Izh&jajo vsak petek ter stanejo v tiskarni prejemane za celo leto 3 gld. 50 kr., za pol leta 1 gld. 75 kr in za četrt leta 90 kr., — po poáti prejemane pa za celo leto 4 gld., za pol leta 2 gld. in za četrt leta 1 gld. — Za prinašanje na dom v Ljubljani se plača na leto 40 kr. Naročnino prejema upravništvo v Blasnikovi tiskarni. — Oglase (inserate) vzprejemlje upravništvo, in se plača za vsako vrsto za enkrat 8 kr., za dvakrat 12 kr., za trikrat 15 kr. — Dopisi naj se pošiljajo uredništvu ,,Novic". država prenavlja in pomlaja, da se na podlagi države deležna bila tudi zahvalo Vašemu Veličanstvu. Zategadelj dragocene dneve Va šega Veli- do najskrajnejše meie človeškega življenja v blagor tako celokupne države, kakor vojvodine jfc*ÉMbrnvsikdar Vašega Veličanstva najplemenitejša težnja, da se PolitiŠki oddelek. 1 §|§jff f P° ^asu primernih napravah in potrebnih preosnovah ......................................................................skupna 9 WWW W WW W W W W W W W W ^WWWWWWWWWWW^ Wm 1 prave prostosti in popolne jednakopravnosti vseh narodov Adresa dež, zbora kranjskega. povzdigne ta država do svetovne slave in moči ter postane tako nerazrušna stavba v viharjih časa in prostorna Dež. zbor je v zadnji seji dne 28. februvarja sprejel hiša za sve rodove različnih narodov, ki so že stoletja naslednjo adreso na cesarja : združeni pod žezlom preslavnih Očetov Vašega Veličanstva. Vaše Cesarsko in Kraljevo Apostoliško Deželni zbor zatorej v slovesnem tem trenutku živo Veličanstvo! občuti, daje napredka skupne Premilostljivi eesar in vojvod! vojvodina Kranjska, občuti pa tudi, da dolžuje radi tega Petdeseto leto mineva, odkar Vaše Veličanstvo s najglobokeJšo krepko roko, največjo požrtvovalnostjo, s plemenitim samo- ^reka iz J*na 8V0Íe^a 8rca »ajiskrenejšo željo, da vsega zatajevanjem in očetovsko Ijubeznijo premodro vlada mo- mo8°ćni Bog podaljša ča n st va gočno Svojo državo. Ta slovesni, vse različne narode širne Avstrije osrečujcči dogodek, ki se sedaj v teku " zadnjih štirih sto let prvič ponavlja v zgodovini presvitle ' Habsburške vladarske hiše, prošinja tudi deželni zbor Dasi deželni zbor živi v prepričanji, da bi taka slo- vojvodine Kranjske z nepopisno radostjo; in z občutki vesna Pri,ika ime,a vse njegove moči združiti v jednem najglobokejše hvaležnosti, podložniške udanosti in najza- samem namenu, nesljivejše zvestobe přibližuje se vzvišenemu prestolu merni izraz poklonitve nasproti preuzvišeni osebi Vašega Vašega Veličanstva, da v tem slovesnem trenutku znova Veličanstva, vendar so ga prisilili žalostni dogodki zadnjih in znova ponavlja v imenu vojvodine Kranjske starodavno dob> da fie predrzne spregovoriti o zadevah, ki dandanes prisego neomahljive zvestobe, koje v šestih stoletjih ta vsakemu zvestemu državljanu tarejo srce ter mu je pol- vojvcdina nasproti svoji svitli dinastiji nikdar prelomila ^i0 s strahom in skrbjo. ni. pač pa je o nji vedno dajala svedoštvo po brez- vsem zadnje parlamentarne dogodke, vsled kojih se je pre brojnih bojiščih, kjer so njeni sinovi prelivali kri za via- Preči,° re(lno delovanje državnega zbora darja in dom! iednem PrePir Deželni zbor udano prosi, da izvoli Vaše Veličanstvo sedai nismo doživeli. pri slovesni ti priliki sprejeti najiskrenejšo zahvalo za Deželni zbor izreka najglobokejše svoje prepričanje, neizmerne cesarske milosti in blagonaklonjenosti, s kojimi da je Vaše Veličanstvo v teku slavnega Svojega vladanja ob- lepše slaviti, nego s tem sipovalo vojvodino Kranjsko ter tako vedno ožje spajalo med narodi na podlagi popolne jednakopravnosti. vez neminljive ljubezni mej vzvišenim vladarjem in zve- namen stimi podaniki. slovanje državnega zbora, da se zopet prične plodonosno teku preslavnega vladanja Vašega Veličanstva delovanje na legislatoričnem polju 8premenilo se je mogočni Avstriji lice v vsakem oziru modernega časa vladana država obstajati ne more. Vse in napredek starodavne države se je razvil v nepričako- to pa tem bolj vani meri, to vse pa v prvi vrsti zategadelj, ker je bila nagodba z Ogersko prej kot mogočo ustavnim potom do to je v namenu, dobiti pravi in polno- Deželni zbor obžaluje pred ter zanetil ob med narodi v toliki meri, kakor ga do se jubilejsko leto Vašega Veličanstva ne moglo da se doseže pravična sprava ta na] se prej ko mogoče zopet pričelo redno po brez kojega v duhu ker zahteva neobhodna potreba, da se /| žene, in sicer tako, da bode ustrezala upravičenim za-htevam tostranske državne polovice in tudi zahtevam ce-lokupne države. , In le s skrbjo ozira se deželni zbor v bodočnost, ako si predoči možnost, da sedanji pretužni parlamentarni položaj morda permanenten postane in da morda vsled tega ta vojvodina, ki s skupno državo živi in pade, v tej skupni državi nekaj časa ne bi imela tište krepilne za-slombe, kojo je imela pod srečno vlado Vašega Veličanstva do sedaj. Od leta do leta se množé deželne potrebe, ali že dandanes se deželne finance le s težavo vzdržé v ravno-težji. Deželni zbor pa ima pred sabo še nebroj nerešenih nalog, kojih rešitvi se pri ponižnih deželnih sredstvih le s trepetom přibližuje. Vravnanje deročih voda, preskrba kraških krajin s prepotrebno pitno vodo, građenje lokalnih železnic in druga taka podvzetja, s kojimi bi se povzdignilo blagostanje dežele, vse to čaka rešitve deželnega zbora, ki se od leta do leta trudi, da bi z malimi poskusi na tem polju vsaj za prvi hip zadostil veliki potrebi. K temu pridruži pa se še gospodarsko propadanje kmečkega, obrtnega in delavskega stanu, ki vsi opravičeno pričakujejo pomoči od dežele. Deželni zbor si nikakor ne prikriva, da ga čaka tudi v tem pogledu mnogo plodo-nosnega, ali težavnega delà; isto tako pa bode moral marsikaj ukreniti, da se razcvete trgovina in pred vsem industrija, katera se sedaj v deželi tako občutno pogreša. V ta namen mu je storiti potrebne korake, da se raz-vijejo tudi prometna sredstva, od osrednje vlade pa pri-čakuje, da se druga železniška zveza s Tržaškim trgoviščem kmalo in tako gradi, da bode kolikor mogoče naj dalje tekel njen tir po ozemlji te kronovine. Deželni zbor priznava koristi splošne ljudske izobrazbe in priznava tudi, da se ljudsko šolstvo v vojvodini lepo razvija in da že prinaša tistih krasnih sadov, koje smo tedaj pričakovali, ko je Vaše Veličanstvo izvo-)ilo podeliti Svoje cesarsko privoljenje sedaj v veljavi stoječemu državnemu ljudskošolskemu zakonu. Vzlic temu pa naše ljudsko šolstvo še ni doseglo svojega najvišjega razvitka, in dežela, ki