Štajerski
Ptuj, četrtek, 9. decembra 2004
letnik LVII . št. 49 odgovorni urednik: Jože Šmigoc cena: 280 SIT Natisnjenih: 12000 izvodov ISSN 7704-01993
Ptuj
Ingel je bil in ostaja! Stran 3
Ptuj
Se bo občina zmanjšala? Stran 6
Hajdina
Prihaja Megalaxia, družinski zabaviščni park Stran 3
Gorisnica
Kje so
črnogradnje? Stran 4
Ekologija
Športni zavod Ptuj
"Naj se zgodi komu drugemu ..." Slovesno ob desetletnici Stran 10
Ljubljana . Imenovanje sekretarjev
Luci in Puksic v kabinetu, Sok vodja poslancev N.Si
Bera letoSnjih državnozborskih volitev je za ptujsko in ormoSko obmoCje nadvse dobra.
V parlament so prišli Branko Marinič, Miroslav Luci, Franc Puk-šič in Milan Zver s ptujskega ter Alojz Sok in Vili Trofenik z ormoškega območja. V vladi kot minister že sedi dr. Milan Zver, ki bo vodil področje šolstva in športa, državni sekretar za Slovence po svetu je 3. decembra postal Franc Pukšič, ki je v prejšnjem mandatu predsedoval komisiji za odnose s Slovenci po svetu in v zamejstvu. Ponudbo za delo v vladnem kabinetu ima tudi Miroslav Luci, in kot je povedal včeraj, jo je sprejel po tehtnem premisleku, v njegovi odločitvi pa
so ga podprli tudi člani MO SDS Ptuj. O tem, ali bo prevzel posle sekretarja v kabinetu predsednika vlade Janeza Janše za koordinacijo dela med vlado in parlamentom, bo danes odločila vlada.
V torek pa smo tudi izvedeli, da je poslanska skupina Nove Slovenije na svoji 7. seji soglasno sprejela sklep o določitvi vodje poslanske skupine. Po izvolitvi dosedanjega vodje dr. Andreja Bajuka za ministra za finance so za to nalogo imenovali Alojza Soka, poslanca iz Ormoža.
MG
Prvi od treh dobrih mož, Miklavž, se je poslovil, sedaj pa polnita kose Božiček in dedek Mraz
RADIOPTUJ
89.8»98,2"I04t3
Miroslav Luci
Foto: Črtomir Goznik
Alojz Sok
Ormož . Brez dela ostalo okrog 200 ljudi
Zaprli Plastdispenzer
Družba Pez International AG iz Trauna (Avstrija) bo prenehala svojo proizvodnjo v Sloveniji, so pred tednom dni na skupSCini delniCarjev podjetja Plastdispenzer, d. o. o., v Ormožu sklenili edini družbeniki, dan kasneje pa so novico sporoCili zaposlenim na zboru delavcev.
Plastdispenzer je zrasel iz zapuščine Tovarne Jože Keren-čič, od leta 1995 pa je 100 % lastnik podjetje Ed. Haas iz Trauna. Plastdispenzer je bilo eno od devetih podjetij omenjene družbe. Družba PEZ International AG je prisotna v 91 državah in ima skoraj 1000 zaposlenih. Izdelovanje PEZfiguric poteka le v treh podjetjih po svetu in Plastdispenzer je pokrival okrog 35 % vseh svetovnih potreb po tem artiklu.
Kot glavni razlog za uvedbo postopka za izbris podjetja iz sodnega registra so navedli stalno spreminjajoče se odnose v svetovnem gospodarstvu in konstantno naraščanje evra v primerjavi z ameriškim dolarjem, kar je povzročilo, da so se izdelki Plastdi-senzerja od leta 2001 do danes podražili za dobrih 40 %. Kljub stalnemu povečevanju produktivnosti, izboljševanju poslovanja, tehnološkemu razvoju orodij in nenehnemu investiranju so s prodajo svojih izdelkov na ameriškem trgu postali nekonkurenčni in glavni odjemalec.PEZ Manufacturing iz Conneticuta je 30. novembra
prekinil pogodbo o nadaljnjem sodelovanju. Podjetje Plastdispen-zer je izdelovalo izdelke iz plastičnih mas, dobro znane PEZ figurice.
Kljub temu da so si prizadevali s pogajanjem z Američani doseči ugodno rešitev problema in ohraniti tovarno v Ormožu, pa jim to ni uspelo. Zato podjetje PEZ International AG seli svojo proizvodnjo delno na Madžarsko, večji del pa na Kitajsko. Ob tem je zanimivo, da je podjetje Plastdispenzer ob ukinitvi poslovalo pozitivno, do meseca oktobra naj bi imelo 9 milijonov tolarjev dobička. Prav tako je po podatkih stečajne upra-
viteljice, direktorice kadrovskega sektorja Ljube Pevec, do vseh zaposlenih redno poravnavalo svoje obveznosti vključno z regresom in ostalimi stroški povezanimi z delom, prav tako podjetje ni zadolženo pri nobenem od partnerjev ter nima najetih kreditov: "Vsi zaposleni, ki so na kolektivnem dopustu, bodo prejeli plačo za november, december ter v času odpovednega roka v polnem obsegu in upoštevajoč vse pravice delavcev, ki jim pripadajo po slovenski zakonodaji."
Dvesto brezposelnih naenkrat je za ormoško okolje hud udarec. Župan Vili Trofenik je na vprašan-
je, kako komentira nastale dogodke in kakšne so možnosti ostalih ormoških podjetij v luči globaliza-cije in drugih interesov tujih lastnikov, odgovoril: "Predstavnikom lastnika podjetja se ves čas obstoja podjetja Plastdispenser, d. o. o., v Ormožu ni zdelo potrebno, da bi navezali kakršnekoli stike z občino Ormož. Ukinitev tega podjetja je iz vidika delovnih mest vsekakor izredno boleč ukrep, ki bo imel zlasti socialne posledice, vendar ker konkretnih razlogov za to ne poznam, ne morem komentirati odločitve lastnikov podjetja. Sam sem bil 8. novembra 2004 obveščan s strani bivše direktorice podjetja Plastdispenser, d. o. o. (Majde Lukner, op. a.), da zmanjkuje naročil in da zaradi tega dvomi v nadaljnji obstoj podjetja v Ormožu. Zaradi tega sem ne-
mudoma, oziroma 9. novembra 2004, pisno zaprosil lastnike podjetja za pojasnilo o nadaljnji perspektivi podjetja v Ormožu, zlasti z vidika ohranjanja delovnih mest, pa na žalost vse do danes nisem prejel nobenega odgovora.
Rojevanje novih in ukinjanje obstoječih podjetij je seveda v času kapitalizma in še zlasti v procesih globalizacije povsem normalen proces, vendar je za naše območje, ki je pretežno odvisno od tujega kapitala, potencialno nevaren proces, ki lahko v sebi skriva tudi neslutene gospodarske in socialne posledice. Tega se zavedamo, na to smo predstavnike države tudi v preteklosti opozarjali, vendar so objektivne možnosti lokalne skupnosti pri tem sila omejene."
viki klemenčič ivanuša

RADIOIIITEDNIK
Boris Miočinović Aleš Gačnik
ić V
cui>ov/rc>

re-ri-e
Rezervirajte si svoje mesto v slavni ptujski zgodovini in se udeležite kulturno-družabnega dogodka ob predstavitvi iskrivo-hudomušne knjige Sodobna zgodovina Ptuja v karikaturi Druga petletka avtorjev Borisa Miočinovića in dr. Aleša Gačnika.
Veselo ptujsko razodetje se ima zgoditi v sredo, 15. decembra 2004, ob 19. uri
v prostorih Miheličeve galerije na Ptuju. Navdihovali vas bodo še vedno Siti hlapci, vaša Boba in Gačo ter lepi in prijazni bingoti.
Vljudno vabljeni vsi, ki imate to čudežno mesto bolj ali manj radi!
£/yKK.ATAJo/
Foto: vki
9770040197060
Od tod in tam
Ptuj • Peti festival monodrame
V ponedeljek se je v Gledališču Ptuj začel ze peti festival monodrame. Ta nudi možnost, da pridejo do izraza igralci, saj so le-ti glavni ustvarjalci monodramnih predstav. Danes bosta v ptujskem gledališču dve predstavi. Ob 19.30 uri bo na ogled delo Darioa Foa in Franca Rame Osamljena ženska režiserja Miha Alujeviča, igrala bo Barbara Vidovič, ob 21. uri pa bo delo istih avtorjev, ki se jim priključuje še Jacopo, z naslovom Seks? Izvolite, in naj vam tekne! Režiserje Miha Alujevič, zaigrala pa bo Anica Kumer. V petek bo ptujska predstava Pavlek, Roka Vil-čnika, ki delo tudi režira, v glavni vlogi pa nastopa Peter Terno-všek. V soboto bo zaključek festivala in predstava Feral Tribune Cabaret, nastopila bo Hasija Borič.
Selektor letošnjega festivala je Aleš Novak, strokovno žirijo pa sestavljajo: Ivanka Mežan, Nenni Delmestre in Borut Gombač. (FL)
Ptuj • S. Vrabic v galeriji Magistrat
v petek je bilo v galeriji Magistrat na Ptuju odprtje likovne razstave ljubiteljskega slikarja Sama Vrabiča iz Kidričevega. To je njegova prva razstava v tej galeriji, avtor pa jo je naslovil Za poetov rojstni dan. Sicer pa je to njegova že šesta samostojna razstava. Samo je član ptujske Likovne sekcije dr. Štefke Cobelj pri DPD Svoboda Ptuj. Odprtje razstave je vodila Milena Turk, za popestritev pa so poskrbele flavtistke: Urška For-štnarič, Neža Mubič in Tinka Trop, učenke glasbene šole Karola Pahorja Ptuj, ki so zaigrale skladbe Jamesa Hooka in Ludviga van Beethovna. Razstavo je odprl direktor uprave Mestne občine Ptuj mag. Stanko Glažar, avtorja pa je pozdravila tudi predsednika ptujske likovne sekcije Cecilija Bernjak. (Fl)
Ptuj • V znamenju šansona
v okviru cikla prireditev Večernice Zveze kulturnih društev Ptuj je bil v soboto, 27. novembra, večer, posvečen Edith Piaf. Pevko je upodobila Vesna Pernarnič, igralka Prešernovega gledališča Kranj; Ptujčani se spominjamo njenih igralskih začetkov v predstavi Gledališča Zato Krčmarica v režiji Sama Strelca. Na pianinu jo je spremljal vrhunski pianist Joži Šalej. Scenarij je napisal Jože Pernar-čič, režija je delo Tijane Zijanič, dramaturgija Andreja Jakliča, kostumi Jasna Vastil in glasbeno vodstvo Žare Prinčič. Vesna Pernarčič je za kreacijo Edit Piaf nagrajenka letošnjega Borštnikovega srečanja. (NP)
Ptuj • Jumicar na šoli Ljudski vrt
■oto: Langerholc
Nedavno tega je na igrišču ob osnovni šoli Ljudski vrt na Ptuj potekala predstavitev Jumicar Slovenije, kije namenjen preventivni vzgoji otrok v cestnem prometu na poseben način. Kot nam je dejala pomočnica ravnateljice šole Boža Papež, gre za način, da vsak otrok skozi igro praktično doživi pravi svet prometa. Program je sestavljen iz teoretičnega in praktičnega dela in poteka približno dve uri za en šolski razred. Učenci so se v petek preizkušali v vožnji z avtomobilčki, poligon je bil pripravljen tako, da so marali upoštevati vse prometne znake in celotno obnašanje, kot je to na pravem cestišču.
Jumicar je podjetje za preventivno vzgojo v cestnem prometu, ki ga podpira Republiški svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu kot tudi Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport. Šola Ljudski vrt je tokrat imela veliko srečo, saj je bila edina na Štajerskem deležna preizkusa svojih učencev v vožnji z avtomobilčki. (fl)
Ormož • Mednarodna debatna akademija
Velikost ni pomembna
Od 19. do 27. novembra je v Ormožu potekala mednarodna izobraževalna šola Mednarodna debatna akademija Slovenija — Ormož v organizaciji Zavoda za kulturo dialoga Za in proti in World debate institute, Vermont, ZDA. Okoli 60 študentov in študentk iz 12 držav Evrope, Avstralije in ZDA je razvijalo svoje govorniške sposobnosti.
Osrednja tema delavnic so bili odnosi med ZDA in Evropo na področju ekonomije, varnosti, politike in kulture. Slavnostna gosta okrogle mize sta bila veleposlanik Evropske unije v Sloveniji Er-van Fouere in veleposlanik ZDA v Sloveniji Thomas B. Robertson.
Osem dni je ormoški hotel gostil udeležence akademije iz celega sveta. Z izjemo desetih začetnikov so bili ostali študentje že izkušeni debaterji. Delo je potekalo od jutra do večera. Dopoldan so prisluhnili predavateljem ter aktivno sodelovali v delavnicah, sledile so popoldanske vadbene debate. Akademija se je zaradi večje motivacije udeležencev zaključila z dvodnevnim tekmovalnim turnirjem. Bojana Skrt, direktorica zavoda Za in proti, je povedala, da je izredno
Osrednji predavatelj akademije dr. Alfred Snider, Univ. of Vermont, ZDA, nam je povedal, zakaj so tovrstne aktivnosti pomembne: "V 21. stoletju je lahko biti pasiven, gledati TV in poslušati druge, ko ti govorijo, kako razmišljati. Zato je potrebno spodbujati mlade k aktivnemu oblikovanju svojega mnenja, saj bodo tako prispevali k boljši prihodnosti; svoji, prijateljev, družine in sveta.'
vesela, saj sta se v finale od štirih uvrstile na 1. i n 2. mesto kar dve slovenski ekipi, kar priča o dobrem osemletnem delu. Toliko časa namreč organizirajo debato v Sloveniji. Mednarodno debatno akademijo so tokrat organizirali v Ormožu, kajti strategija zavoda je delati izven Ljubljane. V Ormožu že obstaja debatni klub, na ta način pa so želeli tovrstne aktivnosti še dodatno promovirati, tako v Ormožu kot širši regiji.
Z organizacijo debatnih aka-
demij bodo vsekakor nadaljevali, saj tovrstnega izobraževanja v Evropi ni. Obstajajo samo turnirji, pa tudi mednarodni predavatelji, predvsem iz ZDA, so akademiji naklonjeni.
Osrednji dogodek akademije je bil vsekakor obisk obeh veleposlanikov EU in ZDA v Ormožu. V ponedeljek, 22. novembra, sta v ormoškem gradu po uvodnem nagovoru odgovarjala na vprašanja študentov. Oba sta govorila o pomenu tovrstnega izobraževanja za dobre mednarodne odnose in mir v svetu. Ervan Fouere je poudaril pomen dialoga pri odpravljanju nerazumevanja, nesoglasja in razlik v svetu na različnih področjih: etničnih, političnih, ekonomskih, socialnih pa tudi na področju religije. Dialog je najboljša pot k razumevanju razlik in nadaljnjemu dobremu sodelovanju tudi znotraj držav EU, kjer mora dialog potekati ne samo na političnem, temveč tudi na civil-
nem področju.
Oba veleposlanika sta nato odgovarjala na vprašanja študentov, med drugim o boju proti terorizmu, kršenju človekovih pravic v Iraku in v Turčiji, poskusu vpliva ZDA na evropsko ekonomijo in kmetijstvo ter pravici Makedonije do uporabe imena kljub nasprotovanju Grčije. V diplomatskih odgovorih sta poudarila pomen sodelovanja EU in ZDA v boju proti terorizmu, Fouere pa je govoril tudi o problemih v evropskem kmetijstvu, tekstilni industriji, sladkornem sektorju ter o nizkem standardu pogosto izkoriščanih delavcev nekdanjih socialističnih držav. Povedal pa je tudi osrednjo misel, povezano s kulturo dialoga: "Če se s sogovornikom ne strinjamo, če ga ne sprejemamo taksnega, kot je, ga pustimo na miru, ni ga potrebno, zato ker je drugačen, kaznovati." To se namreč v svetu in v mednarodnih odnosih prepogosto dogaja.
Na debatni akademiji je sodeloval tudi Anej Ivanuša, dijak 3. letnik ormoške Gimnazije, ki se je v uvrstil v polfinale. Z debatiranjem ima izkušnje, saj je član debatnega krožka na Gimnaziji in se je uvrstil celo na svetovno prvenstvo, kamor se bo s slovensko ekipo odpravil sredi februarja. V okviru priprav se dvakrat mesečno srečujejo v Ljubljani, sodeluje na različnih debatnih turnirjih, kjer si pridobiva izkušnje. Naučil se je retorike, kritičnega mišljenja, pridobil nove informacije ter spoznal perspektive razmišljanja drugih. Na tej osnovi si nato oblikuje svoje lastno mnenje. Znanje iz tokratne debatne akademije pa bo prenesel tudi na druge člane debatnega krožka ormoške Gimnazije.
MF
Foto: Majda Fridl
Na okrogli mizi o odnosih med ZDA in EU sta bila gosta (od leve) veleposlanik EU v Sloveniji Ervan Fouere in veleposlanik ZDA v Sloveniji Thomas B. Robertson.
Zavod Za in proti združuje v Sloveniji 30 srednješolskih in 3 študentske debatne klube. Prvi študentski mednarodni turnirje bil organiziran leta 1998, sledila sta še dva, ter leta 2001 Evropsko univerzitetno debatno tekmovanje. Vsakega pa se je udeležilo okoli 100 študentov iz držav celega sveta. Zelo uspešno, kot eden najboljših v Sloveniji, deluje tudi dijaški debatni klub Gimnazije Ormož. Z veščino argumentiranega dialoga pa se ukvarjajo tudi na ptujski gimnaziji.
Evropska unija in mi • Širitev povezave
Sosednja Hrvaška na poti v EU
Hrvaška, od junija letos uradno kandidatka za članstvo v EU, naj bi pristopna pogajanja za vstop v povezavo pričela v začetku prihodnjega leta. Uradni Zagreb pričakuje, da bo EU natančni datum za začetek pogajanj določila že na svojem vrhunskem zasedanju 16. in 17. decembra, in potihem upa, da bo država v povezavo stopila že leta 2007, skupaj z Romunijo in Bolgarijo.
A gladko dotlej ne bo šlo. Evropa od Hrvaške pričakuje jasno dokazilo, da bo država izpolnjevala vse obveze v okviru sodelovanja s haaškim Mednarodnim sodiščem za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije — gre predvsem za izročitev generala Anteja Gotovine, ki pa je na begu. Članice EU so s pripravo podlag za odločitev vrha po vesteh iz Bruslja pričele že minuli teden, vendar pa so glede Hrvaške precej razdeljene.
Država je status kandidatke za članstvo dobila že na vrhu EU junija letos, pogajanja pa naj bi začela v začetku prihodnjega leta. A to slednje je pod vprašajem, saj država po zadnjih ugotovitvah glavne tožilke haaškega sodišča Carle del Ponte ne sodeluje polno s to institucijo, kar pa je za EU eden temeljnih pogojev. Hrvaška mora za
začetek pristopnih pogajanj z EU polno sodelovati s haaškim sodiščem, je tako v prvi osnutek sklepov za decembrski vrh v začetku tedna zapisalo nizozemsko predsedstvo EU. Pri tem datuma za začetek pogajanj ni zapisalo, temveč je prostor pustilo prazen, nakazalo pa je, da naj bi se pogajanja začela, ko bo sodelovanje s sodiščem potrdil Svet EU.
Po navedbah diplomatov so članice glede te formulacije neenotne — nekatere, npr. Francija in Nemčija, naj bi podpirale neposredno določitev datuma za začetek pogajanj na decembrskem vrhu, spet druge, kot sta Velika Britanija in Švedska, pa naj bi celo vztrajale, da je določitev natančnega datuma nemogoča, če država enega temeljnih meril, sodelovanja s sodiščem, ne izpolnjuje v celoti. Slovenija naj
bi po navedbah diplomatskih virov podprla Hrvaško pri vstopanju v EU, a obenem menila, da mora Zagreb izpolniti temeljne pogoje. Soglasje glede Hrvaške bo tako najverjetneje doseženo šele na vrhu samem, čeprav se bodo pogovori na to temo nadaljevali vse dotlej, najprej še na ravni odbora stalnih predstavnikov držav članic pri EU (coreper), na zasedanju 13. decembra pa bodo o tem govorili tudi zunanji ministri EU. Vstopu naše sosede v EU je, kot kaže, bolj naklonjen predsednik nove Evropske komisije Jose Manuel Barroso, ki upa, da bo Hrvaška postala polnopravna članica EU še v času njegovega mandata, torej do leta 2009. Kot je še povedal pred dnevi, je komisija članstvu Hrvaške ves čas naklonjena.
Ob robu novembrskega vrha
Srednjeevropske pobude v Portorožu sta se prvič neformalno sešla novi predsednik slovenske vlade Janez Janša in hrvaški premier Ivo Sanader. Slednji se je pred tem dokaj ostro odzval na zapise glede odnosov s Hrvaško v koalicijski pogodbi nove slovenske vladne koalicije. Ta obljublja nov začetek v odnosih s Hrvaško, ki pa ga pogojuje s hrvaškim upoštevanjem "zgodovinskih dejstev in okoliščin", kot je celovitost Piranskega zaliva. Janša je po portoroškem srečanju dejal, da odprta vprašanja med državama v prihodnje ne smejo ogroziti dobrih odnosov med državama. Poudaril je tudi, da bo Slovenija pomagala Hrvaški pri njenem vstopu v Evropsko unijo in NATO. Sicer sta se s Sana-derjem dogovorila, da se bosta o odprtih vprašanjih začela pogovarjati na formalni ravni, ko bo slovenski parlament potrdil novo vlado. Za reševanje spornih vprašanj naj bi uporabili "evropski okvir". Sanader je ponovil prepričanje, da bi morali državi, če ne moreta doseči dogovora o vprašanju meje, iti na mednarodno arbitražo. Tudi Janša možnosti arbitraže ni izključil, dodal pa, da je do nje še dolga pot.
