506 Listek. ženih ter našli posode in denar. Nasproti na levi strani ceste so našli ostanke opekarnic in i m visoko, 2 m široko okroglo peč z devetimi luknjami na vrhu za sušenje posod. Takoj za velikovaškim gradom je držala skoz Krakovski gozd proti Kržišču 10 m široka rimska cesta na Praetorium Latobicorum pri Trebnjem. Sled te ceste se po gozdu še sedaj pozna več kot uro daleč, pri vasi Gmajna pa se nahaja miljski cestni kamen. Kmalu v začetku gozda opazimo na levo pri cesti veliko gomilo (tumulus). Pri vasi Zaloke je bilo večje pokopališče. Tu so našli v prstenih grobeh (iz prvega stoletja) lepe žarnice, steklene posode in igle. (Konec prihodnjič.) LISTEK. Biblijografija slovenska. Pod tem naslovom hočemo odslej naznanjati vse nove knjige slovenske, ki se pošiljajo uredništvu našemu; o važnejših izmed njih bodemo o priliki obširneje poročali: — Dr. Gregor Jožef Plohel, imeniten humanist ali dobrotnik slovenski, njegova domačija in njegov rod v Ivanjkovcih. Spisala Jakob Meško, župnik pri sv. Lovrenci v Slovenskih goricah in dr. Franc Simonič, skriptor c. kr. vseučiliške knjižnice v Beči. Z 8 slikami in 2 rodoslovnicama. V Beči tiskali Rudolf Brzezowsky in sinovi, založil dr. Fr. Simonič, 1888, 8, 154. Lepa knjiga, o kateri več izpregovorimo prihodnjič, dobiva se pri g. pisatelji dr. Fr. Simoniči na Dunaji po 1 gld. 25 kr. izvod. — Slovenisches Sprach- und Ubungsbuch. Nebst Chrestomathie und slovenisch-deutschem und deutsch-slovenischem "VVorterverzeichnis. Fiir den ersten Unter-richt bearbeitet von Dr. Jakob Sket, k. k. Professor am Staatsobergvmnasium in Klagen-furt. Vierte verauderte Auflage. Druck und Verlag der St. Hermagoras-Buchdruckerei, Klagenfurt 1888, 8, 294 str. — Nauk, kako je zasajati vinograde z ameriškimi trtami, da jih trtna uš ne more uničiti. Po naročilu deželnega odbora kranjskega spisal Rihard Dolenc, vodja deželne vinarske, sadjarske in poljedelske šole na Grmu, V pojasnilo več slik. Založil deželni odbor kranjski, natisnila »Narodna Tiskarna« v Ljubljani 1888, m. 8, 34 str. — Kako je rabila riječca ,črez' (novo) slovenskoj knjiži do prije 50 go-dina. Napisao M. Valjavec. Preštampano iz LXXXIX knjige Rada jugoslavenske akademije znanosti i umjetnosti, u Zagrebu 1888, 8, 88 -f 75 4* 36 str. Na to jako obširno in korenito pisano monografijo učenega akademika Slovenca opozarjamo vse naše jezikoslovce. — Stapleton. Neznanega prelagatelja evangelija preložena po Stapletonn v XVII. veku. Tako se imenuje razprava, natisnena v letošnjem programu ljubljanske c. kr. velike realke, II. del, spisal profesor Anton Raič. Oceno prihodnjič. Vilharju v spomin priredi Slovensko pisateljsko društvo v Planini na Notranjskem dne" 15. avgusta slavnost ter o tej priliki vzida spominsko ploščo v rojstveno hišo Vilhar-jevo, Napis na plošči slove: Listek. 5°7 V tej hiši je bil dne 7. septembra 18iS. leta porojen slovenski pesnik in skladatelj MIROSLAV VILHAR. Umrl na Kaki 8. avgusta i8ji. leta. Cujte gore in bregovi, Da sinovi Slave smo! Postavilo Slovensko pisateljsko društvo leta /888. »Rimski katolik«. I. tečaj, I. zvezek Vrejuje in izdaja dr. Anton Mahnič, profesor bogoslovja. V Gorici. Hilarijanska tiskarna 1888. Velika 8, 96 str. — Izhaja vsake tri mesece po jedenkrat. Velja cel tečaj 2 gld. Gospod urednik in izdajatelj pravi v predgovoru: »Rimski katolik«; Pod tem naslovom podajemo slovenskemu svetu vže napovedani list. Naslov pove' vse, kar nameru-jemo.« In s tem je v istini vse povedano. Beseda za besedo, vrsta za vrsto prejasno riše smoter in namero tega razboritega bojevnika za — Rim. Vsebina vseh člankov je do malega polemična, oblika povsod skoraj izzivajoča, Napadeni pisatelji, n. pr. Stritar, bodo se najbrž sami zagovarjali, o priliki bomo govorili o posameznih trditvah tudi mi; danes naj le jedno doslovno navedemo: »Kaj bi Vi storili,« piše dr. Mahnič, »da bi Vam kdo rekel: Pokaži mi slovenski narod ? Gotovo bi takega človeka peljali po mestih, po deželi slovenski, ter rekli: Tu opazuj narod slovenski, t. j. opazuj posamezne ljudi, ki govori slovenski. Ako je pa to res (sic!), tedaj ni tudi pojem narod sam na sebi nič, marveč izgovore" (Sic! Gospod doktor se še ni dokopal do tega, da bi vedel, da verba perf v slovenščini nimajo part. praes. !) narod si bom vedno le predstavljal pojedince, kateri govore en in isti jezik.« »Nič več?« »Nič več! Kar je več, bi jaz pripisal nekaj duševni bolezni, za katero žalibog boleha naš vek. Ta bolezen je oni panteistični idealizem, ki se je pri nemškem Hegelu razvil do vrhunca! — — — — — — — — — — — — — — Navdihneni od panteističnega idealizma Hegelovega so novodobni proroki narodnostno idejo obožali in jo oklicali za najviše božanstvo. Slava in korist narodom ima biti najviši zakon in konec vsem težnjam. Brez vsakega ozira na navadno in zgodovinsko pravo se imajo narodi po jeziku združiti. Vsled tega so se v poslednjih časih stare legitimne države šiloma rušile, mej njimi najčastitljivša, najpostavniša, namreč rimskih papežev cerkvena država. Vse v imenu narodnostnega malikalt. Živel novi — brezndrodni prorok! Muzealno društvo kranjsko, ki je prenehalo pred dvajsetimi leti zarad političnega razpora in strankarske mržnje in nekoliko tudi zarad neugodnih prostorov, v katerih so bile takrat shranjene dragocene starine in zbirke muzealne, oživelo je znova dne" 2. julija t. I. v krasni novi zgradbi »Rudoltinum«. Omenjeni dan se je zbralo mnogo gospode obeh narodnostij in po kratkem razgovoru se je' izvolil novi odbor. Načelnik mu je gospod kustos Kari Deschmann, tajnik g. prof. Julius IVallner, blagajnik g. magistralni uradnik Robida, odborniki pa g. c. kr. vladni svetovalec Anton Globočnik, gosp. spi ritual Ivan Flis in gg. prof. Anton Kaspret, Alfonz Paulin in V, Voss,