sedanjih ogromnih žrtev ne obžaluje, imela bode v prihodnje še ogromnejše žrtve s svojim ljudskim šolstvom, kojim se nikakor izogniti ne bode hotela, dobro čuteč, da jim ravno to šolstvo, če ustanavlja versko-nravno odgojo, daje najtrdnejše poroštvo za bodoči prospeh in napredek. H Deželni zbor izreka dalje svoje prepričanje, da je na srednjih šolah, kakor so dandanes v ti vojvodini ure-jene, slovenskemu pouku odkázáno pretesno polje in da se bo moral ta pouk prav kmalo zdatno razširiti tako, da doseže slovenski jezik na teh učilnicah mesto, koje mu gre z ozirom na njega upljive, koje si je v zadnjih dobah pridobil v javnem življenju. Isto tako si deželni zbor ne prikriva, da ima slovenski narod pravico, napeti vse svoje sile, da dospé do višje prosvete in omike in da ne zaostaja za drugimi narodi širne Avstrije, kakor je zaostajal do sedaj. Temu narodu, ki je vsikdar kazal dobro voljo, napredovati in kojega sinovi so v tujini dostikrat povspeli se na prestol vede, tako da se na obnebju učenosti kakor svitle zvezde žare še dandanes njihova imena, temu narodu se prej ali pozneje ne bode mogla odreči popolna univerza, katera bi ustrezala vsem potřebám naroda slovenskega, koja bi pa, ustrezaje interesom celokupne države, zbirala pod svojim krilom ukaželjno mladino vseh, Vašemu Veličanstvu zvestih narodov Avstrijskega Juga. Deželni zbor spolnuje torej le svojo dolžnost, če že v teh dnevih posvečuje svojo skrb bodoči ti višji učilnici in najponižneje pričakuje, da bode v tem svojem naporu dobival potrebno zaslombo tudi pri osrednji vladi Vašega Veličanstva. V očigled vsem tem pretežavnim nalogam, kojih bi brez pomoči centralnega parlamenta izvesti ne bilo megoče, ponavlja deželni zbor, da goji najisl renejšo željo, da bi se prej kot mogoče zopet vpeljale redne parlamentarne razmere v državnem zboru, ker le tako bi se morda tudi omogočilo, da bi ob petdesetletnici vladanja Vašega Veličanstva vsi avstrijski narodi stopili pred cesarski prestol Vašega Veličanstva ter svojemu najpravičnejšemu vladarju v zahvalo za brezmejno očetovsko ljubezen poklonili najlepši jubilejski dar, to je dar trajne in neraz-rušljive sprave mej vsemi sedaj v prepiru živečimi narodi ! To hrepenenje po trajni in nerazrušljivi spravi pa daje deželnemu zboru pogum, da postane pri ti slovesni priliki tolmač tistih čustev in želja, ki v teh dneh pre-tresajo celokupni slovenski narod, posebno pa slovenski rod, bivajoč izven Kranjske vojvodine, ki vsled neugodnih mu političnih razmer vzlic svoji podaniški zvestobi ne more razložiti svojih obilih in upravičenih pritožb pred vzvi-šenim prestolom Vašega Veličanstva. Božja previdnost je přivedla mali slovenski narod pod mogočno okrilje Habsburškega orla ter ga priklenila z nerazrušnimi vezmi zvestobe in udanosti do presvitle vladarske rodovine, da ni utonil v šumečih valovih političnih in narodnih bojev, temveč se povzdignil do zavesti svojih pravic. Zlasti pod modrim in blagim vladarstvom Vašega Veličanstva so se raztrgale one spone, katere so ovirale razvoj slovenskega naroda, da se je med Slovenci začelo razširjati in ukoreninjati ono bladodejno čustvo, ki vspod-bada in osrčuje vsak narod k požrtvovalnému in ustrajnemu delu za višje namene človeštva. Slovenci pa, ki bivajo izven Kranjske, posebno v vojvodini Štajerski in Koroški, v mejni grofiji Istri, po-kneženi grofiji Goriški in v mestu Trstu, in ki tvorijo večino slovenskega naroda, še danes niti približno ne uži« vajo narodne jednakopravnosti v šoli, uradu in javnem življenju, katero jim jamči člen XIX. državnega temeljnega zakona. Slovenskemu jeziku so zlasti na Koroškem in Pri-morskem zaprta vrata celo v ljudske šole, tako da se leto za letom v obmejnih slovenskih pokrajinah mladina odtujuje svojim slovenskim roditeljem. Brezozirno izrabljajo 83 narodne većine v izvenkranjskih pokrajinah svojo moč z očitnim namenom, uničiti individualnost slovenskih manjšin. Kaj mislite, da se je kai spremenilo od onega časa? Prav nič ! Grof Goess ni storil dosedaj še nobenega odločnega koraka v obrambo Slovanov, kateri so menda samo radi tega svetu, da se jim godi krivica. Baš tako brezobzirno se na VzpriČo teh razmer je slovenski narod přišel do postopa s Slovanom kakor poprej in vlada vêde se dvomno. Te preprićanja, kateremu se pridružuje tudi deželni zbor seje, kar jih je imel dosedaj deželni zbor tržaški, so take, da jim Avstrija ne more in ne sme privoliti. V spominu je še kranjski, da si ne pribori preje svojih narodnih pravic, nego da se povsod, kjer žive Slovenci v manjšini, uredi politična uprava tako, da manjšina gotovo Častitim bralcem » kako se je godilo slovanskim po- ne bode izroćena slancem v Poreču, a sedaj se je preselil deželni zbor v Pulj, in slovanski poslanci so prišli z dežja pod kap Italijanska većini na milost in nemilost. Le po ti poti prišlo se bo večina je sprejela v jedni zadnjih sej kar tako predlog, da se v jugu države do trajnega in zanesljivega miru. Vaše Veličanstvo izvoli predstojeće, v največji uda-nosti izgovorjene prošnje deželnega zbora blagohotno spre- sme v deželnem zboru razpravljati samo v blaženi italijanščini, in tako je prepovedano poslancem 200 000 istrskih Slovanov posluževati se v deželnem zboru materenščine proti zastopnikom 100.000 (!) Labonov In galerija skrbi morda celo po jeti v Najvišjo Svojo vednost ter jih vzeti pod zaščit inicijativi deželnozborskega predsedništva — za to, da slovanski vzvišene Svoje vladarske modrosti! Bog ohrani in osreči Vaše Veličanstvo ! Bog blagoslovi Av8trijo in vojvod'no Kranjsko! Politični pregled. Položaj. Zadnje dni soglašajo vsi listi, da se bliža poslanci čestokrat niti do besede ne pridejo. Konečno pa piše „Reichswehr" doslovno: „Pričakovalo se je v tukajšnjih pa-trijotičnih krogih z vso pravico, da dunajska vlada položi na primeren način na srce gospodom Italijanom v Pulju, da se nahajajo še v Avstriji, in da na označeno nasilstvo odgovori vsaj z razpuščenjem deželnega zbora. Gosp. ministerski pred-sednik ima menda važnejih opravil, da bi se mogel brigati za Slovane v Primorju Avstrijska zahteva je to. ako zahtevamo da stotisoČi cesarju in državi zvestih prebivalcev se ne izročajo brez vsake obrambe stranki, katere stremljenja so predobro smrtna ura Gautschevega ministerstva. Razmere so v resnici znana. Ta stranka hoče nivelirati Primorsko z italijanskim ra jako kritične. Gautsch se je pošteno trudil, da zadovolji Nemce, vnilom, ker meni, da dežela tako čim prej dozori za gotove Izkazal