Anemari Kekec
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUI; tel.: (02) 749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Dopisništvo Ormož: tel.: (02) 740 23-45, faks: (02) 740-23-60. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak četrtek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Viki Klemenčič Ivanuša. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Grafično-tehnični urednik: Jože Mohorič. Celostna podoba: Imprimo, d.o.o. Novinarji: Majda Goznik, Viki Klemenčič Ivanuša, Franc Lačen, Martin Ozmec, Zmago Šalamun, Simona Meznarič. Lektorica: Lea Vaupotič. Tajnica redakcije: Marjana Pihler (02) 749-34-22. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik8amis.net, nabiralnikSradio-tednik.si. Oglasno trženje: Mali oglasi: Justina Lah (02) 749-34-10, Jelka Knaus (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralni^Sradio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Brumec (02) 749-34-30; narocilaSradio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec (02) 749-34-20, Sanja Bezjak (02) 749-34-39, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: wwwradio-tednik.si, www.tednik.si, wwwradio-ptuj.si. Cena izvoda je 280 tolarjev Celoletna naročnina: 14.050 tolarjev, za tujino 26.530 tolarjev. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročeni^ fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV. Uradni list 23.12.1998, št. 89.
Foto: Fl
Ptuj • Nikoli dokončana zgodba o KTV
Ingel je bil in ostaja!
V Uradnem listu Republike Slovenije je bila 3. decembra lani objavljena odločba ustavnega sodišča, s katero je to razveljavilo odlok o pristojnostih in nalogah pri upravljanju kabelsko-distribucijskega sistema KTV Ptuj.
Letos 3. decembra pa je prišel v javnost sklep višjega sodišča Maribor, ki je razveljavilo začasno odredbo Okrožnega sodišča na Ptuj s 3. junijem letos, na podlagi katerega je bil kabelski sistem prenesen v upravljanje mestni občini Ptuj in zatem preko nje v upravljanje delniške družbe KKS Ptuj, ki jo vodi mag. Matjaž Gerl.
Kabelska dejavnost je značilna gospodarska dejavnost, v konkretnem primeru so njeno izgradnjo financirali občani, ki imajo tudi pravico, da jo samostojno organizirajo ter premoženje, ki je zbrano v okviru tega sistema, privatizirajo. Ustavno sodišče je z odločbo jasno povedalo, da gre za premoženje, ki pripada občanom in s katerim občina ne more razpolagati. S pravnega vidika je tudi sporno, da bi premoženje, ki v bistvu pripada občanom, bilo preneseno na občino, da bi ta ustanovila gospodarsko družbo in za njeno ustanovitev uporabila proračunsko sredstva. Diskusije o tem, da je ustavno sodišče v primeru odloka o KTV Ptuj ni pravilno odločilo ali da njegove odločbe ni potrebno spoštovati, sploh ne bi smelo biti.
V primeru ptujske oblasti pa je zadeva stekla mimo ustavne odločbe. Ustanovljena je bila delniška družba, občina si je prisvojila večinski delež s politično odločitvijo, čeprav s političnimi od-
ločitvami ne more stopati na materialno območje. Logična posledica vsega je bila, da se je soočila z "ljudsko" pobudo za reševanje; ustanovljen je bila Iniciativni odbor, ki je bil od vsega začetka prepričan, da je odlok neustaven in da posega v pravice posameznikov. Občina se je kot uzurpatorica lastnine občanov z nekaterimi člani nekdanjega upravnega odbora KTV Ptuj in In-gelom kot operaterjem znašla v sodnem primežu reševanja gospodarskega spora.
3. junija letos je Okrožno sodišče na Ptuju sklenilo v prid tožeči stranki (Mestni občini Ptuj - ta je tožbo vložila 30. aprila letos). Z začasno odredbo je Ingel moral v treh dneh omogočiti 24-urni dostop do glavne sprejemne postaje kabelsko-distribucijskega sistema, izročiti tožeči stranki vse razvodne objekte sistema in univerzalne ključe teh objektov, prav tako pa tudi register naročnikov KTV Ptuj. Ingelu je moral prenehati izdajati in pošiljati račune uporabnikom, prepovedano pa mu je bilo tudi kakršnokoli dogovarjanje oziroma aktivnosti na sistemu.
Ingel se je na začasno odredbo pritožil. Višje sodišče v Mariboru je pritožbi ugodilo, izpodbijani sklep spremenilo, ugodilo ugovoru Ingela, sklep o začasni odredbi ptujskega sodišča pa razveljavilo
skupaj s predlogom za njegovo izdajo. Ugotovilo je, da je pritožba utemeljena. Prvostopenjsko sodišče je zavrnilo vse obširne in sistematično predstavljene navedbe tožene stranke, na drugi strani pa sprejelo dobršen del to-žničinih razlogov v njenem odgovoru na ugovor proti začasni odredbi. Mestna občina Ptuj tudi ne more uveljaviti ustanoviteljskih ingerenc iz naslova solastniškega deleža, vsaj ne kvalificiranega deleža, ki se zahteva za posle rednega upravljanja, za katerega je potrebno soglasje lastnikov, katerih idealni deleži sestavljajo več kot polovico njene vrednosti. Prav tako ni nična pogodba o upravljanju. Smiselna ni tudi izročitev sistema tožnici, saj ni usposobljena za kabelskega operaterja, kar tudi ni v interesu uporabnikov sistema, za prepustitev sistema novo ustanovljeni delniški družbi pa ni soglasja solastnikov, je v svojem sklepu, s katerim je ugodilo pritožbi, še zapisalo Višje sodišče Maribor. Ptujsko Okrožno sodišče je, kot so zapisali v Mariboru, zmotno presodilo listine, predvsem med strankama, ki sta sklenili pogodbo.
Ingel je in ostaja operater, prepovedi ni več, prav tako ima vse ingerence za izdajo položnic. Vsi dosedanji postopki mestne občine Ptuj so bili nezakoniti in brez
pravne podlage. Ingel je že dal tiskati ponovno položnice, enako je storila delniška družba KKS Ptuj. Zmeda je popolna, ker mestna občina noče "izstopiti". Še poleti so v mestni občini zadovoljno ugotavljali, da je z ustanovitvijo delniške družbe zadeva v zaključni fazi reševanja, pri čemer je mag. Janez Merc, vodja oddelka za splošne zadeve, posebej poudaril, da bo del premoženja razdeljen v obliki delnic, del pa bo postal javen.
Boris Krajnc, predsednik Iniciativnega odbora, je povedal: "Tisto, kar smo zahtevali z vlogo na ustavno sodišče in kasneje z vsemi vlogami na sodišče, se je s sklepom višjega sodišča Maribor popolnoma realiziralo. Občina sploh ni upoštevala odločbe ustavnega sodišča in tako namerava delati tudi v bodoče, kot vse kaže. Zaradi svoje vztrajnosti je povzročila veliko škode na kvaliteti, posodabljanju sistema, da ne govorimo o internetu. Nikoli ni bila za dogovarjanje, kar je želela, je tudi izpeljala."
Rudi Žemljic, Ingel: "Zgodilo se je tisto, v kar smo bili od vsega začetka prepričani, da se bo. Z začasno odločbo nam je bila kršena ustavna pravica do dela in s tem ogrožen obstoj podjetja in eksistenca vseh zaposlenih. Podjetje je izgubilo na ugledu, s svojimi postopki je mestna občina Ptuj prispevala k temu, da se je v javnosti ustvarilo nezaupanje do nas."
Janez Rožmarin, zadnji predsednik upravnega odbora KTV Ptuj, ki mu je mandat prenehal na silo, pa pravi: "Člani iniciativnega odbor kot tudi mi smo si vedno prizadevali za spoštovanje ustavne odločbe. Tudi na mestnem svetu sem še na oktobrski seji vztrajal, da nekih potez ne bi vlekli, dokler tečejo postopki
Uvodnik
Ptujski teki na kratke proge
December je čas veselja in praznovanj čas obljub in pričakovanj. Čeprav je mesto z mostu videti kot pravljica, je te hitro konec, ko se sprehodiš skozi mestno jedro, ki je prej skopo kot bogato okrašeno. V prejšnjih letih so nas odgovorni vodili za nos, češ da je tako, ker smo na začetku nekega novega koncepta, ki se bo vsako leto dopolnjeval. Če je koncept v tem, da dodaš nekaj novih lučk, ker so stare dotrajale, se mu moramo nemudoma zahvaliti.
Nasploh so koncepti v tem mestu pravi problem. Vedno, ko se kaj novega zgodi, in v starem mestu s tradicijo je le-to potrebno dograjevati, da bo lahko odebelilo še kakšen kos kruha, pa se zaplete pri uresničevanju. Se vedno norme to mesto izigrava, četudi si jih postavlja samo. Od tu do kaosa je le majhen korak.
Neinstitucionalne in neformalne poti ustrezajo ptujskim tekačem na kratke proge, včasih jih tudi zapakirajo, da so manj prepoznavne, a privlačne, da lahko svoja dejanja spretno skrivajo v luči mogočega in nemogočega. S takšnimi dejanji pa bolj škodujejo kot koristijo, a začuda jih skoraj nihče ne zna ali noče ustaviti. Tisti redki, ki jim stopicajo po nogah, se ponavadi opečejo, še več, morajo oditi, ker niso kompatibilni z njimi in ne trobijo uglašeno.
Vprašanje o stanju duha v tem mestu je resnično problem, še posebej, ker se ne spoštujejo niti odločitve najvišjih organov v državi. V luči decembrskih luči in iskrenosti pa je zaželeno, da bi zmagala kultura dialoga, moč argumentov, da bi vsi odgovorni delali v korist tega mesta, da bi znali ločiti med zasebnim in javnim interesom, čeprav se na nekaterih področjih lahko pa dobro ujameta. O pravici pa na tem mestu ne kaže izgubljati besed, saj bo pot do nje še trnova, kot kaže. Nelagodnost pa je kljub temu velika, ko višje sodišče popravlja odločitve nižjega, ker je to zmotno presodilo.
Majda Goznik
na sodišču, ker dogovori niso bili mogoči. Mestna občina si je vzela 'pravico' prenosa premoženja KTV na delniško družbo, čeprav je sklep sveta MČ jasen, da ni prenosa, dokler niso ugotovljeni solastniški deleži. Zdaj, ko so zadeve postavljene na pravo mesto, pričakujem, da se bo delovalo zakonito."
V zvezi s sklepom višjega sodišča Maribor smo želeli zapisati tudi izjavo župana mestne občine Ptuj dr. Štefana Čelana. Povedal je, da stališča v tem trenutku še nimajo, pripravlja ga odvetniška pisarna Mayr&Pavlovič, ki občino vseskozi spremlja v tej zadevi.
MG
Hajdina • V gramoznici bo kmalu živo
Prihaja Megalaxia, družinski zabaviščni park
Svetniki občine Hajdina so v ponedeljek zvečer izredno pozorno prisluhnili predstavnikom firme Cross, d. o. o., Huga Kuharja, ko so jim le-ti predstavljali projekt izgradnje družinskega parka Megalaxia na območju hajdinske gramoznice in separacije.
V	zgodnjih devetdesetih letih prejšnjega stoletja je bil podoben projekt znan pod imenom Kurentland. Gre za daleč največji meddržavni turistični projekt, ki je bil kdajkoli realiziran v Sloveniji. Za njegovo izgradnjo bodo nosilci investicije potrebovali med 80 in 90 milijonov evrov.
V	parku bo delo našlo okrog 400 redno zaposlenih, v času sezone pa še več sto honorarnih sodelavcev. Ker gre za tako velik in obsežen projekt, je razumlji-
vo, da ga ni mogoče realizirati na kratek rok, prav tako si investitorji v tem času, dokler ne bodo zakopali prve lopate, ne želijo pretirane pozornosti javnosti.
Za projekt so uspeli pridobiti tudi italijanskega partnerja, ki je 30-odstotni lastnik Gardalanda, Preston International, ter nekatere druge. S konceptom družinskega zabaviščnega parka so identificirali tržno nišo, ki bo po njihovem prepričanju zagotovo dala pozitivne rezultate, še pose-
bej zato, ker bo park deloval celo leto, pozimi v pokritem delu, kjer se bodo lahko odvijale številne prireditve, od kurentovanja naprej. Prireditvena dvorana bo imela kar 1500 sedežev. Računajo na milijon obiskovalcev letno. Med številnimi atrakcijami, bo zagotovo najbolj privlačilo 100 metrov visoko kolo.
Zdaj naj bi bil projekt Megalaxia tako daleč, da bi lahko prvo lopato zakopali pozno spomladi leta 2005, če jih ne bodo
zadržali nekateri upravni postopki, ki jih morajo na novo izpeljati, aktualizirati bodo morali tudi študijo vplivov na okolje in sam projekt pripeljati do končne ver-
zije.
Hajdinski župan Radoslav Si-monič si skupaj s svetniki želi, da bi do realizacije projekta prišlo čim prej. Iz občine, ki ima okrog
220 stalno nezaposlenih, bi zaposlitev v novem parku lahko po oceni dobilo med 50 in 100 Haj-dinčanov.
MG
Ormož • Preučili proračun težak 2,8 milijarde SIT
Iz Ormoža - v Ukrajini
Ali je Ormož v Ukrajini ali ne, je razglabljal Alojz Sok, ki je primerjal metode dela, ko mu je župan Vili Trofenik dokončno vzel besedo, ker je po njegovem mnenju zlorabljal poslovnik na nedavni seji občinskega sveta.
Sicer pa ob presoji, ali je predlog proračuna občine Ormož za leto 2005 primerna podlaga za nadaljnjo obravnavo, ni bilo doživeti kaj pretresljivega. Nekoč še zabavna prerekanja med županom Vilijem Trofenikom in svetnikom Alojzom Sokom o tem, kako se prejema proračun, so z leti postala že moreči déja vu. Kot se za Ormož spodobi, imamo menda prav poseben način sprejemanja proračuna. O predlogu svetniki razpravljajo v odborih in delovnih telesih, na sami seji sveta pa se o vsebini proračuna ne razpravlja. Župan ga predstavi, nato predsedniki odborov podajo svoje mnenje, nakar imajo svetniki še možnost obrazložiti glas in to je že vse. Nič pranja umazanega perila, prerekanja in pretaka-
nja denarja iz levega v desni žep. Ker predstavniki občinske opozicije ne sodelujejo v odborih, je Alojz Sok pred glasovanjem hotel obrazložiti svoj glas, ob tem pa mimogrede sporočiti še nekaj svojih misli o vsebini proračuna. Vendar ni šlo, dve minutki, ki sta mu bili dodeljeni, sta minili, še preden je uspel dodobra zbrati svoje misli, spregovoriti o cestah, ki bodo ostale brez denarja, težkem socialnem položaju prebivalcev v občini, kar potrjuje levji delež odhodkov. Poočitala sta si še, kako kateri razume 90. oziroma 91. člen poslovnika in razprave je bilo konec. Zaradi načina sprejemanja proračuna so svetniki NSI in SLS sprejemanje proračuna obstruirali in so zapustili dvorano.
Proračun za leto 2005 predvideva prihodke v višini 2.780.870.550 SIT. Okrog 1 milijardo je davčnih prihodkov, 716 milijonov nedav-čnih in med velikimi prihodki so še transferni dohodki iz drugih ja-vnofinančnih institucij, ki znašajo okrog 961 milijonov SIT. Med prihodki je tudi 30 milijonov sredstev SAPARD predvidenih za izgradnjo vodovoda Lahonci-Hujbar-Lahonci in 19 milijonov SIT iz programa LIFE za sanacijo deponije komunalnih odpadkov Dobrava. Med odhodki sestavljajo tekoči tran-sferji več kot 50 % vseh odhodkov. Največji del bo namenjen za oskrbo v vrtcih, domovih za ostarele in zavodih, regresiranje šolskih prevozov, štipendije, subvencije stanarin ipd.
Spuhlja • 60 let po smrti štirih kurirjev
Organiziran odpor - edini izhod
V dvorani gasilskega doma v Spuhlji je bila v ponedeljek, 6. decembra, slovesnost, na kateri so se spomnili štirih partizanskih kurirjev, ki so pred 60 leti padli za svobodo.
V imenu gostiteljev, ptujske mestne četrti Jezero, je predstavnikom borčevske organizacije, mestne občine Ptuj, veteranov vojne za Slovenijo, policijskega veteranskega združenja Sever, občine in šole Markovci ter ste-vilnim domačinom zaželel dobrodošlico predsednik mestne četrti Jezero Edvard Strelec. Poudaril je, da se bodo vedno s ponosom spominjali padlih partizanskih kurirjev Alojza Bezjaka in Stanka Strafela iz Markovcev ter Franca Kosca in Jožeta Jan-žekoviča iz Zabovcev, ki so pred 60 leti, na miklavževo, padli pod
Šestčlanska delegacija je k spomeniku padlim kurirjem žila spominski venec.
. Ozmec
polo-
Gorišnica • S 15. redne seje
Prav gotovo je k — za poznavalce gorišniških občinskih razmer — izjemni dolgosti seje svoje prispeval tudi nastop direktorja skupne občinske uprave Staneta Napasta, ki je podrobno predstavil ves sistem in vzroke za uvedbo novega tarifnega pravilnika za obračun odvoza odpadkov. Po tem pravilniku, ki so ga svetniki sprejeli, bodo občani enkrat drugo leto (predvidoma spomladi) začeli plačevati odvoz odpadkov po številu članov v gospodinjstvu, pri čemer je količina odpadkov na eno osebo določena s pavšalom 38,2 litra
tedensko. V praksi to pomeni, da bodo tričlanske družine plačevali enako cifro na položnici kot doslej, dvo- ali enočlanska gospodinjstva manj, štiri- ali več-članska gospodinjstva pa več kot doslej. Svetniki se sicer s takšno obremenitvijo številčnejših družin niso ravno strinjali, ker pa še ni povsem izničena možnost, da bi cene odvoza odpadkov za več-članske družine še lahko na kakšen način zmanjšali, so tarifni pravilnik vseeno sprejeli.
Stotine črnogradenj
Bolj zanimivo je postalo ob
Trnovska vas • Okrnjena seja občinskega sveta
Očitki Županu
Na zadnji seji občinskega sveta občine Trnovska vas je kot na več sejah te občine tudi tokrat bila najbolj burna prva točka dnevnega reda, in sicer pregled sklepov prejšnje seje, saj so kar trije svetniki (Ivan Lovrenčič, Jože Potrč in Srečko Pukšič) očitali županu samovoljo pri izvrševanju sklepa glede imenovanja odgovornega urednika Trnovskega zvona, Zmaga Šalamuna, ki so ga svetniki potrdili na eni od sej občinskega sveta.
Župan naj bi z imenovanjem zavlačeval in tako je Trnovski zvon, ki je zadnjič izšel konec lanskega leta, pristojno ministrstvo izbrisalo iz razvida medijev Sklep o imenovanju odgovornega urednika še ni bil javno objavljen, župan Karl Vurcer pa je zagotovil, da je bil posredovan v objavo Uradnemu vestniku RS. Omenjeni svetniki so županu očitali tudi samovoljo pri določanju datuma letošnjega občinskega praznika in so sejo občinskega sveta zapustili.
Ostali svetniki so sejo nada-
ljevali in sprejeli odloke o ustanovitvah Zdravstvenega doma Ptuj, Lekarne Ptuj, OŠ Ljudevita Pivka in Glasbene šole Karol Pahor Ptuj, pri katerih občina Trnovska vas ne bo soustanovitelj, bo pa z omenjenimi ustanovami pogodbeno sodelovala.
Potrdili so tudi rebalans občinskega proračuna za leto 2004 ter odlok o stavbnem zemljišču.
Glede na dogajanje v občinskem svetu smo poporosili župana Karla Vurcerja, da komentira svoje odločitve v zvezi z imenovanjem odgovornega urednika in o delu občinskega sveta ter nasploh o razvoju občine. Povedal je: "Da bi se izognili nepotrebnemu zastoju tekočega dela občine, ob poteku pol milijard-ne investicije v kraju, sem pooblastil podžupana Franca Pukšiča, da je izvedel objavo sklepa o imenovanju. Ob zadržanju prvega sklepa občinskega sveta v šestih letih županovanja sem se dobro zavedal razsežnosti problema, ki se lahko začne tretirati kot omejevanje svobode tiska
streli okupatorja.
Padlih kurirjev in enega najtežjih časov slovenskega naroda se je v slavnostnem nagovoru spomnil tudi predsednik Območnega združenja Zveze združenj borcev NOV Ptuj dr. Mitja Mrgole. Ob tem je poudaril, da bomo prihodnjo pomlad praznovali 60. obletnico veličastne zmage nad fašizmom in nacizmom tudi Slovenci, saj smo bili del zmagovite koalicije. Sredi takrat okupirane Evrope je majhen slovenski narod, razkosan in razdeljen med fašistične okupatorje, obsojen na izginotje, odločno
sklenil, da se bo uprl. Zgodovina je Slovence naučila, da ni druge izbire, je menil Mrgole.
Slovesnost v Spuhlji je bila posvečena kurirjem na območju okrog Markovcev v znak spoštovanja in zahvale, saj so s svojimi dejanji in junaško smrtjo dodali svoj del k mozaiku zmage. To so bili domači fantje iz obdravskih vasi, Franc Kosec (Klepčev) in Jože Janžekovič (Vilov) iz Zabov-cev ter Alojz Bezjak (Frančev) in Stanko Strafela iz Markovcev Vsi štirje so bili kurirji in prevozniki čez Dravo, prenašali so pošto do 14. TV postaje, svoje javke pa so imeli v Gorišnici, Moškanjcih, Podgorcih, Markovcih, Zabovcih, na Polenšaku in drugod, kjer so se srečevali z voditelji upora v ptujskem okraju. Najtežje in najbolj naporno je bilo neopazno prečkati Dravo, zato so izkoriščali predvsem temo noči in uporabljali čolne, včasih pa so reko morali tudi preplavati. Domačini so jih poznali in jim pomagali, in ko so kmetom čolne zapleni-
li, so jim skrivaj naredili druge. Usodnega dne so se Franc, Jože, Alojz in Stanko po polnoči vračali z javke pri Brstju, ki so jo imeli pri Simoniču in Cvetkovih, vendar jih je v Spuhlji iz zasede napadla skupina vermanov Trije so padli takoj, Franc Kosec pa se je ranjen zavlekel v hlev pri Tementovih, kjer so ga naslednji dan po naključju našli in ustrelili.
