Štev. 2. Poštnina pBajana v gotovini. V Ljubljani, v četrtek, dne 10. januarja 1924. Leto IH, Izhaja vsak čafrtek popoldne. V slučaju praznika dar. poprej. Cena: M en mesec..................Din. 4 18 ictrt leta.................... „12 ** Pol leta...................... „24 Posamezna štev. stane 1 Din. Uredništvo: ‘-jubljarfa, Kopitarjeva ul. 6 III. Rokopisi se ne vračajo. N*frankirana pisma se ne sprejemajo. K GLASILO KRŠČANSKEGA DELOVNEGA LJUDSTVA Inserati, reklamacije in naročnina na opravo Jugoslovanska tiskarna", Kolportažnl oddelek, vhod s Poljanskega nasipa 2. Inserati se računajo :: po dogovoru. :: IKSSfiSSSS Zastopniki delavcev v Zedinjenih državah. Ameriški delavci nimajo političnega vodstva. Tvo-sicer 25 do 30 odstotkov ameriškega prebivalstva, a n>so politično organizirani, kakor so na primer njih an-i?eski tovariši. Zato pa tudi v parlamentu nimajo svo-J'1 Posebnih poslancev, razen dveli, ki pa seveda ne pri-/,eta v poštev. Imajo pa v glavnem mestu VVashington |'zgovori : uošingtn) zastopstvo svojih gospodarskih in-eresov v obliki »ameriške delavske zveze« — »Ameri-c‘u' Federation of Labour«. . i a zveza je centralna instanca in vrhovna organiste po vsej deželi razširjenih »Trade and Labor Uni-ns<< __ trgovske in delavske zveze —, ki jih nakratko Imenujejo »Trade Unions« — izgovori : trejd junjnz —. e zveze pa niso tako urejene kakor so naše. Na eni j' rai’i je v njih veliko članov, ki prav za prav niso de- yc>. tako zlasti veliko trgovskih nastavljencev, privatnih uradnikov, godbenikov itd ; na drugi strani pa tudi teL° ?rKanizirani v njih vsi delavci, ker imajo na primer . stilni delavci svojo posebno organizacijo in so se pro-£ as>li tudi železničarji vseh vrst za samostojne — vla-^Q\'°dje, kurjači, delavci, postajni nastavljenci itd. — ‘>ben delavec ali nastavljenec ne more biti direktno an splošne zveze ; biti mora član posebne strokovne cze doma, več takih zvez tvori večjo skupino in šele s,e sktipine so strnjene v splošni organizaciji. Domače rokovne zveze so zelo Specializirane ; Specializacija k *a.^° daleč, da so na primer tobačni delavci, ki srnot-n. ovijajo, v drugi zvezi kakor pa oni, ki zvijajo notra-jje. dele, in zopet v drugi zvezi so oni, ki delajo oboje. ®0 v Ameriki je sploh do skrajnosti Specializirano ; '1T|erjaj naš članek o Henryju Fordu. ■v!^a vsel‘ v splošni zvezi včlanjenih nikjer ne ’ M, % M dva milijona do treh. Združeni so v •' • Vrtiovhd sodstvo ima predsedstvo, obsto- st e ’2 lvedsednika in osem podpredsednikov ; predsed-^Vu je prideljeno odposlanstvo podzvez. Predsednik je dolgo časa starosta ameriškega delavskega oibanja ižr*”}1^ ^omPers- Majhen je, Žid iz Vzhodne F.vrope, v sa° .meri brihten in dipjomatično spreten. Nekaj ča-vjjle. M hud revolucionar, a čast in vpliv sta ga napravi bo'j Drijemljivega, in menda obstoji glavna njegova sitn/fv adnes v tem, da splošna delavska zveza ne dela den nobeni dveh velikih ameriških političnih strank, Sa ^°kratski in republikanski. Šel je že tako daleč, da On Slllatrai° za plačanega agenta ene teh dveh strank. izk];Je. ena glavnih ovir, da ni danes v Ameriki prave tam- CUo delavske stranke s svojim lastnim parlamen-Zastopstvom. korist• .?ga l'rade unionov je zastopstvo gospodarskih v Sdj ’ ”iih članov ; v praktičnem življenju se pa brigajo Čej0 ()sncin samo za gibanje delavskih plač. Seveda ho-vs'ak °Se^' kolikor mogoče visoke plače, ogibajo se pa ln vC UaPadnosti napram njim prijaznim podjetnikom. 2 delr^nici je danes velik del podjetnikov v trdni zvezi (3o!)roavs^’lr,i podzvezami; kjer pa tega ni, se pa vsaj-t>°god.ra7'l,niei0- Podlaga sporazuma je navadno kakšna in j . a med podjetnikom in podzvezo, ki določi plače 10 p°dzvezi kontrolo nad delavstvom ; in sicer ta- ko močno kontrolo, da mora biti vsak delavec član pod-zveze, sicer ga pa ne vzamejo v službo. Unije imajo zato veliko moč in jo tudi brezmerno izkoriščajo, večinoma v škodo delavcev, večkrat pa tudi v škodo podjetnikov. Delavec ni več prost in ne more iti, kamor bi šel rad, unije so neomejene in večkrat naravnost teroristične gospodarice delavstva. Unija posreduje med delavci in podjetniki, indirektno se ti dve stranki sploh ne moreta pogajati. To pa že zato ne, ker v uniji niso merodajni delavci sami, temveč plačani nastavljenci, ki svojo moč kar najbolj egoistično izrabljajo. Ce hoče podjetnik to samolastnost preprečiti, takoj izbruhne vojska na vsej črti, izbruhnejo štrajki, najboljši delavci morajo proč itd; slednjič se mora podjetnik vdati. Vseh štrajkov pa ne smemo smatrati za resne ; včasih jih nalašč uprizorijo sporazumno, da varajo občinstvo. Unija na primer hoče izsiliti od podjetnika večje plače, in ker jih ta ne da, začnejo štrajkati. Nazadnje sc podjetnik vda, plače so višje, a v še veliko večji meri je podjetnik podražil svoje blago, izgovarjajoč se na povišane plače. Glavni dobiček imajo v takih slučajih voditelji unije, ki so štrajk in tudi njega konec omogočili. Samo prav velika industrija se je tem izrodkom uspešno postavila po robu. Kakor vidimo, ta način delavskega zastopstva ne varuje delavskih koristi, a se ne da nič napraviti. Unije imajo zaenkrat delavstvo tako v rokah, da jim mora brezpogojno slediti. M. Politični pregled. Psri treas. Pašič rešuje vlado. Med božičnimi prazniki so nam listi stalno sporočali, kako išče Pašič zaveznikov, da bi se čutil siugrnega in ojačil režim. Značilno je, da ima pred vsem nalogo slovenski poslanec g. Pucelj, da pridobi za Pašiča zemljoradniški klub. Po drugi strani iščejo Pašičevi agenti stika z demokrati zlasti s Pričičevi-čemi pristaši, ki itak 'komaj čakajo, da pridejo k vladnim jaslim. Padikcili' stalno vabijo tudi Jugoslovanski klub k sodelovanju. 1 oda SLS ne pozna kompromisov in stalen naš odgovor je : Zahtevamo zakonodajno avtonomijo. SLS ni na prodaj. Konferenca Male antante. Zunanji ministri dr. Nin-čič (SHS), Duca (Rumunija), dr. Beneš (Čehoslovaška), so se sestali 9. tm. v Belgradu, da se posvetujejo o perečih skupnih vprašanjih. Zavzeti morajo stališče napram mednarodnem posojilu, za katerega je zaprosila Madžarska — ta za Italijo najhujši sovražnik Male antante. Premotriti in skleniti je treba, kako stališče bodo zavzemale države male antante napram Rusiji, ki je Jugoslavijo in Rumunijo že pred mesec dni pozvala na pogajanja. Treba je rešiti celo kopico gospodarskih vprašanj zlasti trgovinsko pogodbo med Cehoslovaško in našo državo. Splošno pa tej konferenci ne pripisujejo kake izredne važnosti. Naši liberalci iz bančnega konzorcija Praprotnik-Žerjav so imeli pretekli teden v Ljubljani svoj zbor. Sklenili so, da bo g. Reisner še naprej poslanec, ker je edini najboljši zagovornik uradniških interesov in apelirali so na SLS, naj sprejme njihov ustavni načrt o »dekoncentraciji«, da tako pomaga g. Žerjavu in Pribičevi- j ču do vladnih jasli in g. Praprotniku do državne banke. »Slovenec« se vprašuje : »Ali ni g. Žerjav na glavo padel ?