Za zadovoljevanje večine skupnostuih potreb narodu zadostuje lastna državna oblast. Za zadovoljitev nekaterih širših potreb, ki niso i kulturno specifične, stopajo narodi v medsebojno pogodbeno povezavo, v smislu katere nastajajo skupne večnarodne zveze in ustanove, katerih pristojnosti, sestava in poslovanje se razvijajo v pogodbeno določenih okvirih.
Ciril A. žebot
sLovensKA
FOR A. FREE SLOVENI A
Novejši družbeni in politični razvoj v Jugoslaviji se giblje v smeri naraščujočega pritiska za uveljavljenje izvirne suverenosti republik. Pritisk v tej smeri je zaradi izrazitih kulturnih posebnosti ter kričečega gospodarskega izkoriščanja in zapostavljanja posebno močan in vztrajen v Sloveniji. Ta razvoj narekuje tudi Slovencem v svetu, da podprejo novo slovensko državno in demokratično uveljavljanje.
Ciril A. Žebot
LETNIK XXIV. — VOLUME XXIV. APRIL 1973 Published monthly by : Slovenian National Federation, of Canad*. 646 Euclid Ave. Toronto, Ont. Canada.
ŠTEVILKA 4 — NUMBER 4
OB NAJVEČJEM SLOVENSKEM GOSTOVANJU V AMERIKI!
1 UAtlMUJLk? Alf 1 kJPJll 1
Pevsko kulturo in folkloro jc skupina podpisala pogodbo z Srbije, Hrvatske in Makedonije ameriško koncertno agenturo v
New Yorku. Pred leti smo namreč imeli priliko videti visoko umetniški nastop študentov akademije iz dalje poslušati
kasneje Slakovega ansambla v Ameriki. Toda ta gostovanja so bila namenjena izključno slovenskim izseljencem in so bila organizirana 1e po slovenskih narodnih domovih v tistih mes-thi, kjer živi največ Slovencev.
je ameriško občinstvo že imelo priliko spoznati, saj so po Zdru ženih državah že večkrat gostovale razne umetniške skupine Dramske kot zbor beograjske univerze j Ljubljane, Branko Krsmanovič, folklorni j skupini Lado, in Tanec in nedavno še folklorna skupina Fru-' la. Toda večja slovenska umetniška skupina sc je ameriškemu ofečinštvu predstavila" prvič letos, ko sta prišla na dvomesečno turnejo Akademski pevski zbor ljubljanske univerze Tone Torej niso segala izven tega do-Tomšič ter akademska j mačega okvira. Zato smo bili folklorna	skupina toliko bolj veseli gostovanja
France Marolt. To gostovanje, reprezentativnega zbora APZ in sicer ni bilo prvo iz Slovenije, I folklorne skupine, ki je prese-toda prvo gostovanje večje sku-! galo ozki slovenski okvir in je pine, ki je bilo namenjeno v bilo namenjeno ameriški jav-glavnem ameriški javnosti, saj | nosti.
NEIZPOLJENO POSLANSTVO
Slovenski študenti so imeli seda o Ljubljani, Sloveniji in zaradi tega širokega! Jugoslaviji (seveda politično organizacijskega	okvira pobarvano) ter o zgodovini in
še neko posebno poslanstvo — j dosedanjih gostovanjih APZ afirmacijo sloventsva. Z velikimi, in AFS — ja. Toda o tem so sc upi smo torej pričakovali, da bo ' mogli poučiti samo tisti, ki so APZ ponesel slovensko ime I to knjižico posebej kupili. Rc-širom po Ameriki. Zal sc to ni prezentančnost tc publikacije: zgodilo.	Razočarani smo! pa moti ponekod okorna angleš |
bili, ker jc bila lepa j čina in pa celo napačni prevodi prilika zamujena, Žc iz reklame (n. pr. Lipa—lime tree-namesto po ameriškem časopisju ni bilo linden tree in rožmarin—ever-mogoče zvedeti, da gre za rc- green, namesto rosemary). Man-prezentacijo slovenske kulture,' jka tudi zemljevid, ki bi tujcu za gostovanje iz Slovenije kajti ( prikazal položaj Slovenije koncerti APZ in AFS so bili v a- v Jugoslaviji in v Ev-meriškem časopisju in koncert- j ropi. V koncertnih programih, nih prog. oglaševani kot "Sin-! ki so jih obiskovalci ponekod gers and dancers of Ljubljana". J prejeli ob vhodu v dvorano, pa Že v tem naslovu celotnega go- j beseda Slovenija sploh ni bila stovanja jc bila storjena velika omenjena, niti nc, da so to slo-, napaka Zakaj se ne bi mogli I venski pevci in plcsalci in da gostje predstaviti in nastopati gre za slovenko kulturo. Za povsod kot "Pevci in plesalci iz povprečnega ameriškega obis-Slovenije" (Singers and dancers kovalca, ki ne pozna Ljubljane from Slovenia)? Tudi spominski in se poprej ni posebej sesna-konccrtni program v angleščini,' nil z geografijo Jugoslavije, bi ki jc bil tiskan v Ljubi jani ter bilo v oglasih' in programih je tehnično in slikovno zelo lepo brez škode natiskano 'Dancers opremljen in bogat, ima naslov and singers of Niš ali of Sara-"Singers and dancers of Ljub-' jevo'—pa pri tem ne bi bili Ijana", čeprav je v knjižici be- nič prikrajšani.
Velikonočna skrivnost je temelj in izhodišče krščanstva. Premišljujemo trpljenje in smrt, radujemo pa se zmage in življenja. To zaporedje in povezanost tako nasprotujočih si dejstev nas popelje korak nazaj, k še strahotnejšemu zlu kot je smrt, k zlu, ki ga božja govorica imenuje greh. Grehi človeštva so božjega Sina poklicali na zemljo in ga ponižali v smrt. Bog pa je učlovečenega Sina zaradi njegove pokorščine in ljubezni poveličal v vstajenje in slavo. "Zato ga je Bog povišal in mu dal ime, ki je nad vsa imena, da se v Jezusovem imenu pripogne vsako koleno teh, ki so v nebesih, na zemlji in pod zemljo; in da vsak jezik prizna, da je Jezus Kristus Gospod, v slavo boga Očeta" (Sv. Pavel Filipljnaom, 2, od 9. do 11. vrste).
Kalvarija je najočitnejši dokaz Kristusove ljubezni do nas, njegovo vstajenje pa dokaz božje moči in resničnosti evangelija. Kakor je Kristus umrl za grehe vseh ljudi, tako jc vstali Gospod last vseh ljudi. Slava Kristusovega vstajenja se je razlila na vse človeštvo in na vse stvarstvo.
S Kristtussovim vstajenjem je začel vstajati na zemlji nov rod, novo ljudstvo, ožar-jeno s Kristusovo lepoto in osrečeno z nadnaravnim božjim življenjem. Novo ljudstvo, preizkušeno v trpljenju, pripravljeno na borbo z grehom in svesto si končne zmage.
Slava vstalega Kristusa je poveličanje
krščanstva, Kristusovega nauka in dela. Krščanstvo se j.; s Kristusom rodilo in v njegovem vstajc.iju dobilo moč. Sijaj velikonočnega jutra je postal luč sveta. Začel je preganjati temo in preobražati svet. Kristusova moč je začela prenavljati srca ljudi, dvigati duha in ustvarjati novo mišljenje. Kristus je dal človekovemu življenju nov smisel in novo vsebino. Izkristaliziral je stare pojme in ustvaril nove: človeško dostojanstvo, osebne pravice, enakopravnost, svoboda, spoštovanje, lastninska pravica, pojm oblasti . . . Krščanstvo je razčistilo pojm zla in greha, zasadilo kreposti: ljubezen, usmiljenje, dobrota, odpuščanje . . ., rešilo položaj žene v človeški družbi, dostojanstvo otroka — tudi še nerojenega človeškega bitja.
Velika noč je dan zmage, praznik božje zmage! Za nas, živeče na zemlji, sicer skrivnost, a občutena in zaznavna! Gospod nas je dvignil in nas vodi sedaj k zmagi. Res je, da človekova z grehom pokvarjena narava ovira proces odrešenja in vstajenja, a Kristus živi in deluje in njegova zmaga nad svetom je neizpodbitna.
Zato se Kristusova ustanova na zemlji — sveta Cerkev — v teh dneh raduje in vzklika: "Tvoje sveto vstajenje hvalimo, Gospod, in poveličujemo, kajti zaradi tvojega križa je prišlo veselje na ves svet".
organizatorji to gostovanje nastope Slovenskega okteta in podredidi propagandi za sedan-
ji jugoslovanski režim.
In še nekaj ni prišlo do izraza: da gre namreč za zelo ralične kulture: da sc narodi v Jugoslaviji v kulturi zelo razlikujejo. Ameriški obiskovalci, ki ne poznajo pobliže Jugoslavije in kultur njenih narodov, niso mogli dojeli vsebinskih razlik, videli so samo različne nose in plese. V programih bi moralo biti posebej na vedeno, da so slovenski umetniki tudi sposobni prikazati kulturo — pevsko in folklorno — drugih narodov Jugoslavije in to pristno in na visoki umetniški ravni. I Tudi v tem je bila zamujena pri-; ložnost. Vsega tega bi se morali i organizatorji v Ljubljani zave-j dati in temu primerno formu-| lirati pogodbo. Priprave za to ! zares veliko podjetje—okoli 30 koncertov od vzhodne do zahodne ameriške obale — so trajale več kot dve leti, in preliminarna pogodba z Ne\v Yorškim organizatorjem je bila
"Slovenska nagrada S.N.Z." za leto 1973.
20. marca, v petek zvečer, jc SNZ podelila v Slovenski šoli pri Mariji Pomagaj Slovensko nagrado "SNZ" za 1973. Predsednik SNZ g. V. Mauko je imel ob tem dogodijo priložnostni govor, ki ga lu ponatiskujemo.
Časti g. Župnik — ravnatelj slovenske šole pri Mariji Pomagaj, spoitovani učitelji in učiteljice slovenske šole, draga slovenska mladina!
Danes, ko se velikost sveta tako hitro zmanjšuje, ko 20. let v pogledu hitrosti letal in raket pomeni ogromen napredek in kratko dobo, sc nam zdi tudi doba 20. let življenja na-, roda kratka doba.
Ko pa se ustavimo ob dvajsetletnici delovanja sočloveka, ki se žrtvuje, v našem primeru že več kot 20. let za dobrobit naroda—in dragih, za dobrobit slovenstva v Toront-ski slovenski družini, nam ta doba pomeni veliko. Žrtvovati 20. let svojega življenja, dela in udejstvonja, za Boga, narod in slovensko mladina tu-
20. let Slovenske šole pri cerkvi "Marije Pomagaj" v Torontu.
"Nebesa pod Triglavom" slovenske šolske mladine.
Zborovna deklamacija Slovenke šole.
podpisana že julija 1971. Kot1 kaJ- Pa ic doba> ki zahteva vsaj
smo brali v DELU jc na sestavo programa zelo vplival njihov ameriški manager, ki se je na osnovi plošč, megnetofon-skih in filmskih posnetkov odločil za tak program, ki bo za "ameriške poslušalce bolj atraktiven". Slovenski narodni plesi — v primerjavi z drugimi narodi Jugoslavije — morda niso tako bogati, čeprav so umetniško zelo zahtevi, a za povpreč- j
nekaj priznanja in to od nas vseh, ki sc prištevamo k To-rontski slovenski družini in Slovenskemu narodu.
Zbrani smo tukaj danes, majhni siccr po številu, a vsi bogatejši vsled žrtvovanja in dela ene slovenske osebe,—za blagor in znanje slovenščine, za ohranjanje nam ljube materine govoricc.
Ko slovenska šola na Man-
nega gledalva morda ne tako' nin8 ulici Pri "Mariji Poma
neposredno učinkoviti.
Zato bi bilo delno čiljivo da so gostje iz praktičnih razlogov napravili koncesije v plesih. Toda v pevskem delu sporeda to gotovo ni bilo potrebno, saj je slovenska glasbena zakladnica tako bogata in pestra, da bi lahko zadovljila
j gaj"—praznuje svojo dvajset-
f letnico, jc to istočasno dvajset-. opi avi- ... v	i
1 letnica in vce — na Koroškem
nagrade za 1973" Prejemnica "slovenkc gdč. Ivanka Levstek
nes pa mi jc dana prijetna čast podelili "Slovensko nagrado SNZ" za leta 1973., ki jo sicer dajemo ob obletnei 29. oktobra —gospodični Ivanki Levstek in mislim, da se vsi navzoči strinjate z izbiro odbora Slovenske Narodne Zveze, saj si je s svojim delom tukaj, za dobrobit naših mladih in bodočih rodov, isto res zaslužila. Vemo, da v svoji skromnosti ne želi velikih in bučnih slavnosti in
Mešani zbor ob nastopu.
DRUGO RAZOČARANJE
Drugo razočaranje smo doži- gem delu koncerta, samo dve
veli v sestavi sporeda samega, slovenski. Večer se je pravilno! tudi zelo zahtevne ljubitelje Razočaranje v tem, ker smo pri- začel s slovenskim poudarkom zborovskega petja. Zbor ima
(Gorenjski plesi v gorenjskih namerč naštudiran izredno bo-nošah)" toda bi se moral s slo-j gat koncertni reportoar, in jc z venskim tudi zaključiti. Tako njim uspešno nastopal po mno-pa je ves večer izzvenel bolj po ' "jugoslovansko", nam tuje. Edino v tistih mestih, kjer so večja slovenska središča (Chicago, Cleveland, Pittsburgh, Toronto) in kjer so bili koncerti
v glavnem namenjeni sloven-| finančnimi podporami pokazale predstavljaja "jugoslovansko" j skim rojakom, ja bil program1 razumevanje. Pred odhodom kulturo, skoraj več srbskega,! nekoliko prikrojen z večjim' obeh skupin je DELO objavilo hrvatskega, makedonskega kot poudarkom na slovenski pevski daljši članek" Velika kulturna
kulturi in folklori.	j akcija", v katerem beremo, da
V Torontu pa so krajevni	(dalje na 3 strani)
čakovali, da bodo Slovenci ravnali	podobno	kot srbske, hrvatske, makedonske in druge skupine, kadar gostujejo v tujini. Kadar te gostujejo po Ameriki, predstavljajo skoraj izključno svoje srbske, hrvatske, makedonske pesmi in plese največkrat. Toda kadar Slovenci gostujejo v tujni, pa
pa slovenskega. Tako sta bili od osmih pesmi v dru-
gih državah Evrope. VELIKA PRIČAKOVANJA
Slovenski priredilelji so se velikega pomena tega gostovanja po ZDA povsem zavedali. Tudi slovenske oblasti so s
smo sc zato odločili na podeli-in tu v Torontu,—nesebičnega1 tcv v šoli kjer deluje žc toliko dela na tej šoli učiteljice gospodične Ivanke Levstek!