Slovesnost, ki so jo pripravili v spomin na tragičen dogodek, so s kulturnim programom popestrili člani moškega pevskega zbora Jezero pod vodstvom Ladislava Pulka ter učenci Osnovne šole Markovci. Predstavnikom mestne četrti Jezero se je za izkazano gostoljubje in spominsko svečanost v imenu vseh zahvalil najstarejši udeleženec slovesnosti, 94-letni Bogomir Kostanjevec, nato pa je 6-članska delegacija položila venec k spomeniku padlim kurjem, ki stoji le nekaj metrov vstran.
M. Ozmec
Kje so črnogradnje?
Tokratna gorišniška seja je podirala vse letošnje rekorde, pa ne zaradi izjemnosti, zanimivosti, duhovitosti ali pomembnosti borih osmih točk dnevnega reda, pač pa ravno nasprotno, saj ni bilo slišati nič kaj posebno razburljivega, kljub temu pa so svetniki bolj ali manj argumentirano razpravljali kar dobrih pet ur!
naslednji točki dnevnega reda, kjer so se svetniki najprej seznanili z nujnostjo začetka priprav in dokumentacije za strategijo prostorskega razvoja občine, ki je sicer dolgoročnega značaja, in pripravo prostorskega reda (sedanjega PUP-a). Oboje bo namreč treba v skladu z državno zakonodajo pripraviti najkasneje do 20. 7. 2007. In čeprav se je nekaterim zdelo to še zelo daleč v prihodnosti, je Marjan Berlič s podjetja Umarh pojasnil, da bi s takojšnjim začetkom dela lahko vso potrebno dokumentacijo pripravili šele čez dve leti. Ob-
in pravice do objektivnega obveščanja. S predlaganim kandidatom se nisem strinjal, saj je ta s svojim spletkarjenjem pripomogel k odstopu urednice, o svojem kraju pa kot dopisnik napiše bore malo lepega. Sicer pa je sedaj v teku ponovno formiranje uredniškega odbora in glasilo bo ponovno začelo izhajati. Ponovno ga bomo registrirali; avtomatično je bilo brisano iz registra, ker ni periodično izšlo. Predvidevam pa, da glasilo izide dvakrat letno. Glasilo nas stane letno nekaj čez milijon tolarjev"
Glede odhoda treh članov občinskega sveta s seje in sploh glede poteka seje je župan dejal: "Trije svetniki, ki so zapustili sejo, so bili tudi tokrat edini dvo-urni razpravljalci. Svetnik Jože Potrč svoje negativne ocene uprave in župana, ne z izrazi in ne z vsebino, od prve seje sveta dalje ne more preseči. Svetnik Ivan Lovrenčič v šestih letih, kar je svetnik, še ni glasoval za noben občinski proračun - niti takrat, ko smo modernizirali ceste v So-vjaku in Črmlji, gradili vodovod v Biš, Sovjak in Črmljo, ne letos, ko je v gradnji šolski prostor, bil je proti soustanoviteljstvu Knjižnice Ivana Potrča na Ptuju, zače-
činski referent za okolje in prostor ter premoženje Alojz Ivanuš pa je ob tem dejal: "Če občina do danega datuma ne bo imela sprejetega ustreznega planskega akta, se gradbena dovoljenja sploh ne bodo več mogla izdajati!"
Pred pripravo novega planskega akta pa je po Ivanuševem mnenju potrebno najprej narediti podrobno "inventuro" stanja v občini: "Bojim se, da imamo v občini ogromno črnogradenj. Stari podatki govorijo o številki 560, še vedno je vsaj 400 objektov, ki so zgrajeni izven prostorskega plana občine, ki sicer niso nujno črnogradnje, bojim pa se, da je v zadnjih letih ta številka vseeno še narasla. Dokončne podatke bomo lahko dobili le na osnovi fotoposnetkov iz zraka!"
Potem se je med svetniki vnela razprava, kaj sploh je črno-gradnja in koliko lahko občina pomaga pri reševanju legalizacije tovrstnih gradenj. Vsi skupaj so ugotovili, da postavitev
tku sofinanciranja nakupa knjig iste knjižnice, proti kakršnikoli obveznosti do Pokrajinskega muzeja Ptuj, proti uvajanju zgodnjega učenja tujih jezikov v domači osnovni šoli in tako naprej.
Občinski svet je s svetniki, ki se zavedajo svojih dolžnosti, delo nadaljeval in sprejel več izjemno pomembnih odločitev, povezanih z investicijo stoletja v kraju, seznanil se je z polletno realizacijo letošnjega proračuna in sprejel spremembo odloka o proračunu za leto 2004 ter sprejel druge pomembne odločitve."
V občini Trnovska vas napreduje izgradnja osnovne šole, vrtca in telovadnice. Šola bo predana namenu leta 2006, investicija je skupaj z opremo vredna 435 milijonov tolarjev, zgrajeno pa bo 1705 kvadratnih metrov šolskega in vrteškega prostora. V šoli, ki bo imela dve triadi, bo šest učilnic s knjižnico, kabineti, sodobna kuhinja, jedilnica in drugi potrebni prostori. Za šolo je namenjeno 1009 m2, za vrtec 237 m2 in za telovadnico 458 m2. Občina bo za investicijo odštela 205 milijonov tolarjev, Ministrstvo za šolstvo 204 milijone, Sektor za šport za telovadnico 10 milijonov in Fundacija za izgradnjo športnih objektov 15 milijonov.
Franc Lačen
hiše ali drugega objekta izven prostorskega plana občine še ne pomeni nujno črnogradnje, po drugi strani pa so prišli še do ugotovitve, da morda marsikateri občan Gorišnice sploh ne ve, da je lastnik črnogradnje. In nadalje, če lastniki nelegalno stoječih objektov tega ne vedo oziroma tega dejstva ne bodo javili na občinsko upravo, jim občina pri legalizaciji sploh ne more pomagati. Občina namreč kot pomoč pri legalizaciji črno-gradnje lahko tovrstne objekte vsaj poskuša zajeti v novi prostorski akt ter jim s tem (ob odobritvi akta s strani države) ponudi pravno podlago za začetek postopka legalizacije. Če pa lastniki črnogradenj o tem ne bodo obvestili občinske uprave, njihovi nelegalni objekti najverjetneje ne bodo zajeti v nov prostorski akt, kar posledično pomeni, da ne bodo imeli niti najmanjše možnosti za začetek postopka legalizacije. Največ bo torej odvisno od lastnikov samih.
Z rebalansom dodatnih 110 milijonov
Gorišniški občinski proračun za letošnje leto se je (menda) neplanirano "odebelil" za krepkih 110 milijonov ter s tem z
načrtovanih 730 narasel na 840 milijonov tolarjev (največ iz naslova koncesnin za izrabo reke Drave, iz naslova plačila stavbnih nadomestil ter dohodninskih prihodkov), zato so svetniki na seji precej časa namenili tudi obravnavi rebalansa proračuna. Večino dodatnih sredstev bodo tako namenili za izgradnjo večnamenske občinske stavbe in za adaptacijo cirkulanske dvorane, ki je krepko presegla prvotno načrtovano investicijsko vrednost, nekaj dodatnega denarja pa bo šlo še za nepredvidene stroške pri modernizacijah cest.
Občinski politiki so se, z nekaj lepotnimi popravki prerazporeditve sredstev znotraj posameznih postavk, z rebalansom strinjali, proti je bila le svetnica Rozalija Obran, ki je svoje stališče obrazložila tako: "Planiranje proračuna je bilo po mojem mnenju preslabo, zlasti kar se tiče preseganja investicijskih sredstev za ceste in cirkulansko dvorano, kjer so bila odstopanja prevelika. Tako velike razlike ne morejo biti nič drugega kot posledica izjemno slabega planiranja, ki se zdaj popravlja z rebalansom, zato tudi ne bom podprla tega rebalansa!"
SM
NUJNO OBVESTILO NAROČNIKOM KABELSKEGA SISTEMA KKS PTUJ (CATV PTUJ)
v ZADNJIH DNEH SO PREDSTAVNIKI NEKDANJEGA OPERATERJA PTUJSKEGA KABELSKEGA SISTEMA PODJETJA INGEL, D. O. O., PREKO MEDIJEV ŠIRIU ZAVAJAJOČE INFORMACIJE O PRENOSU SISTEMA Z DRUŽBE KKS PTUJ, D. D., NA PODJETJE INGEL.
NAROČNIKE KABELSKE TELEVIZIJE OBVEŠČAMO, DA IZJAVE PREDSTAVNIKOV INGELA NE DRŽIJO IN DA SE KOT DOSLEJ NAROČNINA PLAČUJE DRUŽBI KKS PTUJ, D. D. ODLOČITEV SODIŠČA, NA KATERO SE SKLICUJEJO PREDSTAVNIKI INGELA, NIKAKOR NE VPLIVA NA IZVAJANJE DEJAVNOSTI KKS PTUJ, D. D.
KKS PTUJ, D. D., IZ ZBRANE NAROČNINE REDNO PLAČUJE AVTORSKE PRAVICE ZA PREDVAJANJE TV-PROGRAMOV IN SKRBI ZA TEHNIČNO VZDRŽEVANJE SISTEMA, ZATO BI NEPLAČEVANJE POLOŽNIC LAHKO POVZROČILO PREKINITEV PRENOSA TV-PROGRAMOV IN NEDELOVANJE KABELSKEGA SISTEMA KKS PTUJ.
VSE DODATNE INFORMAOJE LAHKO DOBITE NA SPLETNEM NASLOVU WWW.KKS-PTUJ.SI ALI NA TEL. ŠT. 771-11-30.
UPRAVA DRUŽBE
Ptuj • Era odprla svoj največji trgovski center
Nakupovalno in družabno sredisce
Na Dornavski cesti na Ptuju je Era 3. decembra odprla svoj najveCji trgovski center doslej. Naložba na okrog 6000 m2 pokritih povrSin, center ima skupaj kar 20.000 m2 povrSin, je veljala Cez milijardo tolarjev. V njem je okrog 80 zaposlenih.
Osrednji del centra zavzemata živilski supermarket ERE-SV, ki ima v njem tudi papirnico, in Eri-na specializirana prodajalna za
dom in gospodinjstvo Adut, ki ima tudi vrtni oddelek s široko ponudbo sredstev za varstvo rastlin. V centru so še tri prodajalne
Gvido Omladič, predsednik uprave Era, d. d., Velenje, dr. Štefan Čelan, župan mestne občine Ptuj, in Ivan Rojs, direktor Ere-SV, d. o. o., Ptuj, na otvoritvi največjega Erinega trgovskega centra v Sloveniji doslej
tekstila, gostinski lokal Pomaranča in enota banke. Skupaj se lahko kupci v njem oskrbijo z več kot 50 tisoč izdelki. Novi center ima 200 parkirnih mest, je že sedaj dobro dostopen, po ureditvi krožišč pa bo še bolj. Z enim od krožišč se bo center povezal z novim mostom čez Dravo, s čimer bo omogočen neposreden dostop na ptujsko obvoznico.
Največji Erin slovenski trgovski center je zrasel ob nekdanji rimski cesti, na kar kažejo njeni ostanki, ki so na ogled v posebni galeriji centra. Najdbe spremlja zloženka Ob rimski cesti Poetovio-Savaria, ki jo je izdala Območna enota Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, izpostava Ptuj. Novi center bo tudi pomemben prostor druženja, kjer se bo do konca meseca dogajalo marsikaj. Prav tako tudi v bodoče. Konec tega tedna bodo pred nakupovalnim centrom odprli tudi drsališče, ki ga bodo ljubitelji drsanja lahko uporabljali do konca februarja.
Era je ob odprtju svojega centra v petek razveselila štiri ptujske osnovne šole (Ljudski vrt, Mladiko, Olgo Meglič in Breg) ter zavod Dornava. Vsem je podarila plakete in vrednostne bone v znesku 250 tisoč tolarjev. Kot je povedal predsednik uprave Ere, d. d., Gvido Omladič, je prepričan, da so prišli v prave roke.
V skupini Era so zadovoljni, ima že okrog 2500 zaposlenih, 123 prodajnih enot v Sloveniji in tujini, letošnja realizacija bo okrog 400 milijonov evrov, da so jih na Ptuju tako dobro sprejeli. V središče delovanja postavljajo odnos do kupca, dobavitelja, zaposlenih in lastnikov. Glavni strateški cilj je uveljaviti se kot uspešno mednarodno podjetje v JV in srednjeevropskem prostoru. Svoj ambiciozni razvojni načrt uspešno uresničujejo, v zadnjih šestih letih so rast povečali za desetkrat. Vse bolj postajajo ugledna mednarodna trgovska družba, prisotna v vseh državah nekdanje Jugoslavije. Po eko-
nomskih kazalcih se Era uvršča med štiri največje trgovce v Sloveniji. Njen tržni delež na slovenskem trgu naj bi leta 2007 dosegel že 25 odstotkov. Skupaj z Eurospinom bodo uredili mrežo diskontov, enega bodo že prihodnje leto odprli tudi na Ptuju.
Ptuj - pomembno trgovsko srediSCe
Prihoda Ere na Ptuj so veseli tudi v mestni občini Ptuj, je na otvoritvi povedal ptujski župan dr. Štefan Čelan. Z odpiranjem novih trgovskih objektov se mesto vrača k svojim nekdanjim tradicijam. Že od nekdaj je bila to tudi trgovina, na podlagi katere se je mesto tudi razvilo. Za gradnjo trgovskih centrov na Ptuju vlada veliko zanimanja. Podatki kažejo, da je v tem trenutku tovrstnih načrtov za dodatnih 56 tisoč m2 površin. Z izgradnjo novih centrov in prometnih povezav bo Ptuj zagotovo ponovno postal pomembno trgovsko središče. Z odprtjem Erinega centra na Dornavski cesti na Ptuju so se uresničili načrti družbe Petlja iz leta 1998, je v petek povedal direktor Ere-SV, d. o. o., Ptuj, Ivan Rojs. V tem letu so na tem območju, kjer danes stoji novi trgovski center, kupili prvi kos zemlje. Povezava z Ero v letu 2002 pa je pomenila novi korak bliže k realizaciji cilja.
MG
Ptuj • Novoletni sprejem skupine TUŠ
TuS bo na Ptuju gradil veCji objekt
V Ptujski kleti je bil 2. decembra novoletni sprejem, ki ga je za predstavnike slovenskih medijev organizirala skupina TuS, ki jo sestavljajo družba EngrotuS, Vele Domžale, Izbira LaSko in Preskrba Sežana. Skupaj zaposluje že okrog 3700 delavcev. Trenutno znaSa njen delež v slovenski trgovini 16 odstotkov, v letu 2006 pa naj bi dosegel že 25-odstotni delež.
Foto: Črtomir Goznik
Aleksander Svetelsek (levo) s sodelavci na novoletnem sprejemu v Ptujski kleti
Kot je na sprejemu povedal direktor Engrotuša Aleksander Svetelsek, v družbi veliko delajo na tem, da bi ljudje razumeli bistvo Tuša in bistvo pravih odnosov do kupca, v tem je tudi ključ njihovega uspeha, zato so tudi hitrejši in drugačni od drugih. V letu 2004 jih je revija Gospodarski vestnik izbrala med pet najuspešnejših slovenskih podjetij v letu 2003. Lani so prejeli priznanje za energetsko učinkovito podjetje, leta 2002 so prejeli priznanje kot savinjsko-zasavska gazela leta, leta 2001 pa so si prislužili zlato nagrado za najuspešnejše najhitreje rastoče podjetje, s tem pa tudi naziv
zlata slovenska gazela 2001. V letošnjem letu so za investicije porabili okrog 14 milijard tolarjev, vključen je tudi prevzem podjetja Vela, v različnih fazah obdelave imajo pripravljenih za prihodnja investicijska vlaganja 57 projektov. Katere bodo uresničili že v letu 2005, bodo povedali na tiskovni konferenci čez dobra dva meseca, ko bodo tudi predstavili rezultate poslovanja za leto 2004. V bodoče bodo razvijali samo tiste dejavnosti, v katerih bodo med prvimi tremi v Sloveniji. Zagotovo pa ne bodo razvijali diskontov, na prihod tujih diskontov se pripravljajo že dve leti, odvzeli naj bi jim
do tri odstotke trga, že sedaj pa lahko napovejo, da bodo ljudje po diskontnih cenah lahko kupovali tudi v njihovih trgovinah oziroma, da bodo enako kakovostne izdelke ponujali po nižjih cenah kot konkurenca. V Tušu so prepričani, da so lastni diskonti v Sloveniji obsojeni na propad.
O gradnji večjega trgovskega objekta razmišljajo tudi na Ptuju, kjer so svojo prvo in za zdaj edino trgovino odprli leta 1998. Kupci so jih dobro sprejeli, tudi promet je zelo dober. "Ptuj je naša boleča točka. Kupci so nas dobro sprejeli, dosegamo dober promet. Nujno moramo zgraditi večji objekt. Ali bo to že v letu 2005, pa še v tem trenutku ne moremo zagotovo povedati," je na vprašanje Št. tednika o gradnji novega Tuševega centra na Ptuju povedal Aleksander Svetelšek. Predvidena lokacija je na Marofu, kjer se že izvajajo arheološka izkopavanja. V skupini Tuš so prihodke v devetih mesecih letos povečali za 38 %, do konca leta naj bi znašali 90 milijard.
MG
Ptuj • Na obisku v Območni obrtni zbornici
Obrtniki ne želijo izgubiti pogajalca
V letoSnjem letu, ko Obrtna zbornica Slovenije praznuje 35-letnico, so se pojavile nekatere dileme glede zborniCne organiziranosti v bodoCe.
V Obrtni zbornici Slovenije so prepričani, da bodo nepremišljene spremembe predvsem slovenski obrti in malemu gospodarstvu naredile veliko škodo, še posebej v obdobju, ko se večina obrtnikov na pogoje dela v EU šele privaja. "To pa seveda ne pomeni, da si v zborničnih organih ne prizadevamo za spremembe, ki pomenijo sodobnejše in predvsem članstvu prilagojeno delovanje," med drugim poudarja predsednik Obrtne zbornice Slovenije Miroslav Klun. Slovenija ima enak način zborničnega organiziranja, kot ga ima kontinentalni del Evrope, kjer ga ne nameravajo spreminjati.
Neko obliko organiziranosti
potrebujejo vsi, tako veliki kot majhni. Res pa, da zbornične storitve več koristijo veliki kot mali, čeprav bi jih morali mali že zato, ker nimajo nekaterih služb tako kot veliki. Zaposleni v zbornicah se ne bojimo, da potrebnih sredstev za delovanje ne bi mogli zbrati, če članarine oziroma obveznega članstva več ne bo. Zdaj veliko stvari dobijo člani za sorazmerno malo članarino tako rekoč skoraj brezplačno, ko je ne bo, bodo vsako stvar, ki jo bodo koristili, plačevali.
Po najnovejših podatkih gre iz naslova članarine za delovanje strokovnih služb Območne obrtne zbornice Ptuj okrog 15 odstotkov sredstev, vsa ostala članarina
se tako ali drugače vrne v obrt, v dejavnost posameznih sekcij, za izobraževanje, strokovne izlete in ekskurzije," je med drugim povedal sekretar OOZ Ptuj Janez Rižnar, ko je razmišljal o prostovoljnem oziroma obveznem članstvu v zbornicah. Območna obrtna zbornica Ptuj ima v tem trenutku okrog 1300 članov. Za Obrtno zbornico Slovenije njeni člani minimalno plačujejo 2823 tolarjev mesečno in ne več kot 5646 mesečno, za Območno obrtno zbornico Ptuj je najnižji znesek članarine mesečno 4705 tolarjev, najvišji 9411; kar 90 odstotkov članov plačuje najnižji znesek. Janez Rižnar pravi, da obrtniki za mesečni znesek čla-
narine dobijo več, kot prispevajo.
Najnovejša anketa, ki so jo izvedli med člani na temo obveznega ali prostovoljnega članstva, je pokazala, da 80 odstotkov članov podpira dosedanjo organiziranost, med preostalimi 20 odstotki pa jih je 19 za nekatere spremembe, en odstotek pa za to, da se plačevanje članarine ukine.
Decembrska dejavnost je že po tradiciji v Območni obrtni zbornici Ptuj zelo bogata. 13. decembra se bodo sestali na redni letni skupščini, 16. decembra pa na Ptuju pričakujejo celotni vrh Obrtne zbornice Slovenije. Pripravljajo pa tudi kulturni večer,
na katerem bodo podelili jubilejne plakete za 20, 25, 30 in več let dela v obrti. V Območni obrtni zbornici Ptuj so tudi ponosni na 27 novih mojstrov obrti, ki so mojstrske nazive prejeli 16. novembra letos. Zdaj je na Ptujskem že več kot 60 mojstrov obrti.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Janez Rižnar, sekretar Območne obrtne zbornice Ptuj
Na borzi
Vrednost delnic na Ljubljanski borzi vrednostnih papirjev se je po dvomesečni rasti v tem tednu prvič nekoliko občutno obrnila v negativno smer. Slovenski borzni indeks SBI20 je do četrtka izgubil 1,3 % in četrtkovo trgovanje končal pri vrednosti 4.821,38 SIT Krka (KRKG) je objavila pozitivne rezultate, vendar pa le-ti niso prepričali investitorjev. Tečaj je do četrtka izgubil 2 % vrednosti in četrtkovo trgovanje zaključil pri 84.192,81 SIT Negativno razpoloženje se je preselilo tudi na druge pomembnejše delnice v kotaciji. Delnice Gorenja so ob prometu 770 mio SIT do četrtka izgubile 4,5 %. Objavljeni devetmesečni rezultati Gorenja sicer niso bili slabi, vendar pa so analitiki postavili ciljni tečaj delnice bistveno pod tržnim, kar je povzročilo padec tečaja. Rdeče so se obarvale tudi delnice Petrola (PETG), ki so ob prometu 285 mio SIT padle za 2,3 %. Kljub objavi slabih rezultatov Radenske (RARG) so delnice do četrtka pridobile 2,3 % vrednosti, in trgovanje zaključile pri vrednosti 1.997,03 SIT S težkimi tržnimi razmerami se srečuje tudi Etol (ETOG). Etol je na ukrajinskem trgu dosegal pozitivne rezultate, trenutno politično dogajanje pa bi lahko negativno vlivalo na poslovanje podjetja. Zaradi previdnosti so nekateri vlagatelji že začeli prodajati delnice, kar je povzročilo upad tečaja za 8,2 %. Četrtkovo trgovanje so delnice zaključile pri vrednosti 55.031,14 SIT.
