cenjen in iskan. Za {tevilna lesarska podjetja je lahko v prihodnje, ob dovolj velikih lastnih zalogah, lesna
biomasa pomemben dodatni finan~ni vir, {e posebej ob predelavi le-te v kvalitetnej{e energente, kot so npr. lesni peleti in briketi. V teh primerih bo racionalizacija lastne proizvodnje in s tem minimizacija porabe energije igrala pomembno vlogo, ekonomi~nost uvedbe tak{nega kombiniranega postopka su{enja pa se bo zagotovo le {e pove~evala.
5. Sklepi
Izvedba eksperimentov v ozkem ~asovnem intervalu, na eni lesni vrsti in sortimentu ter z uporabo predpostavljene su{ilne komore zahteva specifi~no obravnavo dobljenih rezultatov. Ve~jo vrednost in primerljivost ugotovitev bi dosegli z meritvami v dalj{em ~asovnem obdobju, na ve~ geografskih lokacijah kot tudi na ve~ lesnih vrstah, sortimentih, režimih su{enja ter pri razli~nih konstrukcijah su{ilnih komor.
Kljub vsemu pa je z ra~unalni{kim (CAE) modelom ter njegovo verifikacijo z izvedenimi eksperimenti potrjen pozitiven u~inek predsu{enja na prostem tako na zmanj{anje porabe energije v procesu su{enja kot tudi na pove~anje su{ilnih kapacitet. Ra~unalni{ki model su{enja na pro-
Les 59(2007) 5-6
Les_05_2007.indd   147
4.10.2007   10:03:59
#
strokovne vesti
stem in komorskega su{enja je v definiranih pogojih dosegel dobro primerljivost z realnimi su{ilnimi postopki. Izdelani model predstavlja uporabno orodje za analizo kinetike razli~nih konvekcijskih su{ilnih postopkov in vrednotenja njihove energijske u~inkovitosti.              q
kratke vesti
Evropska komisija proti monopolistom v lesni industriji
Iz Bruslja že dalj ~asa prihajajo novice, ki so se pojavljale tudi v tujih sredstvih javnega obve{~anja (EUWID Holz Nr. 33, CNN, Forbes, CNBC, EU-Official Yournal), glede dogajanja na evropskih trgih proizvajalcev lesnih tvoriv, ki imajo zna~aj monopolisti~no naravnanih aktivnosti velikih grupacij.
Na ravni Evropske unije namre~ prihaja do prevzemov manj{ih družb s strani velikih in s tem do omejevanja konkurence in ustvarjanja monopolnega položaja na trgu.
Navedeno je po evropski zakonodaji prepovedano, kar ureja Council Regulation (EC) No 139/2004 of 20 January 2004 on the control of concentrations between undertakings (the EC Merger Regulation).
V lesni industriji v EU se krepijo monopolisti, ki prevzemajo konkuren~na podjetja proizvajalcev ivernih plo{~ in pohi{tva. Na aktivnosti teh je postala pozorna tudi evropska komisija, ki je obravnavala primer prevzema družbe Constantia Industrie AGs s strani ene ve~jih grupacij.
Generalni direktorat evropske komisije, ki je pristojen za podro~je prevzemov družb, je preiskal ta primer
literatura
1.   Brunner, R. 1987. Die Schnittholztrocknung. Hannover, Dipl. Ing. R. Brunner GmbH, 322 s.
2.   Dimitrov, T. 2002. Klima i prirodno su{enje drva. Leksikografski zavod „Miroslav Krleža“, Zagreb, 132 s.
3.   GuangNan, C., Bannister, P., Carrington, C. G. 2001. Optimum air drying strategy for dehumidifier timber dryers. Drying Technology, 19 (1): 115-126.
4.   Guzenda, R., Olek, W., Golebiewska, M. Computer-aided prediction of timber air pre-drying times and costs. Proceedings of the COST E15 Workshop, April 2004, Athens.
5.   Ili}, M. 1984. Potro{nja energije pri su{enju drva i mogu~nosti u{tede. Drvna industrija, 35 (11/12): 265-269.
6.   Jamroz, W., Warren, S. 1996. Industrial implementation of an integrated kiln – drying system (IKDS). Forest Products Journal, 46 (1): 49-55.
7.   Keey, R. B., Langrish, T. A. G., Walker, J. C. F. 2000. Kiln-Drying of Lumber. Springer-Verlag, Berlin, Heidelberg, New York, 325 s.
8.   Kollmann, F. P., Cote W. A. 1968. Principles of Wood Science and Technology. Part 1: Solid Wood. Springer Verlag, Berlin, Heidelberg, New York, 592 s.
9.   Kraut, B. 1993. Krautov strojni{ki priro~nik. Tehni{ka založba Slovenije, Ljubljana, 694 s.
10. Laytner, F. L., Arganbright, D. G. 1984. Within – kiln variability of transmission heat losses. Forest Products Journal, 34 (2): 62-68.
11. Lipppold, A. 1987. Das Energiespotential bei der technischen Schnittholztrocknung in der DDR. Holztechnologie, 28 (1): 17-20.
12. Miller, W. 1977. Energy conservation in timber – drying kilns by vapor recompression. Forest Products Journal, 27 (9): 54-58.
13. Müller, H. 1987. Wärmerückgewinnung bei der Schnittholz- und Furnier-trocknung. Holztechnologie, 28 (1): 21-23.
14. Müller, H. 1989. Senkung des Elektroenergieverbrauches bei der Schnittholztrocknung durch wechselweise Abschaltung von Ventilatoren. Holztechnologie, 30 (4): 195-197.
15. Pervan, S., Brezovi}, M., Bubli}, A. 2004. Stovari{te piljene gradnje – preduvijet racionalne uporabe drva. Drvo u graditeljstvu, VI: Medžunarodno savjetovanje iz podru~ja drvne tehnologije, graditeljstva i za{tite drva, Zagreb, 86 s.
16. Seeger, K. 1989. Energietechnik in der Holzverarbeitung. DRW Verlag, Leihfelden Echterdingen.
17. Siau, J. F. 1995. Wood: Influence of moisture on physical properties. Department of Wood Science and Forest Products, Virginia Polytechnic Institute and State University , Keene, 227 s.
18. Torelli, N., Gori{ek, Ž., Prelesnik T. 1989. Dolo~itev porabe energije pri su{enju žaganega lesa. Les, 41 (3-4): 73-79.
19. Villier, A. 1982. Besoins en energies thermiques et electrique dans les industries du bois. Courier de l’Industriel du Bois et de l’Ameublement, 2s.
20. Zde{ar, E. 1998. Možnosti zmanj{anja porabe energije pri konvektivnem su{enju lesa. Visoko{olska diplomska naloga. Oddelek za lesarstvo, Biotehni{ka fakulteta, Ljubljana, 80 s.
in njegove vplive na konkuren~nost v lesni industriji in na trgu izdelkov ivernih plo{~.
Tak{ne združitve na trgu ustvarjajo monopol, kar posledi~no pomeni pove~anje tržne mo~i ter na drugi strani zmanj{anje u~inkovitosti konkurence oz. slabitev manj{ih proizvajalcev v lesni industriji.
Podrobna preiskava Generalnega direktorata, pristojnega za podro~je prevzemov družb, je nedavno pokazala, da zgoraj omenjeni prevzem pomeni neenakopravne razmere na trgu med proizvajalci in ga je v tak{ni obliki tudi v delu prepovedal.
Ta primer in {e mnogo drugih kaže na oster pristop evropske komisije k zmanj{evanju ustvarjanja dominant-
nega oz. monopolnega položaja na trgu, kar v kon~ni fazi lahko pomeni tudi za{~ito strate{ke nacionalne panoge lesarstva v Sloveniji in s tem pove~anja konkuren~nosti slovenskega gospodarstva v evropskem merilu. q
Dodatne informacije:
Lesna TIP Oti{ki Vrh, [entjanž 133,
[entjanž pri Dravogradu
Gorazd ULBL
Telefon: 02 878 75 06
Telefax: 02 878 75 10
Viri:
1.   EUWID Holz Nr. 33, 16.08.2007, str 15
2.   http://ec.europa.eu/comm/competition/merg-ers/cases/index/by_cy_c.html ,
3.   http://money.cnn.com/news/newsfeeds/ar-ticles/newstex/AFX-0013-16773267.htm ,
4.   http://www.cnbc.com/id/18702107 ,
5.   http://www.forbes.com/afxnewslimited/feeds/ afx/2007/05/16/afx3728307.html
Les_05_2007.indd   148
<$>
ijaLes 59(2007) 5-6
4.10.2007   10:04:00
_________,
raziskave in razvoj
UDK: 658.3
pregledni znanstveni ~lanek (A Review)
Človeški, intelektualni in socialni kapital
avtor Vojko KALUŽA
izvleček/Abstract
Pri izobraževanju ima zelo veliko vlogo ~love{ki, intelektualni in socialni kapital. Seveda pa je pomembna njihova kakovost. [tevilni avtorji so pri opredelitvi ~love{kega kapitala uporabljali razli~no izrazoslovje. Prav tako pa tudi razli~ne ekonomske teorije opredeljujejo ~love{ki kapital razli~no. Zelo pomembno vlogo ima management intelektualnega kapitala. Znanje je dejansko tudi edini resni~no neiz~rpen ekonomski dejavnik in predstavlja nevidno bogastvo vsakega naroda. Na tej osnovi management znanja vedno intenzivneje vzpostavlja nove dimenzije v ekonomiji – ekonomija znanja postaja danes prevladujo~i tip ekonomije. Velik pomen ima tudi socialni kapital.
Human, intellectual and social capital play an essential role in education. Their quality is significant. Numerous authors use different terms defining human capital. Different theories of economy also define human capital in different ways. Management of intellectual capital plays an important role. Knowledge is actually the only true inexhaustible economic factor, thus representing an invisible wealth of every nation. On this basis, the management of knowledge is increasingly setting a new dimension in economy -
the knowledge economy is becoming the leading type of economy. Social capital is also not to be overlooked.
Klju~ne besede: ~love{ki, intelektualni, socialni kapital, kakovost, management intelektualnega kapitala, ekonomija znanja.
Keywords: human, intellectual, social capital, quality, management of intellectual capital, knowledge economy.
^lovek in njegove zmožnosti so temeljni sestavni del vsakega dogajanja, u~inkovito vklju~evanje ljudi, njihovega znanja in sposobnosti v poslovno dogajanje lahko korenito spremeni kon~ne izide poslovanja izobraževalne organizacije. Zaradi tega ni dovolj samo razumevanje ~love{kih zmožnosti, ampak jih je potrebno spo{tovati, ceniti in znati vklju~iti v na~rtovanje in razvijanje razli~nih akcij. ^love{ke zmožnosti so zelo {irok pojem, ki obsega psihi~ne, fiziolo{ke in fizi~ne zmožnosti; nekatere se pridobijo z dednostjo, nekatere pa z u~enjem v življenju. V tujih literaturah je to pojmovanje opredeljeno kot Human Resource Management, kar {tevilni prevajajo kot »upravljanje s ~love{kimi viri«. Želim poudariti, da me ta prevod zelo moti in ga bom uporabljal kot prevod: upravljanje z ljudmi pri delu, saj po mojem prepri~anju ne moremo upravljati s ~love{kimi viri, temve~ le z ljudmi pri delu.
^love{ki faktor, pod katerim pojmujemo v naj{ir{em smislu celotno prebivalstvo, v nekoliko ožjem smislu vse zaposlene, v najožjem pa posameznega ~loveka ali delavca, je samostojen oziroma neposreden in posreden dejavnik gospodarskega razvoja. Ta dejavnik lahko prou~ujemo z razli~nih vidikov:
l po {tevilu prebivalcev ali zapo-
ijaLeS 59(2007) 5-6
Les_05_2007.indd   149
<$>
4.10.2007   10:04:00
#
raziskave in razvoj
slenih – po koli~ini ~love{kega faktorja,
l po kakovosti ~love{kega faktorja,
l po izrabi ~love{kega faktorja za potrebe razvoja,
l po motivaciji za razvoj.
Z gospodarskim in družbenim razvojem se zmanj{uje pomen ko-li~ine in pove~uje pomen kakovosti posameznih dejavnikov, ki ju pospe{ujejo.