Tisti, ki ljubimo svojo materina besedo, govorico, v kateri nas je mati učila prvih besed, prvih molitev in pesmi, pač najboljše čutimo, kaj ta jubilej pomeni za gospodične Ivanko.
Nihšče na svetu ji ne bo mogel poplačati, —in vemo da tega iz svoje ljubezni do slovenske mladine in besede niti ne pričakuje,—truda in žrtev, ki jih je doprinesla za slovensko šolo in našo — slovenščine se učeče mladine, — ki danes vse premalo čuti, kaj jim naj znanje slovenščine pomeni!
Pred nekaj tedni je v Nevv Torontu g. Franci Cerar (mlajši), ravnatelj tamkajšnje slovenske šole dobil "Slovensko
let. Res da ji ta nagrada in prinaša materjalnih dobrin, — a zagotoviti ji hočemo na ta način, da na njeno delo in žrtve nismo pozabili.
Slomškova misel, z mnogimi njegovimi izreki, ki veljajo za nas v tujini danes še posebno in pa ideja o ljubezni do slovenske besede in mladine so vodili gospodično Ivanko do danes in verujemo, da ji bošta Slomšek in Marija Pomagaj stala tudi v bodoče ob strani,— pri njenem delu med nami.
Gospodična Ivanka, — moje in nas vseh častitke, — z iieljo, da na svojem delu in položaju vztrajate še mnogo let! Bog vas živi! (Po teh besedah je gdč. Ivanka sprejela plaketo
Zgodovinska razstava Slovenske šole.
V nedeljo 1. aprila je popold-1 ranjarije slovenske besede in
nagrado SNZ" za 1972. leto, da- SNZ)'
ne po večernicah Slovenska šola pri "Mariji Pomagaj" na Manning ulici proslavila svojo 20. letnico (uradnega) obstoja in nenehnega delovanja -za— uk in prebrisane glave ..."otrok slovenskih priseljencev" Dvorana je bila nabilo polna, kar izpričuje dejstvo, kako močno se starši zavedajo svoje najpomembnejše kulturne in izobraževalne ustauove za oh-
slovenskega duha v centru velemesta Toronta.
Vsa prireditev je bila v rokah č.g. T. Zreneca C.M., — šolskega upravitelja s sodelovanjem učiteljskega zboral Na prav prijeten in imeniten način pa so seveda sodelovali skoraj vsi učenci, tisti, ki so nastopili in vsi oni, ki so prireditvi prisostvovali.
(dalje na 2. strani)
slouensk^
VESELO VELIKO NOČ
'OHAMii SLOVCNIA
Subscription rates $4.00 per year: 30c per copy
Advertising 1 column x 1" $2.80
Published monthly by Slovenian National Fedeiation ot Canada
vlemOer of C.E.P.F.	M6' EUC'id Ave"' Tor°nt° 4"
SLOVENSKA DR2AVA izhaja prvega v mesecu. Alllu '»aročnina znaša: Za ZDA in Kanado 4 $, za Argentino 250 pe-to\. za Brazilijo 60 kruzeirov, za Anglijo 20 šilingov, za Avstrijo 35 dingov. za Avstralijo 2.50 avstr. L., za Italijo in Trst 800 lir, za Francijo 600 frankov. Naročniki v Argentini morejo poravnati naročnino tudi v upravi »Slovenske poti". Za podpisane članke odgovarja pisec. Ni nujno, da bi se avtorjeva aaziranja morala skladati v celoti z mišljenjem uredništva in
izdajatelja.
m
Toronto
•	30. marca je v Slovenski šoli pri Mariji Pomagaj na Manning ulici v Torontu Slovenska Narodna Zveza podelila "Slovensko nagrado za 1973". učiteljici gdč. Ivanki Levstek, za njeno nesebično in požrtvovalno delo, polno krščanskega duha in ljubezni do slovenskih otrok in besede, čestitamo! (Vidi posebno poročilo).
•	1. aprila je po večernkah na Manning ulici. Slovenska šola proslavila 20. obletnico (uradnega) delovanja pri slovenski cerkvi Marije Pomagaj, ki je bila zvezana z akademijo (zborna deklamacija, nastop pevskih zborov, govori in skop-tične slike! (Vidi posebno poročilo s slikami).
•	5. maja bo v isti dvorani proslava 20. letnice ostoja Hranilnice in posojilnice J.E. Kreka, ki posluje na 646. Euclid Ave. Napovedujejo zanimiv program,, ki si ga bo vredno ogledati.
....• Slovenska letovišča —če še zima ne povrne, bodo tudi v kratkem začela s "sprejemanjem" obiskovalcev.
•	Zveza katoliških mož pri fari Marije Pomagaj je povabila vse v nedeljo 8. aprila na predavanje g. Petra Cekuta na svojem rednem mesečnem sestanku. Predavatelj je govoril o potovanju v Vietnam v drugi polovici marca letos. Spremljal je kanadskega zunanjega ministra g. M. Sharpa.
Pokazal je tudi 90. barvnih daipozitivov iz Aljaske, Tokya, Saigona, Laosa in Hanoia. Vsi so ga z zanimanjem poslušali. Predavanju so sledila " vprašanja in odgovori".
0shawa, ont.
•	V Oshavvi, vzhodno od
Toronta, so tamkajšnji Slovenci v zadnjih dveh letih organizirali "Društvo Slovencev v Osha-wi". Priredili so že štiri zabavne večere; zadnji je bil 7. aprila letos. Vsi večeri so bili zelo dobro obiskani in ljudje so se dobro zabavali.
•	Moški pevski zbor se tudi zbira vsako nedeljo zvečer in upajo, da bodo nastopili maja meseca ob zaključku slovenske šole.
•	Slovenko šolo obiskuje 27
otrok vsak petek zvečer v St. Francis šoli. Razred je razdeljen na mlajše in starejše učence!
•	Slovensko šolo in zbor vodi
g. P. Cekuta, ki tukaj živi ter je uslužben na uradu Oshavvske mestne občine.
koncert. Po koncertu zabava.
•	Mary Mlakar žena našega pionirja od začetka fare je bila pokopana v soboto 7. aprila. Stara je bila 86 let. Zapušča soproga Johna ki ima tudi že nekaj nad 80. let in več otrok. Vsem naše osžalje.
•	Poravnajte naročnino za SD še pred počitnicami. List ne živi samo od čitateljev, ampak predvsem od naročnikov, ki redno plačajo naročnino.
•	Naš zastopnik in dopisnik g. Mirko Geratič nam piše: Tistim, ki so me opomnili, da so "mi dobro oprali možgane" (zamerijo dopise ob priliki koncerta akademskov iz Ljubljane) tiho na uho: Nihče mi ni pral možganov. Dasi star, znam sam trezno misliti in presojati brez vsake ihte in nestrpnosti. Ce so komu "oprali možgane" je to delo dobro opravil takoz-vani "Sij" v nevem kašno svobodo pri tistih, ki so se farizejsko spodtaknili ob mene. Hočete še kaj?
ter najboljše želje za uresničenje slovenskih ciljev pošiljajo somišljenikom v Sloveniji in po svetu
prijatelji v Washinqtonu._
20. let Slovenske šole pri Mariji Pomagaj . . .
(nadaljevanje s prve strani)
Akademijo je zace/ g. rav. j Ivanki Levstek, (ki je že dva natelj s primernim nagovorom dni prej prejela od S.N.Z. SIo-
in obrazložitvijo. Nato je bil j vensko nagrado za leto 1973._
nastop "velikih in majhnih" z op. .urednika) za njeno plodo-i
vesele velikonočne
praznike želita uredništvo in "uprava" "slovenske države"
zborno deklamacijo, ki je po odlični zamisli vsebovala globoke in tudi duhovite misli slovenskih pesnikov, mislecev in pisateljev in s Cankarjevimi "nebesi pod Triglavom". Sledil je pevski nastop otroškega zbora, ki je pokazal razgibanost, sproščenost in "veseli dom"
nosno in nesebično delo, ki je polno krščanske ljubezni in zatajevanja, saj je poučevala že na Koroškem in tu v Torontu, predrto je bila Slovenska šola (uradno) ustanovljena. Poudaril je, da moramo biti Bogu in Brezjanski hvaležni ja Slovenske šole pri Slovenki
Vsem Slovencem širom sveta in v domovini VESELO VELIKO NOČ Slovenska Narodna Zveza v Kanadi
nastopajočih. Sledil je mešani upravljajo učitelji. Za svoja
zbor, ki nam je po dolgem zapel eno ponarodelih Slomškovih in še eno "težjo", da vidimo sposobnost zbora in dirigenta. Mladenke pa so s svojim nastopom in pesmijo pričarale nazaj dobo, ko so bile še same-gojenke te šole, čeprav neka-
izvajanja je žel burno odobravanje.
Po krajšem odmoru pa je g. ravnatelj kazal barvaste skiop-tične slike iz zgodovine obsto-za Sloseko šelo pri faro, ki jo župniji Marije Pomagaj. Ob prireditvi so vsi ponovno močneje
VESELO VELIKO NOČ
zele
somišljeniki slovenske državne ideje v Clevelandu, USA.
tera danes že poučujejo na	začutili, kaj nas veže, kaj nam
njej. Nato se g. f. Velikonja1	daje upa in kakšna ljubezen
zahvalil učiteljem za njihov	preveja naše kulturne delavce!
trud in žrtve ter delo, ki ga	Hvaležni smo jim za njihov
opravljajo.	trud in napore in znamo ceniti
njih delo!
Temu je sledila beseda uči-;	Ob koncu — še enkrat naše
telja g. Francija Pajka, ki je	najboljše želje g. ravnatelju
v izbranih in močnih besedal,	in učiteljskemu zboru, kakor
povdaril pomen naše šole ter j	tudi častitke za 20. obletnico —
srečo, da se naša mladina lah-1	z upanjem, da njih trud ne bo
Vesele in zadovoljne Velikonočne praznike želita
Glavni odbor in Svet Slov. drž, gibanja
G. Reynold Pehkonen, upokojeni urednik finskega lista "Va-paa Sana" (kjer že več kot 10. let tiskajo tudi naš list "S.D.") je po 40. letih dela dobli odlikovanje "The Order of Canada" Odlikovanje je podelil generalni guverner g. Roland Mitche-ner 11. aprila letos. Je to prvi Finec in član Etničnega tiska, ki ga je doletela ta čast za njegovo zaslužno delo v finskem občestvu.
iz pavl1he
ker
ko uči slovenščine v naši katoliški šoli, s pomočjo tukaj pripravljenih in tiskanih učbenikih, delo ravnatelja in učiteljev. Izrekel je posebno besedo zahvale tudi učiteljici gdč.
zaman. Slovenski šoli tu v Torontu in vsem drugim širom Kanade pa moralno in mater-jalno podporo staršev, ko nastane potreba..
Udeleženec.
Chicago
•	P. Alojzij Madic, asistant
pri slov. fari Sv. Štefana je nenadoma zbolel. Proti koncu maše mu je postalo slabo in so ga morali takoj odpeljati v bolnišnico Sv. Antona kjer je pod posebnom zdravniškim nadzorstvom. Tako je g. župnik g; Tomaž sedaj sam in to prav za praznike.
•	75 letnica fare Sv. Štefana je letos. Bodo razne prireditve v proslavo tega pomembnega dogodka. V soboto 5. maja bo v veliki farni dvorani pevski
WASHINGTON
• Nastop "ljubljanskih" pevcev in plesalcev. Kot vrhunec njune turneje po Ameriki sta reprezentančni skupini pevcev in plesalcev slovenske univerze 17. marca nastopili v VVashingtonu in to v veliki koncertni dvorani slovitega Kennedyje-vega centra za poustvarjalne umetnosti, ki sprejme 2800 ljudi. Dvorana je bila skoraj popolnoma zasedena, ker je bil pokrovitelj vvashingtonskega nastopa K.C. sam. Za glazbeno zelo zahtevni VVashington je ta slovenski nastop pomenil redko folklorno zanimivost, za nastopajoče Slovence pa je prav ta nastop nudil zgodovinsko priložnost za tako krvavo potrebno afirmacijo Slovenije v svetu. &al niti eni niti drugi z nastopom niso dobili, kar so zaslužili.
Nastopajoči slovenski študentje ameriškem občinstvu niso niti pojasnili, katero narodno kulturo so predstavljali ("ljubljansko"....) ne od kod tolike razlike med predvajanimi pesmimi in plesi (srbski, slovenski, madekonski, itd.) S to dvojno opustitvijo so bili oškodovani predvsem slovenski poustvarjalci sami in pa Slovenija, katero naj bi v Ameriki predstavljali.
Zgodila pa se je še tretja nerodnost. V razumljivi želji, da bi osebno srečali nastopajoče slovenske študente, so se nekateri vvashingtonci slovenskega porekla udeležili pokoncert-nega sprejema na ambasadi SFRJ, ne da bi pri tem pomisli-lili na demonstrativno simboliko takega odziva. Spričo omenjenega ne—slovenskega okvira te "ljubljanske" prireditve v VVashingtonu in njenega zamolčanega slovenskega porekla te udeležbe na sprejemu v ambasadi ni bilo mogoče "opravičiti" niti po utilitarnem geslu, da "namen posvečuje sredstvo".
Spričo sedanjih razmer v Jugoslaviji, ko je staro-partijska klika s pomočjo centralistične vojske odstranila z oblasti republiške decentraliste in partijske "liberalce" ter ponovno
Na razstavi Slovenske šole v Torontu.