Mercator (MELR) je minuli teden v Osijeku odprl novi Mercator center, ki je po velikosti tretji največji center zunaj Slovenije. Predsednik uprave Mercatorja Zoran Jankovič je napovedal odprtje prvih trgovin tudi v Makedoniji in Bolgariji. Na hrvaškem načrtujejo do leta 2008 doseči 10 % tržni delež ter gradnjo novih centrov na več kot desetih lokacijah v različnih hrvaških mestih. Na borzi je še vedno občutiti posledice objave devetmesečnih rezultatov, saj so investitorji Mercatorjeve delnice minuli teden večinoma prodajali. Vrednost je tako padla za 2,9 %, četrtkovo trgovanje so delnice zaključile pri vrednosti 41.404,49 SIT.
V petek so v Leku potrdili, da so z vodilnim nemškim farmacevtskim distributerjem Celesio sklenili pogodbo o prodaji Lekovega 31,4 % deleža v Kemofarmaciji. Mali delničarji so minul teden dobili ponudbo za prodajo delnic. Ponujena cena je 13.500 SIT za delnico.
Matija Lipar, investicijski analitik
Ilirika borzno posredniška hiša, d. d., Breg 22, 1000 Ljubljana
matija.lipai@ilirika.si
Nadzorni organ: Agencija za trg vrednostnih papirjev, Ljubljana
Ptuj • Se o pismu in namerah Civilne iniciative
Se bo ptujska občina zmanjšala?
če se je morda komu ob prebiranju sestavka o prošnji Civilne iniciative iz okrilja Grajenščaka in Krčevine z zahtevo o ureditvi odlagališča ali, v nasprotnem primeru, odcepitvi od mestne občine Ptuj, ki smo ga objavili prejšnji teden, zazdelo, da gre bolj za kakšno časopisno raco oziroma bolj neresno zadevo, potem se krepko moti.
■ V
Priznati je treba, da je prvi vtis o morebitni neresnosti cisto opravičljiv, vendar pa, kot se je izkazalo po nekoliko natančnejšem preverjanju, to niti približno ni tako. Ker Civilna iniciativa v zadnjem delu dokumenta piše, da že "ima tiha zagotovila sosednje občine, kaj vse so nam pripravljeni zgraditi, v kolikor sprejmemo odlagališče", kar je seveda povezano z odcepitvijo od sedanje matične občine in priključitvijo k sosednji, smo ta stavek preverili pri županih obeh sosednjih občin.
Ivan Ribič: "Prosim?!"
Najprej smo se obrnili na župana Dupleka Ivana Ribiča in mu zastavili vprašanje, ali so morda seznanjeni z vsebino dopisa in ali so tovrstni pogovori morda tekli z njihovim vodstvom. "Prosim? O čem govorite," je bil prvi odziv župana Ribiča, ki je že s tem dal vedeti, da o vsej zadevi nima niti pojma. Po predstavitvi vsebine dokumenta pa je povedal: "O čem takem se pri nas nikoli
z nikomer nismo dogovarjali ali pogovarjali, ne uradno in ne neuradno. Prvič slišim za kaj takega in osebno mislim, da gre zgolj za provokacijo. Morebitna umestitev odlagališča na nekoč že izpostavljeni lokaciji danes za nas ni več niti malo zanimiva, saj smo zadevo pogodbeno rešili z mestno občino Ptuj in v CERO Gaj-ke, kjer se deponirajo tudi naši odpadki, in vložili preko 60 milijonov tolarjev. Potreb za odlagališčem pri nas nimamo, kot že rečeno, pa kakršnikoli pogovori o stvareh, ki so zapisane v tem dokumentu, nikoli niso bili izvedeni!"
Občina Duplek je kot morebitna tiha partnerica Civilne iniciative torej odpadla, zato smo poklicali še župana občine Destr-nik.
Franc Pukšič: "Neformalni pogovori da!"
Destrniški župan Franc Pukšič je, za razliko od dupleškega, takoj vedel, za kaj gre: "Najprej mo-
Bosta naselji Grajenšcak in Krčevina v prihodnosti destrniški ali ptujski?
ram povedati, da gre izključno za neformalne pogovore ob priliki kakšnih družabnih srečanj. Dejstvu, da so ti kraji v okviru primestne četrti ptujske občine resnično infrastrukturno zaostali, ne more
oporekati nihče. Seveda pa je pri tem potrebno upoštevati specifiko ptujske mestne občine, kjer je problematika razdeljevanja proračunskih sredstev drugačna od naše in se pač sredstva porablja-
jo bolj v mestu kot izven njega, na periferijah. Ljudem, s katerimi sem govoril o teh zadevah, sem čisto korektno pojasnil, da bi v primeru priključitve k naši občini bilo za njihovo območje namenjenega precej več investicijskega denarja, kot ga dobivajo sedaj, kar je tudi razvidno iz sestave našega proračuna. O morebitni izgradnji komunalnega odlagališča na njihovi lokaciji pa kot župan ne morem odgovoriti, ker ni pomembno moje stališče, ampak bi o tem lahko odločal le občinski svet in seveda člani iniciative oziroma občani tega območja. O umestitvi jedrskega odlagališča v okviru meja naše občine pa ni niti govora!"
Odcepitev ni nerealna
Sporočilo Civilne iniciative, da so dogovori, kakršnikoli že, dejansko stekli, torej ni iz trte izvito. Glede na to, da o gradnji kakšnega novega odlagališča komunalnih odpadkov v okviru občine Ptuj, kot je povedal župan
Štefan Čelan, ne razmišljajo, saj po njem ni nobene potrebe, še vedno ostaja opcija morebitne izgradnje odlagališča jedrskih odpadkov. Ta pa je, upoštevajoč časovni termin Agencije za ravnanje z jedrskimi odpadki, potisnjena bolj v prihodnost in poleg tega še hudo vprašljiva. In ker se lahko zgodi, da bo potrpljenje krajanov Grajenščaka in Krčevine poteklo prej, se lahko zgodi to, kar so napovedali; to pa je začetek postopka za odcepitev. V skladu z veljavno zakonodajo bodo najprej morali izvesti referendum na svojem območju, v primeru priključitve k Destrniku pa bo referendum potreben tudi med prebivalci te občine. Če bo tako eden kot drugi zaključen s pozitivnim rezultatom, se bo ptujska mestna občina zmanjšala za lep kos ozemlja in precejšnje število občanov. Na drugi strani pa se bo v recipročni velikosti povečala destrniška občina. In če bodo "novi" občani Destrnika v okviru svoje nove matične občine res dobili več, kot so v okviru sedanje mestne občine, kar zagotavlja župan Pukšič, potem ni odveč pričakovati verižne reakcije. Ali drugače povedano: od Mestne občine Ptuj se znajo odcepiti in priključiti k Destrniku še kakšna območja, med njimi morda tudi naselja primestne četrti Rogozni-ca, kjer so prav tako hudo nezadovoljni s sedanjim stanjem in dodeljenimi investicijskimi sredstvi.
SM
Ptuj • Se o 23. seji sveta mestne občine
Enooddelčna šola nesprejemljiva
V drugem delu 23. seje, ki so jo prekinili na katarinino in nadaljevali 29. novembra, so mestni svetniki največ razpravljali o predlogu sklepa o določitvi zmogljivosti osnovnih šol v šolskem letu 2005/6 in 2006/7 v mestni občini Ptuju. Tega naj bi sprejeli, ker jih lovi zakonski rok zaradi vpisa in če se šole ne dogovorijo o vpisu. Starši morajo vedeti, kam bodo vpisali svoje otroke.
Letos naj bi se šole (OŠ Olge Me-glič in Mladika) sicer dogovorile o tem, vendar kot pravijo v občinski upravi, je dopis v mestno hišo prišel po roku.
Po sklepu o največjem možnem številu oddelkov v naslednjih dveh letih, ki so ga mestni svetniki sprejeli z večino glasov, 13 za, šest proti, dva nista glasovala, bodo v OŠ Breg v prihodnje organizirali pouk v 18 oddelkih, v OŠ Ljudski vrt v 27, v OŠ Olge Meglič v 15, v Mladiki v 22, v OŠ Grajena pa v devetih. Proti predlaganemu sklepu je bil med prvimi Ervin Hojker, svetnik Zele-
nih Ptuja, sicer pa ravnatelj OŠ Olge Meglič, kjer so prepričani, da je njena zmogljivost dvooddelčna šola in da že sedaj, ko še investicije ni konec, razpolagajo z zadostnim številom učilnic in spremljajočih prostorov. Povedal je, da bo glasoval proti, ker se s sklepom o določitvi zmogljivosti osnovnih šol v šolskih letih 2005/6 in 2006/7 v MO Ptuj kršijo pravice učencev in delavcev OŠ in vsi doslej sprejeti sklepi. Spomnil je na čase, ko je bila OŠ Olge Meglič že med šolami, ki jih bilo potrebno obnoviti, z njeno obnovo pa so odlašali v korist inve-
sticij v Ljudskem vrtu in Mladiki, ki pa tudi niso bile dokončne, kot se sedaj kaže. Pred leti je kot podžupan kot najpomembnejšo investicijo prepoznal novogradnjo šole v Grajeni, zdaj, ko naj bi končno reševali OŠ Olge Meglič pa se znova in znova zapleta. Trenutno se v OŠ Olge Meglič gradi dve telovadnici, knjižnica in računalniška učilnica. S to gradnjo naj bi sicer res izgubili štiri učilnice, vendar jih imajo še 18, čeprav sta dve za pouk manj primerni, dodaja Ervin Hojker. Po obnovitvenih delih pa naj bi bilo prostora dovolj, z OŠ Mladiko so se tudi do-
govorili o medsebojnem vpisu otrok. Ta dogovor pa je v mestno občino prišel prepozno. Šoli bi se o tem morali uskladiti do 20. avgusta, sta pa se 14. septembra. Vendar se v tem obdobju ni zgodilo nič bistveno takšnega, da tega dogovora ne bi mogli upoštevati. V OŠ Olge Meglič so prepričani, da je enooddelčna šola s pedagoškega vidika nesprejemljiva, a kljub temu ne bodo nasprotovali odločitvi mestnih svetnikov. Sprašujejo se le, zakaj bi iz rok izpustili denar, ki prihaja v večinskem deležu iz države za to šolo v višini 260 milijonov tolarjev, ob-
čina pa za njeno dejavnost prispeva le 8 odstotkov. "OŠ Olge Meglič ima trenutno 17 oddelkov v enoi-zmenskem pouku, Torej je takšna tudi zmogljivost šole. Še več, vsak dan pričakujemo sklep, ki nam bo nalagal delitev oddelka prvega razreda, kjer je trenutno 29 učencev, na dva oddelka. Tako bo 18 oddelkov v eni izmeni, in to je zmogljivost OŠ Olge Meglič," še vztrajajo.
Vlado Čuš, predsednik odbora za družbene dejavnosti pri mestnem svetu, je vztrajal, da se dokončno uredijo podatki med šolami in oddelkom za družbene dejavnosti glede števila razredov, saj ne more razumeti, da so tako različni. Pri vpisu pa je potrebno zadeve uravnotežiti. V SDS, je poudaril svetnik Milan Petek, so prepričani, da je najprijaznejša dvooddelčna OŠ, zato stranka zagovarja 4 dvooddel-čne šole. Podobno kot NSi organiziranja pouka v enem oddelku, kjer to ni potrebno, ne podpirajo. Pri OŠ Olge Meglič, je vztrajal Ivan Vidovič,
Ptuj • Načrt za odsek avtoceste SHvnica-Draženci
Pričakujejo kar največji odziv
V nekdanjih prostorih davčnega urada v ptujski Mestni hiši je od 28. novembra razgrnjen državni lokacijski načrt za avtocesto na odseku Fram (Slivnica) - Ptuj (Dra-ženci). Javna razgrnitev bo trajala do 28. decembra, v tem času pa bodo organizirali tudi dve javni razpravi, za Ptuj danes, 9. decembra.
V času razprav bodo zbirali pripombe, jih zatem proučili in po potrebi vključili v dopolnjen predlog lokacijskega načrta, o katerem bodo nato podale mnenje še vse občine ob trasi avtoceste. Po sprejemu na vladi in objavi v Uradnem listu bodo pristopili k izdelavi projektne dokumentacije, ki je podlaga za izdajo gradbenega dovoljenja. Razgrnitev spremlja tudi študija presoje vplivov na okolje.
Zaradi gradnje avtoceste se bo nekoliko spremenilo križišče nasproti sedanji cesti v Dražencih pri odcepu za Ptuj oziroma Ormož. Za omenjeni odsek avtoceste so bile izdelane tri variante: Marjeta, Brunšvik in Kidričevo, na kon-
cu so izbrali varianto H2, ki ne uničuje kulturne dediščine in ne seka Spodnje in Zgornje Hajdine. Bojazen pa je, da bo ostalo še veliko prometa na stari regionalni cesti skozi Skorbo, zato bi bilo prav, da bi bila ukinjena predvidena cestninska postaja v Staršah na novi avtocesti.
Priprave za izdelavo lokacijskega načrta za odsek avtoceste Fram (Slivnica) - Ptuj (Draženci) so se začele že leta 1995 na podlagi predloga ministrstva za promet. Predvidena trasa avtocestne povezave med Slivnico in Draženci je dolga 20 km in poteka po urav-nanem Dravskem polju ter prečka območja občin Hoče-Slivnica, Rače-Fram, Starše, Hajdina, Ki-
dričevo in MO Ptuj. Teren, na katerem je predvidene potek trase nove avtoceste, je geološko geotehnično nezahteven, brez inženirsko-geoloških posebnosti in problemov.
Za Puhov most se projektna dokumentacija izdeluje po predvidenih rokih, količenje na terenu pa se že izvaja. Nekaj problemov je v tem trenutku zaradi nerešene komasacije v Turnišču. Zaradi gradnje mostu naj bi bila porušena le ena hiša na območju Mestne občine Ptuj, in sicer zadnja na Selski cesti, je povedal predstojnik Skupne občinske uprave Stanislav Napast. Most naj bi bil zgrajen v prvi polovici leta 2006.
MG
Ptuj • Se o čakalnih dobah
Bolezen ne čaka
"Druge rešitve, kot je več denarja, za skrajšanje čakalnih dob ni. Ena od možnosti se ponuja tudi z dodatnim programom, za katerega se zbere dodatni denar.
Z letnimi pogodbami o financiranju, ki jih sklenemo, je natančno določeno, koliko lahko letno naredimo," je povedal direktor ptujske bolnišnice Lojze Arko.
Zgodbe so bolj ali manj enake, vsako leto jih zaznavamo v tem času. Tudi letos so na internem oddelku Splošne bolnišnice dr. Jožeta Potrča Ptuj že do konca oktobra oddelali letni program, kar pomeni, da bodo tudi letos dva meseca delali v lastno breme, ker oddelka enostavno že zaradi ljudi ne morejo zapreti.
Letni program so v glavnem presegli tudi v posameznih specialističnih ambulantah, CT-ja, kjer opravljajo vrhunske preiskave, pa tudi ne morejo zapreti, čeprav so dogovorjeni program že presegli za 53 odstotkov. Vsak, ki nujno potrebuje določeno zdravstveno storitev, jo tudi dobi, ne
glede na opravljeno delo oziroma izpolnjen plan, poudarjajo v vodstvu bolnišnice. Letni program so izpolnili tudi v ambulanti za bolezni dojk, vendar delajo naprej, saj je za učinkovito zdravljenje zelo pomembno, v kateri lazi je tumor dojke diag-nosticiran. Čakalna doba za pregled dojk je v ptujski bolnišnici tri mesece, v Mariboru pa eno leto. Letos so opravili že 2200 pregledov, s čimer so plan za leto presegli za kar 59 odstotkov. "Če ne bomo dobili večjega programa, se bo tudi pri nas čakalna doba za pregled dojk nerazumno podaljšala," poudarja direktor ptujske bolnišnice Lojze Arko. Presežki programov so bili tudi glavni vzrok lanskih rdečih številk. Povsod tam, kjer je le mogoče in kjer ni bojazni, da bi bilo ogroženo pacientovo zdravje, na preiskave naročajo že za pri-
vodja oddelka za družbene dejavnosti, imajo več vpisanih otrok, kot je zmogljivost osnovne šole. Šola ima 15 oddelkov, to 100-odstotno drži, ker so učilnice šteli. Nekaj prostorov je v kleti, brez oken, in jih niso šteli za učilnice.
Osnutek odloka o ureditvi plov-bnega režima na reki Dravi in Ptujskem jezeru so mestni svetniki pustili v fazi obravnave osnutka. Za ureditev izplačila sejnin tudi za četr-tne svetnike bodo možnosti proučili v okviru posebnega pravilnika, o katerem naj bi razpravljali že na prvi od dveh decembrskih seji. Izplačila za delovno uspešnost direktorja Mestnega gledališča Ptuj pa niso izglasovali, za večino je bila problematična višina, ki znaša 25 odstotkov mesečno od osnovne plače. Za predstavnike mestne občine Ptuj v svet javnega zavoda Center interesnih dejavnosti Ptuj pa so imenovali Emila Mesariča, Milana Petka in Dejana Levaniča.
MG
hodnje leto.
Čakalne dobe so že nekaj časa na internetu, kar ni nič narobe. Lahko pa se zgodi, da se bodo sedaj, ko so z njimi seznanjeni vsi pacienti v Sloveniji, podaljšale povsod tam, kjer so bile do sedaj krajše od drugih bolnišnic, a je vprašanje, glede na omejen program, ali bi lahko na Ptuju več naredili, na primer pri operacijah sive mrene, če ne bo dodatnega denarja. Osnovno pa je kvalitetno delo, saj ob ne vem kako kratkih čakalnih dobah v ptujsko bolnišnico ne bodo prihajali bolniki od drugod, če bo o njej šel slab glas. V ptujski bolnišnici imajo dobre strokovnjake, ki bi lahko več naredili, opravili več operacij, pa tega glede na sistemsko financiranje ne "smejo". Ni pa takšnega sistema, da bi človek delal zastonj, še dodaja direktor ptujske bolnišnice. Pacienti pa na drugi strani pričakujejo hitre in učinkovite storitve, pravočasno diagnosticiran-je, ki je prvi pogoj za ozdravitev, saj bolezen ne čaka.
Kruta realnost pa je, da za tiste, ki imajo denar, praktično čakalne dobe ni, saj se lahko poslužijo samoplač-niških ambulant.
MG
Foto: SM
Gorišnica/Podiehnik • O zemljiščih za nove policijske postaje
V Ormožu kupili, drugje dobili?!
Kot je znano, ima slovenska policija v prihodnjih dveh letih namen zgraditi tri nove policijske postaje, in sicer v Ormožu, Gori-snici in Podlehniku. Župani vseh treh občin so v preteklem obdobju s soglasjem predstavnikov notranjega ministrstva že izbrali in določili zemljišča, kjer naj bi stale novogradnje.
"Občini Gorišnica in Podleh-nik bosta za potrebe novogradnje brezplačno prenesli v last Republike Slovenije občinsko zemljišče v Moškanjcih in Podlehniku. V Ormožu pa je bil kupljen kompleks stare lokacije Kmetijske zadruge. Ocena investicije za Policijsko postajo (PP) Ormož je 640 milijonov tolarjev, za PP Gorišnica 357 milijonov tolarjev in za PP Podlehnik 310 milijonov tolarjev," pravi sporočilo z Urada policije.
Velika cenovna razlika med posameznimi lokacijami pa ni (zgolj) posledica različnih velikosti zemljišč in objektov (parceli v Podlehniku in Gorišnici naj bi obsegali okoli 30 arov, v Ormožu pa 41,5 ara), ampak se odgovor skriva v dejstvu, da je bila lokacija v Ormožu prodana, v ostalih dveh občinah pa naj bi parceli zagotovili brezplačno, na osnovi pogodb o neodplačnem prenosu lastninske pravice med Vlado RS — ministrstvom za notranje zadeve in občinama. To
dokazuje tudi odgovor policije na naše vprašanje, kaj je zajeto v omenjenih cenah investicij: "Ocena stroška PP Ormož vključuje tudi nakup nepremičnine."
V nasprotju z Zakonom o lokalni samoupravi
In če ne bi v občini Gorišnica začeli malo poizvedovati, bi verjetno vse skupaj ostalo kar pri prvotnem dogovoru med policijo in občinskimi vodstvi, kar pa je, milo povedano, ne samo neenak odnos do pridobitve parcele v posameznih občinah, ampak povrhu, v primeru brezplačne oddaje parcele, še v neskladju z Zakonom o lokalni samoupravi. Ta namreč v svojem 51. členu pravi naslednje: "Odsvojitev delov premoženja občine je dopustna le proti plačilu, ki postane del premoženja občine, razen če se del premoženja podari za humanitarne, znanstvenoraziskovalne, izobraževalne ali druge tovrstne namene."