« Sedaj ko je Radič v tujini, smatra vlada, da je pripraven čas, da razparcelira .tudi Hrvatsko. Sklenjena je likvidacija zagrebške pokrajinske uprave in dosedanji namestnik je imenovan za likvidatorja. Reduciranih je v finančnem ministrstvu 2300 uradnikov v ministrstvu za agrarno reformo 64 uradnikov. Stanovanjski pravilnik in zakon bo izpremenjen. Imenovana je že komisija, ki naj stavi tozadevne predloge. Prva vest, ki je prišla od te komisije javlja, da bodo vzete ugodnosti stanovanjskega zakona vsakemu, ki ne bo redno plačeval davkov. V inozemstvu. Za prijateljstvo Rusije se tepo kar naenkrat vse evropske države. Vse hočejo namreč prehiteti Anglijo, ki bo sklenila zvezo s sovjetsko republiko takoj ko prevzame vlado delavska stranka. Tako čitamo, da pridejo v Bclgrad zastopniki boljševiške vlade, da je poljski ministrski predsednik sprejel zastopnika sovjetske Rusije v svečani avdijenci, da je že d61očen sestanek zastopnikov Rurnunije in Rusije, da Italija sklepa z Rusijo vedno nove dogovore in pripravlja pogodbe itd. Kaj vse je povzročila zmaga delovnega ljudstva na Angleškem ?! Francija hoče za vsako ceno ustvariti srednjeevropski blok proti Angliji. V ta namen sklepa pogodbe, daje posojila, francoski generali inspicirajo armade in francoski predsednik Millerand bo menda v kratkem obiskal vsa glavna mesta držav male antante. Mussolini bo vendarle razpustil zbornico. Po zadnjih vesteh bo izšel tozadevni dekret najkasneje do 27. januarja. V Angliji vse z nestrpnostjo pričakuje prvih govorov in dogodkov v zbornici. Zadnje dni so industrijski in bančni krogi z vsemi intrigami skušali preprečiti nastop delavske vlade, katere se silno boje. Hoteli so ustvariti koalicijo liberalcev in konservativcev. Intrigirali so tudi v delavski stranki sami in hujskali v levem krilu stranke proti vstopu v vlado. Toda delavska stranka je prestala preizkušnjo in obvladala položaj. Z napetostjo se pričakuje nastop Macdonalda. V Albaniji so se izvršile volitve v državni zbor. Zmagala je vladajoča republikansko liberalna stranka. Točnega izida volitev še ni, ker vsled snežnih zametov iz gorskih krajev še ni poročil. Z Bolgarijo smo se še precej mirno pobotali. Naša " vlada je poslala vsem evropskim vladam poročilo o politiki Bolgarske, ki je sovražna naši državi in obrazložila vprašanje narodnih manjšin. S tem je to vprašanje prišlo »z dnevnega reda«. Istočasno pa je vodja »make-donstvujočh« objavil v angleškem časopisju program svoje organizacije, ki zahteva popolnoma neodvisno Mace-donijo in trdi, da Macedonci niso ne Srbi, ne Bolgari, ne Grki, ampak Macedonci, ki imajo kot narod pravico do popolne državne samostojnosti. Aleksandrov je pač hotel povedati Srbom in Bolgarom, da delajo račun brez krčmarja. Inserirajte v „PR!ftVICI!w Dosti ojevskij Mlada žena. toed !n 'il: dokler je govorila, ie uredila posteljo in se -P1 °zirala na Ordinova preko ramena, nern d i mn°£0 knjig imaš«, reče ko je po dokonča- D ram a Ir n il o -j, - Premaknila posteljo. desn0 6 l *?r’nese °dcje in stopi k njemu, ga podpre z da stt j0 i° Pelje k postelji, na katero je dala odeje, *“* odene. Slas Se raviio, da knjige kvarijo ljudi«, nadaljuje ona. in »n1* V zamišljenosti strese. »Ali rad čitaš knjige ?« Sanja J,a« 1J°trebno, da ti povem, kaj mi čita sa vpra^a ona zopet po kratkem On js \ — bojim se vedno ... bojim se ...« Ved«o m „ep.n! izgovorila in kakor se zdi je mislila q a. nekaj drugega. »ZakaiV tl,v'?lle njeno roko k svojim ustnicam. ?ardela. in ♦?? juhljaš mojo roko ?« Lica so ji narahlo n°l|ubi i« : 0 se ona zasmeje. »Ah, le daj — samo ona mu ponudi obe roki. Nato oprosti eno roko :,i si jo položi na svoje vroče čelo, in nenadoma — ga poboža in mu poravna lase in pri tem še bolj zardi. Naposled poklekne poleg njegove postelje in pristavi svoje lice k njegovemu licu. On je čutil blaženi in topli dih njenega dihanja... Nenadoma začuti Ordinov, da vroče solze teko po njegovem licu. Ona je jokala. On je hotel nekaj reči, misliti, toda je postajal vedno slabejši, vedno slabejši... ni mogel več premakniti niti enega svojega uda. Tedaj nekdo potrka in vrata zaškripljejo. Ordinov je samo še začul, kako prihaja starec, njegov gospodar. In nato začuti, kako se Jekaterina dviga, sicer popolnoma počasi, brez strahu, začuti, kako pri odlit .lit dela križ nad njim. Ležal je z zaprtimi očrni. Nae '^rat začuti vroč, dolg poljub na svojih ustnicah ; zarr se mu v srce kot bodalo. Hotel je zavpiti, toda v ten zgubi zavest... 5 tem je za njega nastopilo neko posebno stanje, ži ^nje sanj, do katerih lahko dovede človeka samo bolezen in mrzlica. Prišli so trenutki, v katerih se mu je v neke vrste nejasni zavesti zdelo, da je obsojen živeti v dolgem brezkončnem snu, polnem posebnih doživetij, borb in bolečin. Razjarjen in prestrašen se je skušal upreti tej usodi, ki ga je hotela zasužnjiti, toda v hipu najhujše in najobupnejše borbe je začutil, kako se ga loteva druga sovražna sila. Poleg tega je čutil z vsako žilico, kako zopet izgublja zavest in kako se zopet odpira pred njim neprodorna terna brez dna in mislil je, da že sliši krik bolesti in obupa, v katerem je padal v ta odprti prepad. Tedaj so pa zopet nastopali drugi trenutki sreče, ki jo je komaj mogoče opisati, ki se pojav- lja in ki jo je mogoče samo čutiti : trenotki, ko življenjska moč v človeku tako naglo raste in se človek nahaja v neki nižji sferi, v kateri se zjasni vsa preteklost v popolni zvezi, v katerih kratka sedanjost s svojo svetlobo izčišča zvočno glasno občutenje zmagoslavja, med tem ko neznana bodočnost leži pred njim kot sen in se ne ve, odkod se neznano upanje spušča na dušo kakor osvežujoča roža, hotel bi zakričati od prevelike sreče, dočim človek vseeno čuti slabost in nezmožnost telesa pred temi silnimi utiski, nit življenja, ki pelje nazaj v preteklost, se trga, medtem ko se novo življenje prikazuje pred nami kakor življenje po vstajenju. Tedaj je zopet izgubil zavest in lotil se ga je neke vrste polsen, v katerem je vse to, kar je doživel, še enkrat doživel in sicer v podobah, v razblinjenih, meglenih slikah, in v katerem je vse šlo v zmešanem neredu mimo njegovih duševnih oči. V teh vizijah se mu je zdelo ,\;se drugače, posebno in zagonetno. Potem pa je spet vse pozabil, kar se je dogodilo prej, in sc je začudil zakaj ni več v prejšnjem stanovanju pri svoji stari gospodinji. Ni si mogel prejasniti, zakaj njegova stara dobra gospodinja prihaja k njegovi peči, v kateri je še gorel poslednji premog — mislil je, da še vidi slabo in drhtečo obliko žara, ki ugaša — in zakaj ne greje, preden zapre vrata pri peči, svojih suhih starih rok na ognju kakor je to vedno delala, stalno mrmrajoč predse, kakot to delajo stari ljudje, mereča od glave do pete svojega čudnega stanovalca, o katerem je mislila, da »ni popolnoma na mestu : od tega večnega čepenja »na knjigah«, kakor je ona mislila. Trohica pravice. Kr. stol sedmorice v Zagrebu je ugodil ničnostni pritožbi rudarjev trboveljske premogokopne družbe proti razsodbam celjskega okrožnega sodišča, s katerimi jih je spoznalo krivim po členu 11. zakona o zaščiti javne varnosti in reda v državi, češ da so z razširjanjem letakov zadržavali svoje delavoljne tovariše od dela. Vrhovno sodišče je utemeljilo svojo odločbo s tem, da pomeni v tem členu nahajajoči se glagol »sprečevati«: ne kakor se je prestavilo v »Uradnem listu« »skušati zadrževati«, — marveč »onemogočevati«. vsled česar so kaznjiva samo taka dejanja, s katerimi se more onemogočiti, da