Odveč so nam pametni, imamo že prebrisane. Nemogoč človek: z njim se ne' da več govoriti—zares misli, kar govori.
Tudi iz najbolj nerodne klade je mogoče izklesati spomenik... Krasti ni lepo—toda še gršc je, če te ujamejo!
Ce bi imeli ljudje vse tisto, česar nimajo, bi pogrešali tisto, kar že imajo.
Včasih je v službi komu laže dati odpoved, kot pa ga zbuditi. Organizacij nam ne manjka, pač pa organizatorjev. Vsem ljudem je segel v roke, če so jih držali v polnih žepih. Toliko si je prizadeval, da nas je končno le prizadel. Ce preidem od besed k dejanjem—ali ne bo takoj kdo prešel od dejanj k besedam? Slej ko prej je najboljši recept za napredovanje geslo: "Se strinjam!"
Besedičil je o napredku, mfš-lil pa na svoj zadek. Kdor sam sebi ne zaupa, mu ni zaupati.
Ali ni čudno, da je najtežje videti konec v slepi uliči? Koliko je sorodnih duš med ljudmi—pa duše sploh nimajo!
VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE vam želi zdravnica
dr. iva praprotnik-mihič
15 RONCESVALLES AVE., TORONTO 156
(blizu križišča Queen St.)
Tel.: 535-4659.
Vesele Alelujo želi
edina slovenska restavraciia in taverna
T I R O L E R
(pod Bloorom) na 1115 Bay St., Toronto
Imamo
Dining lounge licence under the liquor licence act.
Postrežemo vam tudi z izbranimi vini iz Slovenije.
ZA SAMOOHRANITEV SLOVENSKEGA NARODA.
Tedenska Tribuna v Ljubljani je 28. februarja objavila reportažo '"NAJ SINOV ZAROD NOV..." o vprašanju bodočega razvoja človeštva, o preobljudenosti in ohranjevanju okolja. Med odgovori na to reportažo je Boris Ci-zej navedel tudi program iniciativnega odbora, ki je na prvo mesto postavil načrtovanje družine. K temu se je o oglasil Julij Zevnik iz Kranja, ki je v TRIBUNI — objavil — med drugim tudi naslednje misli:"
"Slovenci smo eden najmanjših evropskih narodov. Zemljepisna Lga Slovenije je na izpostavljenem mestu. Več evropskih držav je gosteje naseljenih kot Slovenija. S prirastkom prebivalstva smo globoko pod svetovnim povprečjem, še globlje pa pod povprečjem nekaterih jugoslovanskih republik in pokrajin. Slovenci smo narod starcev. Znano je tudi, da veliko Slovencev dela v tujini in da se vsi ne bodo vrnili. Znano je tudi, da dela v Sloveniji veliko delavcev iz drugih
uvedla reakcionarni režim neposredne partjiske diktature, pa je bil odziv "vabilu" ambasade tega režime še posebej zgrešen. Ko svetovno časopisje —celo tako zelo širokogrudni THE NEVV YORK TIMES — zaskrbljeno žigosa novo zatiranje različnosti in svobode v Jugoslaviji, ni čas za udeležbo pri sprejemih na ambasadi tega režima.
Večina vvashingtonskih Slovencev na ambasado ni bila po-; vabljena ali pa se nezaželjene- j mu vabilu in odzvala . To je' potrebno poudariti, da ne bi kdorkoli v Ameriki ali Jugoslaviji neupravičeno posploševal spodrsljaja nekaterih, ki so preveč dobrohotno sklepali, da pojma "kultura" in "diplomacija" pokrijeta vse grehe..
republik. Naše vasi se praznijo, šole v odročnih krajih se zapirajo, ker ni ne otrok ne učiteljev. Že zdaj primanjkuje v Sloveniji delavcev. In še bi lahko našteval.
Boris Cizej med drugim pravi: "Zavedati se moramo, da je bistvena razlika med kvantiteto in kvaliteto življenja." In nadaljuje z mislijo, da se obstoj in moč naroda merita po njegovi kvaliteti in ne po številu prebivalstva. Te njegove misli po mojem mnenju pomenijo tole: Slovenci, izpraznimo naše domačije po hribih, mladi naj se preselijo v mesta, dekleta in mlade žene, uporabljajte sredstva proti zanositvi, če se kljub temu kaj ponesreči, se pravočasno prijavite na legalen splav. . . Ce bi kdaj spet vdrl sovražnik v našo
deželo, bo naša mesta obdal z bodečo žico, v nase čisto okolje pa naselil svoje ljudi. Vprašujem se torej, ali bodo maloštevilni junaki, plod kvalitenega življenja v mestih, sposobni obraniti našo domovino pred sovražniki.
Kolikor jaz poznam našo neve-selo zgodovino, smo bili nemalokrat žrtve igre med velikimi narodi. Upam, da nas je preteklost izučila in da ne bomo šli več na led. Zdaj so na vrsti veliki narodi, samo njih naj boli glava zaradi prenaseljenosti. Četudi bi se Slovenci žrtvovali do zadnjega, bi bilo to manj kot kap v morje. Za Slovence v tem času je načrtovanje družine direkten napad na narodnoobrambne položaje."
Veselo Alelujo želi
ZDRAVNICA
dr. gl0ria s. bratina
Veselo Alelujo želi in se priporoča
CARL VIPAVEC
SLOVENSKI ODVETNIK IN NOTAR
The Simpson Tovvers 401 Bay St. Suite 2000 - EM. 4-4004
DR. FRANC POROVNE
želi zadovoljno in blagoslovljeno Veliko Noč vsem vojim znancem in prijateljem
TORONTO — CANADA
• Kmečko prebivalstvo Slovenije
Z naraščajočo rabo strojev v poljedelstvu postaja ■ storilnost kmetijstva vedno večja. Manjše število kmetov jc potrebno, da preskrbe družbo s hranili in surovinami, ki jih daje industriji obdelovana zemlja. V vseh družbah, ki se začenjajo industrializirati, opažamo zato stalno zmanjševanje kmečkega prebivalstva, ki se je v mnogih državah znižal že pod 10% celotnega prebivalstva (n. pr. ZDA in Kanada). Prvi podatki -> deleža kmečkega prebivalstva na slovenskem ozemlju izvirajo iz 1. 1771 Takrat je bil odstotek kmečkega prebivalstva 88.6%. Leta 1900 se je že znižal na 73.8% in dosegel 1. 1931 58.8%. Prenos težišča celotnega narodnega gospodarstva na industrijo, ki so ga uvedli komunisti po prevzemu oblasti, je ta razvoj še pospešil.
Veselo Alelujo
žele čuješevi iz An t i goniš ha (N.Sc.)
Odstotek je padal od enega štetja do drugega:
1948	48.1%
1953	41.1%
1961	31.1%
1971	20.4%
Razdelitev kmečkega prebivalstva po občinah je seveda zelo različna. Ce izvzamemo docela mestno občino Ljubljana Center, je le še 2% kmetov v industrijskih središčih Trbovlje in Jesenice. V zasavskih občinah Hrastnik, Trbovlje in Zagorje je kmetov le še 5.2%, v gorenjskih občinah jih je 9%, v omborskih občinah pa 11.6%. Nad 50% prebivalstva pripada kmetijstvu v občinah Lendava, Murska Sobota, Lenart in Ormož.
• Kanadčani niso. več najbol klepetavi. Dosedanje statistike so poročale, da so porabljali telefon v največji meri Kanadčani. V letu 1972 je prešla ta slava na prebivalce ZDA. Povpročno je telefonirala vsaka oseba v ZDA v tem letu 830krat, med tem kot v Kanadi samo 781 krat.
.............. ''TTMItllMIlBllBllillMiBiiiiiBiBiBiiiBiiiiBiiiiig iiiBlHBiiimiiMMiiiBiill
VESELO ALELUJO IN MNOGO pirhov želi vsem prijateljem in čitateljem Slovenske Države
Mirko Geratič, Chicago, III.
Delajmo neutrudno za velikonočno jutro slovenskega narodna v svobodni slovenski državi!
..................»mamin.....mm m .............................m...... ■
Slovenska Narodna Zveza v Chicagu želi vsem prijateljem slovenskega državnega biganja veselo Alelujo!
Najlepše želje za velikonočne praznike želi
dr. Ludvik Leskovar z družino ter
Ameriško slovenski vadijski program
v Chicagu, III.
The Rt. Hon. Pierre Elliott Trudeau
ministerski predsednik, S. oktobra 1971.
". . . stališče mnogokulturnosti v sklop dvojezičnosti je podlaga za zavestno podporo osebne izbire svobode. Mi smo prosti da smo lahko mi sami. Toda to ne more biti prepuščeno slučaju. Biti mora gojeno in aktivno sledeno. Če je svoboda izbire v nevarnosti za nekatere narodopisne skupine, nastane to nevarno za vse. Stališče te vlade je, da se odstrani taka nevarnost in da se 'zajamči' ta svoboda".
Ministerski predsednik g. Pierre Elliott Trudeau. _ Poslanska zbornica, 8. oktobra 1971
". . . ta izjava vlade o temljni točki ohranjanja in povečanja mnogih kulturnih tradicij, ki obstoja v naši zemlji bo zelo dobrodošla . . . kar mi hočemo je pravica za vse kanadčanc ter pripoznanje kulturnih različnosti te zemlje". G. Robert L. Stanfield
Poslanska zbornica, 8. oktobra 1971.
"... z velikim odobravanjem v pogledu obeh prvin našega kanadskega kulturnega življenja, uradni dvojezičnosti in mnogokulturnosti, moja stranka toplo podpira načela, ki jih je obrazložil . . . ministerski predsednik. G. David Levvis
Poslanska zbornica, 8. oktobra 1971.
". . . popolnoma sem prepričan da v glavnem kanadčani dele mnenje izraženo ... po ministerškem predsedniku. Mi hočemo ugledno Kanado za vse prebivalce Kanade, za vse narodopisne skupine v naši zemlji".. G. Rcal Caouette, vodja Social Credit stranke.
Poslanska zbornica, 8. oktobra 1971.
DRUGI VIDIKI MNOGOKULTURNOSTI
1.	Pomoč vseljencem pri učenju jezika.
2.	Povspeševanvanje nadaljega razvoja vidne in predstavne umetnosti.
3.	Pospeševanje ideje o sodelovanju na konferencah in tečajih za razglabljanje mnogokulturnosti.
4.	Poziv vsem uradom na vseh vladnih stopnjah za pomoč narodopisno— kulturnim organizacijam.
PROSIMO, POGLEJTE na naslednjo stran, da vidite kako odobritveni načrt zvezne vlade izvršuje svoje delo.
ii)f>
ZELO VAŽNO ZA VSE KANADČANE
Kanadska vladna politika o mnogokulturnosti
MNOGOKULTIIRNO STALIŠČE
CILJI ZVEZNE VLADE
Tu so izvlečki iz kanadskega vladnega stališča, ki zadevajo in so važni za vse kanadčane ter so bili podani v govoru kanadskega ministerkega predsednika
g. Pierre Elliott Trudeaue-ja.
"Zvezna vlada sprejme in podpre mnogo-narodopisne predloge in duh, ki preveva poročilo. Prepričana je, da je že. skrajnih čas da kanadski ljudje spoznajo zares bogata izročila mnogih kultur, državljani mo v Kanadi. Naši držvaljani izhajajo skoraj iz vsake dežele na svetu in prinašajo s seboj vsa glavna svetovna verstva in jezike. Ta kulturna različnost opremblja vse kanadačane z veliko različnostjo človečan-skih izkustev. Vlada smatra to kot dediščino, ki jo je treba o-hranjati in veruje, da bi bila Kanada siromašnejša, če bi spejeli načrt prilagoditve ter stem "siliti naše državljane da opuste in pozabiju kulture, ki so jih prinesli v to deželo.
Zvezna vlada upa, da bo vsaka in poedina provinca odgovorila pozitivno v teh mnogo-narodopisnih priporočilih. Vsak provincialni premier je dobil pismo ministerskega predsednika, v katerem so označena stališča in programi in ga prosi za njihovo sodelovanje.
. . . Srčika vladne filosofije je prepričanje da je kulturna različnost po vsem svetu v naglem razpadanju, ki ga povzroča industrijska tehnologija, množičnost sporočanja in vse-ljcvanje v mesta. Mnogo pozornosti je bilo posvečeno raz-domačenju in razosebljanju človeka v masovni družbi, ma-sovno-producirani kulturi in zabavi ter vedno bolj povečanemu razvoju večjih neoseb-nostnih inštitucij.
Ena glavnih človekovih potreb je občutek pripadanja in velik del trenutnega socialnega nemira, v vseh starostnih dobah, obstoja - ker ta potreba ni bila upoštevana. Narodopisne (etnične) skupine niso edini način preko katerih zadostimo potrebi pripadanja, a so bile važne pri razvoju kanadske družbe. Živahne naro- • dopisne skupine lahko dajo ka-nadčanom druge, tretje in vsem naslednjim generacijam občutek, do so povezani s tradicijo in človečanskimi izkustvi iz različnih delov sveta in v različnem razmerju časa.
. . . Narodopisne zvestobe niso in normalno ne odvračajo od širših zvestob občestvu in zemlji. Kanadska razpoznavnost ne bo izpodjedena z mno-go-kulturnostjo. Nasprotno, vlada resnično verjame, da
kulturni pluralizem je tisti sok, ki daje kanadsko razpoznavnost.
Vsaka narodopisna skupina ima pravico ohranjanja in razvijanja svojške kulture in vrednosti v sklopu kanadske zveze. Imamo lahko v tej zemlji dva uradna jezika,' a »nimamo pa dveh uradnih kultur. Stališče mnogokulturnosti mora biti stališče za vse kanadčane.
Zakon o uradnih jezikih določa angleščino in francoščino kot uradna jezika Kanade za uporabo v vŠeh institucijah parlamenta in kanadske vlade. Ta zakon ne zmanjša vrednosti vloge drugih jezikov kot instrumenta mnogih različnih kanadskih kultur. Prav tako na drugi strani pripoznanje kulturnih važnosti mnogih jezikov ne oslabi stanja, ki ga imata oba uradna jezika. Njihova uporaba po vseh državljanih se bo nadaljevala in bo podpirana ter povspeševala.