V občini Gorišnica so pred
lepim časom, ne vedoč, da bi na tak način naredili prekršek, svetniki sprejeli sklep o brezplačnem prenosu zemljišča za namene izgradnje policijske postaje. Občina sicer zemljišča še ni odkupila od lastnika župana Franca Kokota, ali ga tudi bo — po ugotovitvi dejstva, da se v skladu z zakonodajo zemljišče lahko le proda in ne brezplačno prenese — pa zaenkrat ostaja odprto vprašanje.
Kokot: "Zemljišče bomo ocenili!"
"Policijska postaja v Gorišnici nedvomno bo, s tem se strinja tudi občinski svet in ta odločitev je že potrjena, prav tako pa je potrjena izbrana lokacija zanjo. Ko smo ugotovili, da bi brezplačen prenos pomenil kršitev zakonodaje, smo o tem obvestili ministrstvo. Pred nekaj dnevi smo se načeloma dogovorili, da izbrano zemljišče damo oceniti in jim pošljemo cenilni zapisnik," je povedal župan Kokot.
Občinski svet je tako na zadnji seji preklical sklep o brezplačni oddaji zemljišča. Ali bo zdaj slednje kupila občina in ga prodala ministrstvu ali pa ga bo ministrstvo kupilo direktno od lastnika, bo verjetno odločitev ministrstva, navsezadnje pa to niti ni najpomembnejše. Veliko pomembnejše je dejstvo, da so v občini pravočasno ugotovili, da zemljišča ne morejo kar (protizakonito) podariti, ampak ga lahko le prodajo. Kljub temu pa ni povsem jasno, ali je ministrstvo s predložitvijo pogodbe o brezplačnem prenosu vedelo, da občina s tem krši zakonodajo, ali ne.
V Podlehniku bodo sledili Gorišnici
V Podlehniku so se zadnje čase bolj kot z vprašanjem brezplačnega ali odplačnega prenosa zemljišča v državno last ukvarjali z vprašanjem sprejemljivosti sklepa o zamenjavi zemljišč med
občino in domačim podjetnikom Žerakom, s katerim naj bi sploh zagotovili dovolj veliko parcelo za gradnjo. Kot je znano, je Žerak svojo ponudbo umaknil, kar naj bi pomenilo, da občina — razen lokacije — še vedno nima zagotovljenega dovolj velikega zemljišča. Očitno pa ima notranje ministrstvo močnejša ali drugačna zagotovila s strani občinskega vodstva, po katerih parcela sploh ni vprašljiva, saj so iz Urada policije sporočili: "Za potrebe navedene novogradnje PP v Podlehniku je že odmerjeno zemljišče v skupni velikosti 2737 kvadratnih metrov, kar popolnoma ustreza za izvedbo projekta v tej občini. Prav tako poteka tudi izdelava zazidalnega načrta!" (??!, op. a.)
Glede na znano dogajanje je takšen podatek več kot zanimiv in v tej luči vse nedavno razburjanje okoli sklepa o zamenjavi zemljišč med občino in Žerakom izpade precej naivno. Za ministrstvo — in kot kaže, tudi za
občinsko vodstvo, ki je takšne podatke posredovalo — so zadeve očitno rešene in dorečene, saj izjava z Urada policije ne dopušča dvoma, da bi bilo karkoli v zvezi z zemljiščem še vprašljivo. Če je slednje res zagotovljeno, potem je, upoštevajoč sedanje stanje v občini, jasno, da edini lastnik določene in izbrane 27,37 ara velike parcele ni le občina.
"Z županom podlehniške občine Vekoslavom Fricem sva se v zvezi z zadevo protizakonitos-ti brezplačnega prenosa zemljišča že slišala, in kot mi je dejal, bodo tudi v Podlehniku sledili našemu zgledu," je še povedal Jožef Kokot. To pomeni, da naj bi tudi v Podlehniku ocenili vrednost zemljišča in oceno posredovali ministrstvu, svetniki pa bodo tudi morali preklicati sklep o brezplačnem prenosu, če so ga sprejeli.
In če je v Gorišnici tako svetnikom kot ministrstvu povsem jasno, na kateri parceli in celo kakšna bo nova PP saj so idejni osnutki zgradbe menda že narejeni, je v Podlehniku stvar nekoliko bolj zamotana, saj je, kot rečeno, določeno zemljišče še vedno solastniško. Če bo torej ministrstvo hotelo zgraditi novo PP na izbrani lokaciji, se bodo s tem morali strinjati vsi lastniki zemljišča. Kako in pod kakšnimi pogoji se bo to zgodilo, bo še prav zanimivo spremljati.
SM
Ptuj • Nov začetek ali konec zgodbe ptujskega LTO
Mačeha brez konkretne vizije
V primeru LTO Ptuj se je mestna občina Ptuj kot ustanoviteljica pokazala kot slaba mačeha. Potem ko se je moral zaradi neučinkovitega dela posloviti GIZ Poetovio Vivat, ki še vedno deluje na papirju (pa je neporavnanih dolgov še veliko, za koliko milijonov tolarjev gre, odgovorni molčijo), se je mestna občina Ptuj v letu 2001 lotila ustanovitve Lokalne turistične organizacije kot oblike organiziranosti turizma na ravni svojega turističnega območja, ker poskus ustanovitve LTO za širše območje ni uspel.
28. maja 2001 je svet mestne občine Ptuj sprejel odlok o ustanovitvi Zavoda Lokalna turistična organizacija Ptuj z namenom spodbujanja razvoja in promocije turizma ter oblikovanja celovite turistične ponudbe na območju mestne občine Ptuj. Slabe izkušnje z delom GIZ pa so v pretežni meri botrovale temu, da zavod ni bil ustanovljen za več ali vse občine na Ptujskem. Za direktorja LTO so zvabili univ. dipl. ekonomista Tadeja Bojne-ca, ki je dotlej delal v Termah Maribor. Najprej so ga preizkušali v okviru vedejevstva, zatem pa ga imenovali za direktorja za dobo petih let.
V aktu o ustanovitvi zavoda, ki pa ni bil nikoli v celoti realiziran, razen da je dobil direktorja in člane sveta zavoda, strokovni svet pa se je sestal samo enkrat, so ostala nerealizirana poglavja o članstvu (o tem, kdo so člani zavodi v dosedanjem obdobju delovanja, nihče ni povedal nič konkretnega; v začetku naj bi bile vse pravne osebe in podjetniki posamezniki, ki opravljajo s turizmom neposredno povezane dejavnosti, pozneje naj bi članice pristopale prostovoljno in podpisale tudi pristopno izjavo), pa tudi poglavje o virih financiranja, saj o članarini niso v mestnem svetu nikoli odločali, le razpravljali. V glavnem se je dejavnost financirala iz sredstev proračuna in sponzorskih sredstev, pri čemer velja poudariti, da nekateri svojih sponzorskih pogodb niso nikoli realizirali.
Mestni svet se z LTO ni nikoli odgovorno in poglobljeno ukvarjal, razen ko so k temu napeljevali nekateri svetniki. Tudi njeni trije predstavniki bi lahko svojo vlogo v svetu zavoda bolje odigrali, kot so jo, zdaj pa je vsega kriv direktor, ki je kriv v toliko, da zadev ni znal odločneje izpeljati, ko je videl, na kako trhla tla je mestna občina postavila delovanje svojega zavoda, ki je v zadnjem letu in pol izgubljal tla pod nogami tudi zaradi takšnih in drugačnih javnih oziroma zakulisnih prebliskov o reorganizaciji LTO. S sedeža LTO so občasno na naslov nekaterih ljudi, ki bodo sedaj odločali o takšni ali drugačni prihodnosti LTO, odhajali dopisi o takšnih ali drugačnih potezah zavoda. S tem so si pridobili tudi dragoceni čas za "ukrepanje". Na roko jim je šel tudi odhod prve predsednice sveta zavoda Anke Ostrman, ki je nepreklicno odstopila 1. februarja letos. Zatem je mestna občina potrebovala kar nekaj mesecev, da je imenovala novega predsednika. Kandidat je bil le eden — Franc Mlakar — ki so ga svetniki tudi imenovali na to funkcijo. Medtem je direktor Tadej Boj-nec dobil nalogo, da pripravi sanacijski program, oddal ga je z zamudo, kljub temu pa v tednu, ko ga je oddal, razprave o njem ni bilo in še kar nekaj časa ne. Sanacijski program so kljub temu pričeli uresničevati, k njegovi sestavi je prispevala tudi sama ustanoviteljica, ki je na začetku letošnjega leta, ker ni bila za-
dovoljna z delom direktorja oziroma LTO, odtegnila mesečne prispevke za dejavnost. Pogodbo o financiranju je s svojim zavodom podpisala šele avgusta letos. V tem trenutku naj bi imel zavod med tremi in štirimi milijoni tolarjev izgube. Mestna občina je do konca oktobra poravnala 80 odstotkov svojih obveznosti do LTO. V proračunu je za redno dejavnost LTO za letos namenjenih 19 milijonov, ob tem pa še 10 milijonov tolarjev za različne prireditve, ki naj bi imele javni pomen za mestno občino Ptuj. Do začetka decembra je LTO poravnala največje račune, izterjani so tudi največji dolgovi.
Čeprav ima zavod sedež na
Mestnem trgu 1, dela v neprimernih in neuglednih prostorih na Slovenskem trgu 3. Nekaj poletnih mesecev v zadnjih letih je TIC delal v Mestnem stolpu, atraktivni lokaciji, ki pa so se ji morali zaradi prevelikih stroškov ogrevanja v zimskih mesecih žal odreči. TIC bo deloval še naprej na lokaciji na Slovenskem trgu 3, kjer je tudi sedež zavoda. V mestu pa naj bi že v kratkem pričela delovati mreža informativnih točk, tako da bi bile turistične informacije čim bliže gostom.
Imenovali vršilca dolžnosti
1. decembra se je po celoletnem pričakovanju le zgodila
Foto: Črtomir Goznik
Dosedanji direktor LTO Tadej Bojnec (desno) se je poslovil na miklavževo, ker so tako hoteli in želeli novi oblastniki že od začetka mandata; ob njem Franc Mlakar, direktor sveta zavoda LTO Ptuj.
dolgo obljubljena tiskovna konferenca, še ta je bila sklicana po telefonu, po faksu pa seja, na kateri so v točki "ocena dela" glasovali o Bojnečevi zamenjavi, ki jo sedaj prikazujejo kot sporazum o prekinitvi sodelovanja. Pisnega dokumenta o tem, kaj je dosedanji direktor zagrešil, katerih nalog ni izpolnil, ni, kot se tudi ni zgodil njegov zagovor o tem, čeprav tako določa statut. Evidentno je tudi, da Bojnec ves čas, odkar je bil imenovan za direktorja LTO Ptuj, ni imel pogodbe o tem. Na osnovi tega bi lahko še trajal pri zaposlitvi v zavodu, če mu je že sporazumno poteklo direktorovanje. Glede na razmere, ki so zanj neprijazne, takšne kot v ptujskem turizmu nasploh, že od kuren-tovanja 2003, pravi, da odhaja. Kot pa sta na tiskovni konferenci 1. decembra povedala skupaj s predsednikom sveta zavoda LTO Ptuj Francem Mlakarjem, so se dogovorili, da odhaja sporazumno, nekaj časa pa bo še svetovalec, ker so tudi priprave na kurentovanje 2005 že stekle, navezani so nekateri stiki, čeprav je neuradno slišati, da je na ku-rentovanju 2005 mimo LTO že delala druga skupina.
Glavni razlog odhoda pa je v tem, da LTO pod Bojnečevim vodstvom ni dosegel določenih ciljev, pa tudi zaradi komunikacije med LTO in mestno občino Ptuj kot njeno ustanoviteljico. Svet zavoda LTO naj bi se po Mlakarjevih besedah oblikoval ne le kot nadzorni organ, ampak kot organ, ki se bo dejavno vključeval v vodenje turizma na Ptuju. LTO naj bi postal povezovalec in nosilec turistične dejavnosti na Ptuju; to mu v dosedanjem delu ni uspelo, kar je tudi največji očitek oziroma kritika dosedanjega vodenja. Takšno vizijo naj bi podpirali vsi najpomembnejši turistični subjekti Ptuja, poudarja Franc Mlakar, saj je z njimi že govoril o njej. Resnici na ljubo so ti "najpomembnejši
ptujski turistični subjekti" imeli možnost tako delati že do sedaj, ker je večina imela in ima še sedaj svoje predstavnike v svetu zavoda. To pa je dolga doba, celih dvanajst let jim ni uspevalo, da bi se v svojem delovanju uskladili, trdneje povezali in delo LTO zastavili skladno z ustanovitvenim aktom, pred tem jim je to možnost dopuščal GIZ Poeto-vio Vivat. Po besedah Franca Mlakarja bodo v roku enega meseca oblikovali operativno razvojno strategijo turizma z enajstimi primerjalnimi prednostmi, kar bo v bistvu razvojni dokument LTO. Kako se bo ujemal z novo razvojno strategijo Ptuja, ki naj bi tudi stavila na turizem, je že drugo vprašanje.
Na miklavževo je vodenje LTO kot vršilec dolžnosti za največ eno leto prevzel 28-letni diplomirani ekonomist Aleksander Dolenc, ki je v zadnjih dveh letih že sodeloval z LTO, dela tudi kot koordinator turističnega grozda, katerega nosilec so Terme Ptuj. Sicer pa ima svoje podjetje Radix, d. o. o.
Glede na dediščino preteklosti je le malo upanja, da se bodo turistični subjekti čez noč spremenili in pričeli delovati enotno, združeni v turističnem produktu Ptuja, ki jih v tem trenutku bolj deli kot povezuje. Letošnje mar-tinovanje je najboljši pokazatelj, da so navade železna srajca, ki se je težko znebiš, še posebej pa, če ima povezovalec negativni pedigre že od ustanovitve naprej. Glede na to, da ta organizacija predvsem potrebuje moč za drugačno ravnanje, ki naj bi jo poosebljal Franc Mlakar, tudi predsednik sveta zavoda Mestno gledališče Ptuj, bi poznavalci razmer pričakovali najmanj to, da se bo na čelu LTO pojavil sam. Kdo ve, zakaj se niso odločili za to in zakaj je v igri še vedno nekaj drugih kandidatov, to pa je vprašanje, ki bo še nekaj časa brez pravega odgovora.
Lenart • Pripravljeni na zimo, caka 150 ton soli
Težave bodo na Elblovem klancu
Pred vrati je koledarska zima in samo čakamo lahko, kdaj bo pobelil pokrajino sneg, ki se ga bodo najbolj razveselili otroci, pa tudi tisti, ki pravijo, da brez snega ni pravih decembrskih praznovanj.
Vsekakor pa se snega ne veselijo delavci zimske službe. Baza Lenart Cestnega podjetja Maribor skrbi za čiščenje 76 km državnih cest, to je magistralna cesta od krožišča Pesnica do Ihove, in za regionalno cesto čez Sv Ano proti Cmureku ter regionalno cesto proti Cerkvenjaku in Ptuju. Omenjene državne ceste imajo tudi prioriteto. Na območju občin Benedikt, Cerkvenjak, Lenart in Sv. Ana še skrbijo za približno 200 km lokalnih cest. Za obvladovanje teh cest imajo na razpolago enajst kamionov s posipalniki in plugi ter 7 traktorjev. Tako morajo ob sneženju
z enim kamionom poskrbeti za prevoznost 25—30 km cest.
Kako so pripravljeni na zimo na lenarškem, smo povprašali vodjo lenarške baze Cestnega podjetja Maribor Marjana Bračka, ki je povedal: ""V naši bazi smo se na zimo pripravljali že celo poletje, pripravljali smo zimsko opremo, nabavili sol in pesek. Na zimo smo pripravljeni, v silosu čaka 150 ton soli in okoli 300 kubikov posipnih materialov. Obnovili smo tudi vse pluge in posipalnike ter namestili zimske gume."
Marjan Bračko meni tudi, da bodo v kratkem zaključili z deli
pri obnovi in modernizaciji cest, tako da zaradi obnovitvenih del na lenarških cestah ne bo zastojev. Največ težav ob sneženju pričakujejo kot vsako zimo na Elblovem klancu med Lenartom in Gornjo Radgono. O težavah na tem klancu pa Marjan Bračko pravi: "Ob vstopu Slovenije v EU se je povečal tranzitni promet čez Lenart, statistično celo za 90 odstotkov To pa pomeni tudi toliko več tovornjakov, s katerimi smo imeli že v preteklih zimah veliko težav. Težave povzročajo predvsem tovorna vozila iz vzhodne Evrope brez primerne opreme in z motorji manjše
moči, ki obtičijo v klancu. Ko obtiči prvi, se za njim nabere kolona, v kateri je vsaj 50 tovornjakov in med njimi je spet nekaj takih, ki ne morejo več speljati. Lahko si predstavljamo, do kakšne verižne reakcije pride. Zaradi boljše preglednosti klanca imamo nameščene kamere, da dežurni, ki 24 ur dežura na naši bazi, vsak zastoj lahko takoj evidentira in se tudi temu primerno ukrepa. Posebej za klanec pa imamo s strani države odobren še dodaten tovornjak, vendar, ko se promet zaustavi, je to velik problem, saj med stoječimi tovornjaki ne moremo posipavati. Zato se ob
Elblov klanec, kjer ob sneženju nastajajo zastoji.
sneženju pojavijo težave in samo upamo lahko, da jih bo čim manj."
^"V naši bazi od 15. novembra poteka dežurna služba zimske službe. Pripravljeno imamo vozilo s posipalnikom in dežurnim šoferjem ter njegovim pomočnikom 24 ur, ki so na razpolago v primeru kakršnegakoli poslabša-
nja vremena. Če pa so vremenske napovedi slabše ali kaže, da bodo padavine, je dežurna ekipa na bazi Lenart v pripravljenosti z mešanico in ekipo tovornjakov, ki lahko vsak trenutek posredujejo", pravi Marjan Bračko vodja lenarške baze Cestnega podjetja Maribor.
Zmago Šalamun
Ljutomer • O osnutku odloka za gramoznico Babinci
Babinčani se enkrat opozarjajo
V štajerskem tedniku smo že pisali o podrobnostih s prostorskih konferenc za širitev gramoznice v Babincih pri Ljutomeru, ki je nujno potrebna ljutomerski družbi Segrap. Slednja bo namreč v začetku prihodnjega leta pričela iz omenjene gramoznice kopati tamponski material za avtocestni odsek Vučja vas—Cogetinci.
Obstoječa gramoznica Babinci, kjer je v bližnji preteklosti podjetje Segrap že izvajalo izkop gramoza, predstavlja danes jezero skupne površine 93726 kvadratnih metrov ter prostor za rekreacijo v velikosti 9963 kvadratnih metrov. Predvidena širitev gramoznice v velikosti nekaj manj kot 8 hektarjev se nahaja severovzhodno od obstoječe gramoznice v smeri proti cesti Ljutomer—Krapje. V sejni sobi družbe Segrap v Ljutomeru so pripravili javno razgrnitev osnutka odloka o lokacijskem načrtu za širitev gramoznice Babinci, ki se nanaša na izkoriščanje proda iz obstoječe
gramoznice in iz predvidene razširitve gramoznice.
V času javne razgrnitve osnutka odloka o zgoraj navedenem lokacijskem načrtu so lahko vsi zainteresirani in prizadeti podali pripombe in predloge na osnutek tega načrta. Med drugim so se znova oglasili krajani Babincev, ki znova opozarjajo na nekatere pomanjkljivosti iz preteklosti.
"Na splošno so projekti kvalitetno in strokovno pripravljeni in jim ni kaj dosti oporekati. V njih piše tudi to, kako morajo izgledati brežine po končanem izkopu, kakšni morajo biti nakloni itd., ter da naj ne bodo
nabrežine ravne, ampak v obliki majhnih zalivčkov ali otočkov. Na žalost je v resnici po končanem izkopu istega izvajalca del na sedanji obstoječi gramoznici izgled povsem drugačen. Na določenih mestih s težavo kot pešec prideš mimo, nabrežine so podkopane, na enem mestu je v vodo zdrsnila tudi dovozna cesta," je med drugim predsi-nočnjim na javni razpravi povedal predsednik vaškega sveta Babinci Franc Jureš ter dodal: "Trava okrog gramoznice v letošnjem letu ni bila niti enkrat pokošena. Vaški svet se na vsaki svoji seji ubada s problemi gramoznice zaradi pritožb va-
ščanov, ker ribiči parkirajo na pšenična polja, ker so taborniki enemu "povozili" cel travnik in izkopali krompir, drugemu pa znosili drva in potrgali koruzo. Labodi so v zimskem časi pospravili skoraj 50 arov posevka ječmena." Direktor družbe Se-grap Miran Blagovič je odgovoril na očitke Vaškega sveta Babinci z besedami, da so v preteklosti zgledno skrbeli za okolico gramoznice, ki so jo po prvem izkopu tudi sanirali, zaradi nevšečnosti pred predvideno širitvijo gramoznice, ki so se dogajale, pa so skrb za to lokacijo namerno opustili. Kot je znano, se je v poletnih dneh kljub
prepovedi v gramoznici Babin-ci kopalo tudi do 400 ljudi, ki so za seboj puščali veliko smeti, prav tako za sabo nered pustijo tudi ribiči, še vedno pa odmeva smrt mladeniča, ki se je v tej gramoznici pred leti utopil. Glede na vse načrte in zapisane obljube v pogodbi med občino Ljutomer, družbo Segrap in Vaškim svetom Babinci, bo družba Segrap po koncu izkopa tamponskega materiala za avtocestni odsek Vučja vas—Cogetinci (to bi naj bilo leta 2010) gramoznico sanirala, prav tako pa bo razpisala koncesijo za uporabo te gramoznice. Blagovič je na tokratni razpravi še enkrat več poudaril, da so pripravljeni zemljišča okrog jezera, iz katerega bodo sedaj kopali material za avtocesto, podariti koncesi-onarju, ki bi lahko to lokacijo uporabil za ribogojnico oz. v turistične namene. V času javne razgrnitve lokacijskega načrta sta na naslov družbe Segrap prišli še zahteva za odkup hiše družine Nemec, ki je v nepos-
redni bližini gramoznice, ter izsiljevanje nekaterih prebivalcev Soboške ceste v Ljutomeru, ki hočejo odškodnine. Glede odkupa hiše bo več govora v naslednjih dneh, ko se bodo lokalna skupnost, družba Segrap in lastniki hiše sestali ter dogovorili podrobnosti, glede odškodnin pa je Blagovič dejal, da "ne pristaja na izsiljevanja s strani prebivalcev Soboške ceste, saj je bilo v preteklosti s strani družbe Segrap za to cesto narejeno izredno veliko, prav tako pa v prihodnje tovornjaki iz gramoznice Babinci, zaradi izgradnje druge ceste, mimo stanovalcev Soboške ceste, ne bodo več vozili." Na koncu javne razprave osnutka odloka o lokacijskem načrtu za širitev gramoznice Ba-binci je direktor Segrapa opozoril predsednika Vaškega sveta, naj pričnejo že sedaj izdelovati projekte za izboljšanje "videza" Babincev, za kar bodo dobili v začetku leta 2006 prva finančna sredstva iz t. i. rudarske rente.