Kakovost ~love{kega kapitala
Kakovost ~love{kega kapitala je funkcija {tevilnih dejavnikov:
l zdravstvenega stanja v naj{ir{em pomenu,
l prirojenih sposobnosti,
l sposobnosti, znanja in nagnjenja (interesi), pridobljena od star{ev ali ožjega družinskega okolja,
l sposobnosti, znanja in nagnjenja, pridobljena v {ir{em »nedružinskem« in »ne{olskem« okolju,
l prakti~nih oziroma delovnih izku{enj,
l proizvodnih in drugih sposobnosti in znanja, pridobljenih s formalnim in neformalnim izobraževanjem, izpopolnjevanjem in usposabljanjem.
Pri opredelitvi ~love{kega kapitala moramo upo{tevati, da so starej{i avtorji uporabljali druga~no izrazoslovje. Že Adam Smith (l. 1776) je o primeru izobraževanja delavca dejal, da mora za delo, ki ga opravlja, pri~akovati vi{jo mezdo kot navadni delavec, vsaj za pokritje stro{kov izobraževanja z obi~ajnim profitom za enako velik kapital. To pa ni ni~ drugega kot trdi teorija ~love{kega kapitala, ki so jo koncem 50-tih in v za~etku 60-tih let prej{njega stoletja razvili in v primerjavi s Smithom
bistveno raz{irili ekonomisti ~ika{ke {ole. Za~etni ~lanek je prispeval J. Mincer, veliko pa sta prispevala kasnej{a Nobelova nagrajenca T. W. Schultz in G. Becker. V za~etnih obdobjih uvajanja ~love{kega kapitala v ekonomsko literaturo lahko zasledimo veliko nelagodnosti, kritik in celo zavra~anja s strani najve~jih ekonomskih avtoritet svojega ~asa npr. A. Marshall in P. Samuelson.
Po Schultzu, ameri{kem ekonomistu, ki je leta 1960 prvi opredelil ~love{ki kapital (human capital), vlaganja v kakovost (izobraževanje, izpopolnjevanje in usposabljanje) prebivalstva v veliki meri dolo~ajo bodo~nost prebivalstva. Kakovost ~love{kega faktorja, izobraževanje in razvojno-raziskovalna dejavnost bodo pripomogli k družbenoekonomskem razvoju le, ~e bodo tesno povezani z okoljem in ~e bo ekonomski potencial (sposobnosti in znanja), ustvarjen z izobraževanjem in razvojno-razis-kovalno dejavnostjo. Dva bistvena pogoja za u~inkovito uporabo nekega razvojnega dejavnika sta njegova kakovost in stopnja izkori{~enosti. Ljudje vlagajo v sebe z izobraževanjem, izpopolnjevanjem in usposabljanjem in z drugimi aktivnostmi ne le zaradi trenutnega zadovoljstva, ampak tudi zaradi pri~akovanih donosov (pove~anega bodo~ega dohodka s pove~animi zaslužki) teh naložb v prihodnosti ter drugih u~inkov, ki se ne morejo izmeriti v denarju.
Te naložbe prina{ajo denarni donos posredno, prek vpliva na proizvodne sposobnosti, torej na produktivnost posameznika (ve~ produktov ali storitev na enoto ~asa), ki se nato kaže v pove~anih zaslužkih v teku življenja.
Prevladujo~a doktrina v vzgoji in izobraževanju ima danes sredi{~e v teorijah o ~love{kem kapitalu. Te teorije, pa ~e so {e tako polne
ideolo{kih predsodkov, prikazujejo zelo resni~no težnjo sodobnega kapitalizma k mobiliziranju ~edalje {tevil~nej{ih vednosti z njihovim dvojnim aspektom produkcijskih dejavnikov in trgovskega blaga. Ekonomisti s ~love{kim kapitalom ozna~ujejo »zalogo znanj«, ki jih je mogo~e ekonomsko ovrednotiti in so jih posamezniki osvojili (Laval, 2005, str. 46). Moderne teorije o ~love{kem kapitalu, »ekonomiji znanja« ali »novi ekonomiji« niso odkrile ~edalje ve~je vloge, ki jo je opazil že Smith, analiziral pa Marx. Smith že v prvem poglavju Bogastva narodov opi{e pozitivni in kumulativni zna~aj u~inkovanja delitve dela na tehni~ni napredek ter poudari, da »je za veliko {tevilo (odkritij) zaslužna industrija graditeljev strojev, odkar je ta industrija postala predmet posebnega poklica, za nekaj odkritij pa je zaslužna spretnost tistih, ki jih imenujemo u~enjaki ali teoretiki, katerih poklic je v tem, da ne po~nejo ni~, temve~ vse opazujejo, in ki so prav zato pogosto zmožni kombinirati sile kar najbolj oddaljenih in kar najmanj podobnih stvari«.
V mnogih primerih, {e zlasti v obdobju socializma, so bili {tevilni {tudijski programi neprilagojeni potrebam gospodarstva. [tudij se je mnogokrat iztekel v »mrtva«, neuporabna ali morda celo preživeta znanja, ki za neposreden razvoj niso dajala potrebnih potencialov. Zato se iz dneva v dan bolj stopnjuje zahteva po temeljnih, {irokih, vendar tudi funkcionalnih znanjih.
Dolo~ena znanja, spretnosti in navade, zlasti prakti~na znanja, je potrebno pridobivati tam, kjer tovrstne aktivnosti v praksi potekajo, v »naravnih« pogojih.
Razli~ne ekonomske teorije opredeljujejo ~love{ki kapital razli~no:
Les_05_2007.indd   150
<$>
ijaLeS 59(2007) 5-6
4.10.2007   10:04:01
#
raziskave in razvoj
l tako je npr. za K. Marksa kapital predvsem družbeni odnos (l. 1849);
l glavni tok ekonomske teorije gleda na kapital kot na proizvodni dejavnik, katerega narava proizvodnje je tesno povezana z ekonomskim sistemom – Pearce (l. 1992). Kapitalne dobrine so proizvedene z namenom, da se uporabijo kot input za nadaljnjo proizvodnjo. Vendar je narava teh dobrin zelo heterogena, zato je kapital zelo težko meriti. To je vodilo {tevilnih kontroverz v ekonomski teoriji;
l kembri{ke kontroverze – Har-court (l. 1972);
l tudi B. Horvat (l. 1998) pravi, da je teorija kapitala konceptualno najmanj zanesljivi del neoklasi~ne teorije, za katero vemo, da je osnovni steber glavnega toka ekonomske teorije;
l I. Fisher; povzeto po Pearce (l. 1992); po njegovem mnenju je kapital kakr{enkoli obseg, ki daje tok storitev v ~asu;
l {e posebej je pomembna raz{iritev pri opredelitvi in obravnavi ~love{kega kapitala, zlasti pri uvedbi koncepta intelektualnega kapitala; Ed-vinsson in Malone (l. 1997); intelektualni kapital se je namre~ pojavil na poslovnem podro~ju, dosegel zelo velik odmev in s tem nekako potisnil ~love{ki kapital v ozadje;
l po T. W. Schultzu (l. 1971), ki izhaja iz Fisherjeve teorije kapitala, se kapital del na ~love{ki kapital in ostali ali pogosto tudi fizi~ni kapital. ^love{ki kapital je ~love{ki zaradi tega, ker je del ~loveka, kapital pa zaradi tega, ker je vir prihodnjih zaslužkov in zadovoljstva;
l Becker (l. 1964); ~love{ki kapital nastaja na podro~ju izobraževanja, usposabljanja na delovnem mestu, zdravstvenega varstva, migracij in iskanja informacij o cenah in dohodkih;
l omenjena podro~ja so zelo {iroka, zato se je {e najbolj uveljavila definicija ~love{kega kapitala, ki jo je podal Thurow (l. 1970), ki pravi, da so ~love{ki kapital posameznikove proizvodne ve{~ine, talenti in znanja, ki se merijo z vrednostjo proizvedenega blaga in storitev;
l zelo podobno {tudijo pa so uporabili v novej{i {tudiji OECD (l. 1998), ko pravijo, da ~love{ki kapital pomeni znanje, ve{~ine, sposobnosti in druge zna~ilnosti vsebovane v posameznikih in pomembne za ekonomsko aktivnost.
Ideja o intelektualnem kapitalu se je pojavila v zvezi s pomanjkljivostmi klasi~nega ra~unovodstva, ki ni sposobno zajeti neotipljivih virov podjetij, ki zajemajo ve{~ine zaposlenih, know-how, sisteme informacijske tehnologije, oblikovanje in blagovne znamke, pa tudi odnose z dobavitelji in kupci. Pri {vedskem podjetju Skan-dia, kjer so bili pionirji merjenja in poro~anja o intelektualnem kapitalu v poslovnih poro~ilih, so intelektualni kapital opredelili kot vsoto ~love{kega kapitala in strukturnega kapitala; Edvinsson in Malone (l. 1997). ^love{ki kapital je tako opredeljen {ir{e, saj so vanj vklju~ili tudi inovativnost ter vrednote, kulturo in filozofijo podjetja. Na ta na~in je intelektualni kapital posedovanje znanja, uporabe prakse, tehnologije organizacije podjetja, odnosov s strankami in poklicnih ve{~in, ki zagotavljajo podjetju konkuren~nost na trgu.
Teorija ~love{kega kapitala je v za~etku nastajala na podro~ju usposabljanja na delovnem mestu (labor training). To podro~je so izbrali Schultz, Becker in Mincer v svojih za~etnih modelih za primer investiranja v ~loveka. Na tem podro~ju je tudi Becker uvedel razlikovanje med splo{nim usposabljanjem in specifi~nim usposabljanjem. Kasneje pa so se pokazali problemi, saj teoriji ni uspelo razložiti, kako lahko posameznik izbira ve~ ali manj usposabljanja na delovnem mestu. Ravno tako ji ni uspelo razlikovati med usposabljanjem, ki povzro~a stro{ke od usposabljanja na delovnem mestu, ki ne povzro~a nobenih stro{kov. Temeljni problem je v tem, da teoriji ~love{kega kapitala na tem podro~ju ni uspelo oblikovati teorije poklicne izbire, ki bi jo bilo mogo~e testirati. Hkrati pa se omejuje samo na denarne dohodke, ki jih dajejo posamezni poklici, popolnoma pa zanemarja druge privla~nosti posameznih poklicev, pa tudi razne tržne in druge anomalije. Model se koncentrira v celoti na ponudbeno stran ~love{kega kapitala, v celoti pa zanemarja povpra{evanje na trgih delovne sile. Interne stopnje donosa, ki jih izra~unavajo zagovorniki teorije ~love{kega kapitala, praviloma izražajo skupni donos usposabljanja na delovnem mestu in izobraževanja. G. Becker je že v svoji monografiji Human Capital zapisal, da lahko zelo velik porast zajetja v srednjih in visokih {olah razložimo z visokim donosom investiranja v to vrsto izobraževanja. V evropskih državah, kjer vlagajo velika sredstva v srednje in visoko izobraževanje država in druge javne institucije, pa je skoraj nemogo~e testirati hipotezo o odvisnosti odlo~itve posameznika od zaslužkov, ki jih pri~akuje od poklicev, ki jih pridobi v srednji ali visoki {oli.
ijaLeS 59(2007) 5-6
Les_05_2007.indd   151
<$>
4.10.2007   10:04:02
#
raziskave in razvoj
Po Schultzu (1961) naložba v ~love{ki kapital izbolj{a ~lovekove sposobnosti:
l zdravstvene storitve v {ir{em smislu, ki vklju~ujejo vse izdatke, ki vplivajo na pri~akovano življenjsko dobo, zdravje in vitalnost ljudi;
l usposabljanje na delovnem mestu, ki ga organizirajo podjetja;
l formalno organizirano osnovno, srednje, vi{je in visoko izobraževanje;
l {tudijski programi za odrasle, ki jih ne organizirajo podjetja in vklju~ujejo dopolnilne programe;
l migracije posameznikov in družin zaradi iskanja bolj{ih zaposlitvenih možnosti.
Po mnenju Marka Blauga, znanega evropskega strokovnjaka s podro~ja ekonomike izobraževanja, so najpomembnej{i pojmi v teoriji ~love{kega kapitala:
l ~love{ki kapital,
l naložbe v ~love{ki kapital,
l stro{ki in koristi (u~inki), povezani s pove~ano zalogo ~love{kega kapitala,
l analiza stro{kov in koristi (cost-benefit analysis) oziroma analiza ekonomske u~inkovitosti naložb v ~love{ki kapital.