bi delavoljni delavci delali, ozir. s katerimi se skuša napraviti resnično oviro, ki bi mogla faktično onemogočiti delo delavoljnih delavcev. Nadalje utemeljuje svojo odločbo s tem, da imajo delavci pravico do stavke in da bi bilo v nasprotju s to pravico, ako ne bi smeli s prigovarjanjem, navduševanjem in širjenjem letakov stavke organizirati in voditi. Po tej odločbi kr. stola sedmorice se člen 11. zakona o zaščiti javne varnosti in reda v državi stvarno krije z odločbo dosedanjega koalicijskega zakona z dne 7. aprila 1870 št. 43. Najvišje sodišče je s to odločbo dalo pošteno lekcijo vsem, ki so v službi trboveljske družbe preganjali in mučili nedolžno delavstvo. Do najvišjega sodišča, še niso segli kremplji trboveljskih magnatov. S tem so dobili ubogi trpini vsaj skromno zadoščenje. Toda kedo bo povrnil revežem trpljenje in muke, izgubo časa ? Kdo bo popravil bedo, ki so jo trpele uboge družine, ko so očetje sedeli v ječah ? Zastonj bodo iskali tozadevnega zadoščenja. Naj bi to trpljenje bilo seme krepkega, razumnega delavskega gibanja in vzpodbuda k tesni smotreni organizaciji. Trdna vera, da pravica mora zmagati, naj preveva rudarske vrste. 15000 državnih uradnikov na cesti. Vlada je izvršila redukcijo državnega uradništva in pognala sredi trde zime 15000 ljudi v najhujšo bedo. Po vojni je državni uradnik padal iz nesreče v nesrečo, vsaka naslednja strašnejša od prejšnje. Sedaj pa, ko so se beraško pristradali do časa, ko bi morali biti uvrščeni po novem zakonu in bi se jim položaj vsaj za spoznanje zboljšal — sedaj pa jih vržejo brez nadaljnega na cesto. Nikdo ne vpraša kako bodo plačali dolgove, ki so jih vsled beraških plač morali napraviti, nihče ne skrbi kako bodo ti bedneži živeli v bodoče. V prihodnjih dneh bo ta redukcija objavljena in videli bomo kako so pri tem prizadeti slovenski uradniki. Že danes pa objavljajo listi nekatere gorostasne številke. Tako je n. pr. 33 uradnikov in uradnic oddelka za kmetijstvo in nič manj pri finančnem ravnateljstvu v Ljubljani vrženih na cesto. Centralizem bije s škorpijoni po slovenskih uradnikih, če tudi so mu najzvesteje služili. Za nas nov nauk ! Dopisi. Vevče pri Dev. Mar. v Polju. Smrtna nesreča v naši papirnici. Električni tok je ubil dne 6. t. m. pri izvrševanje njegove službe, nadebudnega mladeniča, Pavel Šubica. V najlepši dobi, star komaj 21 let je tako tragično preminul. Težko prizadeti rodbini od naše strani iskreno sožalje. Kako se je dogodila nesreča in kdo je kriv, na to se še povrnemo. Za danes konštatiramo sledeče : Že dve leti se v naši papirnici z ogromnimi, milijonskimi stroški modernizira in popravlja vse kar spada k električni stroki, potom ljubljanske tvrdke »Transformator«. Po dveh letih pa smo bili na tem, da je dne 16. dec. 1923 kratek stik povzročil ogenj, ki bi lahko uničil celo tovarno, da nista dva delavca opazila nevarnosti. — Pripetilo se je pred kratkim, da je delavec premenil žarnico. V trenutku dotika ga je vrglo nekaj metrov proč, seveda ne brez posledic. — Dalje so morali strojevodjo odtrgati od nekega predmeta, ki se ga je prijel. Tu bi se lahko pripetila velika nesreča. Dnevno pa se dogaja po oddelkih, da so razni predmeti (kakor vodovodne pipe, razna kolesa itd.) električno prepojeni. Delavstvo je pri tem upravičeno razburjeno in zahteva, da podjetje v prvi vrsti skrbi za delavsko zdravje in varnost, potem šele naj po raznih sohah in stanovanjih da postavljati drage električne peči. Prihodnjič kaj več o tem poglavju. — Prevalje, Farna vas. Skupina Jugoslovanske strokovne zveze je priredila na dan novega leta svojo običajno Božičnico. Uprizorila se je igra »Skrivni zaklad«, nakar sta sledila dva govora. Licitacija darov in božičnega drevesa ter smešni. »Ribji lov« so zaključili prireditev. Med odmori so svirali tamburaši. Izrekamo toplo zahvalo vrlim igralcem, ki so s svojim izvrstnim in dovtipnim nastopom nudili mnogobrojnim gledalcem mnogo zabave in smeha. Zahvala govornikoma tov. Mirko Mikiju in našemu poslancu g. Juriju Kugovniku za prepričevalni govor. Vsem prijateljem darov, kakor vsem premožnejšim družinam, ki so z raznimi darovi opomogli zvezini blagajni, srčna zahvala. Denar bodemo porabili za podpore bolnim članom in druge zvezine stroške. Odbornik. Vrhnika. V nedeljo 30. dec. je sklicala Delavska zveza za Slovenijo shod v Rokodelskem domu. Govoril je gospod dr. Andrej Gosar o pomenu Delavske zveze. V krepkih in jedernatih besedah je pojasnil potrebo delavske organizacije in cilje, za katerimi stremi. Pozval nas je, da se oklenimo z vsem ognjem Delavske zveze, kot edinega sredstva, s katerim se moremo uspešno boriti za delavske pravice in si priborjene tudi ohraniti. Ne zanašajmo se drug na drugega z raznimi izgovori, temveč, pričnimo delati krepko, vstrajno in požrtvovalno za boljšo bodočnost delavskega stanu. Merilo pri vsem našem delu pa naj bodo krščanska načela, ki so edina zmožna ustvariti pravično in potrebno vzajemnost med stanovi. Po shodu so si navzoči v prijateljskem posvetovanju izbrali pripravljalni odbor, za ustanovitev podružnice Delavske zveze za Vrhniko in okolico. Predsednik je Krašovec Ivan, podpredsednik Modrijan Jožef, zapisnikar Ant. Jezeršek, blagajnik Jurjevčič Joško. Odborniki : Knapič Ivan, Mrlak Anton. Jesenovec Ignacij. Vsem sotrudnikom, bralcem in prijateljem »Pravice« veselo in srečno novo leto 1924 ! Kočevje. Sodrugi narodni socialisti prav dobro napredujejo s svojim konzumom tukaj v Kočevju. Imajo že celih 80 kron kapitala. Toda žalibog, da jim je magaciner všel k vojakom. Sedaj bodo morali čakati, da pride nazaj. Povemo pa sodrugu tajniku, da zaman hodi lovit rudarje na svoj lim. Ne bo nič vjel, ker rudarji imamo svojo rudarsko organizacijo J. S., Z. R. Zavedni rudarji preveč dobro poznajo narodne socialiste. Živela JSZR. Več rudarjev. Iz Hrastnika. Naši naprednjaki so že začeli s predpustnim norenjem. G. narodnjaki zidajo narodni (Sokolski) dom. Ker nimajo drobiža, so sklenili potom veselic, izžeti kar največ iz izstradanih delavcev. Pri tem »velekulturnem« delu jih pridno podpirajo socialisti. Učitelji imajo vso šolsko mladino vpreženo. V šoli razdelijo veselična vabila, otroci jih morajo raznositi. Pa imajo vseeno smolo. V gostilni Drnovšek so priredili koncert v korist Sokolskemu domu, pa je občinstvo prireditev bojkotiralo tako, da niti ene vstopnice niso prodali razen članom glasbenega društva. Drugič so naši liberalni kulturonosci našli pri g. Malovrhu zaščito ter napravili v dvorani konz. društva pevski koncert. Vsa naklonjenost g. Malovrha jih ni rešila blamaže. Socialistična »Svoboda« koraka se ve da za naprednjaki. Zdaj je napovedala plesno šolo, da bo mogla uspešno tekmovati. Gostilničarji so pri nas gosto posejani ter so prav zadovoljni s takim delovanjem za bedno delavstvo. Da ne pozabim ! Vesna (komunistično izobraževalno društvo) je v pol leta svojega obstoja že tudi par veselic imela. Le tako naprej ! Trboveljska družba bo že vesela, če boste tako ljudi v ! gostilni vlačili! Hratsnik. Mi imamo v Trbovljah takozvano stanovanjsko oblast. Vedite, da je ta oblast s svojim uradovanjem znatno povečala stanovanjsko bedo v Hrastniku. Za vse to se imamo zahvaliti predsedniku