jim je nebroj uslug a vzlic temu hočejo Nemci nada- svrhe. Gr eh bil ljevati obstrukcijo, dokler se Badenijeve jezikovne naredbe popol- bilo lahko to na Avstriji katerega greha ne popraviti, ako noma ne prekličejo. Mnenja, kako se razvije kriza, so jako raz- sovražnikom tako lična. Jedni pravijo, da odstopi baron Gautsch čim izda nove jezikovne naredbe, drugi trde, da odstopi šele po tem, ko je zbornica izvolila Člene delegacije, dočim mislijo tretji, da sploh prebivalstvo, ne odstopi ampak da razpusti drž zbor. Največja težava pri tem je nagodba z Ogersko Ako privoli Ogerska, da se na- država izrodila brezobzirnim je že često, dokazalo svoj je vsikdar pripravljeno je čas. patrijotizem na najsijajneji način, in zastaviti imetje in kri za čast črnorumene zastave, da se popravi marsikaj. Naj se porabi ta čas, da ne bode prepozno!" godba Gautsch zopet podaljša za dobo jednega leta, potem bi imel dovolj da razpusti zbornico ali da sistira ustavo časa ali oktroira nov volilni red, toda ogerska vlada neče o tem ničesar slišati. Splošno se govori, da postane Gautscha naslednik bivši češki namestnik grof. Thun. db® đs/ti/t. & & & & &&& AAdíílvÉídíítídÉílíA^ílSífc & Obrtnija. "0 Državni zbor se skliče baje na dan lo.marca a zboroval bode malo řasa. Vladi se ni posrečilo pomiriti Nemce in je pridobiti za to, da bi opustili obstrukcijo, zato hoče, da Slovenska obrt. Nemška, tuja obrt, bodi tudi avstrijska, nas je vkle drž zbor prav malo časa zboroval, namreč toliko časa, da nila v železno srajeo, da domačincem ni življenja. To vpra voli Člane delegacije kaj se potem zgodi, tega ne ve nihče. šanje ima tisoč težkoć. Deželni zbori so vsi zaključili svoja letošnja zasedanja. Kaj pomaga, da kršćansku socijalna stranka druži Ta zasedanja so bila jako burna, a nikjer Češkem dež. zboru. Kako se je godilo Slovencem v Stajerskem, v Koroškem in v istrskem deželnem zboru, je itak znano. Raz-burjenje mej naioii je sedaj veČje, kakor je bila pred sestankom deš zborov. tako, kakor v razne obitnike. Ali jim je le trohico že pomagala? To »Avstrijska zahteva« V) Reichswehr" je dobil iz varné jih moré s svojo nadprodukcijo, in kako bi jih ne morile v domaći deželi, ko so iste celó bogate v zamorju ? Zidali ste hišo, na dimnik ste pa pozabili. In dimnik, odtok, prodaja blaga, je glavna stvar. „Molto fumo, poco Trsta velezanimiv članek. Iz istega se da prav jasno posneti, arrosto", tako nekako označil naše narodne obrt- da namestnik grof Goess baš tako postopa, kakor slavni nje- niške zadruge. Majhno obrt, ki delà za vsakdanjo potrebo gov prednik Rinaldini. Za časa zadnjih državnozborskih volitev ali za tekoćo krajevno potrebo, seveda izvzamem. Koliko so se vršila v Trstu in po Istri dějstva, katera so pričala izmed obrtnikov jih pa deia v igtini za teko5o petrebo? jasno, da so prišli ob veljavo popolnoma vsi življi, ki z Av- Tr . , . . ... y. , . . „ , . strijo se odkritosríno mislijo. Na Dunaj so prišli narođno-ra- KaJ Pa 2 dra%lml< z vehko ve5lno> kl Je žrtva nadPro" so se tam držali sicer mimo, želeči si dikalni poslanci, ki so se tam držali sicer mimo, želeči si dukcije našega časa? Kako tem pemagati ? Težko bo, te-pridobiti marsikaj za materijalno blaginjo tižaškega mesta in žkoče so veliko večje kot pri zemeljskih kmečkih pri-pristanišča, a ko so se vmili, se je pokazalo, da so imeli delkih. Obrtnost in továrně rastejo vsak dan, druge de- prav oni ljudje. ki so dejali, da ni pričakovati nič dobrega od njih, akoprav se mirno drže. Tukaj potem se je izvršila spre- memba na namestništvu, katera nam priča, da se razmere v Trstu: prav nič ne poboljšajo, ne, ravno bati se je, da se še žele so nas prehitele in se v čezmorskih krajih že utrdile. Predolgo smo spali. Pridelki bodo v starem svetu*kmalu stalni, osobito pojedini: izdelki dan na dan brezmeroma poslabšajo. Přišel je grof Goess, ko je Rinaldini šel v pokoj, rastejo. Na drugo stran seveda izdelki grejo lahko okoli * 84 sveta, pridelki pa po navadi ne prenašajo dolgih prevoznin. bodisi v mestih ali na deželi, bi si tukaj gotovo prislužile Kako tedaj našim obrtnikom pomagati? Vse besedičenje lep denar. je prazno, treba jim iskati „Absatzgebiet" ali rešiti Razne druge zadruge. Ako bi se hotele druge vprašanje, kjer naj prodajajo? Slovenski obrtniki nikdar obrti za eksport v Egipet na Slovenskem združiti, voljan ne bojo dělali n. pr. za Dunaj, saj prihaja Dunaj k njim sem na vsako prošnjo tukajšnje odnosne razmere pro- ■ [n ^ ■ ^ j . 0 m a . k * ~ * li ' . , ter jih na domaćih tleh že davi. Zopet vidimo, da je je- uče vati ter potem v zasebnem pismu nasvetovati ali pa dina pomoć zunaj avstrijske meje, dokler se obrtniki odsvetovati. — Posameznim obrtnikom pa že tukaj odločno ne združijo ter napotijo svoje izdelke v zamorje, ne bo odsvetujem pred Egiptom, in ne more biti pomoć'. Velika večina izdelkov pretrpi morejo uspevati. v zadrugi združene moći visoke prevoznine v tuje kraje. Ako se jaz hotel tu Ni glavno vprašanje, ali se katera reč po odbitku samo na Egipet ozirati, bi bilo naravnost smešno. Jaz postranskih stroškov v Egiptu draže proda nego pri nas izven Egipta ne morem soditi. Vsekakor bo potrebno pro- Da se tudi proda za isto ceno, še vedno dobro učevati razmere v raznih prekomorskih krajih v prid naši Glavna točka celega vprašanja leži v tem, da so onim obrti. To je jedina rešilna pot, vse druge lepe besede so ki zaradi nadprodukcije delà nimajo, delo pridobi. Zlata „pešek v oči!" tla obrti so že davno minola, a ne samo pri nas, temveč Posamezen obrtnik z veliko industrijo ne more te- po vsem svetu. Naj se tedaj nikdo ne vara » kmovati. Zadruga je torej tukaj imperativna potreba. Kar se tiče Egipta, je dežela z raznimi evropskimi izdelki preplavljena. Le nekaj malega bi se upal omeniti in sicer to-le : Čevljarska zadruga. Dobro urejena čevljarska zadruga v domovini, jedna ali več posameznih, bi si tukaj sicer ne prislužila zlata, pa vendar mogla zadrugarje v domovini pošteno rediti: Čevljarji na Francozkem imajo zadruge, koje imajo v Egiptu svoje prodajalnice » Cor donnerie française". Gre fino in lepo izdelano blago Par moških čevljev se prodaja tu 7, 8 do 10 goldinarjev Prevoznina je za obuvalo skoro samo ena ničla. Carinarina v Egipet : 8% tukajšnje vrednosti. Po tem takem morejo dotični krogi lahko preračunati, ali bi šio ali ne. Račun : 8% carinarina, 2% prevoznina, (n. pr. Ljubljana-Aleksan-drija) 10%. Tedaj za 10 gld. tu prodan par čevljev da gld. čistih. Nadalje: 50 kr. do 1 gld. na