Model ~love{kega kapitala
Posameznik se bo ob predpostavki, da izbira le med delom (ki mu prina{a zaslužek) in {olanjem oziroma izobraževanjem, ki je v prvi preprostej{i razli~ici glavna (»full time«) aktivnost (torej gre za analizo optimalnih naložb v {olsko izobraževanje), izobraževal toliko ~asa, da bo kar najbolj pove~al sedanjo vrednost svojega življenjskega neto dohodka. To pa bo dosegel s pri-
merjavo sedanje vrednosti ekonomskih koristi izobrazbe (in s tem izobraževanja) s sedanjo vrednostjo stro{kov za njeno pridobitev.
Model po Marku Blaugu temelji na ve~ predpostavkah:
l osebni dohodki so enaki mejni produktivnosti dela in nara{~ajo v skladu z njo,
l izobraževanje nima posrednih ali stranskih u~inkov,
l popolni konkurenci (veliko {tevilo ponudnikov in povpra{evalcev na trgu) za delovno silo in denar,
l homogenosti enot ~lovekovega kapitala (vse enote ~lovekovega kapitala so enake, ker so rezultat uporabe le enega vira – ~asa).
Najpomembnej{a posredno izražena predpostavka v modelu pa je, da izobrazbo pojmujemo kot klju~ni dejavnik ravni zaslužkov.
Razli~ne analize faktorjev, ki vplivajo na gospodarski razvoj, so pokazale znatni vpliv izobraženosti ali raven ~love{kega faktorja. Pogoj za uspeh organizacije so ljudje in njihove zmožnosti, slednje se delijo na:
l sposobnosti – gre za zmožnosti, ki odlo~ilno vplivajo na re{evanje težav s povsem neznanimi re{itvami;
l znanja, ki omogo~ajo re{evanje znanih problemov, tak{nih, na katere je posameznik že naletel in jih tudi re{il;
l spretnosti, to so zmožnosti, ki se nana{ajo na ~lovekova motori~na znanja in sposobnosti;
l osebne lastnosti, med katere pri{tevamo temperament.
Odnose med ekonomiko izobraževanja in teorijo ~lovekovega kapitala je najbolje opredelil John Mace, ki meni, da ekonomika izo-
braževanja vklju~uje tisti del teorije ~love{kega kapitala, ki se nana{a na izobraževanje, obenem pa tudi izdatke za izobraževanje, za katere se posameznik ne odlo~i zaradi investicijskih (naložbenih) razlogov in torej ne spadajo v teorijo ~love{kega kapitala. Tako ekonomika izobraževanja vklju~uje vrsto podro~ij, ki niso nikakor povezana s teorijo ~love{kega kapitala (prva klju~na razmejitev med obema vedama), ker ne temeljijo na individualnih odlo~itvah o tem, ali pridobiti izobrazbo ali ne.
Po mnenju {tevilnih avtorjev s pod-ro~ja izobraževanja in naložb v ~love{ki kapital gre za naslednje zna~ilnosti:
l ~love{ki kapital ima nekatere zna~ilnosti pridobljenih (proizvedenih) in danih (naravnih) proizvodnih dejavnikov. Podobnost z naravnimi proizvodnimi dejavniki je v tem, da so naložbene odlo~itve (bodo~ih) lastnikov ~love{kega kapitala v precej{nji meri odvisne od odlo~itev njihovih star{ev;
l ~love{ki kapital ne more biti lo~en od svojega lastnika, zato se ne more prodati ali dati komu drugemu;
l za pridobitev ~love{kega kapitala mora posameznik hkrati z drugimi sredstvi »vlagati« tudi svoj ~as;
l v ~love{ki kapital je ekonomsko u~inkoviteje vlagati v mladosti, ko je vrednost ~asa (oportu-nitetni stro{ek izobraževanja – izgubljeni zaslužek) manj{a kot kasneje;
l pri naložbah v ~love{ki kapital so oportunitetni stro{ki važnej{i kot pri naložbah v druge vrste kapitala; dejansko pomenijo najve~ji stro{ek teh naložb oziroma izobraževanja;
Les_05_2007.indd   152
<$>
ijaLeS 59(2007) 5-6
4.10.2007   10:04:02
#
raziskave in razvoj
l ~love{ki kapital se podobno kot fizi~ni kapital s ~asom razvrednoti. Nekatere oblike ~love{kega kapitala imajo kratkotrajno, druge pa dolgotrajno vrednost, vendar pa vrednost nobene oblike tega kapitala za posameznika ne more trajati dlje kot njegovo življenje;
l stro{ek neuporabne ali nezadostne izkori{~enosti je za izobrazbo oziroma znanje ve~ji kot za druge oblike kapitala ali za druge proizvodne dejavnike;
l naložbe v ~love{ki kapital so praviloma zelo dolgoro~ne (pri tem je mi{ljeno predvsem redno {olsko izobraževanje v mladosti oziroma za~etno izobraževanje), zlasti iz dveh razlogov: proces izobraževanja je dolg in u~inki teh naložb se pojavijo s precej{njim ~asovnim odlogom;
l naložbe v ~love{ki kapital so nepovratne, zato ostane izvedena napa~na naložba izgubljena (nepovratna);
l pri ~love{kem kapitalu je za majhne spremembe zaloge potreben bistveno ve~ji tok (naložba) kot pri drugih oblikah kapitala. Razlog za to sta omejena dolgoro~na narava in nepovrat-nost teh naložb. Dolo~en tok (naložba) se pokaže v pove~anju zaloge kapitala {ele po dalj{em obdobju, del toka pa morda nikoli (zaradi izgub v procesu izobraževanja – izstopov iz {ol, smrti {olajo~ih se, brezposelnosti izobraženih);
l stopnja tveganja je pri naložbah v ~love{ki kapital iz ve~ vzrokov mnogo vi{ja kot pri drugih naložbah. Poleg omenjenih dveh razlogov (dolgoro~na narava in nepovratnost teh naložb) pove~uje njihovo tveganost tudi
to, da morajo posamezniki sprejeti odlo~itev o vlaganjih vanje v letih, ko {e niso zreli za realno ocenitev svojih sposobnosti;
l kreditni sistem oziroma sistem posojil za naložbe v ~love{ki kapital je predvsem zaradi vi{je stopnje tveganja manj razvit kot za druge oblike kapitala (zlasti za fizi~ni kapital);
l izobraževanje prina{a veliko stranskih oziroma prelivajo~ih se u~inkov, kar z vidika posameznika ni tako pomembno, zelo pomembno pa je z vidika družbe;
l izobraževanje ni le naložba, temve~ tudi poraba, saj prina{a tako proizvodne (naložbene) kot tudi potro{ne u~inke. Ta dvojna narava izobraževanja je vzrok za razne težave pri financiranju, ki se pri drugih naložbah ne pojavljajo (problem skupnih stro{kov za dve vrsti u~inkov).
Problem ugotavljanja in merjenja obeh vrst u~inkov; posameznik pov-pra{uje po izobraževanju na eni strani zato, ker želi vlagati za vi{je osebne dohodke v prihodnosti, na drugi strani pa zato, ker je izobrazba potro{na dobrina, ki mu prina{a zadovoljstvo v sedanjosti in prihodnosti.
Zaloga kapitala izobrazbe
Pri oceni izkori{~enosti razpoložljive zaloge kapitala izobrazbe je treba upo{tevati obseg (kvantiteto) in izobraženost (kakovost) posameznih kategorij prebivalcev: zaposlenih, brezposelnih (registriranih, neregistriranih), emigrantov, upokojencev in {olajo~e se mladine. Kvanita-tivna dimenzija - velikost toka izobrazbe je pogojena s ponudbo in povpra{evanjem po izobraževanju. Praviloma je tudi v Sloveniji bolj
evidentirana vklju~enost prebivalcev v formalno izobraževanje, v tem okviru zlasti za~etno, dosti slab{e evidentirana pa je vklju~enost v neformalno izobraževanje oziroma vklju~enost odraslih v izobraževanje, usposabljanje in izpopolnjevanje. V izobraženosti prebivalcev (zaloga kapitala izobrazbe), izraženi s povpre~nim {tevilom let {olanja odraslih, Slovenija zaostaja za razvitimi državami.
Socialno-ekonomski vložek izobraževanja
[ola in z njo celoten izobraževalni sistem v zadnjih tridesetih letih nista ostajala v ozadju družbenoekonomskih dogajanj, niti se nista razvijala neodvisno od socialnih in ekonomskih sprememb. Nasprotno, ekonomska kriza in pove~evanje brezposelnosti sta ju {e kako zadevala in postavljala v odvisnost. Nanju so vplivale preobrazbe na trgu dela, v proizvodnih procesih in zaposlovanju. Na razli~ne na~ine sta se zna{la ujeta tudi v preobrazbe socialnih struktur, pa naj gre za družino, okolje ali delo. Paradoksno pa je teh trideset let krize prispevalo k »približevanju {ole življenju«, izobraževanja zaposlovanju, izobraževalnih ustanov podjetjem in {ole socialnemu in ekonomskemu življenju. Posledica tega je, da je izobraževalni sistem za~el v enake težave kot vse druge družbene institucije.
Med najpomembnej{imi spremembami na podro~ju ekonomskega in socialnega življenja vse bolj prihaja v ospredje tisti sklop, ki zadeva modele izobraževanja in usposabljanja. Ti vzpostavljajo nov na~in u~enja in pou~evanja, ki temelji na razvoju kompetenc, ki so neposredno povezane z delom oziroma konkretno delovno aktivnostjo.
ijaLeS 59(2007) 5-6
Les_05_2007.indd   153
<$>
4.10.2007   10:04:03
#
strokovne vesti
Iniciativa Evropske unije, ki je leto 1996 razglasila za leto vseživljenjskega u~enja, opozarja na odgovornost posameznika, individualno odgovornost za izobraževanje in se vklju~uje v evropski model, v katerem se temeljni liberalizem kaže tudi v množi~nih pobudah za izobraževanje in u~enje, vodenja na podlagi potreb. Tako izobraževanje je razumljivo kot poglavitni gospodarski resurs v Uniji. Ta k mobilizacijski pristop, ki izhaja tudi iz dela J. Deloresa (Delores, 1996), temelji na analizi komparativnih prednosti Evrope v pogojih mednarodne konkurence in na modelu rasti, ki želi iz Evrope napraviti kulturno in ekolo{ko, seveda pa tudi prihodnjo ekonomsko velesilo. Eden poglavitnih dejavnikov te nove rasti je sposobnost posameznikov, ki jih na vseh nivojih podpira skupnost, predvsem »združenja, ki so blizu državljanom«, da se resno vklju~ijo v izobraževanje odraslih. To je razumljeno kot nenehno – vseživljenjsko – prilagajanje spremembam v tehnologiji, organizaciji in v znanju. Tega ne moremo razumeti le v smislu razvoja ~lovekovega kapitala, kot ga je že dolgo tega opredelila neoklasi~na ekonomska teorija, pa~ pa gre za {ir{e dojemanje izobraževanja kot »osebnega resursa«, ki naj omogo~i uresni~itev samega sebe v svojem poklicnem in kulturnem razvoju. Pri takem izobraževanju, ki ni razumljeno kot ({olska) obveznost, pa~ pa kot (posameznikova) želja, gre za to, da naj bi vsak Evropejec postal ozave{~en in odgovoren in da se bo kot tak zna{el v vse bolj nestanovitnih novih ekonomskih, kulturnih in politi~nih razmerah.