Vo-dušeku, kateri je na čisto nerazumljiv način 'razsjal vse prošnje najemnikov. Samici Mariji Zlebuik je nakazal stanovanje z dvema sobama in kuhinjo, katere sploh ne rabi, ker je kuharica v službi Logarja. Rudniškemu nadpazniku je dalje nakazal kar pet stanovanj. Mi najemniki smo zahtevali, naj se po zakonu uraduje, in se tiste, ki nočejo zakona upoštevati, kaznuje. Pa smo naleteli povsod na gluha ušesa. V letošnjem letu pa zahtevamo od Trboveljske stanovanjske oblasti, da vse odoke razveljavi, kateri so bili od maja do oktobra izdani, zato ker so protizakoniti. Upamo, da nam bo stanovanjska oblast v tem ustregla in krivico popravila. Vrhutega pričakujemo, da bo Trboveljski družbi prepovedala, s privatnim stanovanjem razpolagati. V Hrastniku uradnik B. kar na svojo pest rešuje stanovanjske zadeve v privatnih hišah. Mi dobro vemo, da rudniški uradnik B. nima pravice s privatnim stanovanjem razpolagati in prosimo stanovanjsko oblast, naj ga pošteno prime za ušesa. — Stanovanjski najemniki v Hrastniku. Hrastnik. Slov. kat. izobraževalno društvo je imelo na dan sv. treh kraljev svoj IV. redni občni zbor, kateri je bil dobro obiskan. Iz poročila je razvidno, da je društvo dobro napredovalo. V preteklem poslovnem letu je bilo 13 odborovih sej, 3 predavanja ter cvetlični dan. Dopisov je došlo 27, odposlanih je bilo 62. Knjižnica ima 265 vezanih ter 130 nevezanih novih knjig. Društvo je bilo ustanovljeno pred tremi leti ob času najhujšega socialistično komunističnega terorja ter do danes brez društvenih prostorov, a izredna požrvtovalnost je prebila led. V novi odbor so po večini izvoljeni mladi ljudje, kar daje upanje za uspešno edlo. Izseljevanje iz naše domovine. Po uradnih podatkih s* je izselilo iz naše države od L jan. do 30. sept. pr. 1. 4011 oseb. — Po pokrajinah se je izselilo : Iz Srbije 302, iz Vojvodine 1840, iz Crne gore 63, iz Hrvaške in Slavonije 1084, iz Dalmacije 468, iz Slovenije 21, iz Bosne in Hercegovine 33. Izselilo se je : v Združene države 1436, v Kanado 378, v Argentinijo 1625, v čile 42, v Brazilijo 301, v ostale ameriške države 52, v Južno Afriko 6, v Egipt 2, v Avstralijo 105, v Novo Zelandijo 4. Glasom teh številk se je tedaj izselilo največ naših ljudi v Argentinijo. Dočim so se v tem oziru doslej nahajale na prvem mestu Ameriške združene države, stoje zdaj na drugem mestu, za njimi pride Kanada. V primeri z ostalimi državami in v razmerju s stanjem iz prejšnjih let pripade tudi na Brazilijo jako veliko število naših izseljencev. — Mesec september se od ostalega leta razlikuje v toliko, da stoje zopet na prvem mestu Ameriške združene države, Argentinija pa na drugem mestu. Po pokrajinah daje Vojvodina skozi celo leto največje število izseljencev. Hrvaška in Slavonija, katera je bila v tem oziru navadno na prvem mestu, stoji zdaj na drugem mestu. Črna gora, odkoder je bilo običaji}0 najmanj izseljencev, je v septembru presegla Bosno i<| Hercegovino. — Dočim je bilo v 1. 1922 med izseljenci število žensk večje od števila moških, je v tem letu zopet obratno. Od 1. jan. do 30. sept. se je izselilo moških 2465, ženskih pa 1546. — Edino iz Slovenije in Dalmacije je bilo v sept. število žensk večje od števila moških-dočim je bilo iz Hrvaške in Slavonije skoro enako. XXX Mednarodna izseljeniška konierenca. Meseca mat' ca t. 1. se bo vršila v Rimu mednarodna izseljeniška konferenca, na katero pošlje tudi naša vlada svoje zastopnike. - - . - . . - . . —* ! Naročajte! PravicoI PlačujteI Prometna zveza. Kako skrbijo železničarji za svoje koristi. Vlada se poslužuje raznih strokovnjakov in raznih komisij ter drugih dobro plačanih vladnih podrepnikov vsake vrste, ki nimajo drugega opravila, kot razmišlja*1 ter študirati, kako bi se dalo železničarja, ki je že v$ izmozgan, sestradan, zadolžen, on in njegova družin2, bosa in rajtrgana, sam od službe popolnoma uničen, & se takega reveža na en ali drugi način še na cesto vrŽ^ Birokratska korupcija pred par leti še ne tako mogočn3 kot danes, ko je z »Obznano« podprta, je takrat, ko f je prva koalicija železničarskih organizacij ustanovil2; vrgla par dinarjev dnevno uradnikom, ter nekaj maijj poduradnikorn in slugom z namenom, da napravi me, železničarji nezaupanje, nasprotstvo in prepir ter ob pr1' mernem času pritisne uradnike in uslužbence ob tla. se je takrat enim nekaj dalo, drugim pa ne, so se nek2' teri uradniki izgovarjali, da njih dostojanstvo ne dopuše3 iti z nižjimi uslužbenci skupno v boj. Takrat so tudi P°' navijali delavci in večina drugih uslužbencev, da uradnik bo tam kjer je, akoravno se danes nahajajo' žalostnem stanju, tako eni kot drugi. Ne prvi in ne dru£j niso računali, da bode vlada medsebojno razdrapan^ železničarjev izrabila ter ob primernem času zagrabi* najvišjega uradnika kot najnižjega uslužbenca za vr^' Tako dela kapitalist: dan na dan in pozno v noč se vf' šijo strokovnjaške konference, ter se kar kosajo s Pre^ logi, kako bi železničarstvo, ki jc Itak že popo(ttort^ oropano svojih pravic, dobili kakor krvavo srago, s k* tero bi se kaka pijavka okoristila. Tako delajo z naj11 oni, ki so železničarstvo pahnili v propast. Kaj pa Pri nas je pa drugače. Nekaj kronic na mesec plač3, organizaciji, to je preveč. Kako uro na mesec žrtvov® za sestanek, na katerem naj bi sklepali o nastopu ' naše pravice je preveč. Sploh misliti in študirati vsake mu posameznemu železničarju o izhodu iz nevzdržni položaja je tudi preveč. Vsaka najmanjša žrtev za sv^ in skupno korist je vse preveč. Jaz pa vprašam : nimaš kruha, ne čevljev, ne obleke za sebe in svojo df žino to pa ni preveč ? Če bodeš šel danes ali jutri na cesto, ker ne boš mogel plačati stanovanja za se1 svojo družino to tudi ni preveč? Samo v skupnosti moč : Mi moramo doseči trdno in enotno organiza^ — ali pa bomo poginili! Železniv' Sloga jači, nesloga tlači! Ako vprašaš železniČ% kateri struji pripada, dobiš razne odgovore. Uradnik « po navadi demokrat, narodni socialist, »Orjunaš«, 15 { moderni so radikali, drugi zopet komunisti, ali pa % ali druge vrste socialist in izmed teh bode imela kuj vsaka kategorija svojo organizačico. Tako je med žel ^ ničarji, pa tudi med drugim delavnim ljudstvom. Vse .j organizacije in organizačice imajo razna načela, kat®} se poslužujejo razni intriganti, ki so glavna ovira . složno borbo. Spor med reveži gojiti, je kapitalist'^ umetnost — miriti lačne mase. Oni, ki nas vse sk^ izžemajo so kot roparji, ki vsakega zadavijo samo» njim kaj nese. Mi, ki se razlikujemo na razne organ' cije in stranke smo pač tako vzgojeni. . Uradništvo raznih organizacij in struj pa se P°.,. časnikov ali pa osebno napada in tako je celokupni ,, peli ne nas železničarjev, ampak onih, ki nam st*1 mozeg in kri, zagotovljen. t Odbor Prometne zveze sklicuje svojo sejo soboto dne 12. t. m. točno ob 19. uri v tajništvu sUf%n ne zveze Stari trg 2. 1. nad. Vstop je dovoljen vsak članu Prometne zveze in se tudi pričakuje obilne i ležbe. — Dnevni red : 1. Pogovor osrednjega i'1 zorstvenega odbora. 