Miha šoštarič
Prvenci • Odločno proti farmam
Na markovskem polju smrdi
Potem ko so krajani Sobetincev pred dobrim letom odločno nasprotovali vzreji prašičev v farmah na obronku vasi, te so v lasti Perutnine Ptuj, so svoj glas v prid čistega življenjskega okolja dvignili tudi v sosednji vasi Prvenci.
Tam je namreč v sredo, 1. decembra, vaški odbor sklical zbor krajanov. Tema zbora vaščanov Prvencev in Novega Jorka (dela vasi Bukovcev in Nove vasi) je bila gradnja kmetijskega objekta, ki ga na območju vasi Prvenci namerava graditi družina Prelog iz Zagojičev. Poleg številnih va-ščanov, zbralo se jih je okrog 50, in predstavnikov vaškega odbora so se zbora udeležili tudi potencialni investitorji gradnje kmetijskega kompleksa — družina Prelog iz Zagojičev. Občino Markovci je na zboru zastopal podžupan Franc Kostanjevec. Zbrani vaščani Prvencev so izrazili nekoliko negodovanja, ker se zbora kljub obljubi ni udeležil župan Franc Kekec.
Predsednik vaškega odbora Prvenci Janez Golc je uvodoma pojasnil, da je vaški odbor sklical zbor vaščanov, ker odločno nasprotuje gradnji kmetijskih farm v bližini vasi. Povedal je še, da so razočarani, ker niso bili ne s
strani občine ne s strani investitorja pisno obveščeni o predvideni investiciji.
Kot so opozorili zbrani krajani, naj bi občina po njihovem mnenju prekršila 59. člen, v katerem je zapisano, da si je za gradnjo objektov višjega ranga potrebno pridobiti tudi mnenje vaškega odbora. Po mnenju krajanov predvidena investicija kmetijskih farm naj ne bi bila enostaven objekt, ampak objekt višjega ranga. Podžupan Franc Kostanjevec je razložil, da ne ve, kakšen je bil postopek in da ne more odgovoriti, zakaj ni bilo pridobljeno mnenje vaškega odbora. Strinjal se je, da se s strani občine pojasni, zakaj se za mnenje o gradnji farm v bližnji okolici vasi Prvenci, ni vprašalo vaškega odbora.
V nadaljevanju je potencialni investitor Alojz Prelog prisotnim povedal, da na parceli, ki je na območju vasi Prvenci, namerava graditi dve kmetijski farmi, vsaka
meri 100 krat 16 metrov Namenjeni bi naj bili vzreji piščancev. Prelog je še povedal, da je že pridobil lokacijsko informacijo in da je naročil tudi študijo o vplivu na okolje. V teku pa naj bi bilo tudi pridobivanje lokacijskega oziroma gradbenega dovoljenja.
Med zbranimi vaščani se je porajal dvom, ali Prelogov kompleks dveh farm mogoče ne pomeni jedra novega kompleksa več farm različnih investitorjev.
Po dveurni debati so prisotni sklenili, da gradnje Prelogovih kmetijskih farm ne odobravajo in ji obenem odločno nasprotujejo. Ob izteku zbora so izvolili petčlanski iniciativni odbor, ki naj bi ščitil interese vaščanov proti izgradnji piščančjih farm. V odbor so bili imenovani Vlado Galun, Franc Strelec, Janez Golc mlajši, Peter Kovačič in Mirko Slana.
Mojca Zemljari~
Maribor • Prometno-varnostne razmere
Skoraj polovica več kaznivih dejanj
Na območju Policijske uprave Maribor so v devetih mesecih letošnjega leta obravnavali za 47 % več kaznivih dejanj kot v enakem obdobju lani, število prometnih nesreč je naraslo za 7 %, samomorov pa je bilo celo za 14 % manj.
Kot je na tiskovni konferenci v torek, 2. novembra, povedal direktor Policijske uprave mag. Jurij Ferme, so v prvih devetih mesecih letošnjega leta na območju PU Maribor obravnavali 8.144 kaznivih dejanj, kar je za 47 % več kot v enakem obdobju lani. Velika večina, kar 90 % vseh storjenih kaznivih dejanj, je s področja splošne kriminalitete, pri čemer gre v 77 % za kazniva dejanja zoper premoženje, 10 % kaznivih dejanj pa je bilo storjenih na področju gospodarske kriminalitete. Zanimivo je, da kazniva dejanja, ki so storjena na območju PU Maribor, predstavljajo 13 % kriminalitete v slovenskem prostoru.
Na področju prometne varnosti so v letošnjem devetmesečju obravnavali le za 7 % več ali 6.730 prometnih nesreč, v katerih je bilo udeleženih 13.720 oseb. Žalostno pa je, da je za posledicami teh nesreč letos umrlo 28 oseb ali 4 osebe več kot lani, 169 udeležencev je bilo huje, 3 357 pa lažje poškodovanih. Prisotnost alkohola je bila ugotovljena v dobrih 9 % ali v 612 prometnih
nesrečah, povprečna stopnja al-koholiziranosti povzročiteljev pa je bila 1,47 g/kg krvi. Med poškodovanimi je bilo udeleženih 508 otrok in mladostnikov, kar je 4 % več kot lani. Zaskrbljujoče pa je dejstvo, da se je kar 780 prometnih nesreč končalo s pobegom povzročiteljev, kar pomeni 8 % porast, preizkus z alkotestom so odredili v 35.490 primerih, alkotest pa je bil pozitiven v 4040 primerih, kar pomeni 11,4 odstotka več kot lani.
S področja j avnega reda in miru ter splošne varnosti ljudi in premoženja so obravnavali 7005 kršitev, kar predstavlja 16 % kršitev obravnavanih v Sloveniji. Kar polovica kršiteljev (51 %) je bilo pod vplivom alkohola, v kar 67 % primerov je šlo za kršitev Zakona o prekrških zoper javni red in mir, 6 % so pomenile kršitve Zakona o tujcih, 4 % pa kršitve Zakona o proizvodnji in prometu s prepovedanimi drogami.
V devetih mesecih letošnjega leta je čez mejne prehode na območju PU Maribor potovalo 30.061.330 potnikov, kar je 11
% več kot v enakem obdobju lani, državno mejo pa je prevozilo 8.401.210 osebnih vozil, 87.175 avtobusov in 758.012 tovornih vozil. Tuji varnostni organi so policistom izročili 35 oseb, ki so mejo prestopile ilegalno, policisti pa so tujim varnostnim organom vrnili 183 tujcev, ki so mejo prestopili ilegalno. V tem obdobju je ilegalno prestopilo državno mejo 394 oseb ali za 13 % manj kot lani.
V omenjenem obdobju so obravnavali 60 samomorov, kar je 14 % manj kot v enakem obdobju lani, najpogosteje v kar 36 primerih je šlo za obešanje, v 6 primerih za utopitev, med samomorilci pa je bilo kar 41 moških in 19 žensk.
Pritožbe zoper ukrepanje policistov so bile v enakem obsegu kot lani, v izvedenih postopkih so policisti uporabili 11 % več prisilnih sredstev kot v lanskem primerjalnem obdobju, zaradi kršitve delovne discipline ali delovnih obveznosti samih policistov pa so na PU Maribor letos uvedli 23 disciplinskih postopkov.
M. Ozmec
Štajerska • Upravno sodišče razveljavilo odločbo ministrstva
Bodo gradovi vrnjeni lastnikom?
Johann Georg, Hans Krištof in Johann Gundeger, vsi grofje Herberstein, so na osnovi Zakona o denacionalizaciji vložili zahtevek za več nepremičnin (kompleks gradu Hrastovec, kompleks ptujskega gradu, kompleks gradu Vurberk in vile Herberstein v Šoštanju).
Ministrstvo za kulturo je 14. aprila lani izdalo odločbo, s katero je zahtevek navedenih grofov za vrnitev omenjenih nepremi~-nin zavrnilo.
Ministrstvo je v obrazložitvi odločbe zapisalo, da je o zadevi pristojno za odločanje, ker so navedene nepremičnine razglašene za kulturni spomenik. Ugotovilo je tudi, da so omenjeni izkazali pravno nasledstvo po osebah, ki jim je bilo premoženje podržavljeno. Lastnika takrat podržavljenega premoženja (Joseph Herberstein in Ana Maria Herberstein) pa ne izpolnjujeta pogojev iz 9. člena Zakona o denacionalizaciji, ki pravi, da morajo denacionalizacijski upravičenci dokazati, da so bili v času podržavljanja jugoslovanski državljani in jim je bilo po 9. maju 1945 to državljanstvo priznano z zakonom ali mednarodno pogodbo.
Z odločitvijo ministrstva se vlagatelji zahtevka niso strinjali in so vložili tožbo na Upravno sodišče zaradi nepravilno ugotovljenega dejanskega stanja, bistvenih kršitev določb upravnega postopka in zmotne uporabe Zakona o denacionalizaciji. Navajajo, da v postopku sploh niso bili zaslišani. Ker ni bila opravljena glavna obravnava, jim je bilo onemogočeno, da bi za eventualne upravičence do denacionalizacije predlagali še druge upravičence po 12. členu zakona o denacionalizaciji. Izdelano ni bilo poročilo o dejanskem in pravnem stanju zadeve in zato niso imeli možnosti dati svojih pripomb in predlogov. Glede na navedeno so predlagali, da sodišče izpodbijano odločbo odpravi in zadevo vrne ministrstvu v ponovni postopek.
Upravno sodišče je novembra
letos odločbo Ministrstva za kulturo RS odpravilo in odločilo, da se zadeva vrne temu ministrstvu v ponovni postopek. V obrazložitvi so zapisali, da bi ministrstvo ne glede na to, da so bile tožeče stranke seznanjene z odločbami o ugotovitvi državljanstva, na katerih njena odločitev temelji, morale imeti možnost, da se pred izdajo odločbe izjavijo o morebitnih še relevantnih okoliščinah za odločitev. Z določbo 12. člena Zakona o denacionalizaciji je namreč krog upravičencev do denacionalizacije razširjen v primerih, ko fizična oseba, ki ji je bilo premoženje podržavljeno, zaradi neizpolnjevanja pogoja iz 9. člena tako imenovanega jugoslovanskega državljanstva ob podržavljenju in priznanja tega državljanstva po 28. avgustu 1945, ni upravičenec. Tedaj po-
ložaj upravičenca pripade njenemu zakoncu ali dediču prvega dednega reda, če je ta bil ob podržavljenju jugoslovanski državljan in mu je bilo to državljanstvo priznano po 9. maju 1945. Po Johannu Josephu Herbersteinu, Joannesu Gundaccarusu Herber-steinu in Johannu Hubertusu Herbersteinu, za katere se šteje, da jim je bilo podržavljeno premoženje, bi eventualno lahko pridobili takšen položaj njihovi dediči prvega dednega reda. Ker tožeče stranke v postopku izdaje izpodbijane odločbe niso imele možnosti navajati takšnih dejstev in to kot kršitev uveljavljajo v tožbi, je moralo sodišče izpodbijano odločbo odpraviti in zadevo vrniti Ministrstvu za kulturo v ponovni postopek, da jim bo to možnost dalo.
Zmago Šalamun
Cirkulane • Podpis pogodbe o izdaji zbornika
O preteklosti, sedanjosti in hotenjih
Ideja, da si Cirkulane s širšo okolico, z vso svojo bogato in zanimivo preteklostjo, pa tudi z današnjimi dogajanji, zaslužijo zbornik, v katerem bo zapisano vse to in še več, je minulo soboto dobila realno podlago.
V večnamenski cirkulanski dvorani je bila namreč podpisana pogodba med založnikom in izdajateljem, podjetjem Halo, d. o. o., in imenovanim glavnim urednikom Martinom Prašničkim, imenovan pa j bil tudi osemčlanski uredniški odbor.
Zamisel o zborniku je med domačini tlela že nekaj časa. ""Doslej so bile le želje in vse, kar se je do danes odvijalo, je bilo volonter-
ske narave. Od danes naprej pa se dela lotevamo profesionalno," je ob priliki podpisa povedal glavni urednik Prašnički, ki je predstavil tudi zastavljeno vsebino bodoče knjige.
Poleg geografskega in demografskega opisa ter arheologije območja skozi zgodovino naj bi zajemala tudi oris razvoja šolstva, cerkve, gospodarstva, obrtništva, turizma, etnologije, društev in
Foto: SM
Podpis pogodbe o zborniku so podpisniki sklenili s stiskom rok (od leve): Jernej Golc, Sonja Golc in urednik Martin Prašnički.
ustanov, jezikoslovja s haloškim narečjem, zdravstva in seveda tistega, po čemer so Haloze najbolj znane: viničarstva, vinarstva in vinogradništva s posebnim poudarkom na opisu domače znamke vina Haložan. V zborniku pa naj ne bi manjkale tudi zanimivosti, povezane s tem haloškim območjem; tako je bilo slišati, da bo v publikaciji možno prebrati marsikaj o nekoč popularnih in še danes skrivnostnih čarovniš-kih procesih, pa tudi o bolnišnici, ki je pred dvema stoletjema delovala na gradu Borl, vse skupaj pa bo obogateno še z velikim številom fotografij.
"K sodelovanju smo povabili 37 avtorjev, doslej imamo zagotovilo 32 od njih, da bodo prispevke pripravili, zato smo prepričani, da bo publikacija resnično kvalitetna in zanimiva," je še poudaril Prašnički.
Še brez naslova
Zbornik o Cirkulanah luči sveta sicer še ne bo ugledal tako hitro, saj odgovorni njegov izid napovedujejo točno čez eno leto, 4. decembra 2005. Tudi finančni zalogaj ni majhen, saj naj bi na-
Lenart • Seja občinskega sveta
Svetniki o dvoletnem proračunu
V torek, 7. decembra, so se lenarški občinski svetniki sestali na 16. redni seji.
Svetnik Saša Tomažič je pri sprejemanju dnevnega reda predlagal, da se ta razširi s točko o problematiki lenarških vrtcev, a omenjenega predloga niso sprejeli. Po sprejetju dnevnega reda in potrditvi sklepov 15. redne seje so se lotili sprejemanja občinskega proračuna za leti 2005 in 2006.
Predlog proračuna so svetnikom v dvourni predstavitvi predstavili uslužbenci občinske uprave, zadolženi za posamezna
področja, župan mag. Ivan Vo-grin in direktor občinske uprave Bojan Mažgon. V predlogu je pri investicijah prioriteta dokončanje gradnje vodovodnega omrežja v krajevni skupnosti Voličina. Za to investicijo namenjajo okrog 360 milijonov tolarjev. Velika postavka, skoraj 500 milijonov tolarjev, je namenjena asfaltiranju cest. Naslednja investicija je gradnja šole s prilagojenim programom, gradnja vrtca v Jurovskem Dolu in dograditev osnovnih šol
za potrebe devetletke.
Proračuna za naslednji dve leti imata podobno višino odhodkov, in sicer ti v letu 2005 znašajo 1838 milijonov, za leto 2006 pa 1844 milijonov tolarjev.
Za investicije sta v prihodnjih dveh letih namenjeni skoraj dve milijardi tolarjev - vsako leto okrog 52 odstotkov vseh sredstev. V predlogu obeh proračunov je predvideno tudi zadolževanje, in sicer za prihodnje leto v višini 219 milijonov, v letu 2006 pa 254 mi-
ložba v izdajo približno 10.000 izvodov s poplačilom vseh stroškov od avtorskih honorarjev do tiska zahtevala okoli 9 milijonov tolarjev. Občina Gorišnica se je z občinskim sklepom zavezala prispevati 2,5 milijona tolarjev, razliko pa bo pokrilo podjetje Halo, kar pa ne pomeni, da se odrekajo donatorski ali sponzorski pomoči zainteresiranih.
"K sodelovanju pri očrtani vsebini zbornika pa vabimo tudi vse tiste, ki bi lahko avtorjem pomagali s kakšno zanimivo informacijo. Zato bomo pripravljali posebne tematske delavnice, na katerih bodo pisci prispevkov predstavljali njihovo vsebino, obiskovalci pa bodo slišanemu lahko dodali še marsikaj, česar avtor v predstavitvi ne bo zajel," je način dela in priprave zbornika opisala Sonja Golc.
Pomembno pa je še nekaj; dokončno ime zbornika še ni izbrano, zato k sodelovanju vabijo vse z idejo, kako poimenovati knjigo, ki bo govorila in predstavila halo-ško območje okoli Cirkulan.
SM
lijonov tolarjev.
Po kratki razpravi, v kateri so posamezniki izražali bojazen glede predvidene zadolžitve, so svetniki predlog proračuna za leto 2005 in leto 2006 sprejeli. Nekateri razpravljavci pa so komentirali odločitev župana, da tudi v tem proračunu ni predvidenih sredstev za financiranje območne izpostave javnega sklada in da so sredstva za delovanje lenarškega vrtca prikazana pri posameznih osnovnih šolah. Nekateri svetniki pa so predlagali, da občinska uprava do druge obravnave pripravi pregled investicij, ki so v proračunu predvidene, pa so že izvedene.
O proračunu bodo v drugi obravnavi odločali 22. decembra.
Zmago [alamun
Od tod in tam
Ptuj • Zveglin sejem
Foto: Fl
Ob Prešernovem rojstnem dnevu, 3- decembru, dnevu, ki smo ga v Sloveniji poimenovali Ta veseli dan kulture, je v Stari steklarski delavnici na Ptuju potekal že drugi Žveglin sejem, ki sta ga organizirala Območna izpostava sklada za Kulturne dejavnosti in Zveza kulturnih organizacij Ptuj. Gre za sejem, na katerem se predstavljajo s svojimi kasetami, kompaktnimi ploščami, knjigami, pesmimi, ročnimi deli in drugimi stvaritvami kulturna ljubiteljska društva. Kar pestra ponudba je bila, sejem pa je s kratkim nagovorom odprl predsednik Zveze kulturnih društev Ptuj Franc Lačen. Za kulturni program so poskrbeli člani tria Vetrnica iz Male vasi s pevko. Sicer pa je bilo na sejmu ves dan živo ob prodaji in poslušanju posnetih poustvaritev ljubiteljskih društev, bilo pa je tudi nekaj živih nastopov ljubiteljskih skupin. (Fl)
Ptuj • Zbornik PD Ptuj
V	četrtek, 25. novembra, je izšel dolgo pričakovan Zbornik ob 50-letnici Planinskega društva Ptuj (jubilej so slavili lani). Ob tem dogodku je bila v svečani dvorani na ptujskem gradu slovesnost, ko so po krajšem kulturnem programu podelili Zbornike najzaslužnejšim članom društva ter sponzorjem. Zbornik je uredila Vika Dabič. V njem najdemo veliko podatkov o petdesetletni zgodovini Planinskega društva Ptuj, o ljudeh, ki so se zapisali planinstvu in aktivno delovali v društvu ter svoje planinsko delovanje nadaljevali z mentorstvom mladim planincem. Zbornik prinaša tudi številne zapise s planinskih poti, planinskih šol in taborov ter anekdote, bogat pa je tudi slikovni, fotografski del zbornika. (Fl)
Ptuj • Družabni večer
V	nedeljo, 28. novembra, je bil v Narodnem domu na Ptuju družabni večer, ki so ga pripravile pevke DU DPD Svoboda Ptuj skupaj z Mešanim pevskim zborom DU DPD Svoboda Ptuj. V programu so sodelovali še: Ansambel Jesensko cvetje DU Sv. Trojica, Ljudski pevci DU Grajena, Pevke druge pomladi Kidričevo, Ljudski pevci in godci Stari prijatelji iz Kicarja, Ljudske pevke DU Lovrenc na Dravskem polju, Ljudske pevke DUKPD Hajdina in Vesele Polanke PD Cirkovce. (Fl)
Ormož • JSKD vabi k sodelovanju
Minuli petek je ormoška izpostava JSKD ob Ta veselem dnevu kulture 2004 pripravila Miklavžev koncert z glasbeno skupino Srce od Sv. Tomaža, ki prepeva duhovne, zabavne in narodne pesmi. Te dni pa vabi k sodelovanju ljubiteljske fotografe, da se s svojimi fotografijami udeležijo fotografskega natečaja Podobe ujetih trenutkov. Za silvestrski večer pa bo v okviru kulturnega kluba spet popeljal avtobus ljubitelje lepe glasbe in baleta na silvestrsko predstavo Trnuljčica P Iljiča Čajkovskega v mariborsko gledališče. Vse informacije na tel. št. 74113 70, 041 428 660. (vki)
Ljubljana • Na gostovanju Karusel
V	nedeljo, 12. decembra, ob 19.30 uri bo v Mestnem gledališču ljubljanskem uprizoritev drame Karusel Grumovega nagrajenca Zdenka Kodriča. Poklicni ptujski ustvarjalci so pripravili krstno predstavo. Ustanovili so društvo Stara steklarska, ki povezuje vse poklicne ptujske ustvarjalce (literate, gledališčnike, likovnike, fotografe, plesalce, filmarje in glasbenike). Predstava je nastala v neodvisni produkciji z izdatno donatorsko pomočjo ptujskih gospodarstvenikov, zdaj pa jo želijo predstaviti tudi po Sloveniji, saj je uprizoritev doživela izjemno dobre odzive pri občinstvu in pri strokovni javnosti (premiero in reprizo na odru ptujske gimnazije si je ogledalo skoraj 500 gledalcev). Doslej so imeli 7 predstav (1200 gledalcev), od tega 2 gostovanji. Karusel je režirala Branka Bezeljak Glazer, igrajo pa: Helena Peršuh (članica SNG Nova Gorica), Irena Mihelič (članica SNG Drame Maribor), Boris Kos (samostojni ustvarjalec), Primož Forte (študent AGRFT), Martina Korošec (Teater III in GEA Ptuj) in Boris Miočinovič (Teater III). (Fl)
Leskovec • Jubilejni Miklavž
V	petek, 3. decembra, so v cerkvi sv. Andraža v Leskovcu že 10. leto zapored najmlajši krajani v spremstvu staršev ali ostalih odraslih pričakali sv. Miklavža. Zbranim je najprej zapel otroški pevski zbor leskovške šole. Kmalu zatem so na odru zagospodarili medvedek, zajček, vrana in podobne zverinice. Otroci se jih sploh niso bali, kajti "krotile" so jih vzgojiteljice vrtca Ptuj, enote Narcisa, iz Raičeve ulice na Ptuju. Z lutkovno predstavo Zajček in prijatelji so še dodatno polepšale večer prisotnim otrokom. Hip zatem pa je pred cerkvijo zarožljalo. Vrata so se odprla in vstopil je čisto pravi parkelj. Takoj je ugotovil, da bo brez dela, saj so bili prisotni otroci čez leto pridni; eni bolj, drugi manj. Otroci so si oddahnili in se razveselili, ko je vstopil še sam sv. Miklavž v spremstvu angelčkov. Zlobnega parklja je kar uspešno krotil. Naši malčki so seveda morali Miklavžu najprej dokazati, da si zaslužijo darila. Po prestani preizkušnji je Miklavž otrokom razdelil darila, parkelj pa jim tudi ni več nagajal; delil jim je šibe — pridnim manjše, manj pridnim pa večje. (IR)
Ekologija • Z Danilom Toplekom o projektu sežigalnice
"Naj se zgodi komu drugemu ..."