Management intelektualnega kapitala
Poleg ljudi in tehnologije je znanje odlo~ilni povzro~itelj sprememb v dana{njem svetu. Znanje je dejan-
sko tudi edini resni~no neiz~rpen ekonomski dejavnik in predstavlja nevidno bogastvo vsakega naroda. Na tej osnovi management znanja vedno intenzivneje vzpostavlja nove dimenzije v ekonomiji – ekonomija znanja postaja danes prevladujo~i tip ekonomije. [e celo ve~, nova ekonomija je postala ekonomija intelektualnega kapitala. Intelektualni kapital nam omogo~a celovit pogled na svet, in {e pomembnej{e, omogo~a nam celovit pogled na narod. Znanje ima najbolj{o sposobnost globaliziranja, saj je prosti pretok znanja zaradi svoje narave lahko najuspe{nej{i in naju~inkovitej{i. Globalni intelektualni kapital je tisti, ki se strate{ko strukturira, zmagovalno tržno vlogo v svetovni ekonomiji pa bodo seveda imeli posamezniki, klju~ni nacionalni intelektualni kapital. Jedro, ki kaže na to, da se družba udejanja kot družba znanja, je da ustvarjanje novega znanja postane temeljno na~elo delovanja vsakega posameznika in vsake organizacije. [ele nato lahko dejansko govorimo o družbi znanja kot novi perspektivni razvojni viziji v novem tiso~letju.
Posameznik in njegov intelektualni kapital lahko vplivata na mnoge strate{ke odlo~itve v izobraževalni organizaciji. Hitre, racionalne od-lo~itve so mnogokrat korak naprej pred konkurenco, ki je tudi v izobraževalno-storitveni dejavnosti zelo mo~na.
Permanentno u~enje, inoviranje in izbolj{evanje ter razvoj in vklju~evanje vseh zaposlenih so med klju~nimi elementi koncepta poslovne odli~nosti. Predpogoj poslovne odli~nosti je odli~nost intelektualnega kapitala organizacije.
Dejavniki, ki oblikujejo ceno intelektualnega kapitala, so naslednji:
l povpra{evanje po znanju,
l ponudba znanja,
l velikost trga znanja,
l omejitve trga znanja,
l mobilnost nosilcev znanja,
l raven BDP (bruto doma~ega proizvoda),
l gospodarska rast in pri~akovanja (konjunktura),
l naklonjenost okolja za pridobivanje znanja,
l kakovost izobraževalnega procesa,
l nagrajevanje znanja.
Merila (kazalniki) managementa intelektualnega (~love{kega) kapitala po osnovni metodologiji SMAC so:
l ugled zaposlenih v podjetju pri iskalcih strokovnjakov,
l leta izku{enj v poklicu,
l udeležba novincev (odstotek zaposlenih z manj kot dvema letoma izku{enj),
l zadovoljstvo zaposlenih,
l udeležba zaposlenih, ki predlagajo nove zamisli (udeležba uporabljenih novih zamisli),
l dodana vrednost na zaposlenega,
l dodana vrednost na denarno enoto pla~e.
Kazalniki organizacijskega kapitala po zgoraj navedeni metodi so:
l {tevilo patentov,
l prihodki v primerjavi z odhodki za raziskovanje in razvijanje,
l stro{ki vzdrževanja patentov,
l stro{ki v dobi koristnosti projekta v primerjavi s prihodki od prodaje,
l {tevilo ra~unalnikov, povezanih z bazo podatkov,
l {tevilo uporab baze podatkov,
l prispevki za bazo podatkov,
l izbolj{anja in nadgradnje baze podatkov,
Les_05_2007.indd   154
<$>
ijaLeS 59(2007) 5-6
4.10.2007   10:04:04
#
strokovne vesti
l obseg uporabe informacijskega sistema in povezav,
l stro{ki informacijskega sistema v primerjavi s prihodki od prodaje,
l prihodki v primerjavi z odhodki za informacijski sitem,
l zadovoljstvo s storitvami informacijskega sistema,
l udeležba novih idej v primerjavi z uporabljenimi novimi idejami,
l {tevilo uvedenih novih izdelkov (storitev),
l novo uvedeni izdelki (storitve) na zaposlenega,
l {tevilo ve~funkcionalnih projektnih skupin,
l udeležba prihodka iz novo uvedenih izdelkov (storitev),
l povpre~na doba oblikovanja in razvijanja izdelka (storitve),
l vrednost novih idej in zamisli (prihranjeni denar, dobi~ek).
Sleherno znanje vsebuje vsa druga znanja, ki so se vanj integrirala, {e preden smo ga dali od sebe, in vsebuje vsa tista znanja, ki se bodo vanj {e integrirala v prihodnje. Ljudje pove~amo svoje znanje tako, da skupaj delamo. Znanje je namre~ neiz~rpen vir, ki ga je nemalokrat mo~ izkori{~ati povsem brezpla~no. Eksternalija pomeni, da nekateri posamezniki, podjetja, regije ali države lahko uporabljajo neko dobrino, ne da bi jih ta dobrina kaj stala. V tem primeru dobrina obstaja v okolju ali jo je proizvedel nekdo drug, in sicer v druge namene, pa je pri{lo do nekak{ne pomnožitve uporabe te dobrine neodvisno od tega, ~emur je bila sprva namenjena. Znanje je namre~ mo~ uporabiti na mnogotere na~ine in potemtakem je to pogost vir v nasprotju s stvarnimi viri, ki veljajo za redke. Znanje je eno glavnih gibal dana{nje ekonomije. Proizvajalci danes tekmujejo tako, da zmanj{ujejo
stro{ke in/ali izbolj{ujejo izdelke (storitve) za kupce, ki so že tako zasi~eni z nestvarnimi dobrinami. Podjetja so konkuren~na, ~e so prepoznavna, druga~na. ^love{ki kapital je težko pridobiti in znati je treba sodelovati z ljudmi, ki ta kapital posedujejo.
Pri intelektualnem kapitalu je izredno pomemben osebni razvoj; ta pomeni pridobivanje znanj, spretnosti in ve-{~in z najrazli~nej{ih podro~ij, ki je nujno povezano s pridobivanjem znanja in vseživljenjskim izobraževanjem. Med najpomembnej{a podro~ja osebnega razvoja sodijo:
l strokovno znanje, ki je nujen, neogiben, prvi pogoj;
l komunikativnost – posameznik izraža marljivost, navdu{enost, vztrajnost, razumevanje, etiko, dinami~nost, samozavest;
l pogajalske sposobnosti: kot pokazatelj kakovosti sodelavca se ponavadi poudarjajo pri delovnih mestih v stiku z ljudmi (animacija, prodaja, nabava);
l organizacijske sposobnosti predstavljajo pomemben temelj za opravljanje vodstvenih in izvr{ilnih delovnih nalog, ~eprav te sposobnosti pridejo prav na vsakem delovnem mestu; ~lovek, ki zna organizirati delo, navadno to delo tudi zlahka in uspe{no opravi;
l samoiniciativnost: samoiniciativen delavec je predvsem samostojen pri iskanju izbolj{av za delovne naloge, ki jih mora opraviti, razume, v ~em je korist organizacije in temu primerno oblikuje svoje delovno mesto;
l pripravljenost za izobraževanje pomeni, da se je delavec pripravljen izobraževati, da bi ~im bolje opravil svoje delo;
l samostojnost: za samostojne navadno {tejemo delavce, ki so spo-
sobni opravljati delo samostojno, brez posebnih oblik uvajanja, brez posebnih napotkov za izvajanje dela, tudi brez posebnega nadzora glede discipline;
l kreativnost pri delavcih ocenjujemo po vna{anju novosti, ki prispevajo k dohodku podjetja; kreativnost je posebej pomembna v povezavi s timskim delom;
l dinami~nost: živahen pristop do opravljanja dela, zanimanje za delo in entuziazem.
Pomen socialnega kapitala
Pojem socialnega kapitala lahko zasledimo v mnogih novej{ih družboslovnih razpravah, posred-neje pa tudi v retoriki politike. Leta 2000 so na primer predsedniki držav Evropske unije v Lizboni podpisali Memorandum o vseživljenjskem u~enju, v katerem je velik poudarek na socialni povezanosti, usposabljanju ljudi za aktivno sodelovanje na vseh ravneh in socialnem partnerstvu nacionalnih, regionalnih in lokalnih oblasti, strokovnih organizacijah v izobraževanju, organizacij civilne družbe in tudi posameznikov.
Zlasti ekonomisti in sociologi so prepri~ani, da je socialni kapital enako pomemben kot fizi~ni in ~love{ki kapital, ko pojasnjujejo socialne razlike, razlike v individualni ter civilni blaginji in predvsem pri razlagah razli~nih nacionalnih donosov. Potenciali socialnega kapitala se kažejo na {tevilnih podro~jih, kot so izobraževanje, gospodarstvo, socialna mobilnost, politika itd.
Zaslediti je mogo~e vsaj dve pre-vladujo~i interpretaciji socialnega kapitala:
l normativno funkcionalisti~na, ki razume socialni kapital kot norme in odnose, ki povezu-
ijaLeS 59(2007) 5-6
Les_05_2007.indd   155
<$>
4.10.2007   10:04:05
#
strokovne vesti
jejo skupnosti z reciprociteto, zaupanjem in vpeljevanjem sankcij za odklone od na{tetega. Poudarja pomen zaloge ~love{kih odnosov kot osnove za generiranje ~love{kega ter fizi~nega kapitala in koristi, ki jih ima od socialnega kapitala {ir{a skupnost. Socialni kapital je torej v lasti socialne skupine, in ne posameznikov. Horizontalne mreže med enakimi imajo prednost pred vertikalnimi mrežami, ki temeljijo na avtoritarnih odnosih. Ta interpretacija poudarja predvsem pozitivne strani socialnega kapitala, raven analize pa je skupnost;
l druga interpretacija socialnega kapitala je reakcija na normativ-no-funkcionalisti~ne razlage, ki si s socialnim kapitalom prizadevajo krepiti družbeno ureditev, ne da bi se ozirale na njeno privla~nost. Socialni kapital je z vidika kriti~ne teorije družbe mehanizem za reprodukcijo nepravi~ne družbene ureditve. V ospredju so koristi, ki jih ima posameznik od vklju~enosti v skupino ali {ir{e omrežje medsebojnih odnosov. V tej interpretaciji je poudarek na obsegu in strukturi socialnega kapitala posameznikov, raven analize je torej posameznik.
Naložbena oziroma ekonomska funkcija izobraževanja daje izobraževanju ekonomski pomen. Koristi od izobraževanja delimo na:
l zasebne – z zvi{evanjem izobrazbene ravni se zvi{ujejo tudi osebni dohodki,
l družbene – delovna sila, ki je bolj izobražena, ima ve~ji nacionalni output, omogo~a ve~jo prilagodljivost tehnolo{kim spremembam in z ve~jo zaposlenostjo
praviloma znižuje stro{ke za razli~ne oblike socialne pomo~i.
Izhodi{~e za nastajanje discipline za upravljanje z znanjem je razlo~evanje med informacijo in znanjem. Ta dva pojma v praksi pogosto izmeni~no uporabljamo. Sta sicer povezana, vendar imata razli~na koncepta, ki ju je pomembno razlikovati:
l informacije so zunanji otipljivi zapisi znanja v razli~nih oblikah. Te zapise lahko zaznavamo. Percepcij se zavedamo, niso pa {e asimilirane v dolo~ene modele ali uporabljene za delovanje. Informacije so surov material za konstrukcijo znanja, ~e jih ustrezno asimiliramo, asimilacija pa je konstrukcija, ki poteka v procesu u~enja;
l znanje je konstrukt, ki ni neposredno opazljiv (notranji, neotipljiv). Gre za vednost, ki obstaja v ~lovekovem kognitivnem sistemu (v obliki shem, mentalnih modelov, pojmov, teorij). Na obstoj znanja sklepamo iz akcije in komunikacije.