2. Pripravljanje za prihodnji %t zbor. 3. Slučajnosti. ® Poziv elanom, skupinam in ptaeilnicam Pr0ltlI1j5; zveze. Opozarjam še enkrat člane, da kateri še ^ poravnali svoje članarine za leto 1923, da jo POraV zadnji čas do konca tega meseca, ker je odkrito P § dano, da kateri član ne bo poravnal svoje članarin j kodca tega leseca, se ga ne smatra nič več za Opozarjam pa tudi skupine in plačilnice, da mi nen' ^ ma pošljejo obračune za pretečeno leto 1923, ke , zelo zadržujejo z delom in letnim zaključkom. £ pji bliža volitev novega občnega zbora mi bo vsak'$ znal, da bi bil v zadregi ako ne bi imel na pril10 občnem zboru zgotovljenega letnega zaključka. |j| vas vljudno prosim, da mi nemudoma pošljete to dežele članarino in obračune za pretečeno leto. p l Blagajni Občni zbor L DELAVSKEGA KONSUMNEGA DRUŠTVA V LJUBLJANI, se je vršil v Ponedeljek, dne 7. t. m. v zadružnih prostorih na Kongresnem trgu št. 2, ob obilni udeležbi delegatov članstva j2 Ljubljane, Devica Marija v Polju, Medvod, Škofje Loke, Kranja, Križev, Tržiča, Domžal, Šmartnega, Sv. Križa pri Litiji in Kostanjevici, Jagnjenice, Trbovelj, Raj-»enburga in Senovega, Cerkelj, Poljčan, Makol, Maribora in Studencev pri Mariboru, Ljutomera, Ruš, Pregli. Brezna, Mežice, Črne, Strug, Št. Janža, Bartoke, Blok in Semiča, skupaj 74 delegatov, ki je vsak Nastopal 100 članov. Občni zbor se je pričel ob 10. uri ^Poldne in trajal s poldrugournim odmorom do 5. ure ^Poldne. Nagovor dr. Gosarja. Predsednik dr. Gosar je otvoril zborovanje ter v pozdravnem govoru omenjal, da so se tekom pretečene ^obe ustalile naše valutarne razmere in da bo vsled te-8a trgovina mnogo bolj opasna, kot je bila doslej in bo zahtevala tudi pri nakupu mnogo več previdnosti. Spominjal se je naše zadružne matice, Zadružne zveze v Ljubljani, ki je podpirala zadrugo z primeroma cenim Kreditom, povdarjal je, da je zmota, če iščejo nekateri '-lani koristi konsumnega društva samo v nizkih cenah, Prezrejo pa, da vpliva konsumno zadružništvo blažilno ?a splošno trgovino ter drži cene v pravem tiru. Prosil ž. delegate, da v tem smislu goje zadružnega duha ‘udi med člani zadružniki. Poročilo ravnatelja A. Kocmurja. Temu je sledilo obširno poročilo ravnatelja, ki je opozarjal na silna davčna bremena, pretečenega leta, «ajti samo na davku na poslovni promet je zadruga pla-Cala čez 252.000 Din. medtem ko je bila koncem račun-*taga zaključka s zneskom 233.000 Din. še v zastanku. Menjal je notranjo ureditev in konsolidacije zadruge in *'a potrebo reorganizacije celega zadružništva na po-jHagi centralizacije in decentralizacije. Centraliziralo naj se, po zgledu navedene zadruge ves blagovni nakup, Kakor tudi vrhovno vodstvo in kontrola zadrug, — demoraliziralo pa v tem smislu, da bi bila vsaka zadruga °2iroma prodajalna samostojna in s svojim odborom odgovorna za lokalno redno poslovanje. V to bi bila v pr- vi vrsti poklicana Gospodarska zveza, kateri bi se mo-rale bolj tesno kot doslej priklopiti vse zadruge in se odpovedati delu svoje avtonomije, — Gospodarska zve-2a Pa bi morala svoj organizem preurediti v demokratičnem smislu in poklicati k sodelovanju delegate vseh Včlanjenih zadrug. To izvajanje je našlo pritrjevanje vseh orovalčev. Omenjal Je tudi, da pogreša blagohotne podere nekaterih oblasti, ki skušajo kratiti zadrugi že pred j leti pridobljene in izvrševane pravice in hočejo mejiti naše zaduržništvo s trgovstvom v en koš. V neka-teriI* krajih se zelo čuti tudi nereelna konkurenca trgovcev, ki se trudijo z raznimi sredstvi izpodkopati tla asemu zadružništvu, oziroma ga izvinitl iz dotičnega ^raja. če bi se to v resnici zgodilo, potem bi pa zadru-Prli šele čutili, kakšno korist jim je donašala zadruga, bi v takih krajih brezdvomno cene v kratkem pomočile. četudi je bilo vloženo mnogo prošenj za otvoritev ovih prodajalen, zadruga tem prošnjam vsled pomanjša prometnega kapitala ni mogla ugoditi, zato se v ^retečenem letu število prodajalen ni pomnožilo, nas-rotno se je ena prodajalna radi nereda ukinila. Pristo-^l0 je na novo 1.247 članov, odstopilo oz. izključenih bilo 168, tako da je zadruga štela ob zaključku - 94 Članov z 237.782 Din. vplačanih deležev, deležna zerva članov pa je znašala 401.718.— Din. Četudi ni 1 Polovica članov krilo svojih potreb stalno pri zadru-Xeridar je zadruga dosegla skupno izkupilo v znes-v »ad 35,000.000 Din. ter je bil izplačan članom v pra-°ni vročeni 3 % popust, katerega so udeleženci samo ku 4?cni’ k* Plačajo blago v gotovem, v skupnem znes-3e, *, . Din. Pojasnjeval je delegatom, kako napačno ^i'h ^ *^ej° P™ zadrugi koristi samo od takojšnjih niz-njji Cen namesto, da bi upoštevali, da pri nas v Slove- li nnVM° Zat° nimamo tako visokih cen, kot je to slu-It0nna Hrvatskem in v Srbiji, ker imamo zelo razvito kiju})0”1110 za(*ružništvo, ki regulira cene navzdol, da pa «o n skuša zadruga, kjer je mogoče oddajati bla-kator* n^j'h cenah, sicer imajo pa člani itak 3 % popust, eSa drugje ne dobe. Preci2^?ro^al je tlldi< kako silll° ie narasla režija od ah 77r 6 1;,oslovne dobe, ko je znašala samo na pla-1,69074 • ter poskočila v računskem letu na :tu t,D>n- in bo znašala v prihodnjem računskem le-stranj ‘lž^° 2,200.000 Din. vsled česar bo treba na eni Stotkih niti Promet. in s tem utesniti režijo v od-skrčitj' na drUR' strani pa režijo samo kolikor mogoče Dreskrh e”J'al tudi potrebo, da se osnuje zaklad za s*užbi v -;011'11 us*l‘žbencev, ki bodo osiveli v zadružni druž,n . cemur bi bila predvsem poklicana matica Za-8a bi irn Vr Zif’ ^ na^ ^ osnovala tak zaklad, od katerega 7a^C v . r*st‘ v slučaju potrebe, vsi uslužbenci na-dri»Žna ruzništva’ Prispevala naj bi pa v ta fond Za-Tudi ta V(?za’ yčlanjene zadruge in pa uslužbenci sami. davljen n”' Je s simpatijo pozdravljena in je bil s^rbi ^a načelstvo zaprihodnji občni zbor pre- robnejši načrt za udejstvovanje te misli. ra2nesr;|ei^,agovnejia Prome‘a je poročal, da je poleg Xa raznp? i gC^a v množinah manj kot en vagon zadru-Va*onov?a sadeče količine blaga : Pšenične moke 70 bov 5 ’ ^ruzne moke in kor. zdroba 6 vagonov, otro- rzene moke 1 — koruze 13 — kaše 1 — ovsa 1 — ješprenja 1 — masti 2 — slanine 1 — sladkorja 14 — riža 5 — testenin 1 — kave 1 — kavinih nadomestkov 1 — usnja 1 — mila 4 — olja 2 — petroleja 3 — drv 15 — soli 25 ter za približno 10,000.000 Din. manufakture. Opozarjal je tudi na silno različnost procentual-nega razmerja, v katerem se obrača blago v posameznih prodajalnah. Medtem, ko nekatere prodajalne obrnejo kapital petkrat, šestkrat, celo trinajstkrat, ga druge prodajalne obrnejo samo dvakrat, kar pomeni seveda silno izgubo obrestih od tega kapitala, ki je danes v trgovini odločujoč faktor, vsled česar se mora v bodoče na to stran obratovanja obrniti večjo pažnjo. Odgovarjal je tudi na večkratne pritožbe radi zakasnele do-pošiljatve blaga. Vzroki so : Včasih prometne ovire, sem in tja prepozno naročilo, včasih zahteva previdnost radi negotove konjukture, da se čaka z nakupom blaga, dostikrat se pa zgodi, da ima prodajalna na zalogi dovolj blaga, a vsled zvišajoče se tendence člani dotično zalogo, ki bi zadostovala mogoče za cel mesec, pokupijo v nekaj dneh, vsled česar nastane nujna vrzel nekaj dni, ali mogoče cel teden, dokler ne pride iz centrale nova pošiljatev. Povdarjal je tudi, da vodstvo kljub vsestranski želji, da bi se oddajalo blago tudi na kredit, te želje ne more upoštevati. 