prodajalnico in opravljalca v Aleksandriji na par čevljev. Ker je v mestih življenje draž je, kazalo bi posebno na deželi ali v malih trgih ustanoviti čevljarske zadruge za eksport, posebno tam i kjer znajo izdelovati finejše blago po dunajskih, pariških ali pa angleških uzorcih. Krojaška zadruga. Za krojače so razmere manj ugodne. Razne židovske tvrdke za izdelano obleko imajo naj delà naš obrtnik za dom ali pa za eksport v prekomorje, vedno si bi moral trdo prisluževati svoj vsakdanji košćek kruha. Težišče vsega vprašanja leži torej v tem, da se onim, katere nadprodukcija za pridno roko in dobro voljo do delà plačuje z lakoto, zagotovi vsakdanji kruh. Dandanes na Slovenskem še ni tako slabo. Kaj pa bo v 50 letih?! Ali se ne da že dandanes z vso gotovostjo preraču-čunati, da industrija in stroj delavno roko še b)lj vniči v teku prihodnjih let? Ako mi torej naše obrtnike v zadruge za eksport združujemo, ne skrbimo s tem toliko za njihovo sedanjost, pač pa za njihovo bodočnost. Že geografična lega našega ozemlja nam veli, iskoriščati si morje. Iskoriščajmo morje tudi v prid našim obrtnikom, kajti obrtnik, ki ima direktne zveze v prekomorju, bo vse „šoke ki pretijo naši in avstrijski obrti, sploh veliko lažje prenašal, ker ne bo več izključivo oi njih od visen. To je ona širša podlaga, na katero se mora po staviti vprašanje slovenske obrti! Le tem potom bi šio rešiti vprašanje specifično slovenske obrti, diti, pomnožiti in osloboditi jo od tujih uplivov. utr Dr. Pečnik. llAA.i^fcA.^jfe.'fcdfcđS itiitA&dbiiiitiiiiïtïïtiitldb ItS»«; Kmetijstvo. jHHHii *■•>•■ ••(■■•■•»Il (I..................................................................................................................A tu velike prodajalnice. Izdelana obleka tu vendar draga, ker imajo prodajalnice nekak „ring" med seboj. Blago pride po največ s Češkega, Moravskega in z Du- naj a so Kazalo na deželi ustanoviti kako zadrugo, kjer delavne moči dober kup, posebno, ako si zagotové ugodno oddajatev tkanin iz koje tovarne. Gre fino in na-vadno izdelano blago evropske noše. Mizarska zadruga. Za mizarske zadruge so tukajšnji tako izvrstni, da bi zares škoda bilo za Slo- Kako pokoncevati krvavo uš? Krvava uš se je začela jako ne varno širiti po de-tako želi, a naši kmetovalci se jako malo zmeniju zanjo, da se nam zdi potrebno, da jim predočimo nevarnost, , kaj in pretečo naši sadjereji po krvavi uši ter poučimo kako je ravnati, da zaprečijo nevarnost in se obvarujejo ogromne škode. Jabolko je zlasti v nekaterih naših okrajih glavni kupčij8ki sad, kateri daje v dobrih letinah lepe dohodke, vence, ako zamudijo to priložnost. Vse natančneje v po- včasih večje, kakor vsi drugi pridelki skupaj. Torej je sebnem sestavku. (Glej „Soča" januvarja 1898.) treba vso skrb zastaviti v to, da kmetovalci pomnožé in Vrvarska zadruga. Vrvi, konopci, itd. se tukaj zboljšajo svoje nasade, da jih pravilno oskrbujejo in z vso izvrstno prodajajo. Nekaj naših vrvarjev že zdaj prodaja paznostjo zavarujejo zoper rastlinske in živalske zajedavce. s pomočjo raznih komisijonarjev svoje blago v Egipet. Če opuščajo zadnje omenjeno skrb, potem je skoro bolje, Grejo najrazličnejši pridelki vrvarstva. Vrvarske zadruge, da se niti ne trudijo s sadjerejo; kajti sadno drevje ima §5 dandanes toliko škcdljivcev da sila preganjati -jih če napadene, da s tem pomladimo drevo in da nam požene hočemo imeti kaj prinosa od sadjereje. Posebno po mili zdrave, krepke mladike. Odrezane veje pa moramo na kup zimi, kakoršna je letos, se je zelo bati, da se vsako- spraviti in sežgati. vrstni zajedavci polotijo ■ naših sadnih dreves, ter nam Vrh tega odgrebimo zemljo od debla do uničijo vse lepe nade, katere utegne obuditi prihodnja korenin in vlijmo nekoliko litrov beleža nanje ; prvih kajti pomlad. Postavimo se jim torej pravočasno in z izdatnimi na njih so se tudi vgnezdile uši in prezimujejo tam » sredstvi v bran. čakaje pomladi, da zlezejo na mlade veje in tam na Ker je pa treba pred vsem sovražnika poznati, preden pravijo novo zalego — če jih ne pokončnmo na koreninah. Po tem načinu zatirajo Nemci krvavo uš v veliki se ga lotimo preganjati, naj tu kratko popišemo krvavo uš. Ona je po obliki in velikosti enaka navadni rastlinski me ri; a ravnati je natančno in večkrat in začenjati že uši, je medeno rumene, dostikrat tudi temnejše barve ; ko koncem februarja ali vsaj prve dni marca ter nadalje vati jerazvita, izpoti se jej iz kože vse polno belih voščenih celo poletje, kakor hitro je zapaziti one nevarne bele in ker je v vsaki zalegi mnogo živalic skupaj, je volne na deblu ali na vejah. Apneni belež umori uš kakor bi bilo dotično mesto obraščeno z nekako jajčka pa zagrne tako; da se ne morejo odpreti. niti; videti, belo volno. Če pomastimo zalego, prikaže se na dotičnem t mestu krvavo rudeč madež in po tem je dobila ta uš svoje ime. Krvava uš se množi strašansko hitro in sicer tako-Samica zleže na jesen za lubad debla ali kake veje Na ) (Konec sledi). i • i t \ I îti ïtiâtik itrntrntuti á&fcítiáfcíftAítiíte áfeífcífcíft &&&&&&&&&&&&&&& le: i ali pa tudi v zemljo blizu debJa 30 do 40 jajčec. pomlad se izvali iz njih prvi rod, potem pa prihaja do jeseni vsakih 14 do 20 dnij drug î ali ne s pomočjo jajčec, ampak samice, ktere se vse na enem mestu za-rijejo z glavami v lubad in porajajo žive mlade. Ob začetku Cloveško življenje. f\ > (Pravljice iz jutrovih dežel ; iz ruščine převel J. Vrtiški). prebivajo mlade uši v volnatem izrastku svojih Kmalu potem, ko je ustvaril Stvarnik svetá živa t bitja, sklenili so osel, pes, opica in člověk obrniti se do mater. Dostikrat se primeri, ga odtiže ; veter večji ali Boga, da manjši del izrastka ter ga z mladimi ušmi vred odnese zvedeli dolgost svojega življenja, in kaka uloga komu odločěna. Niso se pa mogli zjediniti » kdo daleč proč na drugo drevo, na katerem se prićenjajo uši izmed njih naj prvi vpraša Boga za to Tedaj se odloči vnovič ploditi. Na jesen šele se rodé samci s samicami osel v nestrpnosti, biti prvi, in se obrne od Gospoda vred kakor popolni krilati mrčesi. Po zimi spi zalega, bil je ta trenotok ravnô nekako zamišljen v druge posle pa se zopet probudi na pomlad. Tako drevo, ki je hudo napadeno po krvavi uši, spoznamo že od daleč. Ono je bolehavo, hira, ostaja nerodovitno in slednjič usahne. s vprašanjem o svojih dolžnostih. Razjaren vsled oslove nestrpnosti odgovori mu Gospod » da njegova naloga v življenju î nositi na svojem hrbtu tuje breme. Proti krvavi uši rabijo