S sprejemom uredbe o javni gospodarski službi za termično obdelavo odpadkov je, kot je znano, država pred nedavnim vzela vajeti v svoje roke. K temu jo je prisililo več stvari; v prvi vrsti dejstvo, da se Slovenci niso znali mimo državne regulative dogovoriti o lokaciji sežigalnice, v drugi vrsti pa nujnost upoštevanja in realizacije evropskih standardov na okoljskem področju, kjer naša država še zmeraj hudo zaostaja za obvezami, ki jih je sprejela z vstopom v EU.
Ce je sežigalnica z uredbo postala objekt državnega pomena, to povsem ne izključuje možnosti vpliva (negativnega) mnenja lokalne skupnosti o sprejemljivosti tovrstnega objekta v nekem okolju, ampak bo pri dokončni izbiri oziroma določitvi lokacije upoštevano le dobro argumentirano ter z dokazi podprto utemeljevanje, zakaj sežigalnica na določeni lokaciji ne more stati. Ali, z drugimi besedami, od javnega mnenja se bo upoštevalo le tisto, kar je res utemeljeno, ne pa zgolj predpostavke, temelječe na nepoznavanju stvari. Prav tako uredba ne pomeni izgradnje sežigalnice po kakšnih drugačnih normativih in standardih, kot bi bila grajena v primeru zasebne inicitaive, pač pa gre zgolj za spremembo investitorja izgradnje, čeprav tudi v tem primeru ne gre zanemariti možnosti mešanega investitorstva, kar pomeni, da država lahko pritegne v naložbo, za katero sicer predvideva pridobiti še evropska sredstva, tudi druge partnerje, sama dejavnost sežigalnice pa lahko postane stvar ustrezne koncesijske pogodbe.
Problematiko kanalizacije bi lahko že rešili
Kaj vse to pomeni v primeru, da bi se kot lokacija bodoče sežigalnice vseeno izbrala že znana v Talumu v Kidričevem, smo povprašali predsednika uprave podjetja Danila Topleka, ki je povedal naslednje: "Dejstvo je, da mora vsak takšen projekt ustrezati vsem okoljevarstvenim standardom, in pri tem ni pomembno, kdo sežigalnico gradi. Pri vsem skupaj je doslej šlo najbolj za psihološko sprejemljivost objekta, pa najsi gre za sežigalnico ali za odlagališče ali navsezadnje za potek avtoceste. Ljudje imajo pač vedno občutek, da se jim bo zgodilo nekaj hudega, in če je že tako, naj se raje zgodi nekomu drugemu.
Razlika, ki je nastala s sprejetjem te uredbe, je predvsem v tem, da je v primeru državne odločitve za izgradnjo sežigalnice na naši lokaciji že izgubljena možnost pogajanja iztržiti čimveč za širše okolje. Recimo, na osnovi realizacije našega projekta pred leti bi lahko cenejšo energijo, ki
Sedem (ne)pomembnih dni
Za vse — zares
Odslej bomo ocenjevali delo vladajočih in opozicije. To z drugimi besedami pomeni, da dokon~no prehajamo v obdobje, ko se vlada ne bo mogla ve~ pojavljati kot nekakšna opozicija in ko opozicija definitivno ne bo mogla potrjevati svoje volje zgolj z nekakšno vzvišenostjo ali užaljenostjo in izgubljenostjo, kar se je dogajalo v prvih tednih po volitvah.
Zdaj prihaja čas, ko bo morala vlada kazati, kaj zna, in ko bo morala pozicija s (konkretnimi) dokazi potrjevati vse svoje dosedanje poudarjen kritične pripombe o nestrokovni in nekompetentni novi vladi. Hočem reči, da bo v javnosti vse manj razumevanja za zgolj posamezne (bolj ali manj posrečene) besedne bravure. Tokrat so bile do neke mere še duhovite Janševe ironične pripombe, da mu je uspelo sestaviti dobro (vladno) ekipo, da pa to ni "sanjski tim" ali "najboljša ekipa", ker je takšna ekipa izgubila na zadnjih parlamentarnih volitvah. Seveda ni treba posebej pojasnjevati, da je Janša s tem smešil poznano samohvalo prejšnjega premiera in prvaka LDS Antona Ropa, da razpolaga z najkvalitetnejšo ministrsko ekipo na Slovenskem. V prihodnje bodo ob Janši predvsem drugi ocenjevali, kaj je v resnici pripeljal v vlado in česa so v resnici sposobni njegovi izbranci. Seveda bosta morali tudi opozicijski poslanki Majda Sirca (LDS) in Breda Pečan (ZLSD) še kdaj pozneje bolj otipljivo konkretizirati in potrditi svoje sume, da Janez Janša ni opravičil svojih predvolilnih obljub "o petsto sanjskih strokovnjakov (Sirca), ki naj bi pomagali pri delu vladi in da je pretiraval, ko je dajal "meglene obljube" (Pečanova).
Breda Pečan se je sicer kar sama
Predsednik uprave Taluma Danilo Toplek: "Z vprašanjem sežigalnice se v našem podjetju ne obremenjujemo!"
zavzela: "Steli bomo cvetove tisočerih obljub in opozorili na vsakega, ki se bo razblinil v megli. V megli, ki duši državljane in daje možnosti vsem, ki znajo ribariti v kalnem." Bomo videli.
Komentatorji so imenovanje nove vlade pospremili v glavnem z dobronamernimi komentarji in brez kakšnih jasnejših opredeljevanj. S tega vidika je zelo karakteristična ugotovitev komentatorja mariborskega Večera, da je v medijih in javnosti veliko ugibanj, ali je ministrska ekipa Janeza Janše dovolj dobra in kvalificirana. "Sodba pa ni mogoča, saj še niti v pisarne niso sedli. Želimo pa si in za državo bi bilo dobro, če bi se pokazalo, da so vredni visokega zaupanja in da bodo državo vodili v dobro vseh, kot je napovedal Janez Janša. Popravnih izpitov za državo ne bo, uspehe ali neuspehe bomo čutili in delili vsi ... V dobro države želimo in upamo, da bi bili novi vsaj tako uspešni, kot so bili eldeesovci v zadnjem desetletju ... "
V glavnem torej nove vlade ne spremljajo kakšne posebej vznesene besede (in nerealna pričakovanja). Izjema so še posamezniki, ki govorijo o nekakšnih zgodovinskih prelomih in velikih dneh za napredovanje demokracije. Najbrž je bil na zadnjem zasedanju parlamenta, na katerem so postavljali nove ministre, še najbliže realnosti ravno poslanec iz zmagovite Janševe SDS Jožef Jerovšek, da "Janševe vlade kljub sposobnosti ne čakajo rožnati časi in bi bilo povsem upravičeno, če bi Janša nagovoril ljudstvo tako kot nekoč Winston Churchill, ki je narodu obljubil znoj, kri in solze ..." Ne glede na to, da je Churchill te besede uporabil v povsem drugačnih časih in v veliko bolj dramatičnih razmerah, o
jo daje takšen objekt, uporabili za razvoj najrazličnejših dejavnosti, tako kmetijskih kot industrijskih, ki potrebujejo veliko toplotne energije. Prav tako bi se z državo lahko dogovorili oz. izpogajali deleže sofinanciranja druge infrastrukture, ki nam še danes manjka, kot je na primer
katerih Sloveniji zdaj ni treba niti sanjati, saj je govoril v trenutku, ko razpleta druge svetovne vojne še nihče ni znal prav predvideti, je opozarjanje na resne čase in na realnost vendarle še kako na mestu. Predvsem tudi zaradi mnogih preteklih "idealiziranih" in "idiličnih" predstav, predvsem tudi ljudi iz Janševega kroga o tem, kako naj bi in kako mora izgledati "prava" slovenska država. Pa tudi zato, ker dosedanja opozicija ni ravno skoparila z najrazličnejšimi (lahkotnimi) obljubami, ki med drugim zahtevajo tudi realno finančno pokritje. Zaradi tega najbrž ni čisto naključje, da je Janša ob samem startu nove vlade opozoril, da bo prevzem evra ena najtežjih nalog vlade v prihodnjih letih, da bo to nekakšna prioriteta in da bo temu podrejena uresničitev vseh programskih ciljev, zapisanih v koalicijskih pogodbah, ker druge alternative naj ne bi bilo. Če malo poenostavimo, bi lahko rekli, da se bo s prizadevanjem za uvedbo evra kot slovenskega plačilnega sredstva opravičevala tudi marsikakšna neuresničena (ali pa vsaj ne v celoti uresničena) obljuba iz predvolilnega časa.
Nekateri še naprej ugibajo (in špekulirajo), kakšen predsednik vlade bo Janez Janša. Kar nekaj komentatorjev mu očita uvajanje nekakšne paralelne vlade, ki naj bi jo ob "koalicijskih" ministrih predstavljali predvsem državni sekretarji (kot namestniki ministrov), pri katerih izbiri naj bi imel še posebej odločilno vlogo prav Janša. Nejasna, celo skrivnostna, se nekaterim zdi tudi vloga vladnega razvojnega sveta, ki naj bi po nekaterih informacijah skrbel "za dobre odločitve vlade." Glede nečesa vsekakor ne bi smelo biti dvoma. Janša bo povsod zaznaven in prisoten predsednik vlade, zagotovo bolj kot katerikoli premier doslej. Seveda pa je drugo vprašanje, ali bo to vselej tudi dobro in ali ne bo prav to izzivalo še dodatnih napetosti, predvsem med vladajočimi koalicijskimi partnerji ...
Jak Koprive
kanalizacijsko omrežje, s katerim imamo takšne težave. Takrat smo že začeli pogovore z okolj-skim ministrstvom v tej smeri. In če bi se takrat znali pogovoriti in dogovoriti ter poiskati najop-timalnejšo rešitev za vse, ne pa da smo se srečali s trdovratnim zavračanjem vsega, kar je bilo povezano s sežigalnico, bi lahko dobili veliko oziroma marsikaj, česar danes še ni in še ne bo tako hitro. Za vse to pa danes ni nobene možnosti več!"
Za sežigalnico v Talumu preko 60 občin
Da je pred leti bilo kot glavni investitor izgradnje sežigalnice določeno podjetje Talum, je posledica dejstva, da se je vsa potrebna dokumentacija, ki so jo morali pripraviti za projekt, morala gla-
siti na lastnika ali najemnika zemljišča. Zato je v pripravljalni fazi nastopalo kot izključni na-ložbenik pač to podjetje, prav gotovo pa bi se v primeru uresničevanja projekta priključili tudi drugi investitorji, med njimi vsekakor lepo število (po podatkih preko 60) občin, saj naj bi se sežigalnica gradila s soglasjem konzorcija vseh teh občin, ki bi tako avtomatsko postale solastnice. Te so tudi sodelovale pri nastajanju projekta in pri pripravi dokumentacije ter sprejele obvezo, da bodo poskrbele za dovoz predvidenega dela komunalnih odpadkov do sežigalnice. Ali se bo državno vodstvo zdaj odločilo za izgradnjo ene ali dveh sežigalnic, ostaja odprto vprašanje. Z vidika ekonomike odvoza komunalnih odpadkov (teh smo v Sloveniji lani po uradnih podatkih na javnih odlagališčih deponirali preko 800.000 ton) bi bila bolj smiselna izgradnja dveh, saj je nenazadnje nesmotrno odvažati odpadke na dolge relacije, ker se s tem povečuje količina emisij toplogrednih plinov iz izpušnih cevi.
Poznavalcem pa se zdi precej nerealen tudi terminski plan oziroma začetek obratovanja načrtovane sežigalnice, saj naj bi bila za samo izgradnjo potrebna vsaj tri leta, zgolj za pripravo okolje-varstvene študije pa vsaj 13 mesecev Nobena skrivnost ni, da so to študijo s t. i. nultim stanjem v Talumu že pripravili in plačali, v primeru uporabe pa jo je potrebno le inovirati, kar traja bistveno manj časa (in denarja). To pa v kratkem časovnem roku, ki si ga je postavilo okoljsko ministrstvo za izgradnjo in začetek obratovanja objekta, nikakor ni
zanemarljivo dejstvo.
"Ne bomo se (več) šli hiše Marije Pomočnice!"
In kakšen bo odziv podjetja Talum, če bo država kot lokacijo sežigalnice izbrala slednjo ter ga povabila k soinvestitorstvu?
Danilo Toplek: "Odgovorim lahko zgolj hipotetično, kot je postavljeno tudi vprašanje. Tovrstno ponudbo bi seveda dobro pregledali, in če bi v njej videli tudi svoj poslovni interes, bi se za takšno sodelovanje odločili, sicer pa ne! V prvi vrsti smo pač gospodarsko podjetje, ne pa hiša Marije Pomočnice in tudi ne sanitarna služba za pol Slovenije. Prav gotovo pa bi se v tem, hipotetičnem primeru, potegovali za svoje podjetje, ne pa več za lokalno skupnost. Navsezadnje lahko kot morebitni soinvestitor vse prednosti sežigalnice zelo koristno uporabimo v okviru podjetja. Zemljišč imamo več kot dovolj, zato bi pozitivne učinke te dejavnosti z lahkoto vpeli v okvire naše dejavnosti, ne pa več v okvire celotne lokalne skupnosti, kot smo nameravali prej!"
Kakorkoli že, v Talumu se po besedah Topleka z vprašanjem sežigalnice ne obremenjujejo, ne glede na to, kdaj bo ali če sploh bo prav na njihovi lokaciji. Zaenkrat se pogovori v tej smeri z odgovornim ministrstvom še niso začeli, kar pa ne pomeni, da jih v naslednjem letu ne pričakujejo. Ce se bo sežigalnica vseeno "zgodila" v Kidričevem, pa je po vsem povedanem že jasno, da so največ izgubili občani. Ne glede na rezultate pogovorov pa se bodo v sežigalnico, kjerkoli že bo, vozili izključno komunalni odpadki iz Slovenije. "Govorice o tem, da bi se v tem objektu termično obdelali tudi odpadki iz tujine, so zlonamerne in nimajo nobene podlage. Predvidena kapaciteta objekta je do 280.000 ton letno in ob poznavanju podatkov o letno odloženi količini komunalnih odpadkov (800.000 ton, op. a.) je jasno, da sežig tujih odpadkov ne pride v poštev," je še povedal Toplek.
SM
Ptuj • Ko pet let ni dovolj
Pokasirali denar in zaspali
Pred časom sem se srečala z zanimivo zgodbo. Gospa N. N. (naslov je znan uredništvu) si že pet let prizadeva za vknjižbo svoje etažne lastnine na Ptuju. Podjetje za stanovanjske storitve (PSS) je pokasiralo denar, potem pa šlo za pet let na zimsko spanje.
Gospa N. N. mi je predala tudi vso dokumentacijo, ki potrjuje njeno zgodbo. Oktobra 1998 je Podjetje za stanovanjske storitve ponudilo stanovalcem bloka na Ptuju, kot upravitelj več-stanovanjskih objektov, ureditev vknjižbe etažne lastnine. Marca prihodnje leto so podpisali pogodbo, po kateri je lastnica plačala 25.708 SIT za bodoče storitve. Iz PSS so se oglasili še enkrat proti koncu leta, ko so v dopisu prosili za original kupoprodajne pogodbe, "ker so dela za vpis v zemljiško knjigo v zaključni fazi". Gospa jim je zahtevano dostavila, potem pa se je za njimi izgubila vsak sled. Leta so minevala, drugi lastniki stanovanj so imeli svoje zadeve zgledno rešene, gospa pa je še vedno čakala ...
Aprila 2001 se ji je zazdelo, da je dovolj vljudnosti, ker je od
po
podpisa pogodbe poteklo že dovolj časa, in je z dopisom prosila PSS za pojasnitev, zakaj postopek poteka tako dolgo, oziroma kako daleč je zadeva urejena. Na svoje pisanje do danes ni prejela odgovora. Tudi s telefonskimi logovori ni imela nič več sreče.
danes ne ve, kako daleč je postopek, za katerega je pred petimi leti plačala in še danes nima urejenega vpisa v zemljiško knjigo. Medtem je potekel tudi rok, v katerem bi si lahko zadevo uredila sama, sedaj jo lahko le lastniki večstanovanjskih zgradb skupaj. Ce bi od pogodbe odstopila, bi seveda del akontacije morala prepustiti PSS za delo, ki ga je imelo podjetje z njeno vlogo!
Izkušnje gospe N. N. s PSS lahko le potrdim. Pogovarjala sem se z direktorjem podjetja Jane-
zom Belsakom, ki mi ni znal odgovoriti na vprašanja, ki mučijo gospo N. N., ker se osebno ne ukvarja z vknjižbo etažne lastnine. Tega tudi nisem pričakovala, zato sem mu vprašanja poslala po elektronski pošti, da bi njegovi zaposleni lahko v miru, ki so ga očitno vajeni, odgovorili na vprašanja. Dnevi so tekli, pa kljub ponovnemu povpraševanju nisem dobila nobenega odgovora.
Gospe N. N. nisem mogla pomagati pri iskanju odgovora na njena vprašanja, saj jih očitno ne poznajo niti odgovorni. Ima pa zgodba poanto, iz katere se lahko vsi kaj naučimo in se je spomnimo, ko se bomo v prihodnje odločali, s kom bomo sklepali pogodbe ...
viki klemenčič ivanusa
Foto: SM
Kmetijstvo • Andrej Sajko o načrtih ptujske vinske kleti
"Preveč smo navajeni jadikovanja!"
"Največja neumnost je ob vstopu Slovenije v EU kriviti tujo konkurenco za izgubljanje deleža na vinskem trgu. Če sami nismo sposobni proizvesti taksnega vina in po taksni ceni, kot ga zahteva trg, bo pač to naredil nekdo drug. To je vendar najbolj naravna stvar," trdi direktor Ptujske kleti Andrej Sajko.
Bistvo uspešnosti slovenskih vinarjev in vinogradnikov je po Sajkovem prepričanju v prilagajanju zahtevam in okusu svetovnega trga: "Seveda ne moremo mimo bojazni navala nizkih cen nekaterih vin, zlasti iz Francije, Italije in Španije, kjer pogoji pridelave grozdja zahtevajo bistveno nižje stroške kot pri nas v Halozah in Slovenskih goricah, in v tem pogledu podpiram državne subvencije. Vendar pa te ne morejo biti rešitev. Preveč smo še navajeni jadikovanja, da če država ne bo dala denarja, potem ne bo nič. Vodilo pravega vinogradnika mora biti podjetniški interes, državni denar pa naj koristi zgolj kot pomoč za dosego cilja!"
Sajko tudi opozarja, da je zapi-
ranje v "lastno dvorišče" in vztrajanje na pogledu, da so domača vina najboljša, zgrešeno: "Pogledati je treba ven, kaj kdo želi, in to ponuditi. Seveda je v naravi hitro prilagajanje trendom na trgu nekoliko težje, ne pa nemogoče. Prav zato je pomembno, da smo na tekočem s svetovnimi vinskimi tokovi."