1. Iz razlogov pomanjkanja gotovine ; 2. radi tega, ker je navajanje članov na kredit članom samim škodljivo in konečno gredo pri kriditiranju v izgubo obresti in mnogokrat tudi del terjatve, ki niso nikdar vse izterljive. Zaključek. Poročilo ravnatelja se je z odobravanjem vzelo na znanje in se je pri slučajnostih v nekaterih točkah njegovega poročila vršila tudi debata. Na to je sledilo poročilo nadzorstva, ki je predlagalo načelstvu obsoluto-rij, ki je bil soglasno sprejet. Odobril se je rač. zaključek za leto 1922/23, ki izkazuje kosmatega dobička pri blagu 3,223.532 Din. — čistega pa 13.215 Din. Na to so se spremenila v nekaterih točkah pravila. Kar se tiče članov jc važno, da se je pristopnina za nove člane zvišala od 10 K na 5 Din., deležna rezerva pa, ki se nabira iz 3 % popusta, od 500 K na 200 Din. Druge spremembe so več ali manj formalnega značaja in bi bilo preobširno o njih poročati. Na to je bil izvoljen dosedanji odbor in nadzorstvo. Namesto med letom izstopivših dveh članov nadzorstva, sta pa bila izvoljena g. Anton Razber-ger, uradnik j. žel. v Ljubljani in Jakob Širaj, kaplan, Devica Marija v Polju. StroHovna zveza Celje. V nedeljo, dne 30. dec. t. 1. se je vršil dobro obiskan shod upokojencev, na katerem je poročal strok, tajnik Gajšek, o zakonu o pokr. pok. skladu za Slovenijo. Sprejeta je bila soglasno resolucija, ki zahteva spremembo razpredelov tega zakona, s čemur bi bilo, ako pristane na to ministrstvo za soc. politiko, našim upokojencem mnogo pomagano. Resolucija se pošlje Jugosl. strok, zvezi in izroči Jugosl. klubu v Beogradu, da se naši poslanci bore za zboljšanje položaja najbednejših. Iz poročila tajnika je razvidno, da je tajništvo J. S. Z. v Celju, doseglo že za mnoge tovariše povišanje ali novo odmero doklad. Da bodo uspehi še večji, se trdno oklenimo svoje organizacije. — Na zadnjem sestanku članov JSZ v Celju v sredo 2. jan. t. 1. se je obravnavalo vprašanje »del. družinskih doklad«. Kako važne so take diskuzije, je pokazal ta večer. Tovariši, prihajajte še v večjem številu na te sestanke, ki so vsako sredo ob 7. uri zvečer. Segajmo po strokovni izobrazbi! V petek, dne 4. t. m. je bil sestanek jav. nameščencev. o katerem poročamo prihodnjič. V bližnji bodočnosti se vrši tukaj soc. gospodarski tečaj za delavstvo, kar bomo pravočasno sporočili organizacijam. Zadnji mesec smo prejeli že precej zaostale članarine. Kdor še dolguje, naj skuša prej ko mogoče poravnati, ker bomo na letošnjih občnih zborih prebrali statistiko vseh nerednih članov. STROKOVNA ZVEZA RUDARJEV V TRBOVLJAH naznanja, da se je preselila iz svojih dosedanjih prostorov v »Društvenem domu« ter posluje odslej v Lokah 253 »na Vodah« (pri brivcu Lisacu). Vsi dopisi naj se pošiljajo odslej na naslov: Strokovna zveza rudarjev Trbovlje — Loke 253 (in ne Društveni dom !) Uradne ure so od 9—11 ure dopoldne in od 3—pol 5. ure popoldne. Sestanki se vrše vsako sredo dopoldne. Dne 20. januarja t. 1. priredi Delavska Zveza v Trbovljah političen shod. Poroča posl. tov. F. Kremžar. Zveza papirniškega delavstva. Dev. Mar. Polje. Naša skupina Zveze pap. del. je zgubila dolgoletnega člana naših kršč. soc. organizcaij tov. Melja Jakob. Posebno je ljubil glasbo, zato je bil od začetka član Orlovske godbe. Na zadnji poti smo ga spremili z zastavo godbo in venci. Svetila mu večna luč. Čudimo se, da podjetje papirnice že cel mesec zavlačuje prošnjo žene umrlega dolgoletnega delavca (32 let) za pokojnino. Upamo, da bo zadostoval ta opomin. Preska pri Medvodah. Tu je umrl obratni ravnatelj papirnic Goričane in Medvode g. Anton Lapajne, rodom Idrijčan. Delavstvo se ga bo spominjalo še dolga leta. Kot verni kristjani se držimo izreka »O mrtvem govori samo dobro«. Tako je bil, če ga je prišel delavec prositi kako stvar, res darežljiv. Bili so pa še izbrani p i, ki so Imeli posebno milost pri njem. Pokojni je bil zelo podjeten, iz navadnega delavca je prišel do te časti. Dasiravno ni bil v papirni stroki strokovnjak, ga je podjetje visoko čislalo. Razumljivo je torej, da ni mogel dvema služiti; delavstvu in podjetju. Pogreba se je delavstvo udeležilo v velikem številu. Iz Vevške papirnice. Delavstvo na zatožno klop, so hoteli dati gospodje našega podjetja v sledečem slučaju. Pri polaganju »kabla« je prišel na nepojasnjen način žrebelj v kabeljskr zvitek, ter stem povzročil vkupno škode baje za 100.000 kron. Ko sta bila poklicana obratna zaupnika na odgovor, se je dolžilo delavce tega delikta, zaupnika sta pa protestirala proti temu, da se delavstvo dolži tako brez dokazov, ter pojasnila mnenje delavstva v tem oziru. Danes so pa gospodje že drugega mnenja. Stvar pa se je zasukala tako, da je pod ključem dotični »Monteur«, ki je bil odgovoren za polaganje kabla (Nemec iz rajha). Dne 12. t. m. bo obravnava pri dež. sodišču v tej zadevi. Morda bo tam prilika povedati kako pikantno o gospodarstvu električnih naprav v naših podjetjih. JAVNI NAMEŠČENCI. Vabimo Vas k pristopu k strokovni zvezi javnih nameščencev, katera posluje v svoji pisarni Ljubljana, Stari trg 2. I. vsak dan od 16—18. ure. Podrobna in natančnejša pojasnila in pravilnik so Vam v tej pisarni na razpolago in na vpogled. Do 1. februarja 1924 pristopi lahko vsak javni nameščenec ali upokojenec ne glede na starost, po tem dnevu pa samo oni, ki niso prekoračili 50 let starosti. Strokovna članarina znaša za vsakega člana brez izjeme Din 2.50, pristopnina 1 kratna mesečna članarina. Razen tega lahko tudi vsak pristopi v posmrtni ali podporni fond. Prispevki v podp. fond so : mesečno za člana 4 Din. za ženo 3 Din. za otroke nad 10 let po 2 Din. Oče člana in njegove žene po 5 Din. Mati člana ali žene 3 Din. Pristopnina znaša 1 mesečni prispevek k temu fondu. Prispevek v pomrtni fond znaša od vsakega člana ali članice ob pristopu 5 Din. Ob vsakem smrtnem slučaju člana ali članice plača vsak zopet po 5 Din. Nudimo vam ugodnosti raznih popustov glede zdravnikov, zdravil, obleke, živil, gospodarskih potrebščin itd., proti predložitvi članske izkaznice. Ugodnosti so na vpogled v društveni pisarni. S samopomočjo si najhitreje in najbolje pomagamo ! V skupnosti je moč ! ■ Odbos. J. Ramsay Macdonald o kapitalizmu. Dne 16. decembra je voditelj angleške delavske stranke napisal v nekem ameriškem dnevniku članek, v katerem pravi med drugim : Donesek kapitalizma k človeškem napredku je v resnici stvaren. Jaz sem to vedno priznaval. Toda istotako so očitne tudi nevarnosti in neuspehi, ki jih kapitalizem nosi s seboj. On je neizmerno povečal proizvodnjo, bogastvo in materialno udobnost. Toda on je obenem tudi človeško življenje in človeka samega podredil mašineriji, tržišču in protitu. Kapitalizem sam po sebi se ne more nikdar dvigniti višje, preko višine svojega namena, ki obstoji v profitu zavoljo profita. Kadar kapitalizem postane dobrotljiv in do-brotvoren, on neha biti v tistem hipu kapitalizem in postane samo individualna krepost. Lahko tudi velik kapitalist postane darežljiv, človekoljuben in kneževsko dobrodelen toda tega on ne dela kot kapitalist, on v tem hipu ni kapitalist. Kapitalistu _ pa naj vodi on tovarno kot lastnik ali kot član ravnateljstva — je delavec samo in izključno samo posestnik delavne sile in sposobnosti, to je nečesa, kar