kmetovalci v naprednih de- Osel se čuti skrajno razžaljenega s svojo osodo ter po-želah mna sredstva. Mi hočemo samo nekatera popisati, prosi Gospoda, naj mu pové, koliko časa mu je odločeno manj izdatna pa prezirati. . Zalege zanih cunj, ali krvave uši je zmaščati s čopiči iz zve-še bolje z ostrimi ščetkami (krtačami), njimi naj se koj iz početka dobro raztržejo na drevesu nastale mehke hoboto. Kakor hitro pa so hobote že pol metra ali cel meter dolge, ne pomaga ščetanje nič \eč : mariveč treba vse take ušive veje in vejice od rezati in sežgati. Toda po tem načinu ni lahko pokon- % čati vseh uši, mnogo jib obtići še v varném zavetji pod lubadom. Zato moramo drevesa večkrat pregledovati in „Trideset let", reče mu Stvarnik. — „Milostivi spregovori v solzah osel, „usmili se mene in skrajšaj živeti. Bog0, ta čas. Jaz ne bom mogel tako dolgo močiti. Moj hrbet se mi zlomi pod težkim, neznosnim bremenom, in kajti 5 noge moje mi izkrvavijo vsled neumornega gibanja kadar zvedô ljudje o moji osodi, ne bom imel pred njimi niti pokoja niti počitka" Gospod so usmili nad vinčetom, skrajša njegovo življenje do 18 let, ter mu veli naj se odstrani. i Takoj za tem pride k Bogu pes » da zvedel o delo tolikokrat ponavljati, kolikorkrat zapazimo^še kaj uši nalogi in dolgosti svojega življenja. Zapazivši, da je Gospod na njih. Prav dobro sredstvo apneni belež. silno zamišljen, stisne se v kot, da ne bi obrnil njegove » « * » * . Će razto- pozornosti náse, in sklene čakati, dokler se ne obrne pimo en del živega, ali pa dva delà ugašenega apna v k njemu. Čez nekaj časa odloži Gospod svoje delo v stran 10 delih vode in s to raztoplino namažemo drevo s čo- in se ozié. Pes se požuri porabiti priliko in, mahajoč z repom, pićem, pritrjenim na kol, ali pa čeje poškropimo s škro- približa se k prestolu. Gospod se zavzame nad krotkostjo pilnico, posluževaje se v to daljše cevi ? redimo izdatňo in udánostjo živinčeta ter vpraša česa želi. Pes mu delo » a opraviti moramo že začetkom pomladi in potem plašno predloži svo> vprašanja, „Pojdi", odgovori mu vsakrat ponoviti, kadar koli se zopet prikaže uš Da si Bog i » člověku in se vedi pri njem ravno tako, kakor olajšamo to delo, obiezimo poprej drevo in sicer odstra- si se vedel pred menoj; boj se in spoštuj ga ter čuvaj nimo tudi debele in viscke veje in vse tište, ki so huje njegov dom, da ne bo nihče ničesar odnese! brez njego- 86 vega vedenja. Če pa kdo , to stori, moraš ga grizti » trgati tedaj dodam še leta opice. Sedaj pa pojdi in živi kakor in na vse načine preganjati, dokler ne odda > kar na tihem vzel. Dolgost tvojega življenja znaša 30. let. osel se je pritoževal, da je 30 let zánj preveč in jaz sem celih 70 let moreš!" reče mu Gospod. In člověk je odšel zadovoljen s tem da si je izprosil revni člověk ! Zastonj si želiš tako dolgo mu zmanjšal njedovo življenje do 18 let. Si-li zadovoljen živeti! Ko si preživel prvih 30 let, hlastajoč po znanostih z 18 leti?" in bogatstvu, postal si osel nosiš jarem: trudiš se „Milostivi Bog! zaupije pes v obupnosti, tako dol- in skrbiš za ženo in otroke. Po preteku 18 let takega gega časa, kakor je 18 let, ne bom mogel udano služiti življenja začneš živeti pasje življenje; prihodnjih 12 let svojemu gospod&rju Čuvati in stražiti noč in dan * stojiš liki psu pri vratih in stražiš svoj dom, živeč od preveč utrudljivo. Postaram se kmalu in postanem ne- drobtin, katere dobivaš od svojih, ne videč hvaležnosti sposoben za delo mnogo let popřej, ko končam svoje za vse to, kar si storil žanje. Poslednjih 10 let živiš življenje življenje, Gospodar me pa bode krmil samo dotlé, opice: tvoji otroci in unuki gledajo na tebe, kakor na kokler mu bom korišten, potem pa bom trpěl silo in brezkoristno žival in se smejejo nad tvojim starim pomanjkanja že dolgo pred tem » ko pride ura moje » »pa čenim obrazom. Tako dosežeš 70 let in se približaš grobu » smrti. : « n ne da bi užival sad vsega tega na kar si računal, ko Usmilisf me, Bog". Gospod seusmili psa in skrajša si prosil Boga za podaljšanje svojega življenja do 70 let. čas življenja njegovega do 12 let. Zdaj pride opica na vrsto. Tudi ona najde Gospoda pri delu. Toda njej se ni ljubilo čakati; da bi náse po zornost, začne se zvijati in prekucavati. Dolgo se je pa ti: aru Novice. www wwvvwwwvwvvv'* mwwtfwwwwww čila in se vrtěla, dokler je ni Gospod zapazil in je vprašal, kaj bi rada, „Vedeti hočem, kakšna je moja naloga v življenju?" odgovori opica. — „Ravno to, za kar si se v tem trenotku izkazala sposobno. Ti si odločena za raz-veseljevanje člověka in moraš živeti 30 let u » Î ne, pravični Bog! Tako dolgo življenje bo záme neznosno. Pačiti se in norce briti pred všemi je nesrečna osoda. i to bom dolgo živela, postanem le nad ležna sebi in druginu Prosim te torej, skrajšaj moja leta! Gospod je uslišal prošnjo opice in določil čas njenega življenja na 10 let. Deželni zbor kranjski. (VII. seja, dne 4 ebruvar ij a). prošnji kr. sol. sveta na Razdrtem za odpust ostalega deželnega brezobrestnega posojila poroča posl. M u r n i k ter v imenu fin. odseka predlaga, da se odkloní, Obvelja. Naposled pride Posl. dr. Žitnik poroča o prošnji usmiljenih bratov v Kandiji za podporo k zgradbi nove bolnice in predlaga 8000 gld. podpore za novo zgradbo v štirih letnih obrokih po 2000 gld. Obvelja. Županstvu v Tržiču se dovoli za kanal pod ljubeljsko državno cesto 1250 gld. podpore; poročevalec dr. Papež. varstvo ' avstrijskega vinarstva v Retzu se Družtvu za tudi člověk z istimi vprašanji. dovoli 50 gld. podpore; poročevalec Murnik „Tvojar naloga v življenju je taka", reče mu Vsegamo „uči se in si pridopivaj znanosti, ženi se in gočni, se množi, gospoduj nad vsemi drugimi stvarmi, obdeluj zemljo in živi v ljubezni in sreči vpraša člověk. u » Kako dolgo?" „Celih 30 let", odgovori mu Bog. kako malo!" vsklikne nezadovoljnež. „Jaz ne bom mogel vsega storiti v tako kratkem času. Do se- dmega leta ne bom prav nič vedel, kaj se godi okrog Prošnja Antonije Tomlc iz Kostanjevice za podporo vsied povodnji se izroči dež. odboru v rešitev; istotako prošnja Ma- rije Sapletov za zvišanje podpore. Posl V i šni k ar poroča, o predlogu glede meŠČanskih šol na Kranjskem. V minolem zaseianju je namreČ posl Hribar predlagal premembo dotičnih zakonov tako, da bi za stvarne šol. potrebščine morali skrbeti dotični šol. okraji, de- žela pa bi morala plačevati učiteljsko osobje. Trošek za vsako tako šolo bil nad 5000 gld To bilo novo velikánsko breme za deželo, ker niti