1.	Kanadska vlada bo podpirala vse kanadske kulture in bo iskala, v kolikor bodo to sredstva dopuščala, razvoj teh kulturnih skupin, ki so kazale željo za rast in doprinos Kanadi in bodo pokazale resnično potrebo po pomoči. Vladna pomoč mora iti naprej na podlagi samo-poči.
2.	Vlada bo pomagala članom vseh kulturnih skupin v borbi za prekoračenje kulturnih zaprek k polnemu sodelovanju v kanadski družbi.
Zakoni lahko in bodo zavarovali posameznike da se tako prepreči diskriminacija. Toda občutek nepripadnosti ali pa občutek manjvrednosti se ne data z zakonom preprečiti. Načrti so bili napravljeni da se dvigne zaupanje v svojo lastno osebno kulturno razpoznavnost in osebnostno resnično mesto v kanadskem življenju. Zgodovine, filmi in muzejske razstave
Kraljevska komisija o Dvojezičnosti in Dvokulturnosii
Ko je v letu 1963. Kanada stala pred 100-letnico konfederacije, je Zvezna vlada vpostavila Kraljevsko komisijo o Dvojezičnosti in Dvokulturnosti z obrazloženimi razlogi za raziskovanje novih poti za večjo kanadsko enotnost. Iz že močno poznanega poročila Kraljeve komisije je kanadska vlada odobrila zakon o uradnih jezikih, vpostavilu mnoge druge važne zakone in se zavzetno zavzela za mnoga priporočila, ki so bila podana v IV. knjigi Poročila, ki naravnost govori o kanadski veliki mnogo-narodopisni dediščni.
bodo pomagale doseči ta cilj. 3. Vlada bo podpirara ustvarjalna srečanja in zamenjave med vsemi kanadskimi kulturnimi skupinami v interesu narodne enotnosti.
Vladna pomoč večkul-turnim središčem, posebnim načrtom narodopisnih skupin in razstavam predstav in tudi vidnih umetnosti bo podpiralo kulturne zamenjave. Vlada je točno povdarila, da ne bo nudila pomoči posameznim sku-
pinam, ki se žele zapreti vase vstran od druge družbe. Načrti so pripravljeni za povspeševan-je kulturnih skupin za deljenje njihove dediščine z vsemi ostalimi kanadčani in z drugimi zemljami, da jim tako pokažemo našo kulturno raznolikost.
4. Vlada bo še v naprej pomagala priseljencem da se bodo priučili enega izmed kanadskih uradnih jezikov, da bodo tako lažje postali v polni meri sodelavci v kanadski družbi".
G, S. HAIDASZ IMENOVAN ZA DRŽAVNEGA MINISTRA
ODGOVORNEGA ZA MNOGOKULTURNOST
27. novembra 1972. jc ministerski predsednik g. Pierre Elliott Trudeau razglasil imenovanje g. Dr. Stanley Haidasz, Toron-to-Parkdale, za ministra države, odgovornega za monogokulturnosti. Dr. Haidasz jc bil dolgo časa delaven v narodopisno— kulturnih zadevah; njegovo parlamentarno udejstvovan je natančno slika njegovo skrb za pravice in blaginjo manjših kulturnih skupin in problemov vseljencev.
Prvič izvoljen v parlament 1957, dr. Haidasz je služil v večjem številu parlamentarnih, splošnih in posebnih odborih ter je bil mnogokrat član uradnih delegacij, ki so zastopale Kanado na mednarodnih konferencah.
Njegova parlamentarna izkustva so različna. Dvakrat jc bil imenovan za parlamentarnega tajnika ministra za Narodno zdravje in socialno skrbstvo, bil je tudi parlametarni tajnik Zunanjega ministra, Ministra za Indijanske zadeve in severni razvoj ter za ministra potrošniških in korporacijskih zadev.
Tekoče govori angleščino, francoščino in polščino. Dr. Haidasz je dobil diplomo velike mature in licejsko diplomo iz filozofije na Ottavvski univerzi, ter njegovo zdraviliško diplomo na Torontski univerzi.
Kot zdravnik je Dr. Haidasz uporabil svoje zdravniško znanje s parlamentarnim pri delovanju za izboljšanje zdravstvenih in socialno skrbstvenih odredb.
Njegovo življcnsko sodelovanje v zadevah narodopisnih občestev mu je prineslo mnogo pripoznanj, vključno imenovanje častnega članstva v organizaciji Onta-rijske etnične tiskovne zveze.
Vladna mnogokulturna politika je namenjeno povspeševanju strpnosti, spoštovanju in skupnemu cenjen ju med ljudmi vseh mogočih kulturnih izvajanj. Ta politika odklajna istoličnost kot zaželjeni socialni cilj vsled nestrpnosti in povprečnosti, ki bi nastala.
Različna ljudstva sveta so v večjem številu pripeljana v bližji stik eden z drugim. Če hoče svet odpraviti mnoge nečastne napake preteklosti, se morajo ljudje naučiti izbrati to, kar je dobro, posebnostno in vredno ohranitve ter podpirati v tem druge.
Kanadska vlada veruje, da je najboljši kraj za začetek takega državništva politike skupnega spoštovanja in razumevanja prav tukaj v Kanadi, tako da ljudje po vsem svetu lahko vidijo, da so kanadska povspeševanja narejena rajši na podlagi primerov, kot pa po navodilih.
Kot minister države, odgovoren za Mno-gokulturnost, je Dr. Haidasz sprožil že v tek večje število načrtov, ki nameravajo poglobiti soudeležbo vseh narodopisno— kulturnih skupin v glavnem toku kanadskega življenja.
Vsekakor so do danes najbolj priljubljeni mgnokulturni programi tisti, ki dobe podpore za narodopisno-kulturne skupine. Ti jim pomagajo pri izvedbi kulturnih načrtov, ki so jih ti začeli in upravljali s svojimi člani. Nekaj teh in drugih, ki so sedaj v teku kot del vladne mnogo-kulturne politike so popisani v tem posebnem dodatku. Novi programi sc bodo razvijali in obstoječi se bodo razširili, čim se pokaže njihova uporabljivost, ali zanimanje zanje, kar jim da zagotovilo in potrdilo za obstoj.
Kanadska vladna mnogokulturna filozofija na delu od obale do obale
NEKAJ DANIH IN ŽE RAZGLAŠENIH PODPOR RAZLIČNIM ZAINTERESIRANIM KANADSKIM
NARODOPISNO - KULTURNIM SKUPINAM.
Marilimes
wick. "New Denmark Centennial Commit-tcc" jc dobil podporo za izvedbo proslave.
Za "Hčerke Mary Lebanese—Sirijske družbe, Sydney, N.S.". Za denarno pomoč pri učenju Lebanonske kuhinje, plesov in jezika njihovih prednikov kanadskih ženam in otrokom lebanonske in sirijske preteklosti.
"Cape Breton mnogokulturna organizacija" idustrijske okolice. Za denarno pomoč za organiziranje seminarja o mno-gokulturnosti, da sc tako ugotovi potreba za različne kulturne skupine v okolišu.
"Cape Breton's kulturna različnost" skupina 15 dijakov, članov narodopisnih mladinskih društev na otoku, ki so potovali po Cape Breton otoku in prirejali koncerte, učili plese ter priredili razstave ročnih del in narodnih noš, da so tako prikazali otokovo kulturno različnost. Mnogokulturna pomoč je pomagala z denarjem za izvedbo njihovega načrta.
"Sydncy, Nova Scotia—Gaelic Society je dobila zvezno pomoč.—Mnogokulturna pomoč tej Gaelic Society v Cape Breton je pomagala finančno pri seriji seminarjev-in "delavnicah", ki je bila kronana s tako imenovanim "Folk Arts and Craits Festivalom"..
"Zgodovina črncev in Dramatski Klub v Moncton, N.B." s pomočjo za kritje stroškov obiskujočim predavateljem, ki so go-vorilu o zgodovin črncev v Kanadi. Cilj kluba je podpirati višjo izobrazbo in vstva-riti čuječnost o zgodovinskem in kulturnem prispevku kanadčanov črnskega afriškega kulturnega rodu mnogokulturni družbi.
Ouebec
"Nova Danska, New Brunsvvick—kanadča-n i danskega porekla slave stoletnico".
Pred sto leti v juniju, so prvi danski naseljenci pristali v Novi Danski, New Bruns-
"Iznajdljivi načrt povspešuje prijateljstvo med kanadčani in priseljenci" — Zadnjih pet in dvajset let je montrealska organizacija L'Accord zagovarjala dopolnitev ("integration") v francosko govoreče občestvo, kakor tudi prijateljstvo med kanadčani in priseljenci v mestu. Ta organizacija je nedavno prejela podporo za financiranje njenih različnih aktivnosti.
niška pomoč je bila podeljena organizaciji sefardinskih frankofilov, da plačajo plače njihovih socialnih delavcev, ki bodo poživili in tudi hočejo pomagali novodo-šlim sefardinskim judom—doseljencem, ki govore frankoski in se žele vključiti v kanadsko družbo.
"Romunska glasbena predstava"— Romunska pravoslavna cerkev v Montrealu, ki deluje že 58 let, je pripravila predstavo koralne glasbe in ljudskih plesov, prirejenih za ljudsko razumevanje različnih tradicij romuske kulture. Finančna pomoč je bila odobrena za učenje korala in narodnih plesnih skupin, ki so sodelovale pri predstavi.
"Mladina se bo učila polskih in francosko kanadskih narodnih plesov in glasbe"—
Otroci in mladina poljskih in francoskih kanadčanov dobi možnost, da se poučita drug o drugem o svojih obeh kulturah s pomočjo programov in učenja narodnih plesov in petju narodnih pesmi, ki jih nudi poljska kanadska plesna in pojoča skupina "Podhalc". "Mnogokulturna pomoč" pomaga plačati stroške učenja. Montrealski portugalski klub skrbi za učenje portugalščine". "Pomoč je bila podeljena organizaciji da ta lahko financira letos načrt za učenje o portugalskem narodopisju.
"Tečaj o Armenski zgodovini, literaturi in kulturi" — Začenši v septembru 1972. in nadaljevano do aprila 1972, nudi "Tekeyan Armenian Cultural Assocaition" tečaj iz Armenske zgodovine, literature in kulture za svoje odrasle člane in tudi za druge kanadčane, v montrealski okolici, ki se za to zanimajo. Mnogokulturnostna pomoč pomaga plačati plače instručtorjev za ta "Armenology project". Estonski kulturni program dobi povspešek. —Montrealska estonska družba, ki drži živo in povspešuje zanimanje za estonsko dediščino preko mladinskega zbora, na-ronih plesov in moderni gimnastiki, je dobila podporo za financiranje letošnjih programov.
Organizacija Sefardinskih judov je dobila mnogokulturno pomoč. — Mnogokultur-
"Ukrajinska umetniška razstava". — Organizacija umetnikov Ouebcca je dobila pomoč za finanviranje prireditve razstave del ukrajinskih—kanadskih umetnikov.
"Kanadska-korejska kulturna družba v Montrealu" jc dobila pomoč za plače onim, ki bodo poživili delo te prosto-voljniške organizacije, in ki jc že na delu zadnja VA leta za uevrščenje državljanskega sodelovanja v občestvu in za deljenje korejske kulture z drugimi kanadčani s pomočjo artističnih kulturnih korejskih prireditev.
"La Fraternite Canadicnne de Ouebec Inc", Ouebec City, jc dobila podporo za kritje stroškov orjentacijskega tečaja, ki naj pomaga novim kanadčanom v quebeškem okrožju pri integraciji v njinova občestva.
"The Union Church v Montreal"—pomoč za financiranje serije posebnih dogodkov, za njihovo 65. letnico. Te delavnosti vključujejo posebne govornike, ki bodo govorili o črnski kulturi v Kanadi, za umetniške razstave, seminar o mladini in za ocenjevanje dela v delavnica*! ("vvorkshops").
"Arc-en-Cicl" v Sherbrooke, Ouebec—pomoč za to prostovoljniško organizacijo, ustanovljeno pred enim letom za njihovo delo pri integraciji novo-kanadčanov v njihova občestva.
"Le Centre Social d'Aide aux lmmigrants, Montreal—podporo njim in za njihovo delo, ko prirejajo dobrodošlice za novodošle v Kanado z različnimi kulturnimi ozadji in nuditi tem redne kulturne in umetniške prireditve.
"Centro-Italo-Canadese Giovanni Caboto" Montreal, — pomoč plačati plače štirim povspcševalcem, ki bodo nudili prebivalcem jugo-zapadnega Montreala glasbene, umetniške, dramalske programe, ročna dela, petje, kuharsko umetnost, vezenje in plastično umetnost ter druge usluž-nosti.
"Kultura ni zgodovina Krete oživotvorje-na za mladino Montreala"—Kretska zveza v Montrealu je pripravila skloptični in prenosni program o kulturi in zgodovini
Krete za predstavitve v šolah in drugih institucijah med šolskim letom. Pomoč je bila dana za izvedbo tega nčrta.
"Učenje grških narodnih plesov za otroke in odrasle". —Grška zveza starišev in varuhov v širšem Montrealu nudi tečaj grških narodnih plesov za otroke in odrasle grške potomce z načrtom ustanovitve stalne folklne plesne skupine in zbora. Zveza jc dobila mnogokulturno podporo za plačilo plač poučevalccm narodih plesov na "part-iime" podlagi.
"Glasba, pesmi in plesi Italije" — Mont-realčani se bodo imeli možnost naučiti več o—kanadčanih italijanskega porekla s pomočjo programov za glasbo, pesmi, plese, filme in tečaje, ki jih nudi Furlanska folklorna skupina v Montrealu". Mnogokul turnostna pomoč pomaga financirati ta načrt.
"Szechenyi Socicty Inc. v Montreal" je
dobila pomoč za plače učiteljev o ljudski umetnosti, ki bodo delali z mladimi ljudmi v načrtu za varovanja in ohranjanja madžarske kulture v kanadskem sklopu.