se pridobiva kot premog, ali bombaž ali ruda, s čemer se trguje, kupuje in prodaja po tržnih cenah in okolnostih. Tedenske novice. Trbovlje. Naš vlč. g. župnik Frančišek časi je imenovan stolnim kononikom v Mariboru. Častitamo ! Ruskih beguncev se je po poročilu notranjega ministra vrnilo v letu 1923 5000 iz naše države nazaj v Rusijo. ■ ■ v „ Rudarjem na znanje ! Pred tednom dni smo čitali v dnevnem časopisju, da je izstopil iz drž. službe policijskega ravnateljstva v Ljubljani gospod policijski revirni nadzornik Habe, ki je vstopil kot uradnik v službo Trboveljske premogokopne družbe. — Imenovani je bil eden najboljših detektivov ... Vrhnika. Skupina SZTD ima svoj redni letni občni zbor 20. t. m. ob pol 3. uri popoldne v Rokodelskem domu. Udeležba vseh članov dolžnost ! Brezposelnost med zasebnimi uradniki v Zagrebu. Zagrebški listi tožijo, da se tamkaj vedno bolj širi brezposelnost med zasebnimi uradniki. Spričo sedanje gospodarske krize mnoga podjetja odpuščajo svoje nameščence. ne meneč se za njihovo usodo. Ostali nameščenci iz strahu pred odpustom delajo pod vsakim pogojem. Stanje postaja nevzdržno. Boljševiško vojaštvo se buni. Poročajo, da je nastal spor v Trockijevi armadi. Trocki se je namreč sprl z nekaterimi člani moskovske vlade in ta spor se je zanesel tudi v armado. Snežni zameti so po vsej Evropi. Na Francoskem je silna povodenj — istotako v Petrogradu. Na severnem Štajerskem je padlo poldrug meter snega. Na Ogrskem so silni snežni zameti na mnogih krajih onemogočili železniški promet. Po Moravski iti Šleziji divjajo silni snežni viharji. Promet med Bolgarsko in našo državo je vsled silnega snega sploh prekinjen. V Bolgarski neprestano sneži. Novi koleki. Ker so se pojavili zadnje čase ponarejeni kolki po 50 Din., je izdalo fin. ministrstvo s 1. januarjem novo emisijo teh kolkov, ki služijo za kolko-vanje igralnih kart in domin. Stari kolki po 50 Din. ne veljajo več in se lahko zamenjajo v 90 dneh vštevši od t. januarja t. 1. Za razvrščanje železničarjev. Prometno ministrstvo je izdalo vsem železniškim direkcijam naredbo, da mu v najkrajšem času dopošljejo vse potrebne podatke svojih uradnikov, da se potem takoj prične z razvrščanjem. Poslanec Virgilij Sček je prejel od slovenske narodne (!) tole pismo : »Velecenjeni gospod poslanec. Zapeljevanje našega krvavečega naroda vpije do neba. Žolč in strup se nam je dvignil do vrha. Samo čudežna' sila je trenutno zaustavila naše maščevanje. Vaša pro-kleta izdajalska žila ne miruje. To je zadnji opomin in obenem konec Vašega barbarstva, sicer bo vaša izdajalska kri onečastila to sveto zemljo. Osveta«. Žalostno, da so slovenski ljudje — seveda liberalci — zmožni kaj takega. Občni zbor političnega društva Edinost se je vršil dne 30. decembra 1923. V novi odbor so izvoljeni stari odborniki z dr. Vilfanom na čelu. Občni zbor je poglobil prepad med liberalci in krščanskimi socialisti. Snubitev na Tirolskem. V nektarih tirolskih dolinah je tale način snubitve v navadi. Fant vzame steklenico vina pod pazduho in se napoti v hišo, kjer je doma dekle, ki jo želi za ženo. Družina, ki sedi okrog peči, pozdravi došleca in mu ponudi, naj sede. Fant prosi kozarec, ga napolni z vinom in ga ponudi izvoljenki svojega srca. Ako dekle odkloni, se fant takoj poslovi. Ako sprejme kozarec, pa ne pije, ampak ga odloži na mizo, potem ve fant, da se dekle še ni odločilo. Ako pa je dekletu fant všeč, izpije vino do dna kozarca in s tem je zveza zapečatena. Bogatini in ubogi. Predsednik kitajske republike si je sad določil plačo iz državne blagajne 145 tisoč dolarjev na mesec. Koliko revnih Kitajcev pa bo od lakote umrlo ! Zoper čečkanje po železniških vozovih. Prometno ministrstvo je izdalo odredbo, po kateri mora biti takoj odpuščen iz državne službe vsak železniški uslužbenec, katerega se zaloti pri pisanju po stenah železniških voz ali kateremu se dokaže, da je pisal razne čečkarije, s katerimi so te stene železniških voz popisane. — K tej odredbi prometnega ministrstva pripominjamo naslednje : Namen odredbe je gotovo dober, toda g. minister se je, kakor že opetovano, tudi tukaj pošteno urezal in sicer v naslovu. Ce kdo, potem so gotovo železniški uslužbenci tozadevno najmanj prizadeti. Železniški uslužbenci sami najbolj obsojajo umazane čečkarije in pisarije po železniških vozovih, katerih pa ne zakrive žel. uslužbenci — proti temu sumičenju g. ministra najodločneje protestiramo — ampak največ različni paglavci gosposke pa tudi preproste krvi. Prav tako eksemplarično naj se vsi ti kaznujejo, kakor to grozi g. prometni minister žel. uslužbencem. Da pa odpravimo to nekulturo iz naših žel. voz, je pa potrebno, da sodeluje pri tem vse občinstvo, ki se vozi. Brez sodelovanja občinstva vse tozadevne odredbe ministrstva ostanejo samo na papirju. Krekova mladina v Celju. Krekova mladina v Celju igra v nedeljo, dne 13. t. m. ob pol 4. uri pop. zanimivo predpustno burko »Davek na samce« v Narodnem domu v Celju. Za to prireditev vlada veliko zanimanje posebno še, ker se je svoj čas že igrala v celjski okolici z velikim uspehom v zadovoljnost občinstva. Ker je to prvi nastop celjskega članstva Krekove mladine in je dobiček predvsem namenjen naši novi knjižnici v Celju, vabljeni vsi somišljeniki. Celje. V nedeljo, dne 30. dec. m. 1. je bil prvi sestanek Kerkove mladine, na katerem je predaval tov. dr. Hodžar o dr. Krekovem življenju in delovanju. V srca navzočih članov in članic je vlil obilo korajže in samozavesti. Pristopili so novi člani. Na prihodnjem sestanku, ki bo 3. nedeljo v januarju, govorita tov. Skale in Verčnik. Na sporedu je deklamacija. Poskrbeli bomo za zanimivo diskuzijo. Na zadnjem sestanku je govoril še tov. Gajšek o nalogah in ciljih K. M. ter podal nekaj smernic za vzgojno delo in gojitev športa. Veliko važnost bo treba posvečati našemu naraščaju in dobri knjižnici, za katero zbiramo knjige, ki se naj oddajajo v tajništvu pri Belem volu. Lemežemcem pod nos. Ljubljanska frakarija se zadnje dni zopet z vsemi štirimi zaganja v Zvezo delovnega ljudstva in njeno občinsko gospodarstvo. Korajžo je dal tem junakom odlok pokrajinske uprave, ki je ugodila pritožbi gg. Turka in Stareta in razpustila ljubljansko poklicno gasilstvo. Značilno je za nas zlasti to, da pokrajinska uprava graja zvezo delovnega ljudstva zato, ker imajo mestni delavci večje plače kot pa drugi ljubljanski delavci in pov-darja, da se morajo delavske plače izenačiti s plačami drugih delavcev v Ljubljani. Ta stavek nam dovolj jasno priča kam meri vse hujskanje proti zastopnikom zveze delovnega ljudstva. Ljubljanski frakarji hočejo za vsako ceno priti zopet do mestne uprave, da bodo zopet kot nekdaj, grabili iz mestnih blagajen in se okoriščali z mestnim premoženjem. Kedor ne bo deležen milosti ljubljanskih frakarjev, temu gorje ! Najbolj gorje pa mestnim delavcem in ljubljanskim revnim prebivalcem, kajti zanje ne bo ostala nobena para. Za javne in socialne naprave ne bo več smisla. Zgornji stavek v odloku pokrajinske uprave naj prav natanko prebero in premislijo tudi tisti mestni delavci, ki zahajajo na Marksov trg in pohvalijo naj g. Lerneža, ki je s svojim izstopom iz magi-stratne večine tudi doprinesel svoj veliki