ureiba ljudskih šol ni dovršena. mene ; do dvajsetega leta moral bom vbijati v svojo glavo Zato dež. odbor nas vetuje, naj ostane pri starem, kar zbor- razne vede in ostalih 10-let uporabljati jih za pridobi- nica odobri. Posl. Hribar pri tej priliki izrazi upanje, da bode vanje bogastva, potem pa pride čas ostaviti vse, ne da vžival plodov tega, s čimer sem se trudil ves čas in dežela podpirala meščansko šolo, katero ustanovi Ljubljana Posl Jelovšek poroča o preložitvi okr. ceste Loka- Idrija pri Podgori Dotični načrt zakona ne da bi okusil radosti v svojem življenju. Kedaj pa pride cestnemu odboru v Škofji Loki čas ženiti se, roditi in vzgajati otroke, vživati družinsko v zneska 5 500 gld. bil sprejet, okr. pa bila dovoljena podpora srečo in se posluže vati boga ste v, katera si naberem v potu Posl baron W u r z b a c h poroÔa o volitvi Članov v de- svojega obraza?" življenja !" » Gospod » podaljšaj čas mojega želno pridobninsko in prizivno komisijo. Sklep se glasi : Volitev štirih udov in štirih namestnikov v pridobninsko Vsegamogočni Bog se nasmehne in reče : » Dobro deîelno komisijo izvršiti je v dveh ločenih voiitvah s poseb- í dodam tvojim letom čas življenja oslovega nimi glasovnicami Pri prvi volitvi voli ti štiri ude na ta 18 let. način, da je na glasovnico zapisati po jednega pridobninskega Idi v miru in bodi srečen! Vedi i to skupaj 48 let." zavezanca II, III. in IV razreda. Glasovnice, ne vstre- „Usmiljeni Bog! Tudi to je premalo časa, da bi užival razredbi, so neveljavne. Ravno tako je postopati pri srečo življenja še 12 let". « » Tedaj vzami si še leta psa in živi „Ne morem li živeti vsaj še malo dalje « zajo drugi volitvi zastran volitve vrši po nastopnem načinu : štirih namestnikov. Volitev se i dva uda volijo poslanci iz kurije velicega posestva, dva uda volijo poslanci mest in trgov reče člověk in poklekne, vedno še nezadovoljen. „Nu, in iz trgovinske in obrtnijske zbornice, dva uda volijo po- HI slanci kmetskih občin, in končno dva uda volijo vsi zbrani poslanci, b) za vsakega komisijskega uda voli se po volilnem načinu sub a) jeden namestnik. Posl. Lenarčič poroča o prošnji za zgradbo mostu cez Krko pri Dobravi namesto pri Meršečivasi. Ker sta se okr. cestna odbora v Mokronogu in Kostanjevici izjavila, da ničesar ne prispevata k zgradbi tega mostu, zato se naroča dež. odboru, da nadaljuje poizvedbe in obravnave ter o tem v prih. zasedanju poroěa Za ustanovitev kmetijskih in sadjarskih zadrug se dovoli dež, odboru 2.000 gld. kredita za brezobrestna posojila Prošnja županstva v Spod Idriji, da bi rudniški erar pripomogel k vzdrževanju tamošnje ljudske iole, se s pripo-ročilom odstopi deželni vladi. VIII. seja dne 8. feb ru va rij a. Deželni glavar Oton Detela začetkom seje naznani, da se je sv. oce Leon XIII. zahvalil za čestitke dež. zbora, kate-remu podeli svoj apostolski blagoslov. Deželni predsednik odgovarja na interpelacijo poslanca Grassellija in tovariŠev glede zgradbe novega sodnega poslopja v Ljubljani, da se bode to poslopje z jetnišnico Se letos pri-čelo graditi. Posl. baron T»Vurzbach poroča o prošnji muzejskega preparatorja Ferd. Schulza za naslov muzejskega asistenta. Prošnja se vrne dež, odboru, da se še v tem zasedanju stavi primeren predlog. Posl. grof Barbo poroča o prošnji mlekarske in sirarske zadruge v Postojini za podporo ter predlaga, da se dež. odboru dovoli kredita 500 gld., ki ga naj kot brezobrestno po-sojilo izpiača, ako je zadruga zagotovljena. To posojilo bode zadruga morala vrniti v treh letnih obrokih, pričenši z letom 1900 ali pa takoj vso svoto vrniti, ko bi se zadruga razdružila. Posl. K o š a k poroča § 11 v letnem poročilu. Pri točki glede zboljšanja delavskih razmer v Idriji se oglasi poslanec dr. Majaron, ki izraža zahvalo vladi, katera je vsled lan-ske resolucije dež. zbora znatno zboljšalo gmotno stanje de-lavcem. Obžaluje, da se v isti meri ni oziralo na provizijo-niste, vdove in sirote Država je v prejšnih letih imela od idrijskega rudnika velik dobiček, zato naj bi sedaj vlada vse mogoče storila, da prepreči strastno hujskanje socijalnih demo-kratov. Z ozirom na to da prebivalstvo v Idriji vedno raste in da mladina od 14. do 18. leta nima primernega posla in pouka, bilo bi nujno potrebno, da vlada v Idriji ustanovi re-alko ali drugo jednako višjo šolo. Govornik v tem smislu predlaga resolucijo, ki je bila sprejeta. — Posl. Kalan poroća o prošnji županstva v Krškem za podporo k zgradbi in vzdrževanju bolnice. Da se deželni zbor zahvali gospej Hočevarjevi za dařilo 30.000 gld. ter izrazi pripravljenost, da določi primerno podporo za zdravnika in bolnike, kedar bode bolnica vzgrajena in bodo znani vsi troški. Posl. dr. Tavčar nasvetuje, naj se predlog glasi, da bode dežela z znatnim letnim prispevkom podpirala bolnišnico v Krškem takoj, ko se ustanovi. — Obvelja. Posl. dr. Papež poroča o prošnji profesorja Fr. Novaka v Kranju za podporo, da založi in izda „Slovensko ste- nografijo". Dovoli se 500 gld. Hedviki Pevec, učenki na šoli za umetno tkanje v Sche-rebeku, se dovoli podpore 350 gld. iz kredita za obrtne na-mene; poročevalec posl. Murnik. Posl. Murnik poroča o prošnji kmetijske podružnice v Senožečah za podporo mladeniču, da se izšola v strokovni šoli za pletarstvo v Ljubljani. Prošnja se izroči dež. odboru z naročitom, naj naznani prosilcem, da se o pravém času oglasi jo za ustanovo na obrtni šoli ter naznanijo sposobnega dečka. Posl. Murn i k poroča o prošnji slovenskih visokošolcev v Gradcu, da se jim plača vstopnina pri slovanském bolni-škem-društvu v Gradcu. Prošnji se ugodi. Istotako se ugodi prošnji nekaterih, hišnih posestnikov v .Ljubljani za: oprostitev od dež přiklad, kolikor časa traja oprostitev državnega davka. Baron Schwegel poroča o prošnji županstva Osilnica da se mu odpusti prispevek k zagradbi Kolpe, ter predlaga, naj dež. odbor natančno preiskuje vse v prošnji navedene ra»-loge ter v prihodnjem zasedanju primerno nasvetuje. — Obvelja. Muzejskemu društvu se dovoli 400 gld. podpore. t à ^ • f (Dalje sledi.) — Osebne vesti. Asistentom pri centralni statistični komisiji je imenovan Božidar Tomšič. — Sodai praktikant Jos. Zupančič je imenovali avskultantom — E/idenčna geometra II vrste Henrik Hohn v Litiji in Viljem Fiihrer pl. Haimendorí v Kočevji sta imenovana za evidenční geometra I. vrste — Mestna hranilnica v Radovljici. V inesecu fe-kruarja 1898. je 114 strank uložilo 30.372 gld. 70 kr. 63 strank uzdignilo 7745 gld. 74 kr., 14 stránkám se