"B'Nai Brith" ženski odbor v Montrealu—
pomoč za znižanje stroškov tiska z velikimi črkami 500 izvodov knjig v "Yiddish" govorici, ki ga bo uporabljala "premična knjižnica" za one ki že slavo vidijo.
"U.N.I.F.Y. Canada Committee (Under-standing National Identity among Franco-Ukrainian Youth"— zveza Kanadskih ukrajinskih mladinskih organizacij in "Les Sortieges", folklorna skupina v Montrealu. Pomoč za kritje stroškov za koncertno turo po Kanadi, ki so jo podvzeli štu-dentje-90 po poštevilu-članov teh organiza-vij. Koncerti so bili v Montrealu, Torontu, St. Bonifacu, VVinnipegu, Yorklonu, Prince Albertu, Saskatoonu, Cold Lake, vojaški bazi St. Paulu, Edmontonu in Cal-garyju.
Onlario
"Ukrajinsko-kanadske ljudske pesmi bodo tiskane" — "The Ukrainian Canadian Committee, Toronto" je dobil podporo za tisk knjige o ukrajinsko-kanadskih narodnih pesmih. Skupino 150 izbranih kulturnih delavcev in prostovoljcev so zaposilili z raziskovanjem ljudskih pesmi z enega konca domovine do drugega. Vsebovale bodo pesmi detetu, pomladne, žetev in obiranje, poroko in druge slavnostne pesmi. Knjiga bo tiskana v ukrajinsčini z angleškim prevodom.
"Poljsko dijaško gledališče, Arabesca, dobilo pomoč"—kot enega svojih prvih načrtov je novo ustanovljeno gledaliče poljskih dijakov "Arabesca" predstavilo dve krajši igri. Mgonokulturniška podpora je krila stroške.
"Festival Can-Uk" (Kanadski-ukrajinski plesni festival) Ukrajinska Narodna Zveza v Kanadi je podprla festival "Can-Uk", zborovsko in plesno tekmovanje, ki so jih predstavile lokalne mladinske skupine iz petih provinc. Organizacija je dobila podporo za kritje potnih stroškov sodeloval-cev in sodnikov, za plače in druge organizacijske stroške. Na festivalu sta bila izbrana cn zbor in ena plesna skupina, ki bosta zastopala zvezo na ukrajinskem in plesnem tekmovanju v 1973. letu.
"Malteški 50-letniški festival" — Malteško-Kanadska organizacija je letos obhajala 50 letnico obstoja. Dobili so pomoč za financiranje festivala za to proslavo v oktobru. Umetniške in ročnodelske razstave lokalnih malteških izdelovalcev, spominska predstava in tudi karnevalska parada je bila na sporedu. Zbirka malteških knjig jc bila poklonjena Narodni knižnici in Centralni njižnici v Toronto.
"Y.W.C.A. program za novonascljence —
The Young Women's Christian Association v Torontu je dobilo podporo za njihov program pošiljanja prostovoljcev k novo-došlim ženam, ki žive v osamljenosti v njihovih občinah, in za. razvoj in vežbanje prostovoljev za ta program in za program "velikih sester".
"Korejski kulturni festival"— Festival korejske kulture, z moderno in klasično korejsko glasbo, plesom in gledališčem jc bil v Ryerson Institutu, s pomočjo podpore.
"Greenfield mednarodni ljudski festival"—
Arabska folklorna skupina iz Downsviewa ja dobila poporo za financiranje "Greenfield mednarodnega ljudskega festivala v Varsity areni v Torontu.
"Slovanski klub Ottavvske univerze pripravlja teden filma in razstavo slovanskih umetnosti". — Slovanski klub ottavvaske uiverze ima v načrtu tedensko serijo poljskih, ukrajinskih in ruskih filmov v tej sezoni, ki bo zaključen s tednom vzhodno evropskih filmov, vključno madžarskih in čeko-slovaških. Temu bo sledila razstava umetnin slovanskih umetnikov v Kanadi ter igra, ki jo bodo predstavili dijaki Ot-tavske in Carlton univerze. Podpora je bila odobrena klubu za financiranje teh načrtov.
"Pomoč maroškim judovskih vseljencem".
—Judovska vseljeniška podporna organizacija (osrodji teritorij), ki že zadnjih 52 let pomaga Judovskim novonaseljencem v Kanadi za njihovo prilagoditev novemu okolju, je dobila mnogokulturno finančno podporo.
"Pomoč grškim novonaseljencem v Kanadi"—Grški odbor za dnevno pomoč, ki služi novonaseljencem za vžiljajne v novo okolje, je dobil mnogokulturniško podporo, da jim ta pomaga pri poletnem orientacijskem programu za otroke novo-naseljencev.
v


G. dr Stanlev Haidasz, državni minister, odgovoren za mnogokidturnost, je v stalnem stiku z narodopisno kulturnimi organizacijama od zliodne obale do zapadne obale Kanade. Člani delegacije Ukrajinsko Kanadske zveze članov samostojnih paklicov in poslovnih mož so se sestali z ministrom v Ottawi februarja 1973, (odleve na desno zgoraj) g. Stanlev Frolick, Q.C. Toronto, prof. Walter S. Tamopolsky, in prof. M.R. Lupiti, iz al-bert^ke univerze v Edmontonu.
jezik
in kultura
Cilj kulturnega razvojnega raziskovalnega načrta je izdelek zelo potrebnih podatkov o natančnem sorodstvu med jezikom in kulturnim razvojem in dolžino in naravo jezikovne ohranitve poedinih narodopisnih skupin. Ogledati si mora njihove izobraževalne ustanove, jezikovne programe, tisk, tadio in T.V., za ugotovitev njihove možne vloge jezikovne ohranitve in kulturnega razvoja. Kanadska radio—televisijska komisija bo tudi izvedla studio, kako bi naj radio in T.V. sodelovala za dosego tega cilja.
Vrhni cilj te študije je nuditi resnično podlago na katero lahko vlada postavi svojo politiko o ne— uradnih jezikih. Poročilo pričakujemo še to leto.
učbeniki
Kraljeva komisija je našla malo učbenikov, ki so na razpolago za učenje ne—uradnih jezikov. I/, razgovorov s provincami smo ugotovili, da obstoja velika potreba po učbenih pripomočkih za učenje tretjega jezika. Letos je bilo odobrenih več podpor za pomoč pri izdelavi učbenikov za šest kulturnih skupin. V načrtu je razvijanje tega programa in končno istega vključili v Vsesplošni, program pomoči /a vzdrževanje ne—uradnih jezikov.
narodopisni tisk
Študija narodopisnega tiska jc v teku. Važna vloga, ki jo igra s posredovanjem bitsvenih informacij za novonaseljcnce in starejše ljudi, med drugimi, kakor tudi pomagati ohranjevati kanadsko mnogokulturnost, je že bilo pri-poznano. .To proučevanje bo dalo resnično podlago za razvoj vladne politike v pogledu narodopisnega tiska.
narodopisne zgodovine
Državljanski oddelek Notranjega ministerstva bo naročil približno 20 zgodovin o narodopisnih skupinah v Kanadi. Te bodo zgrajene na pazljivem, učenem raziskovanju in pisanju, posebej vodeni v ozadje, kulturo, prispevke in probleme teh skupin. Ta načrt vidno nudi učinkovito in dragoceno priznanje mnogokulturnosti v Kanadi. Sedemnajst zgodovin je bilo sedaj naročenih in ostale bodo naročene v kratkem. Kakor hitro bodo učene zgodovine dogo-tovljcne in tiskane, bo preprostejša oblika pripravljena za čim širšo javno uporabo.
kanadske
narodopisne
študije
Obstoja potreba za sistematično in stalno studio o kanadski mno-go-narodopisni družbi. Državljanski ,oddelek je pravkar končal podrobno studio problemov, ki so družni z raziskovanjem, tiskanjem in učenjem v okrožju kanadskih narodopisnih študijev.
Nasveti študije, nekoč ne popolni, bodo pomagali pri rešitvi nekaterih problemov združenih s pomanjkanjem sodelovanja v raziskovanju, majhni dostopnosti tiskane snovi in pomanjkanju tc-čajec, nanašajočih se na kanadsko narodopisno različnost na vseh stopnjah izobraževalnega sistema.
narodni filmski odbor
V preteklosti so bili mnogi filmi odbora izdelani v jezikih—drugih kot sta angleščina in francoščina —za razdelitev v inozemstvu. Sedaj pa je možno te filme dobiti tudi v Kanadi sami. Odbor je izvedel pregled, da lahko ugotovi,
kakšne filme hi narodopisne skupine želele imeti v jeziku prednikov. Odbor je tudi povečal izdelavo filmov za informiranje kanadčanov drug o drugem in sedaj izeluje nove filme v angleščini in francoščini o. prispevanju in problemih mnogih narodopisnih skupin.
narodni
muzej
človeka
Kaj dela' Narodni Muzej človeka:
1.	Kupuje predmete, ki predstavljajo kanadsko narodopisno kulturno različnost.
2.	Izvaja raziskovanja o ljudskih umetnostih in glasbi različnih narodopisnih občestev v Kanadi.
3.	Začet s povečanjem muzeja in izrobraževalnimi načrti, prirejenimi za dosego čim širše publike.
Canadian Houses of Parliament, Ottaiva, Canada
National Gallery. of Canada, Ottaiva
podpora
mnogokulturnim centrom
Mironokulturni centri so mesta kjer ljudje različnih ozadij lahko srečajo drug drugega in si lahko dele dediščine. Mnogokulturni centri nudijo prostore in opremo skupinam za izvedbo sodelovalnih programov, kot so gledališče, umetnost in ročna dela, navodilne uslužnosti, razgovorne skupine, glasbene in plesne' Vaje, predstave, razstave in socialna zborovanja.
Mnogokulturni načrt zagotovitve daje pomoči skupinam, ki ali skušajo organizirati mnogokultur-ne centre, ki služijo večini narodopisnih skupin v določenem ob-četsvu, skupinah in pomagamo pri študiji možnosti, pri pripravi odgovarjajočih načrtov in končno pri možnosti delovanja takega centra.
javni arhivi
Ker sla zgodovina vseljevanja in
zgodovina. Kulturnih skupin tako močno del kanadske zgodovine, zbirajo javni arhivi zapiske in papirje vseh različnih narodopisnih (etničnih) organizacij in zvez. Ti zapiski predstavljajo važne dokumente o kanadski zgodovini.
kako je ta
načrt
vzporejen
Ustanovljen je bil med—posredovalni vzporcjevalni odbor za vzpo-rejanje vseh delavnosti različnih oddelkov in zveznih kulturnih posredovalnic. Podvzel bo Stalni pregled federalne vladne politike in programa, da se tako zagotovi odsev kulturnih 'skupin v naši družbi.
narodna knjižnica
Preskrba javnih knjižnic s kivi-gami pisanimi v "ne—uradnih jezikih" je daleč pod zahtevami.. Mnogokulturni jezikovni in književni center v "narodni knjižnici" je sedaj ustanovljen. Ta Center bo potem dodelil knjige lokalnim knjižnicam v jezikih, drugih kol je angleški ali francoski.
svet 0 mnogokulturnosti
Svet bodo sestavljali imendvani-člani, ki bodo služili v svoji osebni zmožnosti, imeli bodo povezavo s svojimi občestvi in poznajo narodopisno — kulturne organizacije in njihove probleme. Svet bo posloval na obeh, narodni in pokrajinski podlagi in sc bo sestal vsaj enkrat na leto v Ottavvi.
'•-y, . Oi
National Library and Public Archives, Ottawa
EDMONTON, Alberta
Room 428, Sir Alexander McKenzie Bldg, 9828-104 Ave. Telephone: (403) 425-6730
HALIFAX, ,Nova Scotia
6th Floor, Ralston Bldg., 1557 Hollis
Telephone: (902) 426-2118
HAMILTON, Ontario
150 Main W„ Suite 504 Telephone: (416) 523-2355
Za nadaljne
LONDON, Ontario
395 Dundas Slreet, Postian Bldg., 2nd Floor Telephone: (409) 679-4335
MONCTON,	........
Nevv Brunswick
1222 Main Sl„ 4th Floor Terminal Plaza Bldg. Telephone: (506) 858-2028
MONTREAL, (Juebec
Piece 2101
1080 cote du Beaver Hali Teleohone: (514) 283-5689
informacije o kanadskem mnogokultur nem programu se o brnite na
!SUlii*lJRY. Ontario
Room 346, 19 Lisgar S. Telephone: (705) 673-1121
iNoraiuta, Quebjc
243 ruc Murdock C.P. 395, piece 3 Telephone: (819) 762-4512
REGINA, Saskatchevvan
I0th Floor, 1867 Hamillon Telephone: (306) 525-6155
OTTAVVA, Ontario
130 Sla ter, piece 1129 Telephone: (613) 996-5977
STE-FOY, Quebec
1141 Route de 1'Eglise, 5e etage
Teleohone: (418) 694-3831
811EKBROOKE, Qurbt>c
Piece 500, Ed. Royal Trust 25 rue Wellington nord Telephone: (819) 565-4772
ST JOHN'S Nevvfoundland
Sir Humphrey Gilbert Bldg., 6th Floor, P.O. Box 5368 Duckworth Street Teleohone: (709) 722-6181
THUNDER BAY, Ontario
Room 213, Federal Bldg., 33 Court S., P.O. Box P Telephone: (807) 345-1451
TORONTO, Ontario
55 St. Clair Ave. E. Room 313
Teleohone: (416) 966-6554
TROIS-RIVIERES,
Quebec
Piece 205 A, 550 Bonavcnlure C.P. 335
Telephone: (819) 375-4846
VANCOITVER,
British Columbia
Suite 201, 1271 Howe St. Telephone: (604) 544-3753
VVINNIPEG, Manitoba
401 Federal Bldg., 269 Main Street. Telephone: (204) 985-V,01
PODPORE, ŽE RAZGLAŠENE (NADALJEVANJE Z DRUGE STRANI)
"Internats" iz Hamiltona, Ontario je dobil podporo za stroške dveh enotedenskih taborišč za družine raznolikih kulturnih skupin na torišču Hamiltona. "Inter-nats" je prostovol jniška organizacija ustanovljena pred tremi leti v pomoč pred kratkim došlim v Hamilton iz "VVest In-dies", da se prilagodijo čim lažje za kanadsko življenje.