Izobraževanje in usposabljanje predstavljata za ekonomski in socialni razvoj izjemno pomemben vložek, saj sta vpeta v procese ekonomskih in socialnih transformacij hkrati kot njihov izvor in posledica. [ola in z njo celoten izobraževalni sistem v zadnjih tridesetih letih nista ostajala v ozadju družbeno-ekonomskih dogajanj, niti se nista razvijala neodvisno od socialnih in ekonomskih sprememb. Nasprotno, ekonomska kriza in pove~evanje brezposelnosti sta ju {e kako zadevala in postavljala v odvisnost. Nanju so vplivale preobrazbe na trgu del, v proizvodnih procesih in zaposlovanju. Na razli~ne na~ine sta se na{la ujeta tudi v preobrazbe socialnih struktur, pa naj gre za družino, okolje ali delo.               q
literatura
1.    BEVCr M.; Ekonomski pomen izobraževanja; Didakta, Radovljica; 1991;
2.    BEVCr M.; Financiranje, učinkovitost in razvoj izobraževanja; Didakta; Radovljica; 1999;
3.    ČELEBIČ, T.; Regionalni pregled toka kapitala znanja: Razmerje med izobraževanjem in ekonomskim razvojem; Andragoška spoznanja 3; Andragoško društvo Slovenije; Ljubljana; 2001;
4.    DOVŽAN, H.; Izobraževanje v učeči se organizaciji: Kakšni načini učenja spodbujajo delovno učinkovitost?; Andragoška spoznanja 1; Andragoško društvo Slovenije; Ljubljana; 2003;
5.    FINDEISEN, D.; Kako do znanja v ekonomiji znanja; Razmišljanje ob branju; Andragoška spoznanja; Andragoški center Slovenije; Ljubljana; 1/2004;
6.    KALUŽA, V.; Izobraževanje kot konkurenčna prednost Slovenije, Magistrsko delo; Fakulteta za podiplomske državne in evropske študije; Kranj; 2006;
7.    KONRAD, E.; AAenedžment znanja: Nova modrost ali minljiva moda; Andragoška spoznanja 3-4; Andragoško društvo Slovenije; Ljubljana; 2002;
8.    KRANJC, A.; Metode izobraževanja odraslih; Delavska enotnost; Ljubljana; 1988;
9.    KUMP, S.; Vloga socialnega kapitala v izobraževanju odraslih: Koncepti, viri in merjenje socialnega kapitala ter stanje v Sloveniji; Andragoška spoznanja 1; Andragoško društvo Slovenije; Ljubljana; 2002;
10. LIPIČNIK, B.; Ljudje in njihove zmožnost; Ekonomska fakulteta v Ljubljani; Ljubljana; 1994;
11.MALAČIČ, J.; Ekonomska revija; Separat; junij - sept. ; Ljubljana; 1984;
12.MALAČIČ, J.; Statistični dnevi; Novo tisočletje -pripravljenost statistike na razumevanje in merjenje pojavov; Statistično ugotavljanje obsega človeškega kapitala; Statistični urad RS; Radenci; 2001;
13.MIHALIČ, R.; Menedžment intelektualnega kapitala: Prvi poskusi upravljanja in merjenja znanja podjetij; Andragoška spoznanja 3-4; Andragoško društvo Slovenije; Ljubljana; 2002;
14.MURŠAK, J.; Sodobna pedagogika; Ekonomizacija izobraževanja; Zveza društev pedagoških delavcev Slovenije; Ljubljana; 4/2004;
IskraEKO
Hidria Perles, d.o.o. Savska Loka 2 4000 Kranj Tel.: 04 2076 429 Fax: 04 2076 428
Les_05_2007.indd   156
<$>
ijaLeS 59(2007) 5-6
4.10.2007   10:04:06
#
raziskave in razvoj
Velika predstava na LIGNI – Multipower že na testiranjih pri kupcih
Na sejmu LIGNA si je okoli 1500 zainteresiranih kupcev lahko prvi~ ogledalo nov WEINIGOV strojni koncept Multipower, ki je bil posebna novost tega inovativnega strokovnega sejma. Odziv je bil velikanski – {tevilni razgovori s strokovnjaki so razbistrili strojni koncept in premi{ljena so bila potencialna podro~ja njegove uporabe. Veliko teh ugotovitev bo prene{eno Weinigovim inženirjem, tako da bo Skupina lahko izgotovila odli~en proizvod za prodajo na hi{nem sejmu InTech, ki se bo odvijal od 24. do 26. oktobra v Tauberbischofsheimu.
Multipowerjev skobeljni stroj ne obdeluje obdelovancev le v vzdolžni smeri, pa~ pa ga lahko uporabimo tudi za profiliranje ~el. Opremljen je z delovno mizo za ~elno profiliranje, za kar se uporablja levo vreteno. Obdelovanci so pritrjeni pnevmatsko, podajanje pa je ro~no. Kon~ni del se lahko nagne do kota 60 stopinj, tako da tudi izdelava jeralnih vezi na tem stroju ne povzro~a nobenih težav. Standardna izvedba ima {tiri vretena, stroj pa je lahko po potrebi opremljen {e z petim. Kot dodatek se lahko montira system PowerLock. Ta patentirani system za vpenjanje orodja skraj{a nastavitvene ~ase, kar naredi stroj {e bolj prilagodljiv.
Stroj je posebej primeren za ro~no obdelavo. Integrirane kompleksne
^
funkcije dolžinskega in pre~nega profiliranja mu zagotavljajo izdelavo {iroke palete izdelkov z mininalnimi stro{ki. To vsebuje npr. izdelovanje okvirov s kontra profili, razne utor-jene vezi, izdelava vezi za dolžinsko spajanje (npr. za predale). V primerjavi s samostoje~imi stroji dodani rezkar ponuja veliko ve~jo mero uporabnosti pri tem pa zavzame manj prostora. Ponuja perfektno kombinacijo optimalne povr{inske obdelave zahvaljujo~ Weinigovi tehnologiji in raznovrstni uporabi v majhnih in srednjih podjetjih. Posebno je primeren za proizvodnjo just-in-time – njegova fleksibilnost je nenadomestljiva in je preprosto ni mogo~e dose~i s samostojnimi stroji.
Tri izbrana podjetja ta raznovrstni stroj že intenzivno testirajo. Stroji, izdelani v Tauberbischofsheimu delajo v teh podjetjih pod normalnimi delovnimi pogoji kupcev, tehni~ne podrobnosti pa bodo {e rafinirane do za~etka redne prodaje v mesecu oktobru. To pomeni, da bo Weinigovim kupcem na leto{njem hi{nem sejmu na voljo novo dizajniran stroj in ne ve~ prototip. Zagotovo bo kmalu požel priznanje pri mizarjih kot vsestranski stroj.                               q
Dodatne informacije:
Michael Weinig AG
Weinigstraße 2-4,
97941 Tauberbischofsheim,
Germany
www.weinig.com
ijaLes 59(2007) 5-6
Les_05_2007.indd   157
#
4.10.2007    10:04:07
#
raziskave in razvoj
Skupina WEINIG prevzela LuxScan Technologies
S prevzemom luksembur{kega proizvajalca skenerjev LuxScan je Skupina Weinig potegnila strate{ko potezo za nadaljnji tržni razvoj. “Vemo, da je trg izdelkov v sektorju optimizacije lesa velik in da tehnologija, ki je potrebna, nudi velik potencial za inovacije. Z LuxScanom smo v Skupino Weinig pritegnili podjetje, ki je vodilno na podro~ju kvalitete in kakovosti skeniranja in je tako na{a najbolj{a dopolnitev.” je razlagal vodja financ Skupine Weinig Karl Wachter, ko je govoril o razlogih pridružitve.
Luksembur{ko podjetje proizvaja ob{iren spekter skenerjev za celoten proizvodni program obdelave masivnega lesa. Walter Farenschon CEO Weinigove podružnice Dim-ter je prepri~an, da ta pridružitev pomeni novo obdobje v optimizaciji predelave lesa. “Skupaj z LuxScanom smo v položaju, da združimo z leti pridobljeno znanje z namenom iz-bolj{ati skenersko tehnologijo. Na{ namen je ponuditi popolno integrirane kompletne tehnolo{ke re{itve, tako mehanske kot programske.“ razlaga Farenschon. Skupina WEINIG trenutno ponuja kompletni program strojev za obdelavo masivnega lesa in je na položaju, da uvede skener-sko tehnologijo kot nov standard v tej industriji tako z finan~nega kot tehnolo{kega vidika. Kupci bodo dobili ne samo strojno tehnologijo temve~ tudi kompletni sistem za
q Poleg predstavnikov prej{njega lastnika stojijo direktor finan~nega sektorja Skupine Weinig, Karl Wachter, direktor tehni~nega sektorja dr. Dieter Japs ter LuxScanov izvr{ni direktor Raphaël Vogrig in tehni~ni direktor Jean-Yves Hergott.
avtomatsko zaznavanje napak lesa – direktno od enega samega proizvajalca. Tako bodo odpadli vsi problemi kompatibilnosti med sistemi. Sosednja lokacija in leta uspe{nega sodelovanja med skupino Weinig in LuxScanom bodo zagotovila hiter postopek integracije. Fahrenschon je pokazal na veliko {tevilo svetovnih navezav v tej smeri in verjame, da je mogo~ velik napredek na podro~ju inovacij.
LuxScan Technologies trenutno zaposluje okoli 30 oseb v Luksemburgu in ZDA. “Sedaj, ko LuxScan pripada Skupini Weinig, bomo imeli dostop do trgov po celem svetu. LuxScan bo edini proizvajalec skenerjev na
celem svetu, ki in bo veliko pridobil s tem marketin{kim potencialom in kakovostnim servisom”, je dejal izvr{ni direktor LuxScana Raphaël Vogrig.
Po odli~nih prvih {estih mesecih poslovanja v letu 2007 Rainer Hundsdörfer pri~akuje pomembno rast celotne Skupine Weinig v primerjavi z lanskim letom. “Z OPUS 800 smo razvili v prihodnost usmerjeno strategijo korporacije, ki jo sedaj po~asi izvajamo. Investicija v tehnologijo skenerjev je le del strate{kega procesa, ki jih bo Skupina Weinig pod-vzela, da pride na nova proizvodna podro~ja. Na{ globalni korak k {iritvi se je {ele za~el.”                          q
ijaLeS 59(2007) 5-6
Les_05_2007.indd   158
<$>
4.10.2007   10:04:08
#
strokovne vesti
Les je odgovor
avtor Bojan POGOREVC
Soo~amo se s pomanjkanjem energije in onesnaževanjem okolja.
ZAKAJ?
Za to, ker uporabljamo energetsko potratne materiale in izdelke, pri uporabi in izdelavi katerih se spro{~ajo ogromne koli~ine CO2.
Naju~inkovitej{a z vidika tako energetske bilance kot zmanj{anja emisij CO2 je zamenjava materialov. Energetsko potratne in ~loveku in okolju neprijazne materiale moramo nadomestiti z energetsko nepotratnimi in okolju ter ~loveku prijaznimi - to pa je LES.
Vidimo, da les v Sloveniji pridobiva pomen tudi kot gradbeni material. Veliko ustanov, združenj, podjetij in posameznikov se trudi, da bi les postal ne samo material preteklosti in sedanjosti ampak predvsem »material prihodnosti«.
S promocijo lesa se ukvarja tudi evropski INTERREG IIIC projekt »Gaining Added Value for Timber in Europe« ali na kratko GATE. Cilj projekta je pospe{iti in pove~ati porabo lesa v konstrukcijske namene in mu zvi{ati dodano vrednost. Pri projektu sodeluje pet regij: Wales-vodilni partner (Velika Britanija), Thuringia (Nem~ija), Pomorski (Poljska), Estonija in Slovenija.
Sodelujo~e regije se poleg aktivnosti v svojem okolju dvakrat letno ses-
q Slika 1. Slovenski predstavniki na konferenci v Tallinnu: (z leve) Mirko Kariž, dr. Manja Kitek Kuzman, Bojan Pogorevc, [pela Curk, Luka Trontelj, doc. dr. Milan [ernek
tanejo na skupni konferenci in strokovni ekskurziji. V letu 2007 je prvo tako sre~anje potekalo v Talinu, Estonija, kjer je bilo iz Slovenije navzo~ih {est udeležencev. Trije sodelavci z Oddelka za lesarstvo (dr. Manja Kitek Kuzman, arhitektka, Mirko Kariž, asistent in doc.dr. Milan [ernek, vodja projekta v Sloveniji), dva {tudenta lesarstva ([pela Curk in Luka Trontelj) in sekretar Združenja lesarstva, Bojan Pogorevc.
[tudenta lesarstva sta v Estonijo potovala za nagrado, ker sta dosegla prvo mesto na nate~aju: »Kozolec za ohranjanje dedi{~ine lesene gradnje«, ki je bil spomladi 2007 organiziran pod pokroviteljstvom pro-
jekta GATE na Oddelku za lesarstvo. Nanj se je prijavilo osem avtorjev, ki so s fotografijami in opisom predstavili kozolec, tradicionalen leseni objekt slovenskega podeželja.