je izpla-čalo posojil 7600 gld. stanje ulog 398019 gld. 65 kr. denarni promet 96231 gld. 82 kr. — Za družbo sv. Cirila in Metoda v Ljubljani so od 1. do 25. februvarja t. 1. poslali: Č. g Iv. Sakser, župnik v Hoterdršici 2 gld. „Vesela družba v Náklem kot dobiček pri igri za zadnji knofu 2 gld. 0 kr. — Po g. Vr-tovcu iz dveh nabiralnikov v Zabijah 1 gld. 20 kr. — Podružnica v Ljutomoru iz nabiralniku pri g. Sršenu 3 gld. 10 kr. Slov. akademiki v spomin umrloga stud. phil. Petr,ča 5 gld. — Družba Slovencev na Dunaju v X okrajů 8 gld — Svatovska družba pri g. Fr Podboju v Ribnici po poroki g. g. Fr. Podboju v Ribnici po poroki g. Jos. Žaiavca in gd>č. Marije Podboj 12 gld. in iz naoiralnika pri Cenetu 5 gld. 36 gld. — Iz nabiralnika pri g Fr. Peklarju na dolu pri odhodu č. g. Ant. Šebata nabrane 3 gld. — Podružnica na Greti 15 gld. — C. g. Josip Vodošek, kapelan v Rajhen-burgu nabral na Žickarjevi gostiji v Lokvah 6 gld 20 kr. — SI. posojilnica v Kamniku 30 gld. — Moška podružnica v Kobaridu po g, J. Rakovščeku 19 gld. — SI. okr. posojilnica v Litiji 10 gld — Ženska podružnica v Ajdovšcini 68 gld. — Podružnica v Lehnu po g. Koplču 16 gld. — G. Marica Novak na Trojanah nabrala na svatbi g Antonije in Valentina Hribovšek v Motniku 6 gld. — Podružnica v Žužemberku po g I Peharcu 4 gld. 76 kr. iz nabiralnika. — SI. okr, posojilnica v Mokronogu 10 gld. — C. g. Fr. Gomilšek, kapelan v Jarenini, 5 gld. 10 kr., katere so zlo-žili prijateiji, zbrani na odhodnici č. g Mir. Horvata, kapelana v Jarenini, in 5 gld., zložene ob godovanju gospe Juli-jane Županič. — Gg. Koban, c. kr. nadkontrolor carinskega urada 2 gld., Belar, A. Pucihar, Moravec in M. Kokalj po 50 kr., skupaj 4 gld., ker niso videli Sokolove maskarade v Ljubljani. — Gg. slovenski bogoslovci v Gorici 50 gld. pokrovitelj nine. — Šentpeterska ženska podružnica v Ljubljani po gospej Mariji Terčkovi 125 gld. — Podružnica v Loškem Potoku po č. g. župniku Moretu 43 gld. 50 kr. — SI. posojilnica v Brežicah 10 gld. — Pri maškaradi v Vipavski čitalnici nabrali gdč. Pegan in Hrovatin 6 gld. 30 kr. — Vsem darovalcem prisrčna hvala in slava ! Blagajništvo družbe sv. Cirila in Metoda. — Za vseučilišče v Ljubljani so se s posebnimi izjavami oglasili dež poslanci štajerski in dež. poslanci tržaški. Dotične izjave so se poslale ministerskému predsedniku. Dobro bi bilo, ko bi se oglasile vse slovenske obcine in ko bi za vseučilišče tudi kaj žrtvovale. $ >88 » — Deželni zbor kranjski je dne 28. t. m. imel svojo zadnjo sejo. Sporociti ne moremo tako hitro na dan, kak r bi želeli, ker nam nedostaje prostora, omenimo pa naj, da je dež zbor mej drugim izvršil regulacijo učiteljskih plač, se izrekel za ustanovitev vseučilišča v Ljubljani in dovolil v r 1 m • . ta namen prispevka 250.000 gld. — V deželni odbor je bil posl. dr. Tav čar, kateri se je bil vsled sprave mej narodno in katoliško stranko od-povedal odbomištvu, zopet izvoljen in sicer iz cele zbornice ter soglasuo Njegovim namestnikom je bil izvoljen posl. dr. Majaron Na město umrlega Kersnika je bil izvoljen namestnikom dtž odbornika ces. svetnika M u r n i k a posl. Grasselli. — Gospodinjska šola v Ljubljani se je že ustanovila in se začne na njej pouk sredi meseca marca. — Novo društvo. V Logatcu se je ustanovilo vie-pševalno društvo za Gorenji in za Dolenji Logatec — Novo žensko učiteljišče. Naučno ministerstvo je dovolilo ustanovitev zasebnega ženskega učitelj.1 šca pri Uršu-linkah v Ljubljani. — Vrhniška železnica se začne graditi tekom me-seea marca. Voditelj stavbě je inžener Kobeš, da je prevzel stavbenik G a j š ek — Novi poštni urad se je otvoril v Žirovnici v ra- dovljiškem okraju. — Bolniška blagajna celjska. Štajersko namestništvo je ustavilo volitev v bolniško blagajno celjsko, ker so Nemci uganjali nezaslišana sleparstva, da si zagotove večino v odboru. — Velik požar. Te dni je v Glincah pri Ljubljani pogorela Seemannova tovarna za milo in sveČe. Skoda znaša 6000 gld. — Umri je konec minolega meseca učitelj v Koroški Beli Anton Triplât. • — Plzeňsko pivo. Generalno zastopstvo češke me-ščanške pivovarne v Plznu, v kateri se izdeluje svetovnoslavno plzeňsko pivo, je za vseslovenske pokrajine prevzela narodna firma Gorup & Schitnik. I — Berlitzeva metoda za učenje živih jezikov obstoji v tem. da npvaja učitelj učence k temu. da mislijo v tujem jeziku Prestavljanje odpade popolnoma. Od prve lekcije naprej čuje učenec samo oni jezik, katerega se hoče naučiti. Nauči se ga tako. kakor si je přiučil svojega lastnega jezika, rčitelj in učenec se sporazumeta med seboj, kakor moreta ; največ z gestami. Prve ure so jako neprijetne ter zahtevajo od učencev velike pozornosti. A potem postaja vedno boljše. Učenci zacno razumevati posamezne fraze ter jih ponavljajo. Ko poznajo že precej izrazov, tedaj začno sele čitati. — Ta metoda je že vpeljana skoro v vseh večjih mestih Amerike in tudi Evrope. Tako so na Dunaju v Budimpešti ter v Pragi ustrojene jezikovne šole po Berlitzevi metodi. — g81eten starec obsojen na 15 let ječe. Stari hišnik Furek Abdi je živel ločen od svoje 701etne žene. Za- ljubil pa se je strastno v ženo svojega soseda, v lepo Guiizar. Ni se mogel več vzdržati in razkril jej je svojo ljubezen, Seveda se je morala Guiizar le smijati takemu poklonu. Osra-močen se je stari vmil k svoji ženi, ali ta ni hotela vedeti nič več 0 njem Abdi je sklenil se maščevati. In res, vzel je samokres ter se je podal najprej v hišo lastne žene, da jo vstreli; podavši se koj na to v hišo Gulizarke je ustřelil še to. Te dni se je vršila razprava proti njemu v Tiapecunta v Malej Aziji in je 1 bil obsojen na 15 let ječe. Smešno, da člověku, ki živi že 100 let, prihajajo take muke na um. Ko prestane kažen, kar se pa najbrže ne zgodi, težko da se mu že \ vvrnejo že take mladeniške želje. — Ogenj na otoku. Na otoku Tasmania pri Australiji se je vnel gojzd. Ves otok je v ognju že kakih petnajst dnij. Ogenj povspešuje še veter. Veliko je žrtev, število njih bod& nad 60. Škode ni mogoče oeniti niti približno. Štev. 6504. V smislu deželnega zakona z dné 17. junija 1870., štev. 21. dež. zak., 0 varstvu zemljiških pridelkov proti škodi gosenic, broščev in drugih škodljivih mrčesov, na-ročam vsem posestnikom, uživalcem in najemnikom zemljišč v ozemlji mestne občine ljubljanske, da jim je do 15. aprila letos svoje sadno in lepšalno drevje, grmovje, seči, lesene vrtne plotove in hišne stene na vrtih, na polji in na travnikih očistiti zapredenih gosenic, mrčesnih