"Centralni Estonski arhivi v Kanadi, Toronto"—So dobili podporo za financiranje organizacije in za ureditev seznama tisočerih komadov zgodovinskega in znanstvenega značaja o socialnem in kulturnem življenju Estoncev v Kanadi.
"Poljsko kanadski raziskovalni inštitut, Toronto" je dobil pomoč za delo zbiranja in ureditve dokumentov in materjala o zgodovini poljskih kulturnih skupin v Kanadi ter socialnih in kulturnih vidikih njihovega vžiljanja v kanadsko življenje in za priredbo predavanj in seminarjev o istem.
"Kanadska estonska zgodovinska komisija, Toronto" dobi pomoč za izdatke prestavljanja v angleščino 500 strani velike knjige o zgodovini kanadčanov estonskega porekla od leta 1898. dalje.
)	' rj.....
"Zbor, Santa Cecilia" v Torontu — Podpora za snemanje na plošče izbranih ljudskih pesmi, ki jih ta zbor poje v angleščini, francoščini, italijanščini in drugih jezikih, za razdelitev teh različnim radio postajam.
■'IndoTHnidadska kulturna organizacija v Kanadi, Toronto"— dobi podporo za izdatke programa socialno — kulturnih aktif nosti, ki so namenjene seznanjanju in razumevanju Indo-Kanadske kulturne dediščine.
"Medruštveni svet za uslužnosti nudene doseljencem in potujočim, Toronto" —
odobrena pomoč za financiranje telefonskih prevajalcev in prevajalskim-sprem-Ijevalcem za Kitajce, Portugalce, Grke in Italijane, ki žive v osredju Toronta.
"Indijsko—Kanadska organizacija v Otta-
vvi" za pomoč kritja stroškov za izvedbo 10 programov o "Indijski kulturi", za predstavitev v Ottawa]Hull univerzah, ob-čestvenih kolegijih in višjih šolah, ter za
"Podporo za The Canadian Black Studies Resources Centre" univerza v VVestern Ontario, London, Ontario, —za izvedbo raziskovanja v knjižnicah v Kanadi in Z.A.D., za izvedbo povpraševanj, za skioptične slike in slušno—vidne predstavitve vseh črnskih občestev v Kanadi.
"Podporo za The Native Resource Centre of the Cross-Cultural Centre at the Uni-versity of VVestern Ontario, London",— za
zbirko in razvojne informacije o zgodovini in kulturi domačinov v londonskem okrožju za včllanitev v navzkrižni kulturni center univerze. Slednji je množična vmesna ustanova, ki deluje s pomočjo elektronskih strojev, ki so tako uravnani, da lako kanadčane spoznajo s kulturami in problemi "tretjega sveta".
"Pomoč The International Services of London, Inc., London", — Cilj te organizacije je nuditi pomoč priseljencem vseh kultur pri žravnanju v kanadsko življenje in povspeševanje razumevanja med Kanadčani in tujimi dijaki. "Podpora, Letonski socialni pomoči v Kanadi, Toronto,— za financiranje kanadsko-ameriškega mladinskega kongresa, ki bo maja 1973. Na tem kongresu bo mladina Kanade in Z.A.D. sodelovala v posebnih kulturnih aktivnostih kot so ljudski plesi, ter instrumentalna in pevska glasba.
"Pomoč, poljski zvezi v Kanadi, oddelek 20', VVindsor, Ontario", — za kritje plač učiteljev za ponovno vpostavljeni Mladinski poljski, pevski in plesni krožek. Skupina, ki jo sestavlja 40 predvajalcev, namerava izvesti serijo okrog 8 koncertov širom province.
Maniloba
"Ukrajinski kanadski odbor bo oskrbel prestavo ukrajinske folklore" — Ženska zveza Ukrajiskega kanadskega odbora iz VVinipega je dobila podporo za oskrbo šol in javnih knjižnic s knjigo v kateri bo tiskanih 28 ukrajinskih pravljic. "Judovsko zgodovinska družba v Zapadni Kanadi, VVinnipeg", — dobi podporo za
LJ
12 Vi urnih TV programov o ljudeh indijskega porekla v Kanadi.
"Hrvaška kmečko društvo, odsek Toronto", za financiranje skupine koncertov, ki jih bo nudila "Croatia" združeno s splesi in pevskimi zbori, v mnogih mestih in krajih širom Kanade.
"Kitajska instrumentalna skupina na univerzi v Torontu", za izvedbo serije koncertov in tečajev v šolah in institutih za predstavitev kitajske glasbe kanadčanom. Skupina je pod vodstvom dijaka, ki študira glasbo na Kraljevem konzervatoriju glasbe. V.ečina 40 članov skupne so dijaki.
"Kanadskemu poljskemu Kongresu, Kit-
chener", za kritje stroškov vezanja 2.500 knjig.
organiziranje mnogo-skupinske razstave o "Zgodovini Judov v Zapadni Kanadi", ustvarjena in predstavljena s pomočjo Mani-tobskega muzeja o človeku in naravi v VVinnipegu.
"Podpora portugalski organizaciji Manito-be v VVinnipegu", — za financiranje orjen-tacijskega program za pomoč portugalskim vseljencem pri prilagojenju v novo okolje in nuditi osrednje mesto za navodila in napotil.a
Saskafchewan
"Folk Arts Council Sponsoring Folk Art VVorkshop" — Saskatoonski odbor ljudskih umetnosti, ki predstavlja večino narodno—kulturnih skupin okrožju v Sas-katoona pripravlja tradicionalno umetni-
ško vežbanje za člane skupin. Podpora bo krila s troške potovanja, palče in stanovanjske izdatke ljudem, ki bodo prišli vežbat druge za ta načrt.
"Irobraževalni načrt o ninogokulturnosti organizira Ukrajinksa liga za samopomoč v Kanadi". Ukrajinska liga za samopomoč v Kanadi, v Sasaktoonu, ki obstoja že čez 45. let in ima članstvo 6 sestavnih organizacij, je dobila podporo za financiranje izabraževalnega programa o mnogokultur-nosti.
zainteresiran s pisanjem in tiskom Kanadsko—Madžarskih šolskih knjig o zgodovini in zemljepisju in nuditi pomoč Madžarsko—kanadskim autorje in pisateljem in pesnikom ter s tiskanjem njihovih del ter tudi Madžarskimi bralskimi usluž-nostmi, ki oskrbe knjižne ocene v angleščini in francoščini o delih napisanih v madžarščini.
Brilish (olumbia
■■'i-,
"Japonska muzikalna skupina bo potovala po provinci". — S pomočjo mnogokultur-niške podpore za potovalne izdatke, bo muzikalna supina japonsko-kanadskih članov držvaljanske zveze dalo več koncertnih prireditev v Britanski Kolumbiji. Glasba bo na nivoju od ljudske do klasične.
"Duhoborsko kulturno raziskovanje" — je
dobilo pomoč za svoj Duhoborski kulturni razsiskovalni načrt. S kopiranjem starih fotografij, snemanjem na vizjelni trak duhoborskih festivalov in ceremonij ter snemanjem tekstov spominov pionirjev— novopriseljencev v Kanado, organizatorji upajo deliti duhoborško kulturno dedi-ščno z drugimi kanadčani.
tajsko govorečih v Kanadi rojenih Kitajcev, s pomočjo programov za voditelje.
"Podporo ruskemu občinskemu centru v Vancouvru"— za kritje izdatkov za vaje Balalajka orkestra in ruskega pevskega zbora in za pomoč financiranja učenja otrok ljudskih plesov.
"Letonski pevski festival v Britanski Kolumbiji je dobil podporo". — mnogokul-turniška podpora je bila dana nedavno Letonski pevski festivalni organizaciji v Britanski Kolumbiji za kritje izdatkov za razstavo ljudskih umetnosti na festivalu, ki je bil v Vancouvru.
Alberta
"Edmontonski madžarski plesni šopek bo šel na popotvanje"— Plesna skupina, Madžarski plesni šopek nudi v tem letu serijo Madžarskih narodnfh plesnih predstav v večjem številu albertskih centrov, mnogo-kulturniška pomoč bo krila del njihovih stroškov.
"Ukrajisnka K.Ž.L. v Edmontonu nudi tečaje v ukrajinski ljudski umetnosti in ročnem delu". — Ukrajinska katoliška ženska liga v Edmontonu, skupina, ki posveča pozornost ohranjanju Ukrajinske narodne umetnosti, in ročnih del, bo dobila podporo za vpostavitev tečaja o ukrajinskih vezeninah, barvanju velikonočnih pirhov in keramičnih izdelkov.
"Pomoč filipinsko kanadski organizaciji v Južni Alberti, Calgary"—za ustanovitev filipinsko kanadske kulturne skupine, ki bo nudila programe filipinskih narodnih plesov, glasbe in drugih umetniških zabav v različnih albertskih občestvih.
"Podporo Dansko — Kanadskemu klubu Centralne Alberte, Red Deer, Alta.", — ki
bo krila plače in potne izdatke učitelju narodnih plesov, ki bo prišel v Red Deer in učil člane kluba danske ljudske plese.
"Podporo Združeni Rumunski bratski organizaciji svobode, Edmonton", za pomoč pri povečanju prostorov za ljudske plese, kuhanje in romunska ročna dela v posebnih tečajih, ter tako nuditi možnost večjega sodelovanja in tekmovanja pri razstavah, prireditvah in predstavah z drugimi kulturnimi skupinami.
"Podpora "Scechenyj organizaciji Inc". (Madžarski izobraževalni odbor"), — za
pomoč pri financiranju Glavnega zbora v Torontu za koodrinacijo akcije različnih ciljev Madžarskega trojnega projekta, ki je
"Pomoč kitajsko—kanadski državljanski zvezi v Vancouvru"— za podporo pri financiranju njihovega "Najprej Kanada" projekta, ki bo pomagal pri vklučevanju novodošlih priseljencev v občestva s pomočjo orientacijskih progamov in razviti sodelovanje v občestvenih zadevah ki-
"Vzhodno indijska kultura bo povspeše-vana"— "Khasa divvan" obveščevalni urad, ki skrbi za interese Vzhodno Indijskih občestev v Kanadi je preteklega maja predstavil v Vancouvru "kulturni variete program "Sikhtov", ki je potoval po različnih centrih province v drugi polovici meseca. Vključeval je ljudske plese, klasično glasbo in pevsko predstavitev. Mno-gokulturniška pomoč je pomagala financirati ta nčrt.
"Madžarska skupina z izvajanje ljudskih plesov bo sodelovala v 1973. "VaIIey—festivalu" — "Okanagan madžarska organizacija v Kelovvna, Britanska Kolumbija, je dobila podporo za potovalne izdatke, da bodo lahko nastopili s plesno skupino in petjem v prihodnjem letu na "Valley festivalu" skupaj med drugimi več—kulturnimi dogodki.
MINISTER OF STATE
ministre: d'čtat<
27. novembra 1972 me je ministerski predsednik g. Pierre Elliott Trudean, povabil, da postanem član njegove vlade kot minister države odgovoren za uresničitev in povspeševanje mnogokulturne politike kanadske vlade.
Ta velika čast za mene in povabilo je nudilo edinstveno priliko za delo nasproti cilju takšne Kanade v kateri je vsak posameznik prost biti kanadačan, brez opustitve nase istovetnosti kot člani nadih posebnih kulturnih skupin.
Mi v kanadski vladi verujemo, da pomoč in podpiranje (narodopisnih) et-nicih kultur pomaga ohranjati človečanska občestva... Mnogokulturnost predstavlja, kot bi dejal ministerski predsednik "zmago razuma nad strastjo".
Pozdravljam nasvete in predloge za to politiko in načrte. Če imate predlog, za katerega mislite, da bi ga naj upoštevali za razvoj mnogo-kulturnih vladnh delavnosti, prosim čutite se dobrodošle in mi pišite. Cenil bom in upošteval vaše poglede, ko jih dobim.
M
i ?
Stanley Haidasz Državni minister odgovoren za mnogokulturnost
ZA DODATNE ODTISKE
Dodatne odtiske tega posebnega dela imenovanega "Kanadska vladna politika o ninogokulturnosti "lahko dobite na zahtevo, če pišete na: The Minister of State, Responsible for Multiculturalism, 130 Slater Street, Ottavva, Ontario.
I*
Minister of State Responsible for-Multiculturalism
NAGELJ IN PELIN . . .
(dalje s prve strani)
sta se APZ pod vodstvom dir-genta Marka Muniha in akademska folklorna skupina pocl vodstvom koreografa Mirka Ramovša že nekaj let intenzivno pripravljala na turnejo po ZDA. "Vsi republiški forumi — piše DELO — so od vsega začetka kazali tak odnos do te turneje, ki je tudi obe skupini potrjeval v prepričanju, da gre za turnejo, katere obseg in pomen sta večja od teh, ki so se jih dosedaj udeleževali" . . . Turneja 'pevci in plesalci iz Ljubljane' pomeni doslej največjo turnejo kateregakoli slovenskega izvajalskega telesa v tujini, prvo priložnost, da v tolikšnem obsegu seznanimo najširše ameriško koncertno občinstvo s slovensko in z jugoslovansko plesno in pevsko ustvarjalnostjo in poustvarjal-nostjo . . . Gre za prvorstno
PRIZNANJE
Krivda za neizrabljene priložnosti pa ne leži na pevcih in plesalcih. Nasprotno — vsi nastopajoči zaslužijo vse spoštovanje in občudovanje za vse žrtve in izreden napor, ki je bil združen z njihovo turnejo po Ameriki. Saj skoraj niso imeli prostega dneva in daljšega počitka. Prepotovali so nad 12 tisoč kilometrov in dostikrat so jih avtobusi pripeljali naravnost do dvorane na vajo ali nastop. Iz aranžmaja celotne turneje je možno sklepati, da gostje niso imeli prilike pobliže spoznati Ameriko, ša manj Američane in njihovo življenje.. V tem so bili študentje iz Slovenije zelo prikrajšani za bogato izkušnjo. Razen Chicaga, Clevelanda, Pitts-burgiia, vVashingion in Toronta (in še tam je bilo njihovo bivanje omejeno na manj kot en dan) so v glavnem obiskali le večja univerzitetna središča. Tako so sc mladi slovenski umetniki vrnili domov verjetno z zelo pomanjkljivo podobo Amerike in ameriškega življenja. Kljub izrednim naporom potovanja pa so na vseh nastopih pokazali izreden elan in svežino.