delež k poslabšanju položaja, ki ga je mestnim delavcem izposlovala zveza delovnega ljudstva. Nov pravilnik za monopol-sko delavstvo. Zvišanje dnevnih plač tobačnemu delavstvu. Poslanca Jugoslovanskega kluba Gostinčar in Kremžar sta ponovno intervenirala pri upravi monopola in finančnemu ministru za zboljšanje gmotnega stanja in plač delavstvu v tobačnih tovarnah in sta tudi vložila pismene zahteve. Uprava monopola je zdaj sklenila, da se dnevna plača delavstva v tobačnih tovarnah cele države poviša za 6 Din. Kakor smo zvedeli, je v upra- vi monopola za vse monopolsko delavstvo izdelan pravilnik o porazdelitvi delavstva v kategorije, dalje pravilnik o vpeljavi enotnega plačilnega sistema za delavstvo v področju monopolske uprave. S tem pravilnikom bodo označene plače delavstva v celi državi. Istotako je izdelan statut o proviziji ali mirovinski statut za vso državo, ki bo stopil v veljavo, ko ga potrdi finančni minister na podlagi zakona o monopolski upravi. Vsi ti no- vi pravilniki so velike važnosti za delavstvo tobačnih tovaren in drugih podjetij monopolske uprave in prinašajo znatne spremembe. O stvari bomo še obširneje poročali. Nabirajte za tiskov, sklad „ Pravice" l Delavci, volilni upravičenci. Pozor! V tekočem letu se bodo vršile pri nas v Sloveniji volitve v oblastne skupščine, volitve obč. odborov in najbrž tudi volitve v narodno skupščino. Čakajo nas torej vse mogoče, važne volitve. Delavci, da boste pri volitvah odločevali lahko tudi vi, ne zamudite sedaj (celi mesec zaman) najugodnejše prilike, da si zasigurate vo-livno pravico s tem, da zahtevate svoj vpis v volilni imenik, ako doslej še niste bili vpisani. V zakonu je namreč določeno, da morajo vsa županstva v teku januarja popraviti volilne imenike tako za volitve v narodno (oblastno sresko), skupščino, kakor tudi za občine. Kdor ima volilno pravico in ni vpisan v volilne imenike, oglasi naj se na občini in zahteva brez posebnih listin vpis. Pravico biti vpisan v volilni imenik za narodno (oblastno sresko) skupščno ima vsak moški, ki je 21 let star in biva že 6 mesecev stalno v občini. Pravico biti vpisan v volilni imenik za občinske volitve ima vsak moški državljan, ki biva že I leto v občini. Vpisati se mora ta mesec v volilni imenik tudi vse vojake, ki so dopolnili 21 leto in se letos vrnejo od vojakov v občino, v kateri so poprej stalno prebivali. Naši zaupniki poskrbite, da pridejo vsi naši delavci v volilne imenike ! Župan ali občinski gerent, ki ne bi na zahtevo ali opozorilo hotel vpisati volivca, čeprav se mu dokaže, da ima dotični volivno pravico, se zagreši proti zakonu in prosimo, da take slučaje naznanite na naše tajništvo Delavske zveze, Ljubljana Stari trg 2. Pofa božje previdnosti. Bilo je začetkom I. 1914. Po posredovanju tedanjega avstrijskega poslanika pri sv. Stolici je smela neka skupina ogrskih rimskih romarjev prisostvovati pri papeževi sv. maši in prejeti iz njegovih rok sv. obhajilo. Obhajanje je bilo že pri koncu, tedaj pa je nastal v: kapeli šum. Med udeleženci je bil neki inženir, rodom jud, ki božjeropno se usmelil prejeti hostijo. Pij X. je vprašal po vznemirjenju in ko so mu povedali, kaj se je zgodilo, so ga oblile solze. Ko so prijeli dotičnega juda, je izjavil, da že dolgo časa čuti v sebi nagnjenje k katoličanstvu. Letos pa sc je zgodilo sledeče : Po prejemu svj obhajila sc je usadila v srce tega nesrečneža močna želja, da bi postal katoličan. Začel je študirati knjige katoliških pisateljev. Ni se mogel odločiti. L. 1920 pa ie sprejel pouk o kat. veri. In kakor se navadno zgodi v takih slučajih, da poseže Bog sam vnies. Tu je bila bolezen. Operacija mu ni mogla rešiti življenja. Ko se !e bolnik prebudil, je pripovedoval svoji judovski ženi, da se mu je v sanjah prikazal Jezus in mu je tolažilno obljubil, da bo umrl kot kristjan. Proti pričakovanju \e nastopilo olajšanje in v tem času je prejel sv. krst. Naslednjo nedeljo je hotel prejeti sv. obhajilo vendar-morebiti, ker ga je pred 6 leti prejel nevredno, mu )e Bog odvzel to zadnjo zemsko željo in ga je preje P&' klical k sebi ; nepričakovano je nastopila smrt in združenje z Bogom se je zvršilo na drugem svetu. Pod tem’ čudežnim vtisom sta prejele tudi njegova žena nje* na prijateljica še v navzočnosti mrliča sv. krst. — ■------- . , , gg Delavec! Sleherni dan se vprašaj! Ali redno plačujem AH redno čitam / DfOTJ9PA ? AH redno dopisujem v ( I I d.V fiVvr • Ali zadosti agitiram za Za pouk in zabavo. Friderik Viljem in orjakinja. Friderik Viljem I., pruski kralj (1713—1740). je Z? svojo gardo prav posebno rad nabiral zelo velike ljudi' Kjerkoli je izvedel, da je kak velikan, takoj je posla* komisijo tja in ni smela priti brez njega nazaj. Šel Je tako daleč, da je pošiljal oddelke svojih čet celo v sosednje države, in ti so polovili tam vse, kar je bilo velikega ; tako je nazadnje dobil polk samih velikanov-In ker jim je dal še prav visoke kučme, so bili videti-kakor gozd korakajočih dreves. Da je ob takem sarnO' voljnem postopanju prišel večkrat v neprijetne položaje, ie lahko umljivo ; kajti nihče si ni dal odvajati dežele kar tako. Pa tudi sicer so imeli njegovi komisarji večkrat smolo. Fn sam slučaj: Slišal je, da je na Holandske^ zelo velik mizar, in takoj je poslal tajno komisijo poijj; Kar tako s silo odvzeti ga niso smeli in so si izmisli'1 zvijačo. Nedolžno so prišli k njemu in so naročili tak° in tako velik zaboj. Ko je bil izgotovljen, so pa rekli, da je premajhen, in ko je mizar zagotavljal, da je dosti velik, so ga pregovorili, da je zlezel vanj, češ, boste vi' doli, da imam prav. Ko je bil notri, so zaloputnili P°' krov in so ga odpeljali. Doma so zaboj odprli, mizar ie bil mrtev, imel je premalo zraka. Pa tudi kralj sam ni bil v svoji izbiri zmeraj sre' čen, včasih se mu je pripetilo kaj prav posebno sineš' nega in ponesrečenega. Nekoč je jahal na izprehod. Vi' del je orjaško deklico, takoj je stopil s konja in jo je «a,'. govoril. Vedela ni seveda prav nič, da je kralj. Rekel J1 je, naj bo tako prijazna in naj nese listek v pisarno nje; govega polka velikanov. Na listek je napisal, naj tako) pošljejo po duhovnika in jo kar v vojašnici poročijo 1 največjim grenadirjem. Malo čudno je gledala, potem je Pa le vzela listek in je šla. Brati sicer ni znala, nar®čil° ji pa tudi ni bilo všeč. Kako so gledali v vojašnici, je prišla stara ženska z listkom in kraljevim povelje111' naj jo takoj poročijo z največjim grenadirjem ! Deklič je bila namreč med potjo srečala staro ženico in jo }e. prosila, naj nese namesto nje listek v vojašnico. ŽenlC! se je poroka dopadla, grenadir se je zelo branil, a 1,1 pomagalo nič, poročili so ga. tožite ;i. .. Pesnik - prepisovavec. Mlad pesnik je bral Voltaire-u svoje verze, da ^ mu ta povedal svojo sodbo o njih. Med branjem se j® Voltaire večkrat odkril. Ves v zadregi vpraša nila4* mož, kaj to pomeni. »Imam tako navado, da se vselej odkrijem. dar srečam kakega starega znanca«, reče Voltaire, ke je bilo mnogo verzov prepisanih. AIl. 1 Ki u Pl UJ v C*O vse svoje potrebščine v posloval-SLrfd nicah 1.delavskega kons.društva? ALI Sl O LA N TE ZADRUGE? Izdata konzorcij. Tisk Zadružne tiskarne v Ljubljani. Odgovorni urednik Dr. Andrej 6os**'