jajec in zapredkov (ličin), in sežgati ali kakor si bodi pokončati nabrana gosenčna gnjezda in jajca. Prav tako je gosenice, ako se spomladi pokažejo na drevji, grmovji in rastlinji, kakor tudi zapredke pokončati kakor hitro mogoče a najkasnije do 15. maja letos. Kadar se drevesa, ki so jih napadle gosenice, po-sekajo, ali kedar se veje, ki so jih napadle gosenice, od-sekajo, tedaj se taka drevesa oziroma take veje ne smejo pustiti v tem stanu ležati, ampak morajo se ali gosenice obrati od njih ali pa drevesa in veje precej sežgati. Dalje morajo gori imenovane osebe hrošče, dokler letajo, od svojega sadnega in lepšalnega drevja, lepšalnih grmov in drevorednih dreves, potem od drevja ob gozdnih robéh v istih primerljajih, kjer je tega treba zaradi bli-žine, vsak dan, zlasti v zaranih urah otresati in pokon- čevati ali obračati kmetijstvu na korist, Na polji se morajo črvi (podjedi, ogrci) pri oranji ali kopanji zemlje precej za plugom, motike ali lopato pobirati in koj pokončati. Če se bode kdo obotavljal, gori navedena opravila izvršiti do določenega časa, jih bode mestna občina dala izvršiti na njegove stroške, vrhu tega pa se mu bode naložila na korist občinske blagajnice globa od 1 do 10 gld., in če bi se to ponovilo, do 20 gld., kdor bi ne mogel plača ti globe, bode kaznovan z zaporom od 12 ur do 4 dni. • I V Ljubljani, dne 19. februvarija 1898, Župan : Ivan Hribar l. r. Tržne cene. 0 V Ljubljani dne 26. îeb. 1897. Pšenica gld. 13.— kr. 9 . rž gld. 9-80 kr., ječmen gld. 7'— kr., oves gld. 7*50 kr, ajda gld. 9.20 kr., proso gld. 7 40 kr., turšica gld. 6 40 kr. leča gld. 13-- kr., grah gld. 12-- kr., fižol gld. 12* — kr (Vse cene veljajo za 100 kgr.) 89 Loterijske srećke Lineu dne marca t. 1. : 33, 89, 48, 31, 45. . marca t. 1.: 23. 29, 70, 39, 23. V Trstu dne V Pragi dne 26. februvarja t. 1. : 44, 71, 39, 36. 25 Razpošiljava samo zasebnikom En odrezek 310 dolg dostno moško obleků stane samo 3-10 4 80 7-50 8-70 10-50 12-40 13 95 dobre fine finejše angleške grebenčaste pristue ovčje yolne Blago odrezek vrhnje sukne črno salonsko obleko gld. 25 kr. meter in višje; loden mičnih barvah peru vi en odrezek dosking, blago 1 odrezek 9 gld. 95 kr. državne železmške uradni.e in sodnijske talarje, najfinejše (grebenčasto vejot blago, kakor blago, kakor blago finančně žan- darmerijške uniforme reelno razpošilja tovarniških cenah solidno dobro znana sukno-tovarniška zaloga iesel-Amhof Brnu. Vzorce pošlje zastonj in poštnine prosto. Pošiljatve pu vzorcih. blago veliko ceneje Pozor! občinstvo opozon, dobi, ako se naravnost od nas naroči, kakor pa pri prekupcih. Tvrdka Kiesel-Amhof v Brnu razpošilja vsako blago po pravih tovarniških cenah brez prebitka kateregarabata. M\ Jedino pristen Da se prepreôijo vse prevare, imum odslej (Tinctura balsamica) dobavlja na debelo in na d robno samo oblastveno koncesijonirana in trgovinskosodno protokolirana tovarna bal z a m a lekarnarja to oblastveno regis- trováno varstveno znamko. Thierry-ja v Pregradi pri Rogatcu. Pristen samo s to trg. sodno registrováno zeleno varstveno znamko. Celotna priprava mojega balzama stoji pod zakonitim varstvom vzorcev. Naj starej še, naj preizkušnejše, najcenejše in naj reelnejše ljudsko domače zdravilo za prsne in pljučne boli kašelj izmečke krč v želodcu, manjkanje slasti, slab okus, slabo dišečo sapo kolcanje, zgago, větrově, zaprtost telesa itd za notranjo in vnanjo porabo proti zobobolu, gnitju v ustih. ozeblini, ope klinami itd. Kjer ni nobene zaloge, naroči se naravnost z naslovom Tovarna balzama lekarnarja A. Thierry v Pregradi pri Rogatcu. Cena franko za vsako poštno postajo Avstro-Ogersko je z zabojem vred: 12 malih ali 6 dvojnih steklenic . . . 60 » »30 V Bosno in Hercegovino 30 kr. več. 4 krone. 13 kron. Pravi trpotčev sok teri se pripravlja v lekarni jedino oni, ka- Zrinjskemu, Brodjovin, Zagreb, Zrinjskega štev. Ponarejalce in posnemalce, kakor tudi prodajalce takih fal sifikatov bodem na podlagi zakona za varstvo znamk strog' preganjal sodnim potom (3) Trpotčev sok nepresežno deluje pri vsih prehlajenjah dušnih organov, ter je najbolj š e sredstvo za prsni katar, kašelj, prso-bol, hripavost in vratnobol. Tudi zastarani kašelj se s tem zdravilom v najkraj š e m času a odpraviti; bolniki dobij o tek za jelo, lahko spijo in na način hitro okrevajo. Izmed mnogih zahval spominjam tukaj samo ono: Velecenjeni gospod lekarnik Pošljit v r stno r i steklen ice delojočega trpotčeveg Vašeg i s o k z potřebuj em m d v e h z a tekl < moi znance. kašlja popolnoma Priporoči 1 b odem neznosnegs dravé 1. Hvala Vam prsobolnim a zdravil poštovanjem m Rudolf A u s i m Dunaji ma 1897 Pazi naj se toraj, na vsaki stekle-. slika bana Ni- nici varstvena znamka kole Zrinjskega, kajti oni samo je pravi potčev sok, kateri varstveno znamko nosi. Cena steklenici s točnim opisom je 75 Razpošilja se vsaki dan s pošto na vsa mesta in sicer proti predplačilu (priraču- n a v š i povzetju. za zámotek) ali poštnem Ceniki raznovrstnih domačih preskušenih zdravil razpošiljajosenaza- htevo zastonj in poštnine prosto. Lekarna k Zrinjskemu, H. Brodjovin, Zagreb, Zrinjski štev. Pravi trpotčev sok lekarne Zrinj- skemu Zagrebu, dobiva tukaj v Lj ubija ni deželni lekarni pri Mariji pomagaj Milana Leusteka, Resljeva cesta Lekarna angela varuha Schulzengel-Apotheke Jedino pristno Gentifolijsko mazilo (balzamsko mazilo iz rože centifolia). Najkrepkejse vlačno mazilo se-duljasti. Veli ke antiseptične vrednosti. Posebno vnetji na-protnega učinka. Pri vseh še tako starih vnanjih bolih, škodah in ranah gotov vspeh, vsaj naj manj zboljšanje in olaj-šanje bolečin prouzrojoče. Manj nego dve škatuljici se ne raz- deSATHIERRYln podjati; razpošilja se jedino le proti RREfiRADA listom in zavojem poprejšnjemu nakazu ali proti po-vzetjo zneska. Gena s poštnino, voznim lončka krone 40 vin. Svarim nakupovanjem neučinkujočih ponarejanj prosim natanko na paziti, da je vsakem lončku vžgana zgornja varstvena znamka firma »Schutzengel- Apotheke Thierry in Pregrada«. Vsak lonček mora zavit v navodilo Ponarejalce vporabo. katero ima varstveno znamko — Ponarejalce in posnemalce mojega jedino pri-stnega centifolijskega mazila bodem na podlagi zakona za varstvo znamk strogo preganjal ; isto tako prodajalce falsi-fikatov. Kjer ni nobene zaloge, naroči se naravnost z naslovom : Lekarna angelja varuha Pregradi tovarna balzama Rogatcu. Thierry a Razpošilja se brezizjemno le proti poprejšnjemu nakazu proti povzetju zneska. c