Zbor je na visoki umetniški višini, čeprav ne doseza predvojnega Maroltovega APZ. Treba pa je poudariti da se je mogel podati na pot v Ameriko le
in za naše razmere orjaško kul turno akcijo slovenskega ansambla, ki je po svoji razsežnosti brez primere . . . Gre za interes obeh skupin kot umetniških ansamblov . . . gre za interes naše univerze ... in gre brez pretiravanja za kulturni in politični interes Slovenije in Jugoslavije . . ." Marjan Zlobec, Velika kulturna akcija, Delo januarja 1973).
V koliko so gostje iz Slovenije izpolnili "kulturni in politični interes Slovenije" so lahko presodili obiskovalci njihovih koncertov. Na nastopih pred izključno ameriško publiko je slovenska identiteta prišla občutno premalo — ali pa sploh ni prišla—do izraza. Ta "orjaška kulturna akcija slovenskega ansambla" pomeni tudi zanemarjeno "orjaško" priložnost kulturne afirmacije sto-vensta v Severni Ameriki.
NASTOPAJOČIM
v zelo okrnjenem številu, saj je nastopil le v polovični zasedbi. Svoje sposobnosti so pevci pokazali v zahtevnejših skladbah in ponovno potrdili sloves visoko kvalitetnega amaterskega zbora. Isto velja tudi — in še posebno — za člane folklorne skupine, ki so nekatere plese drugih narodov Jugoslavije poustvarili celo bolj pristno kot pa folklorne skupine teh narodov samih. Pri ameriškem občinstvu so nastopajoči zapustili kar naboljši vstis, kar je občinstvo tudi vidno izrazilo.
Tudi za Slovence po Ameriki je bil njihov obisk — veliko doživetje in praznik slovenske umetnosti in kulture, čeprav je bila prikazana v zelo utesnjenem jugoslovanskem okviru. Fantom in dekletom •— študentom slovenske univerze gre vsa čast in priznanje in tudi hvaležnost vseh, ki so mogli uživati sadove njihovih talentov in umetniškega oblikovanja. Da pa niso izpolnili vseh pričakovanj in tudi širšega poslanstva, so odgovorni predvsem prireditelji ki že od vsega začetka niso mogli poskrbeti, da bo prvo in največje slovensko gostovanje v tujini—tudi mejnik in velika afirmacija slovenstva. V tem naša upanja in pričakovanja niso bila izpolnjena. Pričakovali smo slovenski nagelj in rožmarin, dobili smo nagelj in—pelin.	E.C.
HUMOR IN ZMERJANJE V POLITIKI
* •
Danes si revolucionar že, če
pravošasno odstopiš.
Lepo je v naši domovini biti
tat.
Z vsakim dnem smo pametnejši in za nov problem bogatejši.
Eni si kopičijo strd, v drugih se kopiči srd.
Težko je družbi, v kateri mora vsakdo prispevati po svojih močeh, ima pa veliko nemočnih.
Laž ima kratke noge—pa vendar v informiranju najdlje pride!
Skromnost je lepa čednost — toda popolnoma neuporabna pri delitvi dohodka. Naglica ni nikoli dobra — razen pri iskanju tuje krivde. Molk ob pravem času je investicija, za katero ne potrebujete nobene bančne investicije!
Ce boste tako delali, kot govorite, potem je nejbolje, da ostanete kar pri besedah!
Moja misel na ILIRIJO, ki sem jo zgolj v eni sami glavni potezi nakazal v Slov. Drž. št. 11|12 1972, je modrece okrog Sija (št. 3—73) zelo presenetila. Da bi ji odkrhnili važnost, ji oži-tajo, da bi "zagotovila Slovencem in Hrvatom novi dom v komunistični Jugoslaviji", jaz sem sprožil baš za primer, ko ne bo več ne komunistične, .ne kake druge Jugoslavije in nam je tudi možnost slovenske države splahnela na nič. R. Jurčec, ki ni nikoli iskal kake izvirne rešilne misli za slovenski narod, se lan ko norčuje, meni pa očita pomanjkanje smisla za humor, ki ga ima on res precej: na stara leta je postal klerikalec, kar vse dotlej nikoli ni bil, "pod pritiskom razmer" se je slednjič nekako sprijaznil z idejo slov. države, ko gre list Slov. Država že v svoje 24. leto in mu je botroval baš tisti dr. C. Žebot, ki mu Jurčec še ni privoščil lepe besede — ne eno, ne drugo pa ni bogve kaj izvirno. (Opomba: list "Slovenska Država" je ustanovil G. Mirko Geratič, eden izmed pobornikov Slovenskega državnega gibanja, pred 24. leti —Urednik.) Vrazovo Ilirijo, ki je nikoli ni bilo, zamenjuje z Napoleonovo, ki je pa bila in to v veliko korist slov. naroda, o čemer pa najbrž na diplomatskih šolah ne vedo veliko, dokaj obširno pa je o tej dobi pisal zgodovinar dr. Jos. Mal v nadaljevanju Grudnove Zgod. slov. naroda. V svojem visokem tonu me imenuje "gorenjskega kme-tiča", v istem duhu in tonu bi moral jaz njemu reči "štajerski liikar", da bi v politično razpravljanje spet vpeljali rov-tarsko zmerjanje iz časov SKS ali samostojnežev.
Vendar — časi političnega humorja in zmerjanja so Slovencem minuli; imam popolnoma isti občutek, kot neznani "prijatelj iz dunovniških vrst," ki v isti št. Sija pravi: "Bojim se samo, da je za Jugoslavija že pripravljena češkoslovaška formula zasedbe, le v drugi obliki." Iz tega mušnega občutka sem predlagal ILIRIJO kot skupno državno tvorbo s Hrvati, da se slov. narod reši najhujšega (v naslednji stopniji pa tudi Hrva ti), ko se mi zamisel slov. države iz mnogih notranjih in zunanjih razlogov ne zdi več uresnio ljiva. Kaj pa predlaga R. Jurčec? Samo z zmerjanjem dr. C. žebota ne bomo daleč prišli. Hitler: TITO
V razpravljanju o Juršecevem nasilnem podiranju Jugoslavije v božični št. Slov. Drž. je Petra Urbnaca iz Toronta "zbodla omemba, da ima Tita "že ves svet za državnika mednarodnega formata in se vse puli zanj." V marčni št. s S.D. je ob javil sicer dobro diagnozo vsega Titovega nastopa, v kateri ga pa zmotno primerja Hitlerju, češ, da so se tudi za Hitlerja
"vsi vlekli, celo Angleži in Fran-1 cozi" in da sta potemtakem enaka krvnika in nasilnika.
Pred Bogom sta morebiti res enaka, ne pa tako pred ljudmi. Kdor je s Hitlerjem sodeloval, je bil kaznovan neusmiljeno in neizprosno, sodelovanje s Titom se pa nič ne kaznuje, nasprotno, | deležno je celo priznanja. Rudolf Hess, tretji za Hitlerjem, je že v maju 1941 zbežal od n jega in ušel v Anglijo — kljub te- j mu ga je zloglasno sodišče v Nurembergu obsodilo kot vojnega zločinca na dosmrtno ječo Milovan Djilas je pa zbežal od Tita, v čigar službi je bil od prvih početkov — pa se mu ni nič zgodilo,, po univerzah kršč. zahoda je predaval. Tudi Izidor Cankar je bil v njegovi — Titovi — službi, pa je umrl kot viso-kočislan državljan. Tudi dr. Miha Krek je bil v njegovi službi, pa mu niti v najbolj puritanskih klerikalnih krogih ni nič škodovalo. In tako še mnogo drugih, ki se sučejo med nami kot običajni ali celo boljše vrste državljani.
Hitler je iskal zvez po vsem svetu, tudi v Angliji, Franciji, USA in SSSR, pa mu vse to ni nič pomagalo. Tito je osebno obiskal vsa velika središča sveta, tudi najbolj nasprotujočih si tokov — bil je v Londonu, Parizu, VVashingtonu, Rimu in Moskvi — pa mu to snubljenje na vse strani ni nič škodovalo. Zdaj menda v USA končno prihajajo do prepričanja, "da je komunistična Jugoslavija sov-ražnik Amerike in njenih bitnih koristi", ni pa še prav nobenega prepričanja, da je komun. Jugoslavija samo s pomočjo milijonov in milijard USA prišla do tega leta in do te stopnje — nihče še ni bil klican pred sodišče zaradi te izdajalske potrate ameriškega kapitala. Res je tudi Hitler samo z milijardnimi podporami kršč. zahoda mogel priti do svoje moči, toda danes vsak to skriva in taji kot gad noge.
In končno: Hitler ni bil nikoli
Mesarija in klobasičarna
DERMASTJA
zeli
Veselo Alelujo
— Na razpolago imamo vse vrste svežega In doma prekaje-nega mesa, kranjske klobase, vse vrste domačih salam, šunk itd. Dobite tudi bučno olje, kislo zelje, repo, radensko slatino
itd. — Dostavlja bi"ezplačno. - Trgovina z živili! Prostor
za parkiranje! — Se priporogamo! Sprejemamo naročila iž cele Kanade in pošiljamo C.O.D.
192—194 Augusta Ave., Toronto 2B, Ont. 366-2165
Veselo Veliko noč Vam žel
ANTON S ME ATMARKET
ANTON BAVDEK
PRVA SLOVENSKA MESARIJA V TORONTU
Imamo vedno sveže meso, okusno prekajeno meso, krvavice in klobase. Posebnosti: "nadevani želodci". Ce pripravljate gostije, bankete ali slično, se priporočamo. Na zalogi bučno olje in Radenska slatina. Dostavljamo na dom brezplačno. Po zelo ugodnih cenah vam napolnimo hladilnike.
633 VAUGHAN RD. na vogalu Oakwooda
TEL. 783—0423 in 783—0312
sprejet pri papežu, Tito je pa bil.
Med enim nasilnikom in drugim nasilnikom je torej razlika; taka, da je eno nasilje prepovedano in ga kaznuje mednarodna pravica, drugo nasilje je pa na dobrem glasu in ga mednarodna pravica podpira. Razlika je bistvo ali srž vsega svetonega dogajanja; kdor ne sprejme enega ali drugega, ga potisnejo vmes, kakor med dva mlinska kamna, ki tareta krščanske narodne, goni ju pa ista voda. (Danes sta pa že oba kamna iste barve: rdeča, in vendar se vrtita in tareta.). — Lojze ILIJA
raziskovanja, izobraževanje,
in nudi bolniške uslužnosti
Vi lahko podprete The Canadian Cancer Society
Darujte širokogrudno v aprilski nabirki
• Zveza kanadskih strokovnih organizacij, the Canadian Labour Congress, bo sprožila poseben program za pomoč za
starejše državljane. Pozvala bo delavske organizacije, naj ustanove posebne odseke ki bodo organizirali sodelovanje z upo-! ko jenci, podpirale ustanavl-! janje posebnih klubov za upo-1
kojence, odprle posvetovalnice za upokojence in pdb. Ta dejavnost je zamišljena kot del "državljanskega meseca", ki ga Kanadčani praznujejo meseca februarja.
BLAGOSLOVLJENE VELIKONOČNE PRAZNIKE
zeli
SLOVENSKA HRANILNICA in POSOJILNICA
Janeza E. Kreka,
ki ie ed ini zavod vseh Slovencev v Torontu in okolici. Na hranilne vloge plačuje višje obresti kot banke in daje osebna in hipotečna posojila (mortgage) pod ugodnejšimi pogoji kot drugi denarni zavodi in finančne družbe. Slovenska hranilnica in posojilnica zavaruje na lastne stroške hranilne vloge, osebna in hipotečna posojila (mortgage) za slučaj smrti. Posluje v lastni hiši na 646 Euclid Avenue, blizu slovenske cerkve, pet dni v tednu.
Uradne ure: Nedelja od 10—12h ; torek, četrtek, petek od 10—I h in od 5—8h. V soboto odprto od 10—3h. Zaprto: ponedeljek in sreda ves dan.
V SKUPNOSTI IN ZAJEMNOSTI JE MOČ!
SLOVENSKAHRANILNICA IN POSOJILNICA
646 EUCLID AVENUE, TORONTO 4, ONTARIO
Telefon: 532-4746
Pomožni urad: vsak petek zvečer (7—9 ure)
747 BROWN'S LINE, TORONTO 14, ONT.
(v sesterski hiši polea cerkve)
VESELO ALELUJO
"SLOVENIJA" MEAT and DELICATESSEN
2409 Dundas St. W. LE. 5-8946
Uvažamo bučno olje in
RADENSKO TER ROGAŠKO Se še nadalje priporoča J. Zalar.
KANADSKA ORGANIZACIJA PROTI RAKU
Ves Izobrazba april, ki je v Kanadi označen kot "rak-mesec" bodo razdeljeni stotisoči izobraževalnih pamfletov po domovih in gospodarskih, podje-tih, ki jih bodo obiskali prostovoljci od Canadian Cancer Sode ty.
"Ti pamfleti pokažejo najvažnejša preprečujoča sredstva proti bolezni ter vrednosti zgodnjega odkritja iste", pravi Jeannc Lejbourne, izobraževalni ravnatelj za Meiropoti-tanski toronstki distrikt . . . letos vsebujejo novo pregledano in izpopolnjeno listo, ki jo imenujejo "sedem korakov zdravju nasproti", nadaljuje ga. Ley-bouprne". Ti združujejo prejšnje nevarostne /iiaKC in Sedem varnosti, ker smo začutili, da so nova pravila močnejša in bodo uspešnejša pri ounosih ljudi nasproti raku. Nova pravila so:
1.	Podvrži se zdravniškemu in zobozdravniškemu pregledu.
2.	Bodi pozoren na vsakršno spremembo pri vašem normalnem zdravju.
"3. Ugotovite kaj so otekline ali boleča mesta, ki se nočejo pozdraviti.