Dejavnosti v okviru konference v Talinu so potekale dva dni, in sicer je bil 13. junij namenjen strokovni ekskurziji po Estoniji. Ogledali smo si nekaj sodobnih lesnoindustrijskih podjetij, med njimi je najbolj izstopal sodoben žagarski obrat Stora Enso Imavere Sawmill, kjer letno razžagajo 400.000 m3 lesa. Zraven je postavljen {e obrat za proizvodnjo ravnih lesenih lepljenih nosilcev, ki jih ve~inoma prodajo na japonski trg. Presenetila nas je moderna tehnologija pa
ijaLes 59(2007) 5-6
Les_05_2007.indd   159
^
4.10.2007    10:04:10
strokovne vesti
tudi ogromno skladi{~e hlodovine, pretežno ruskega porekla. Sledil je {e ogled novej{ih lesenih objektov: golf klub (Estonian Golf & Country club), otro{ki vrtec v kraju Naba, ve~ lesenih hi{ in drugih zanimivih objektov.
Naslednji dan smo prisostvovali konferenci, ki je bila namenjena predstavitvi lokalnih pravil in politike glede lesene gradnje posamezne države. Sli{ali smo {tevilne izku{nje in predloge za pove~ano uporabo lesa v stavbarstvu.
Predstavljeni prispevki so pokazali, da se v drugih državah že izvajajo konkretni operativni ukrepi na pod-ro~ju gradnje z lesom in {ir{e uporabe lesa in izdelkov iz lesa.
Prva faza promocije je s tem že pre{la v udejanjenje v gradnji z lesom.
V Sloveniji se trudimo, kot je že zapisano, s promocijo.
Ozave{~enost naj{ir{e javnosti in tistih, ki sprejemajo odlo~itve, je {e žal neprepoznavna. Ob naravni danosti, ki jo imamo, je lahko tudi izgubljena priložnost.
Slovenija ima 66 % vse povr{ine pokrite z gozdovi. V zadnjih petnajstih letih se je gozdnatost pove~ala
q Slika 2. Zanimiv objekt, namenjen zabavi (gugalnica za ve~ ljudi, v celoti izdelana iz lesa)
za {tirinajst odstotkov. Imamo lepo ohranjene gozdove, ki pa se starajo in s tem izgubljajo tako na ekolo{ki kot na gospodarski danosti.
Slovenija ima bogato tradicijo, znanje in ljudi v lesnopredelovalni dejavnosti. Žal ni bila prepoznana kot ~loveku in okolju prijazna dejavnost, ki je strate{kega pomena za razvoj.
Gozdovi in lesna predelovalna dejavnost pa predstavljata neizmerno priložnost za sonaravno bivanje in trajnostni razvoj tudi Slovenije.
Priložnost je kot plaha ptica, ne pustimo, da nam odleti!                     q
q Slika 3. Golf klub z leseno konstrukcijo in krit z macesnovimi skodlami
q Slika 4. Restavracija z leseno konstrukcijo v obliki narobe obrnjenega ladijskega trupa ob Baltskem morju
I pe 0R 2007 indd    1fi0
reviiaLes 59(2007) 5-6
4 10.2007    10:04:13
*
strokovne vesti
Letošnje Jesenkovo priznanje Katedri za patologijo in zaščito lesa
avtor Marko PETRIČ, prodekan za področje lesarstva, Oddelek za lesarstvo BF
Vsako leto v marcu ljubljanska Biotehni{ka fakulteta podeli Jesen-kovo nagrado za življenjsko delo in tudi razli~na druga priznanja in pohvale. Letos je Priznanje Biotehni{ke fakultete za zgledno pedago{ko delo, raziskovalne uspehe in vidne dosežke na podro~ju strokovnega dela prejela Skupina Katedre za patologijo in za{~ito lesa na Oddelku za lesarstvo.
Skupina na Katedri za patologijo in za{~ito lesa (KPZL) pod vodstvom rednega profesorja dr. Franca Pohlevna, ki jo trenutno sestavljajo {e doc.dr. Miha Humar, asistent Gregor Rep, mlada raziskovalca Iztok Vid-ic in Bo{tjan Lesar ter tehni~ka sodelavka Andreja Klinar, po svojih dosežkih na pedago{kem, raziskovalnem in strokovnem podro~ju prav gotovo mo~no presega povpre~je Biotehni{ke fakultete in Oddelka za lesarstvo. K uspehom skupine v zadnjih letih pa je prispeval tudi mladi raziskovalec dr. ^rtomir Tavzes, ki je kon~al z usposabljanjem in je trenutno zaposlen na pomembnem položaju v Metropolitanskem muzeju, New York, ZDA.
Na pedago{kem podro~ju ima skupina na KPZL zasluge za to, da je na osnovi, ki jo je postavila dolgoletna vodja Katedre, prof. dr. Ljerka Kervi-na Hamovi~, oblikovala sodoben, mednarodno primerljiv in v svetu
priznan program s podro~ja patologije in za{~ite lesa ter povezanih vsebin. Na Katedri za patologijo in za{~ito lesa izvajajo predavanja in vaje pri predmetih Patologija in za{~ita lesa (Lesarstvo VS[), Patologija lesa (Lesarstvo UNI), Za{~ita lesa (UNI), Biolo{ki procesi razgradnje lesa (Podiplomski {tudij biolo{kih in biotehni{kih znanosti), Za{~ita lesa v restavratorstvu (Podiplomski {tudij biolo{kih in biotehni{kih znanosti), Biotehnologija lesnih gliv ({tudijski program Biotehnologija UNI) ter Restavratorstvo na ALU. Asistent Gregor Rep pa poleg tega vodi {e vaje pri predmetu Kemija lesa (Lesarstvo UNI). [tudentje predavanja in vaje na Katedri za patologijo in za{~ito lesa zelo radi obiskujejo, {tudentske ocene iz anket so za predavatelje in asistente vedno visoke, priljubljenost pa dokazuje tudi veliko {tevilo diplomantov, ki se za izdelavo diplom s podro~ja patologije in za{~ite lesa zelo radi odlo~ajo. Tako je bilo v zadnjih petih letih pod mentorstvom sodelavcev Katedre izdelanih kar 36 diplomskih nalog in 3 doktorske disertacije. O kvaliteti pedago{kega dela celotne skupine pa ne nazadnje govori tudi dejstvo, da je doc. dr. Miha Humar na predlog {tudentskega sveta BF leta 2006 prejel priznanje za najbolj{ega pedago{kega delavca na Oddelku za lesarstvo. Velja {e poudariti, da je
skupina poskrbela za kreativen kole-gialen odnos s {tudenti, a nikakor ne na ra~un znižanja kriterijev znanja s podro~ij, ki jih pokriva KPZL.
Skoraj nemogo~e pa je v tej kratki utemeljitvi izpostaviti vse vrhunske dosežke na raziskovalnem podro~ju, ki jih skupina dosega. Poglejmo najprej nekaj bibliografskih podatkov. V skupini so v zadnjih petih letih objavili skupno kar 33 originalnih znanstvenih ~lankov, od tega 26 v mednarodnih znanstvenih revijah, ki so navedene v SCI. Med objavami so tudi ~lanki v tako uglednih revijah kot so npr. Holzforschung, Waste management, International Biodeterioration and Biodegradation Journal, Polyhedron, Chemosphere, itd. V bibliografiji sodelavcev KPZL najdemo tudi samostojna poglavja v mednarodnih monografijah (npr. v: »KOESTLER, Robert John (ur.). Art, biology, and conservation : bio-deterioration of works of art. New York: The Metropolitan museum of art, cop. 2003, 2003, str. 426-439« ter v »TOWNSEND, Timothy G. (ur.), SOLO-GABRIELE, Helena M. (ur.). Environmental impacts of treated wood. Boca Raton, FL: CRC/Taylor & Francis, 2006, 2006, str. 37-57«). Pri{teti pa je potrebno {e zelo {tevilne znanstvene referate na mednarodnih znanstvenih sre~anjih, pregledne znanstvene ~lanke, ipd. Kot poseben dosežek pa naj nave-
ijaLeS 59(2007) 5-6
Les_05_2007.indd   161
<$>
4.10.2007   10:04:14
#
strokovne vesti
q ^lani Katedre za patologijo in za{~ito lesa na Oddelku za lesarstvo, Biotehni{ka fakulteta, Ljubljana (od leve proti desni): mladi raziskovalec Iztok Vidic, asistent Gregor Rep, tehni{ka sodelavka Andreja Žagar, predstojnik katedre prof. dr. Franc Pohleven, doc. dr. Miha Humar in mladi raziskovalec Bo{tjan Lesar. Dr. ^rtomirja Tavzesa ni na fotografiji, saj ni ve~ ~lan Katedre, ker dela v ZDA.
demo {e en mednarodni in en doma~i patent, ki dokazujeta, da raziskovalno delo skupine ni samo sebi namen ter da ima pomembno aplikativno vrednost. To dejstvo se navezuje tudi na obsežno strokovno dejavnost skupine. Mednarodni patent je: »Humar, Miha, Pohleven, Franc. Solution for wood preservation: no. WO 2006/031207 A.1 Geneva: World intelectual property organisation, 23. mar. 2006«, doma~ patent pa »Hu-mar, Miha, Pohleven Franc. Sredstvo za za{~ito lesa: patent {t. 21885. Ljubljana: Republika Slovenija, Urad RS za intelektualno lastnino, 3. apr. 2006«. Obsežno znanstveno delo se seveda odraža tudi v to~kah za podro~je Biotehnika, ki so izkaz dela vsakega raziskovalca oz. raziskovalne skupine in ki jih najdemo na spletnih straneh SICRIS. Podatki za obdobje 2001-2006 so impresivni: prof. dr. Franc Pohleven 714,34, doc. dr. Miha Humar 666,96, asist. G. Rep 36,67, mladi raziskovalec Iztok Vidic 15,32
in dr. ^rtomir Tavzes 29,12, skupno torej kar 1462,41 to~k.
Vsebinsko gledano se nagrajena skupina ukvarja predvsem z raziskavami in razvojem bakrovih za{~itnih pripravkov za les, {tudijem glivne razgradnje lesa, za{~ito lesa v restavratorstvu, vodja skupine pa znanstveno - profesionalno in hkrati ljubiteljsko tudi z gojenjem gliv. Kot primer naj navedemo uspehe na podro~ju bakrovih za{~itnih pripravkov za les, kjer so med prvimi v svetovnem merilu osvetlili interakcije bakrovih amoniakalnih spojin z lesom oziroma s komponentami lesa ter odgovor lesnih gliv na prisotnost bakrovih biocidov v lesu. Kot prvi na svetu so dokazali, da izlo~anje oksalne kisline in nastanek bakrovih oksalatov ni edini mehanizem odpornosti nekaterih lesnih gliv na baker. S temi rezultati so se postavili ob bok mednarodno priznanim strokovnjakom. Kasneje so to znanje izkoristili
za razvoj okolju prijaznej{ih za{~itnih pripravkov za les na osnovi bakra in etanolamina.
Skupina seveda sodeluje pri razli~nih nacionalnih, dvostranskih in mednarodnih projektih ali pa jih sodelavci skupine tudi vodijo. S svojim velikim mednarodnim ugledom skupina krepi ugled celotne Biotehni{ke fakultete in jo postavlja v skupni raziskovalni prostor kot mednarodno pomembno institucijo. Ugled se odraža tudi v tem, da je mednarodna raziskovalna skupnost s podro~ja patologije in za{~ite lesa KPZL zaupala organizacijo razli~nih mednarodnih sestankov, sre~anj in konferenc. Enega najve~jih dosežkov na tem segmentu predstavlja dejstvo, da je mednarodno dru{tvo za za{~ito lesa (International research group for wood protection IRG/WP) skupini zaupalo organizacijo 35. letnega svetovnega kongresa IRG/WP, ki je junija 2004 potekalo v Ljubljani. Sre~anje je bilo prelomno v {tevilnih pogledih. Udeležili so se ga udeleženci z najve~ držav dotlej. Poleg tega pa so bile uvedene {tevilne novosti, ki so mo~no olaj{ale delo na tem sre~anju. Za leto 2007 pa skupina intenzivno že pripravlja svetovno sre~anje »International Medicinal Mushroom Conference«.