4.	Zavarujte se proti premočni sončni svetlobi.
5.	Nc kadite.
6.	Podvržite se "pap" testu.
7.	Napravite si mesečni lasni pregled prs.
Letos v Kanadi, pravi ona, bodo ugotovili 65.000 novih slučajev raka in polovica teh bolnikov bo živih in zdravih po preteku petih let. Zato jc sporočilo v izobrazbenem pramflc-tu sporočilo upanja, "toda oz-ozdravljenje raka ne nastopi kot čarobna stvar. Uspešno zdravljenje raka mnogokrat zavisi od zdgodnjc ugotovitve", pravi ga. Leybourne. "Hočemo doseči vse v Torontu in jih hočemo poučiti, kako se lahko sami za valujejo z zgodnjo diagnozo in z važnostjo zdravniškega pregleda".
S tem da izvršujemo preprečevanje postane to najboljše osebno orožje proti raku, a ni-samo edino odožje, kot pravi ga. Lcybourne. S podporo preko letne nabirke, ki jo prireja Canadian Cancer Society, podpiramo raziskovanja življenske važnosti — raziskovanja o tem, kaj povzroča raka, raziskovanja za ozdravljenje in za boljša zdravljenja bolnikov na raku.
Darovi za- to aprilsko nabir-ko tudi pomaga izobraževalnemu načrtu družbe in njenim uslužnostim pri delu z bolniki.
Družina LEVSTIK
iz Opčin pri Trstu Ul. Hermada, 13/1
.lastnik
HOTELOV
"BLED" in "D A NIE L A"
Via S.C. in Gerusalemme 40
ROMA - RIM
želi in vošči vsem sorodnikom, prijateljem, bivšim gostom ter svojim bližnjim in daljnim sodelavcem, VESEL BO/.]C IN BLAGOSLOVLJENO 1973.'
• George M. Flood, eden pionirjev zadružništva v pomorskih provincah Kanade, je dobil zasluženo priznanje "Order of Canada". Ustanovil je prvo kreditno zvezo v St. Johnu, Nevv Brunsvvick, in je še vedno aktiven v zadružništvu.
«■11111
EVBOPEJSKI NARAVNI IZDELKI
51 Devondale Ave., — Willowdale, Ont.
(Blizu Bathurst & Finch)
^Cra&iJzDraiAf'1^ hl Va>"a HRANILA
kra,Jlčino hra"<> "ROVAL JELLV", NARAVNE IZDELKE za mnoge bolezni kot so revmatizem Jšlas, rhinitis sinusitis, "Hay fever", ledvične, jeterne in zolcne ter želodčne bolezni itd,—Rastlinski čaj — Tonika—
cžncnA«A,Vsc!ngV.<?.me,a' S,ok <bcli 'm) in di-uge. MiU.SPO.SAI. iz Goppingena za pomirjen je živcev in za dober spanec iz baldriana, kava-kava, vil.' B in mnoge druge.
GOVORIMO SLOVENSKI: plSite nam za cenik in prospekte,
4llllllllllll!lllilllllllllll!ll[ii!ll!llllffl
OIMTARIO
PROVINCE OF OFPORTUNITT
Government
• #
Information
From The Ministry of Treasury, Economics and Inlergovenunental Affairs and the Ministry of Revenue
OBVESTILO O DAVČNIH OLAJŠAVAH — TAX CREDIT NOTICE
KAKO ZAPROSITE ZA DAVČNO ZNIŽANJE PO ONTA-R1JSKEM NOVEM ZAKONU O NEPREMIČNINAH IN NJEGOVIH DAVČNIH OLAJŠAVAH.
Nov program Ontarijske vlade daje davčne olajšave večini prebivalcev Province, ki posedujejo ali imajo v najemu hišo, stanovanje ali celo samo sobo. Važno je, da vsakdo ve, kako si zagotoviti te nove nepremičninske davčne olajšave ("Ontario Property Tax Credit Plan") Formular za to nepremičninsko davčno olajšavo violiča-ste barve jc pridejan vašemu federalnemu obdavčevalne-mu zavoju formularjev, ki ga večina ljudi prejme avtomatično. Ce še nimate vašega zavoja, si ga pojdite iskat v vaš lokalni poštni urad. Važno je—da zahtevate vašo nepremičninsko davčno olaj-šna na violičastem formular-ju. Ce nimate obdavčenih dohodkov, preprosto izpišite vaša davčni olajševalni formular in informacijska vprašanja na straneh 1, 2 in 4 federalnega obdavčevalncga formularja.
Družine z nizkimi donodki, upojenci kmetje in najemniki sob imajo najboljšo dobrino od novega načina in bodo lahko celo dobili ček za davčno znižanje čeprav ti ne plačajo nobenega davka. Nov "Ontario Property Tax Credit Plan" je izboljšanje v primeru nepremičninskega davčnega povračila, ki jc bil v veljavi v zadnjih štirih letih. Po prejšnjem načinu so lastniki hiš sprejeli
znižanje občinskih davkov, najemniki pa so dobila povračilo od lastinkov hiš. Nov plan nudi večjo in bolj pravilno razdelitev povračil ter zvišanje plačil tistim prebivalcem Ontaria, ki jim to pripada in imajo največje potrebe za davčna znižanja. Ontarijske nepremičninske dačne olajšave predstavljajo prvi korak v smer zmernejšega dodeljevanja in sprejemanja po fedcralno-pokra-jinski in občinski davčni zgradbi.
Za večino ljudi so vse potrebne informacije za pravilno izračunavanje Ontarijske nepremičninske davčne olajšave tiskane na formularju violetne barve. Naslednja vprašanja in odgovori so na razpolago z večjo jasnost. KDO LAHKO ISTE ZAHTEVA?
Prebivalec Ontaria na 31. dcc. 1972, ki je plačal nepremičninski davek ali najemnino za ("principal residen-ce") glavno stanovanje v Ontario med letom 1972, lahko zahteva davčno olajavo. KAJ JE "PRINCIPAL RESIDENCE"?
Kot definira violičasti formular v podrobnostih, vsaka stanovanjska enota, pose-dovana ali najeta po kaki osebi ali njegovem zakonskem drugu, ja lahko klasi-ficiran kqt "principal resi-dence". Zahtevo za olajšavo lahko napravite samo za eno prebivališče v katerem koli času. Na primer, vi ne morete postaviti zahteve za oboje, za stanovanjsko hišo in poletno hišico ob istem času.
KAJ SE ZGODI, CE SEM SE PRESELIL V LETU 1972? Zahtevate lahko davčno olajšavo za vsako "glavno stanovanje" v Ontario prebivano za čas določene dobe leta. KDO NAJ ZAHTEVA OLAJŠAVO, MOZVALI ŽENA?
Ce živita mož in žena v istem gospodinjstvu ("glavno stanovanje"), tisti ki ima višjo stopnjo obdavčevalncga dohodka MORA prijaviji zahtevo za olajšavo če sta ob-davčevalna dohodka enaka, ali če nobeden nima dokod-kov podvrženih davku, je vse eno kdo prijavi; oba pa ne moreta.
ALI LAHKO DIJAKI ZAHTEVAJO?
Dijaki stari 21. let ali več, lahko prijavijo zahtevo za
olajšavo, oziroma povračilo davkov in je vseeno, če žive doma ali ne. Dijaki pod 21. letom starosti lahko napravijo zahtevo za olajšavo za dobo, ko so živeli z doma čeprav so prijavljeni kot odvisni člani družine v pogledu obdavčenja, dijaki, ki žive v stanovanjih "colle-gcv" in univerz, ali šole za zaščitne sestre, lahko zahteva $25.— kot stanovanjski ibdatek za dotično leto. Dodatno, najemnino plačano med letom za "glavno stano-vanjo" izven "kampusa", lako tudi zaračunate v svoti za izračunavanje zahteve za davčno olajšavo.
KOLIKO LJUDI LAHKO POSTAVI ZAHTEVO ZA ISTO NEPREMIČNINO?
V	glavnem, vsako "glavno stanovanje" more imeti samo enega glavnega davkoplačevalca, ki lahko postavi zahtevo za davčni povratek -olajšavo. Dve izjemi sta samo ti,' podnajemniki in tisti, ki skupno uporabljajo isto stanovanje (sostanovalci).
KOLIKO LAHKO PRIJAVI PODNAJEMNIK ("BOARDER")? Samo delno vsoto njegovega plačila, ki je za najemnino. Plačila za hrano ali souporabo pralnih naprav nemore vključiti.
KAJ NAJ STORIM CE STANUJEMO SKUPNO ("PEOPLE SllARING ACCOMMODATION") ? Dve ali več neporočenih ljudi, ki najamejo ali posedujejo isto "glavno stanovanje" imajo dve izbiri:
a)	Določijo lahko eno osebo, kot glavni • davkoplačevalec, ki potem postavi zahtevo
za vso olajšavo, ali pa.
b)	Vsi lahko postavijo zahtevo kot — glavni davkoplačevalec ter si razdele davčno svoto ali najemnino v kakršnikoli obliki hočejo. Skupna vsota najemnine ali nepremičninskih davkov, ki
jo zahtevajo za olajšavo, ne sme presegati višine najemnine ali višine plačanih davkov. Dodatno-in to jc važno-vsaka oseba mora pokazati skupno postavljeno zahtevo za olajšavo ter listo z imeti in naslovi vseh drugih, ki postavljajo zahtevo po olajšavi, na drugi strani violi-častega formularja. KAJ PA LJUDJE, KI ŽIVE
V	JAVNIH STANOVANJIH ("PUBLIC HOUSING")?
Izvoljivi prebivalci Ontaria, ki prebivajo v javnih stanovanjih, lahko zahtevajo davčno olajšavo na normalni način za najemnino plačano med 1972. letom.
KAJ PA STARI LJUDJE? Ti, ki imajo svoja lastna stanovanja lahko napravijo prijave na isti način, kot drugi prebivalci. Tisti pa; ki žive v domovih za stare, "test homes", "nursing ho-mes" in v domovih, kje nudijo posebno postrežbo ter v domovih dobrodelnih ustanov, ki plačajo nepremičninske davke, lahko prijavijo svoje zahteve za davčni kredit ("tax credit"), za najemnino, ki so jo res plačali.
KAKO IZRAČUNAM ZAHTEVO ZA DAVČNO OLAJŠAVO ("Tax Credit")? Obdrazec za izračunavanje Ontarijskega nepremičninskega davčnega olajšanja (tax credit) je prdprost: $90.— plus 10% za STROŠKE POSESTI V 1972. ("oc-cupancy cost") minus 1% obdavčevavskega zaslužka v 1972 (do višine $250.—) Lastniki domov — "OCCU-PANCY COST" je vsota, ki ste ja plačali kot nepremičninski davek ("property taxes") do 31. deccmbra za hišo v kateri stanujete in je pripoznana kot "glavno stanovanje". Najemniki ("renters") "OCCUPANCY COST" je 20% rente, ki ste jo plačali v letu 1972. za "glavno stanovanje".
Za osebe, ki so plačale manj kot $90.—. nepremičninskega davka ali $450.— za najemnino v letu 1972. je vaša zahteva za davčno olajšavo enaka "OCCUPAN-CY COST" minus l°o obda včevalnih dohodkov. KATERI NEPREMIČNINSKI DAVKI SO IZVOLJIVI ("eligible")? Zahteve lahko postavite samo za davke iz leta 1972. za občinske in šolske zadeve in lokalne izboljševalne izdatke, ki so bili plačani v 1972.
ZA OSTALA NAVODILA STOPITE V STIK Z VAŠIM KRAJEVNIM DAVČNIM URADOM (Preglejte zadnjo stran vaše "vodilne" knjižice, ki je pri-dejano vašim papirjem za prijavo davkov za naslove in telefonske številke). The Hon. VVilliam G. Daviš Premier oi Ontario
KAJ MORATE VEDETI 0 DAVKU V KANADI
V Kanadi je davek v odvisnosti z vašim slanovanjen in nc z
državljanstvom, Kanadski prebivalci prijavijo vse dohodke,
ki so jih dobili, čperav nekateri pridejo iz krajev izven
Kanade: Cc je vaš dohodek v obliki plače, vam je vaš
delodajalec že odtegnil vaš davek. Oii vam je moral dali
pred koncem februarja, lako imenovani T4 listek, ki kaže
vaš zaslužek in pa vsoto, ki vam jc bila odtegnjena.
Pridejali morate eno kopijo lega T4 listka vašim davčnim
prijavnicam za povračila. Ce ste bili zaposleni pri več
delodajalcih skozi preteklo leto, morate pridejati vse te T4
listke Večina davkoplačevalcev v Kanadi dobe njihove
tiskovine po pošli te so opremljene z davkoplačevalčevlm
imenom, naslovom in "Social Insurance" številko. Novodošlec
v tej zemlji more svoje prve davčne formularje dobiti na
poštnem uradu navodila, ki so pridejani davčnim
formular jem vsebujejo odgovore ena večino vprašanj.
Ce imate še kakšna vprašanja, dobite nasvete in informacije
brezplačno na vsakem okrajnem davčnem uradu. Lahko ga
obiščete, ali tudi telefonirate ali pišete. Telefonska številka in naslov vašega okrajnega urada ja v "navodili" (guide). Za medkrajevne poklice, kličite opravljalca in vprašajte za ZE 04000, — brezplačno! Mnogi naši uslužbenci govore različne jezike in če želite, si lahko pripeljete vašega prijatelja za prevajalca.
Nagrajevalna umetnost samoobrambe.
Najboljše obrambno orodje za zaščito proti delovnim nezgodam imate— vaše oči, vaša ušesa in vaši možgani.
Bodite čuječi, delajte obrambno in ostali boste na delu.
Samoobramba je tajnost varnosti. Pred vami je polnost življenja; delajte obrambno in uživajte življenje.
Resnična pot k varnosti
je
samoobramba.
i*
National Revenu Revenue, natiotial, Taxation ImpOt

Your Workmen's Compensaiion Board and The Safe!y Associations, Ontario
5555555555595555555555555555O5555555555555555555555555555555555Y555BH5555