Delo vodje skupine, prof. dr. Pohlevna, pa v zadnjih letih bistveno presega ozke znanstveno-strokovne okvire podro~ja patologije in za{~ite lesa. Kot prodekan za podro~je lesarstva ter tudi prodekan Biotehni{ke fakultete v preteklih obdobjih je uspel vzpostaviti zelo tesne stike z gospodarstvom oz. z Gospodarsko zbornico Slovenije – Združenjem lesarstva. S tem je uspel Biotehni{ko fakulteto in seveda {e posebej Oddelek za lesarstvo postaviti na mesto pomembnega dejavnika v slovenski
Les_05_2007.indd   162
^
ijaLes 59(2007) 5-6
4.10.2007    10:04:15
#
strokovne vesti
lesni industriji, na katerega se strokovnjaki iz lesno-predelovalne industrije zelo radi obra~ajo s pri~akovanji za strokovno pomo~, ki sega tudi {ir{e, lahko re~emo na politi~no podro~je, kjer skupina s svojim znanstvenim in strokovnim ugledom veliko prispeva pri uveljavljanju lesne panoge v slovenskem prostoru.
Prof. Pohleven se je aktivno vklju~il v promocijo lesa kot obnovljive naravne surovine, katere pove~ana uporaba lahko pomembno omili problem globalnega segrevanja ter pomaga pri izpolnjevanju zahtev, ki jih pred na{o državo postavlja Kjotski protokol. Tako je prof. Pohleven ustanovitelj Sveta za les, v katerem so zbrani eminentni strokovnjaki z
zelo razli~nih podro~ij. [e posebej pa je zelo pomembno dejstvo, da je bil prof. Pohleven med pobudniki ustanovitve Slovenske gozdno-lesne tehnolo{ke platforme (SGLTP), ki je slovenska ~lanica evropske »Forestry based products technology platform«. Prof. Pohleven je vodja SGLTP. SGLTP, v kateri so povezovalno zbrani strokovnjaki s podro~ja gozdarstva, lesarstva, papirni{tva, lesne biomase in oblikovanja, je bila ena med prvimi v evropskem merilu, ki je pripravila »Strate{ki raziskovalni program Slovenske gozdno-lesne tehnolo{ke platforme«. Le-ta predstavlja smernice raziskav in razvoja celotnega slovenskega gozdarsko-lesarskega gospodarstva.
Na osnovi vsega navedenega sem prepri~an, da je leto{nje priznanje Biotehni{ke fakultete skupini na Katedri za patologijo in za{~ito lesa Oddelka za lesarstvo pri{lo v prave roke. S svojim zglednim pedago{kim, predvsem pa raziskovalnim in tudi strokovnim delom, je skupina neprecenljivo prispevala k prepoznavnosti in ugledu Biotehni{ke fakultete v doma~em prostoru, lahko pa re~emo da tudi celotne Slovenije v mednarodni javnosti.                             q
kratke vesti
Obisk generalnega direktorja Gospodarske zbornice Slovenije mag. Sama HRIBAR MILI^A v LESNI TIP Oti{ki Vrh d.d.
V okviru obiska generalnega direktorja GZS mag. Sama Hribar Mili~aA na Koro{kem, dne 28.08.2007, je g. Hribar Mili~ obiskal tudi LESNO Tovarno ivernih plo{~ v Oti{kem Vrhu.
Obisk je bil namenjen predstavitvi LESNE Tovarne Ivernih Plo{~ Oti{ki Vrh d.d., ki je z najve~jo investicijo v lesnopredelovalni industriji v zadnjih letih, skupaj z LESNO ŽAGO d.o.o., postala jedro primarnega kompleksa za integralno predelavo lesne bio-mase v ciljnem obsegu do 500.000 m3 letno. Sodobna primarna predelava lesa na tej lokaciji predstavlja tako temelj in osnovo za razvoj lesnopre-
delovalne dejavnosti v Sloveniji, ki pa se pod okriljem LESNE TIP Oti{ki Vrh d.d. {iri tudi v smeri vertikalnega povezovanja s proizvodnjo vratnih kril in podbojev. To je zelo dober model za za{~ito slovenske lesnopredelovalne industrije pred monopolnimi interesi velikih skupin po prevzemu slovenske lesne industrije.
LESNA TIP Oti{ki Vrh d.d. z nadaljevanjem tradicije predelave lesa v Sloveniji uresni~uje vizijo predelave lesa v izdelke z vi{jo dodano vrednostjo. Prodajna realizacija je v prvem polletju 2007 presegala realizacijo primerljivega lanskega obdobja za 85 % in je zna{ala 18.700.000 EUR.
Generalni direktor GZS je predstavitev tovarne in rezultate, ki jih leta dosega z uvedbo novih tehnologij in povezovanjem v primarni kompleks lesne predelave ter {iritvijo v smeri vertikalnega povezovanja, ocenil kot zelo dober model povezovanja slovenske lesne industrije. Poudaril je, da si moramo prizadevati za krepitev in {iritev slovenske lesnopredelovalne industrije ter promoviranja izdelkov iz lesa kot naravnega in obnovljivega materiala.
G. Hribar Mili~ je poudaril, da moramo v Sloveniji svoje naravno bogastvo - les, predelati v izdelke z vi{jo dodano vrednostjo ter umestiti lesnopredelovalno industrijo v gospodarsko strategijo razvoja Slovenije.
q
Dodatne informacije:
Lesna TIP Oti{ki Vrh Danilo Anton RANC Telefon: 02 878 75 06 Telefax: 02 878 75 10
ijaLeS 59(2007) 5-6
Les_05_2007.indd   163
<$>
4.10.2007   10:04:16
#
strokovne vesti
Poslovanje gospodarskih družb v letu 2006
avtor Ciril MRAK, Ra{i{ka 12, 1117 Ljubljana
Poslovanje gospodarskih družb v Sloveniji je v pravem razcvetu, saj se pozitivni trendi rasti ustvarjenega neto ~istega dobi~ka od leta 1997 nadaljujejo in dosegajo posebno v zadnjih nekaj letih izredno visoke stopnje rasti. To je vsekakor rezultat dobrih izhodi{~ v preteklem obdobju, ugodnih tržnih razmer, nizke inflacije, stabilnega gospodarstva in ustreznih gospodarskih ukrepov v zadnjem obdobju.
Uspe{nost poslovanja slovenskega lesarstva se vztrajno in uporno izbolj{uje od leta 1995. Ustvarjeno izgubo nekaj ~ez 4 % vseh tedanjih prihodkov smo postopoma zmanj{evali, da bi se v obdobju 1999 do 2002 vrteli okrog ni~le, oziroma z minimalnimi plusi ali minusi, medtem ko je poslovanje od leta 2004 pozitivno in se iz leta v leto izbolj{uje, da bi dosegli v preteklem letu 2006 neto ~isti dobi~ek 6 milijard tolarjev, oz. 25 milijonov evrov, ali 1,7 % vseh prihodkov. Ali je to že ~as za stabilno poslovanje lesarstva tudi v prihodnje? Upajmo, da je!
Skupni prihodki 45.330 gospodarskih družb s 478.839 zaposlenimi so v preteklem letu zna{ali 16.021,4 milijard tolarjev. Po pokritju odhodkov iz poslovanja v vi{ini 15.234,6 milijarde in pla~ilu vseh obveznosti je ostalo 616,2 milijarde neto ~istega dobi~ka. V istem obdobju je 206.408 zapo-
slenih v predelovalnih dejavnostih v 6.939 družbah ustvarilo 5.451,8 milijard tolarjev vseh prihodkov, od tega 3.257 milijarde prodaje izven Slovenije, 5.191,6 milijarde odhodkov iz poslovanja in 204,1 milijarde neto ~istega dobi~ka. Celotno lesarstvo je ustvarilo 356,9 milijard vseh prihodkov, prodaje izven Slovenije 169,8 milijarde tolarjev, 348,9 miljard vseh odhodkov in okroglo 6,0 milijard neto ~istega dobi~ka. Pri tem lahko ugotovimo, da je 4,4 % zaposlenih v lesarstvu ustvarilo 2,2 % vseh prihodkov, 3,7 % prodaje izven Slovenije in 1,0 % neto ~istega dobi~ka. V primerjavi s predelovalnimi dejavnostmi zna{ajo deleži 10,2 % pri zaposlenih, 6,5 % v prihodkih, 5,2 % v prodaji izven Slovenije in 2,9 % v neto ~istega dobi~ka (Poslovanje gospodarskih družb v Sloveniji za leto 2006 - preglednica 1).
^isti prihodki od prodaje celotnega slovenskega lesarstva zna{ajo za preteklo leto 342,8 milijarde tolarjev (Poslovanje lesarstva v letu 2006 - preglednica 2), od tega je bilo prodano na trgih izven Slovenije 47,6 % prihodkov.
Neto ~isti dobi~ek se je pove~al v obdelavi in predelavi lesa iz 802 milijona leta 2005 na 1,972 milijarde tolarjev leta 2006, pri pohi{tvu se je zmanj{al z 1,700 na 1,636 milijarde tolarjev, medtem ko se je za razliko
do skupno ustvarjenega neto ~istega dobi~ka v vi{ini 5,996 milijarde tolarjev zmanj{al pri tretji skupini – drugi izdelki (Neto ~isti dobi~ek gospodarskih družb - preglednica 3).
Stopnja neto ~istega dobi~ka, vrednosti so v evrih, zna{a pri skupini DD20 – obdelava lesa 1,49 %, pri skupini DN 36.1 pohi{tvo 1,23 %, oziroma skupaj ožje lesarstvo 1,36 % prihodkov (Poslovanje lesarskih družb DD20 – obdelava in predelava lesa in DN 36.1 pohi{tvo - preglednica 4). [tevilo zaposlenih se je v teh dveh skupinah zmanj{alo iz 19.370 leta 2005 na 18.369 leta 2006 ali na 94,8 %. Iz preglednice je razvidno, da lesarstvo dosega pri taki strukturi kar 79 % (v Sloveniji 46,7 % in na trgih EU izven Slovenije 32,3 %) evrske prodaje.
Predelovalne dejavnosti so v letu 2006 ustvarile 34,0 % skupnih prihodkov družb v Sloveniji, 70,6 % prodaje izven Slovenije, 40,2 % dodane vrednosti in 33,1 % ~istega neto dobi~ka (preglednica 1). Deleži lesarstva so 2,2 % v prihodkih, 3,7 % v prodaji izven Slovenije in 1,0 % v dobi~ku. Deleži investicij v obdobju 1999 do 2004 so zna{ali v predelovalne dejavnosti 26,52 % in v lesarstvo 1,56 % (Investicije v obdobju 1999 do 2004 - preglednica 5). Delež investicij v prihodku je zna{al v lesarstvu v obdobju 1999 do 2004 5,55 %, v letih 2003 in 04 pa nekaj ~ez 6 %.
Les_05_2007.indd   164
<$>
ijaLeS 59(2007) 5-6
4.10.2007   10:04:16
#
strokovne vesti
Primerjava ustvarjenega neto ~istega dobi~ka in amortizacije med leti 2003in 2006 daje indeks rasti 140,8 pri slovenskih gospodarskih družbah in 204,7 pri ožjem lesarstvu, kar pomeni velik porast lastnih sredstev za investicije. (Reprodukcijska sposobnost gospodarskih družb – preglednica 6).
Sklep: slovensko lesarstvo se po~asi približuje 3 % stopnji dobi~ka in s tem realnim možnostim za ve~jim naložbam in zmanj{evanjem zaostajanja pla~ za povpre~jem gospodarskih družb v Sloveniji.                  q
q Preglednica 1. Poslovanje gospodarskih družb v Sloveniji za leto 2006
q Preglednica 2. Poslovanje lesarstva v letu 2006
Vrednosti v mio SIT							
Postavka	Gospodarske družbe	Predelovalne dejavnosti	Delež predelovalnih dejavnosti	Lesarstvo	% lesarstva v gospodarskih družbah	% lesarstva v predelovalnih dejavnostih	
Število družb	45.330	6.939	15,3	1.048	2,3	15,1	
Število zaposlenih	478.839	206.408	43,1	21.151	4,4	10,2	
Prihodki skupaj	16.021.434	5.451.816	34,0	356.955	2,2	6,5	
Cisti prihodek od prodaje	15.141.095	5.240.354	34,6	342.793	2,3	6,5	
- prodaja zunaj Slovenije	4.612.080	3.257.046	70,6	169.793	3,7	5,2	
Odhodki skupaj	15.234.670	5.191.610	34,1	348.964	2,3	6,7	
Stroški dela	2.177.418						
- plače	1.540.753						
Dodana vrednost 2005	3.248.193	1.330.007	40,9				
Dodana vrednost 2006	3.574.742	1.435.460	40,2				
Cisti dobiček	751.557	249.270	33,2	10.417	1,4	4,2	
Cista izguba	135.329	45.189	33,4	4.421	3,3	9,8	
Neto čisti dobiček 2006	616.228	204.081	33,1	5.996	1,0	2,9	
Stopnja neto dobička	3,85	3,74		1,68			
Neto dobiček 2005	438.479	158.950	36,2	5.906	1,4	3,7	
Vrednost aktive 31.12.06	19.065.049	4.993.716	26,2	343.289	1,8	6,9	
Vir: Ajpes, FI-PO Ajpes, Informacija o poslovanju gospodarskih družb							
revijaLes 59(2007) 5-6
Les_05_2007.indd   165
4.10.2007   10:04:21
#
strokovne vesti
J  Preglednica 3. Neto čisti dobiček gospodarskih družb
vrednosti v mio SIT
q Preglednica 4. Poslovanje lesarskih družb DD20 -va lesa in DN 36.1 pohi{tvo
obdelava in predela-
_l  Preglednica 5. Investicije v obdobju 1999 do 2004
v milijardah tolarjev
J  Preglednica 6. Reprodukcijska sposobnost gospodarskih družb
vrednosti v mio SIT
#
Les_05_2007.indd   166
#
ijaLeS 59(2007) 5-6
4.10.2007   10:04:24
*
strokovne vesti
Lesariada 2007
avtorica Nadja KAP[, [C Novo mesto, Srednja gradbena in lesarska {ola, [egova ulica 112
nju. Tekmovalci so imeli za izdelavo trtnega lista iz lipovega lesa na voljo 90 minut. Kot najbolj{i rezbarji so se izkazali Novome{~ani, drugo mesto je osvojila ekipa iz Maribora, tretje pa ekipa iz Ljubljane.
V u~ilnici srednje {ole je hkrati potekal literarni kviz. Dijaki so odgovarjali na vpra{anja o življenju Janeza Trdine in njegovem delu Bajke in povesti o Gorjancih. Zmagala je doma~a ekipa, drugo mesto je osvojila ekipa iz Nove Gorice, tretje pa ekipa iz Slovenj Gradca.
Poleg strokovno obarvanih tekmovanj in kviza pa sta potekali {e dve {portni tekmovanji. Na novih {olskih igri{~ih je potekalo tekmovanje v malem nogometu, v {portni dvorani Leona [tuklja pa so se tekmovalci pomerili v ko{arki - trojkah. V malem nogometu je zmagala ekipa iz Slovenj Gradca, drugo mesto je osvojila ekipa iz [kofje Loke, tretje pa ekipa iz Ko~evja. V ko{arki se je izkazala ekipa iz Postojne, druga je bila ekipa iz Nove Gorice, tretja pa ekipa Zavoda za gluhe in naglu{ne iz Ljubljane.
V razpisni dokumentaciji za Lesari-ado je bil razpisan tudi likovni nate~aj z naslovom Trdinovi junaki. Na razpis je prispelo 45 risb v razli~nih tehnikah. Imenovana je bila komisija
[olski center Novo mesto – Srednja gradbena in lesarska {ola je 19. aprila organizirala 13. tekmovanje srednjih lesarskih {ol Slovenije, poimenovano Lesariada. Leto{nje tekmovanje je bilo rekordno, saj se ga je udeležilo kar enajst {ol. Na {oli smo gostili 450 dijakov in njihovih mentorjev, ki so se pomerili v ro~ni obdelavi lesa, rez-barjenju, literarnem kvizu, ko{arki – trojke ter malem nogometu.
Tekmovanje v ro~ni obdelavi lesa je potekalo v lesarski delavnici [C Novo mesto. Tekmovalci so se pod budnimi o~mi strokovne komisije pomerili v ro~ni izdelavi lesne vezi, kjer je imel vsak tekmovalec za izdelavo vezi na voljo samo 15 minut. Spretnost, predvsem pa hitrost, ki je bila tu odlo~ilnega pomena, so pokazali tekmovalci, ki so zastopali ljubljansko {olo, drugo mesto je osvojila doma~a ekipa, tretje pa ekipa iz Nove Gorice.
V lesarskih delavnicah v Straži je potekalo tekmovanje v rezbarje-
v sestavi: Jožica Medle - akademska slikarka, Julijana Kraj{ek Souvan – dipl. umetnostna zgodovinarka in Mojca Lampe Kajtna – akademska slikarka. Komisija je prispela dela pregledala in odlo~ila, da je prvo mesto osvojil Martin Jako{ iz Srednje lesarske {ole Ljubljana, drugo mesto sta si delila Elvin Brki~ iz Srednje {ole Ko~evje in Natalija Križman iz Srednje lesarske {ole Ljubljana, tretja mesta pa so si delili Jure Klemen~i~ iz Srednje lesarske {ole Ljubljana, Darko Pavli~ iz Srednje gradbene in lesarske {ole Novo mesto ter Matej Kra{na, Dejan ^rnigoj in Jernej Kogoj iz Srednje lesarske {ole Nova Gorica.
Prireditev, ki je potekala v prijetnem vzdu{ju, {portnem navijanju in spoznavanju, se je kon~ala s kulturnim programom, v katerem nas je vse navdu{ila in {e dodatno razgrela plesalka trebu{nega plesa ter doma~i ansambel, ki so se mu na koncu pridružili {e muzikantje, ki so spremljali tekmovalne ekipe. Sledila je razglasitev kon~nih rezultatov, s podelitvijo diplom in pokalov najbolj{im ekipam. V kon~ni razvrstitvi je prvo mesto osvojila doma~a ekipa iz Novega mesta, drugo mesto je osvojila ekipa iz Slovenj Gradca, tretje mesto pa ekipa iz Nove Gorice.
Zahvaljujem se vsem mentorjem, tekmovalcem, ocenjevalnim komisijam, sodnikom, sponzorjem ter vsem, ki so kakorkoli pomagali, da smo uspe{no izpeljali državno tekmovanje, kljub temu da je {lo za 13. po vrsti.
Nasvidenje prihodnje leto v Ko-~evju!
Fotogalerijo Lesariade 2007 lahko poi{~ete tudi na na{i spletni strani: http://www.sc-nm.com/scnm/portal/ gradbenolesarska/0/sl-SI/Desktop-Default.aspx?init                         q
ijaLeS 59(2007) 5-6
Les_05_2007.indd   167
<$>
4.10.2007   10:04:25
*
strokovne vesti
Gradivo za tehni{ki slovar lesarstva
Področje: iverne plošče - 6. del
V reviji Les {t. 9-10/1986 do {t. 9-10/1987 `e objavljeno gradivo, ki ga je sprejela Terminolo{ka komisija pri ZDIT Gozdarstva in lesarstva Slovenije, Ureja: Andrej ČESEN
Vabimo lesarske strokovnjake, da sodelujejo pri pripravi slovarja in nam po{iljajo svoje pripombe, popravke in dopolnila.
Uredni{tvo
LEGENDA: Slovensko (sinonim)
Opis (definicija)
Nem{ko
Angle{ko
ob`ágati –am
z `aganjem obdelati desko, hlod, plo{~o ipd.
umsägen, besäurnen to saw off, to trim
odpóren próti ôgnju -na –o - -
ki pri visoki temperaturi ne spremeni svojih
bistvenih lastnosti: material -, plo{~a -, premaz-
feuerfest fireproof
odpórnost –i `
lastnost snovi, da kljubuje dolo~enim vplivom: izvle~na - za `ebelj ali vijak, klimatska -, mehanska -, natezna -, - proti kemikalijam,proti obrabi, proti vpijanju vode, proti povr{inski obrabi, proti povi{ani temperaturi, tla~na -, upogibna -
Widerstandsfähigkeit f power of resistance
odprtína –e ` ( v proizvodnji ivernih plo{~) nezapolnjen prostor. ki lahko rabi tudi za prehajanje iverja, svetlobe. teko~in, zraka ipd.: izmetovalna -, izna{alna -, izsipna -, polnilna -, svetlobna -,vsipna -
Öffnung f opening, spout
odrézek –zka m
odrezan kos, drobec, nastal pri obdelovanju lesnih sortimentov; rabi kot surovina v proizvodnji ivernih plo{~
Abschnitt m cutting
odsesávati -am
s sesanjem odstranjevati: - brusilni prah. - lesne ostanke, - paro, - zrak
absaugen to suck up
ogródje -a s
okvir, nosilni del naprave, stroja ali objekta:
- aparata, - ja{ka, - polnojarmenika, - stroja,
- transportnega traku, - za plo~evine
Gerüst n skeleton
okvír –a m
priprava, ki obdaja ali omejuje druge predmete ali prostor: npr. - za oblikovanje iverne preproge
Rahmen m frame
olépiti -im
nanesti lepilno me{anico na povr{ino iverja
ali vlaken
beleimen to glue
olépljanje -a s
razpr{evanje lepilne me{anice in dodatkov po povr{ini iverja v posebnih strojih: faktor -a, stroj za -
Beleimun f glue spreading
oplemenítiti -im
z nana{anjem ustreznih materialov na povr{ino tvoriva izbolj{ati njegove lastnosti, videz ali kakovost: - iverno plo{~o, povr{insko -
veredeln to ennoble
opréma -e `
naprave, priprave ali predmeti, ki so potrebni za opravljanje kake dejavnosti v proizvodnji ivernih plo{~: delavni{ka -, elektri~na -, hidravli~na -, merilna -, ra~unalni{ka -, signalna -, tehnolo{ka -, - za kotrolo, - za planiranje, - za programiranje
Ausstattung f equipement
ostánek -nka m
neporabljen ali neustrezen del celote, ki ostane pri predelavi lesa; rabi kot surovina v proizvodnji ivernih plo{~; furnirski -, gozdni-, izlu`eni -, lesni -, - plo{~, se~ni -
Rest m rest
ovlá`iti -im
nanesti vodo, teko~ino: - povr{ino plo{~e,
- povr{ino preproge
befeuchten to moisture
paléta -e `
prenosna plo{~a, prirejena predvsem za mehanizirani transport z vili~arji: lesena -, transportna -
Palette f palette
papíren -rna -o
nana{ajo~ se na papir: -rna folija, -rni trak
papieren (of) paper
pára -e
teko~ina ali talina v plinastem stanju pri temperaturi nasi~enja ali nekaj nad njo: dovod -e, izpustiti -o, izstop -e, kondenziranje -e, odvajanje -e, pregrevanje -e, preskrba s -o, pritisk -e, proizvodnja -e, vstop -e
Dampf m steam
parafín -a m
vosku podobna snov iz trdnih ogljikovodikov vi{jih frakcij mineralnega olja, ali tudi iz premogovega katrana; uporablja se za impregnacijo papirja, za izolacijo, za pove~anje odpornosti proti vlagi
Paraffin n paraffin
parafínski -a -o
nana{ajo~ se na parafin: -a emulzija, -o olje
Paraffin-(of) paraffin
páren -rna -o
nana{ajo~ se na paro: -ni kotel, -rni mehur~ki
Dampfsteam-parílen -lna -o
nana{ajo~ se na parjenje: -lni boben, -a jama, -a komora, -i kotel, -i postopek
Dampf-steaming
páriti -im
izpostavljati delovanju pare; toplotno obdelati les, da dose`emo plasti~nost ali dolo~ene kemi~ne spremembe
dämpfen to steam
pezdír -ja m (pazd~r) oleseneli deli debelc lanu ali konoplje, ki se pri trenju lo~ijo od vlaken; surovina za izdelavo plo{~
Schäbe f shives
pigmént -~nta m (barvína) netopni anorganski ali organski naravni ali sinteti~ni barvni prah, ki, suspendiran v vezivu; rabi za barvanje
Pigment n pigment
pihálnik -a m (puhálnik)
priprava, ki oddaja enakomeren tok zraka; rabi
za transport drobnih lesnih delcev
Gebläs n blower
#
Les_05_2007.indd   168
<$>
ijaLeS 59(2007) 5-6
4.10.2007   10:04:27