Jasno je, da Slovenija, ne glede na to, kakšna vina proizvaja, ne bo mogla nikoli narekovati svetovne vinske politike, ki je v rokah velikih multinacionalk: "Zato pa je dobro poznati kontekst dolgoročnih strategij in marketing teh gigantov, vedeti, kaj se pripravlja, in kolikor je maksimalno možno iti v korak s sodobnimi trendi. V naši kleti smo se tako že pred časom odlo-
V Sloveniji se letno proda od 21 do 28 milijonov litrov vina. Delež Ptujske kleti se giblje med 8,5 in 10 odstotki oziroma v povprečju 2,6 milijona litrov letno. Po obsegu prodaje so v Sloveniji večje kleti od Ptujske v Ormožu, Vipavi, Brdih in Kopru. Ptujska klet trenutno izvaža le 2 odstotka letne proizvodnje, v petletnem obdobju pa je njen cilj doseči 10 odstotkov.
"Sicer se v Sloveniji letno pridela kar med 120 in 140 milijonov litrov vina, vendar ga je v javni prodaji, gre za trgovske mreže, le okoli 30 odstotkov. Izvozi se ga med 4 in 6 milijonov litrov; večinoma gre za odprto vino. Približno 40 odstotkov vsega vina v Sloveniji pa se po moji oceni se vedno proda na sivem trgu," pravi Sajko.
čili, da gremo v proizvodnjo sadnih, lahkih in aromatičnih vin."
Tujci tržijo drugače
Dolgoročna politika Ptujske kleti bo tudi v prihodnje usmerjena v proizvodnjo vseh treh vrst vin, torej deželnih, kakovostnih in vrhunskih. Največ pa stavijo na pridelavo kakovostnih vin, kjer beležijo najboljše rezultate pri prodaji: "Naša vina pridelujemo izključno iz domačega grozdja in govorice o tem, da kupujemo grozdje, mošt ali vino iz Makedonije, so neresnične. Že najmanj pet let ne uvažamo ničesar. Ponudba grozdja na našem terenu je dovolj velika, poleg tega pa prodaja namiznih vin pada," pojasnjuje Sajko in nadaljuje:
"V Sloveniji imamo velike strokovnjake na področju vina, ampak vino je treba znati tudi tržiti, se približati kupcu in ga prepričati v nakup. Tu pa se zgodba pogosto začne ustavljati, saj smo pri nas navajeni na hitro sklepati posle, pač v stilu: to imamo, prodamo in kupimo, samo da je posel čimprej zaprt. Tujci delajo drugače. Kot primer lahko navedem velikega vinskega trgovca iz Londona, s katerim sodelujemo že dve leti. Izjemno všeč mu je bil naš sivi pinot, ampak zato
Težave so nastale zaradi možnosti pridobitve dodatne subvencije za oljno ogrščico, ki se podeljuje le v primerih, da je ta poljščina namenjena energetski izrabi. Pridelovalci so možnost za pridobitev te dodatne podpore, ki jo je letos prvič ponudilo kmetijsko ministrstvo, seveda izkoristili. Potem pa se je izkazalo, da zgolj z zahtevkom ne bo šlo, saj je bilo potrebno namensko predelavo oljne ogrščice v energetske namene s strani kmeta dokazati še z ustrezno pogodbo, s strani kupca pa s plačilom varščine. Tu pa so se zadeve porušile in to celo v takšni meri, da so nekateri kmetje izgubili celotno subvencijo oziroma tudi njen osnovni del, ki se namenja zgolj za pridelavo ogrščice kot poljščine in ne kot industrijske rastline.
KZ: "Splet nesrečnih okoliščin."
Kje je prišlo do kratkega stika in zakaj pogodbe niso bile pravilno sestavljene, odgovarja Marjan Janžekovič iz ptujske Kmetijske zadruge: "Po moji oceni ne moremo kazati zgolj na enega krivca, ampak gre za splet nesrečnih okoliščin, ki so deloma tudi posledica dejstva, da gre za popolno
novost, s katero doslej ni imel še nihče opraviti. Naša zadruga je sklenila pogodbe s pridelovalci že ob setvi, končni kupec oljne ogrščice pa je v tem primeru Zadružna kmetijska družba. Ko je vlada ponudila možnost dodatnega subvencioniranja oljne ogrščice v primeru, da bo namenjena zgolj energetski izrabi, ne pa krmi oziroma silaži, so kmetje to možnost seveda izkoristili in na obrazcu izpolnili to posebno rubriko. Vendar pa se ta subvencija lahko dodeli le takrat, ko končni kupec, v našem primeru Zadružna kmetijska banka, v pogodbi to označi in vplača poseben depozit, s katerim jamči, da bo ogrščica res porabljena v te namene. Ker pa nam naši kmetje-pogodbeniki niso javili, da so izpolnili tudi zahtevke za te dodatne subvencije, mi nismo mogli posredovati teh podatkov na Zadružno kmetijsko družbo. Slednja namreč lahko plača ustrezno velikost varščine na osnovi točnih podatkov o velikosti zasejanih zemljišč in količini pridelane oljne ogrščice. Zaradi vsega tega je prišlo kasneje do zavrnitve subvencij, iskati krivca v tej verigi dogajanja pa je zelo težko. Kot zadruga smo pogodbeno s kmeti zavezani le za
Kmetijstvo • Kje se je zapletlo pri oljni ogrščici
Kdo naj bi bil krivec?
Zaradi zavrnjenih subvencij za pridelavo oljne ogrščice je ogorčenih veliko prizadetih kmetov. Kje in kaj se je pravzaprav zapletlo, je zdaj že jasno, kdo pa je krivec za nastalo situacijo, je precej težje dokazati. Vsaj po izjavah ptujske kmetijske zadruge in svetovalne službe.
odkup, kreditiranje in nabavo repromateriala in nastopamo v vlogi posrednika. Kmetje verjetno niso vedeli, da nam morajo posredovati informacijo, da so izpolnili tudi zahtevek za to dodatno subvencijo, svetovalna služba pa bi to morala vedeti. Mi v zadrugi vsega tega nismo vedeli, pa tudi v zadružni kmetijski družbi ne. Če bi v KZ že spomladi, ko smo sklepali pogodbe, vedeli za možnost dodatnega subvencioniranja oljne ogrščice, bi kmete že takrat opozorili, da nam morajo javiti, ali bodo to možnost izkoristili."
Svetovalna služba: "Kmete smo opozorili."
Dodatna subvencija za pridelavo oljne ogrščice sicer ni posebno visoka, saj znaša le dobrih 5000 tolarjev, medtem ko "osnovna" podpora znaša med 59000 in 66.000 tolarji, srž težave pa je nastal zaradi tega, ker je pristojna Agencija za kmetijske trge zaradi tega zavrnila celotni znesek subvencije.
Vodja svetovalne službe pri KGZ Ptuj Peter Pribožič zaplete pojasnjuje tako: ^"V obrazcu je bila za pridobitev dodatne subvencije za energetsko izrabo oljne ogrščice posebna rubrika, ki
Foto: SM
Direktor Ptujske kleti Andrej Sajko: "Pogoji odkupa se bodo spremenili!"
ga ni kar kupil, pač pa nas zadnji dve leti preverja oziroma preverja nivo vsakoletne kakovosti in količine tega vina, ki smo ga sposobni zagotavljati. Velikih vinskih trgovcev ne zanima enkraten nakup, saj za promocijo določenega vina na trgu porabljajo milijone evrov, zato se hočejo prej prepričati ne le o konstantni kvaliteti vina, ampak tudi o konstantni dobavi z zagotovljenimi količinami točno tega vina. Če tega nismo sposobni, potem posla ne bo, saj kupcu ne
so jo kmetje izpolnili. Tistim, ki smo jim pomagali izpolnjevati obrazce mi, smo takoj pojasnili, da morajo k temu priložiti ustrezno pogodbo. Vsi tisti, ki je niso, so dobili najprej zahtevek za dopolnitev vloge s pogodbo, če pa je bila pogodba neustrezna, je bila kasneje vloga za subvencijo zavrnjena. Kmetom smo tudi povedali, da mora biti v pogodbi določeno, da gre njihova oljna ogrščica izključno za energetsko izrabo, poleg tega pa je bil pogoj za pridobitev te subvencije še realiziran depozit s strani kupca, kar pa se, kot kaže, ni zgodilo."
Začaran krog s kompromisno rešitvijo
Iskanje krivca v tem začaranem krogu se tako lahko začne ali pa konča z ugotovitvijo, da Zadružna kmetijska družba ni plačala potrebnega depozita (kar je pogoj za izplačila subvencij), ker ni imela (pravočasno?) informacij o količinah oljne ogrščice za energetske namene, teh informacij ni mogla imeti, ker jih KZ ni posredovala, KZ pa jih spet ni mogla posredovati, ker je kmetje (po besedah Marjana Janžeko-viča) niso obvestili o izpolnitvi zahtevka za dodatno subvencijo.
Na srečo pa so, kot je povedal Janžekovič, zadevo že precej uspešno rešili: "Po pogajanjih z Agencijo je zdaj dogovorjeno, da bodo kmetje osnovno subvencijo za oljno ogrščico kot poljščino, kar pomeni večinski del zahtevane podpore, zdaj dobili. Ne bodo pa prejeli vsote petih tisočakov iz naslova dodatne subvencije."
SM
moreš reči, da je, recimo februarja, vina zmanjkalo ali pa da je letošnji letnik pač drugačen od lanskega tako glede okusa kot kvalitete. Običajno se dobavitelja preverja tri leta, šele potem se lahko začno resni pogovori. Takšna so pač pravila trgovanja v svetu in tega se moramo pri nas šele naučiti!"
Ptujska vina sicer tujcem niso popolnoma neznana, saj se že pojavljajo na nemškem in avstrijskem tržišču, pa tudi v državah Beneluxa. Največji met pa je po Sajkovem prepričanju prodreti na angleški trg, saj ta velja za najtežje osvojljivega, hkrati pa tudi za mesto, kjer se oblikujejo bodoči vinski trendi.
Drugačni pogoji odkupa
Letošnje peripetije okoli odkupa grozdja od ptujske KZ tik pred trgatvijo naj se po besedah Andreja Sajka drugo leto ne bi ponovile: "Zahtevamo resnejši pristop do vse zadeve, zato smo se s predstavniki KZ že dogovorili o temeljih bodoče strategije odkupa, vse pogoje pa bomo dorekli do konca januarja. Tisti, ki se nameravajo resno ukvarjati s pridelavo grozdja, bodo ostali, drugi ne. Pogodbe s pridelovalci bodo odslej dolgoročne z najkrajšim rokom petih let, vinogradnik pa bo tudi moral dopustiti naš nadzor nad vzgojo trte - nad tem, katera in koliko škropiv uporablja, ter upoštevati nasvete in vnos novih tehnologij. Po drugi strani se bomo zavezali odkupiti vse pridelano grozdje in ga tržiti kot vino. Doslej smo se ukvarjali s tržnimi viški predvsem zato, ker proizvajalci niso bili resni in so enkrat pripeljali dosti več od napovedanega, spet drugič pa nič. Tako pa ne gre
več naprej, če hočemo vsi skupaj preživeti. V bodoče bomo preko teh pogodb poleg nadzora dela in uporabljenih sredstev določali tudi točne datume trgatev za posamezne sorte. Vse to smo že izvajali pri naših neposrednih kooperantih, zdaj pa bomo tudi pri koopernatih KZ."
"Želimo čisti partnerski odnos!"
Vinogradnikom, ki se bodo odločili za pogodbeno sodelovanje, pa bodo v primerih širitve vinogradov v Ptujski kleti tudi svetovali izbiro določenih sort, pri čemer bodo na prvem mestu upoštevali kakovost, marketinško strategijo, sestavo tal, lego vinograda in avtohtonost sorte: "Vsaka sorta pač ne more rasti na vsaki lokaciji. Potrebnega bo več sodelovanja in usklajevanja s svetovalno službo, da ne bo prihajalo do nesmislov kot v preteklosti, ko se je zaradi popularnosti kar vsevprek sadil laški rizling, zdaj ga je pa preveč in mu pada cena."
Sajko nadalje napoveduje, da nikakor ne bodo sklepali pogodb, s katerimi bi jim pridelovalci poskušali vsiliti le tiste sorte, ki jih sami najtežje prodajo: "To bi pomenilo, da mi spet čistimo ostanke, boljši del pa bi vinogradnik zadržal zase. Bo pa možno v primeru, da bo v vinogradu več različnih sort, skleniti pogodbo za enak delež vseh sort, ne pa zgolj ene, po možnosti najbolj netržne. To pomeni, da bo pogodba zajemala ali ves pridelek vinograda ali pa proporcionalen delež vseh sort. Pogodbeno količino pa bo treba upoštevati, kar pomeni, da če bo letina slabša, bo razliko do polne količine pogodbenik moral zagotoviti z deležem iz lastnega dela grozdja. V primeru boljših letin pa bo klet prevzela tudi višek grozdja. Tako želimo vzpostaviti čisti partnerski odnos, pri katerem vsak od pogodbenikov nosi določen delež tveganja in dobička!"
Optimalna količina grozdja za Ptujsko klet pa se bo tudi v prihodnje gibala okoli letošnje višine odkupa, torej približno 3,5 milijona kilogramov.
SM
G. Radgona • MIR-Klavnica
Zaradi investicij izguba
Družba MIR-Klavnica je minuli teden prejela certifikat kakovosti ISO 9001-2000, presojo po zahtevah sistema kakovosti poslovanja pa je uspešno prestala oktobra letos.
Podjetje, ki se ukvarja s storitvenim zakolom prašičev, je bilo ustanovljeno leta 2003, deluje pa v novem klavniškem obratu, kjer je zaposlenih 30 ljudi — večinoma so to delavci, ki so bili prej zaposleni v matični družbi MIR, nekaj je bilo tudi novih zaposlitev. Nazivna zmogljivost klavne linije je 120 prašičev na uro, zmogljivost celotnega klavnega objekta pa do 1000 prašičev na dan — trenutno obratujejo z dvotretjinsko zmogljivostjo.
Kot je pojasnil direktor podjetja MIR Klavnica Danijel Marinič, vzpostavljeni sistem kakovosti poslovanja predstavlja koristno orodje pri doseganju uspešnosti poslovanja: "Podjetje je mlado in se hitro razvija, pridobitev certifikata pa je še eden od korakov pri nadaljnjem razvoju."
Kot je dodal, je bilo leto 2004 investicijsko, zato bo temu primeren tudi poslovni rezultat, saj bo podjetje poslovno leto zaključilo z izgubo, ki pa bo vendarle manjša od načrtovane. Sicer pa matična družba MIR, d. o. o., ostaja eden izmed nosilnih stebrov agroživilske industrije v Sloveniji. To dokazujejo tudi z odpiranjem novih enot po državi — najnovejša pridobitev je Mesni center v Novem mestu, z novimi lokacijami pa želijo svojo mrežo razširiti po celotni Sloveniji.
Mir Klavnica predstavlja del vertikalne agroživilske verige Skupina KG Rakičan, prav povezava v vertikalno verigo pa po Mariničevih besedah omogoča sledljivost in nadzor pridelave zdrave in kakovostne hrane.
nsk
Ptuj • Ljudski plesi v osnovni šoli
Priročnik za učitelje
Branko Fuchs, učitelj telesne vzgoje in geografije, je pred kratkim izdal knjigo z naslovom Ljudski plesi v osnovni soli. Gre za priročnik za učitelje, mentorje in vaditelje, oziroma za modele poučevanja in učenja ljudskih plesov pri športni vzgoji. Projekt je podprl tudi Zavod Republike Slovenije za šolstvo.
Prejšnji torek se je z avtorjem priročnika na predstavitvi v Stari steklarski delavnici na Ptuju pogovarjala Nataša Petrovi~. Branka Fuchsa poznamo kot selektorja na mnogih srečanjih ljudskih pevcev, godcev in plesalcev.
O svoji knjigi (ki je že pošla) je
Branko spregovoril tudi za Sta-jerski tednik.
"Priročnik sem napisal, da bi lahko učitelji in vaditelji folklornih skupin imeli priročnik za poučevanje ljudskih plesov. V slovenskem prostoru takšne knjige o metodiki in načinu uče-
Branko Fuchs v pogovoru z Natašo Petrovič
Foto: Fl
nja ni bilo (obstaja o plesnih postavitvah Nežke Lubej). V priročniku so zajeti načini poučevanja najprej pri športni vzgoji od prvega do osmega razreda. Učitelji, ki učijo pouk športne vzgoje v osnovni šoli, naj bi učili tudi ljudske plese. Ljudski plesi so tudi eden od številnih izbirnih predmetov, ki si ga učenci lahko izberejo v sedmem, osmem in devetem razredu. V priročniku pa je tudi poglavje za pomoč kolegom in kolegicam, ki imajo folklorne skupine po vaseh, šolah, društvih. Navedeni so tudi kriteriji, po katerih ocenjevalci vrednotijo nastope plesnih skupin", je povedal Branko Fuchs.
Branko nam je dejal, da je v slovenskem prostoru žal malo interesa za ta predmet. Doslej so bile zgolj štiri skupine, kaže, da ljudski plesi niso v izboru 82 izbirnih predmetov na vidnem
mestu, izbere pa se lahko zgolj pri telesni vzgoji.
Tudi športni pedagogi v glavnem niso tisti, ki bi učence navdušili za ljudske plese, nekako jim ni na kožo pisan ples, vsaj moškemu delu ne, ženske so bolj dovzetne zanj. Veliko učiteljev (ne iz stroke telesne vzgoje) pa se z ljudskimi plesi aktivno ukvarja predvsem v društvih, saj v Sloveniji deluje preko 100 otroških skupin, kar pomeni, da je mladih, ki se ukvarjajo z ljudskimi plesi, preko 2000.
Sicer pa v knjigi ob splošnem govoru o ljudskih plesih v osnovni šoli lahko preberemo še: predstavitev slovenskih ljudskih plesov, ljudski plesi v prvem in drugem triletju osnovne šole ter ljudski plesi kot izbirni predmet v tretjem triletju. Posebno poglavje je metodika poučevanja ljudskih plesov od ogrevanja, poučevanja plesne tehnike, predstavitev posameznih plesov, vse to v osnovni šoli in posebej v folklornem krožku in folklornem društvu.
Za knjigo, ki je izšla v nekaj manj kot tisoč izvodih, je bilo veliko zanimanje in je ni več mogoče dobiti. Na predstavitvi na Ptuju pa smo pogrešali ljudi, ki se na ptujskem s to dejavnostjo ukvarjajo in pravzaprav kar visoko kotira v slovenskem prostoru po kvaliteti.
Franc Lačen
Ptuj • Pregledna razstava Andreja Božiča
Ze petič v Miheličevi galeriji
V četrtek, 25. novembra, je bilo v Miheličevi galeriji na Ptuju odprtje pregledne razstave slik Andreja Božiča iz Ptuja ob šestdesetletnici slikarjevega rojstva.
Uvodoma je ob odprtju spregovoril Aleš Arih, direktor Pokrajinskega muzeja Ptuj, o slikarjevem opusu pa sta spregovorila likovna kritika Mario Berdic iz Maribora in Milan Pirker iz Ljubljane.
Mario Berdič je dejal, da se je Andrej Božič kot samouk pričel intenzivneje poglabljati v strokovno problematiko likovnih in tehnoloških zakonitosti šele pred približno šestnajstimi leti in da je v tem času ustvaril vrsto sukcesivnih in simultanih likovnih ciklov, razlikujočih se tako po izrazu kot po tematiki, ki jih je praviloma vsako leto sproti samostojno razstavljal. Tokratna Božičeva razstava je že peta v Miheličevi galeriji.
Zgodba o Božičevi likovni ustvarjalnosti se prične z akvarelom. Sistematičen razvoj tehnike poteka v razponu od zgodnjih, naravo posnemajočih ciklov krajinskih impresij, kasnejših ekspresivnih ciklov s poudarjeno oblikovno deformacijo ter transparentnim koloritom preko serije močno stiliziranih, fantazijskih neurij do pričetka abstrakcije z navpičnimi, razlivajočimi se linijskimi konstrukcijami do danes. Mario Ber-dič je posebej orisal Božičeve cikle zadnjih štirih let: Znotraj, Vmes, Sprehodi, Pogled v, Asociacije, Mogoče je samo igra in Mogoče, mogoče ne, kjer avtorju postane izključni likovni objekt monokromatičen krog ali iluzija sfere ali celo plastična sfera.
O akvarelih Andreja Božiča je spregovoril Milan Pirker. Med drugim je dejal, da Božičevi likovni elementi niso več objekt uslikavanja, ampak dobivajo absolutno subjektivne atribute. Njegove krožne in spiralne oblike postajajo avtonomni subjekti in konstruirajo slikarsko polje. V kompozicijah, ki so razsredišče-ne, stavi avtor na tavajoči, be-
gajoči in nemirni pogled. S tem ustvari z enim slikarskim poljem iluzijo gibanja, filma, večjega števila vzporednih sličic in tudi posebne dramatičnosti.
Razstavo v Miheličevi galeriji je odprla kustodinja Stanka Gac-nik.
Tu je bil prvi del odprtja likovne razstave Andreja Božiča, drugi del je bil v rimskem palaciju na ptujskem gradu, kjer je avtor predstavil najnovejši slikarski cikel s prostorsko instalacijo. Za kulturni program so poskrbele plesalke plesnega centra Gea iz Ptuja pod vodstvom Majde Fridl.
Franc Lačen
Mario Berdič, Milan Pirker, Andrej Božič in Aleš Arih prtjem razstave
Foto: Fl
pred od-
Ptuj • Začetek Filmskih večerov
Tednikova knjigarnica
Svetovne pravljice Nove revije
Pred dvema letoma sem se v rubriki, ki jo ravnokar berete, navduševala nad zajetno izdajo Slovenske pravljice v založništvu Nove revije: sto in ena pravljica z ilustracijami Rudija Skočirja, čez 500 strani, z uvodnimi besedami Nika Grafenauerja, knjiga bogate vsebine in žlahtne opreme, kakršna sodi na vsako domačo in javno knjižno polico.
Kako presenečeno je bilo moje bralsko oko, ko sem zopet uzrla na letošnjem knjižnem sejmu debelo, zelo debelo knjigo pravljic na policah založne Nova revija! Me varajo oči? Ponatis? Le osnovna barva platnic je blago gorčično z zamolko vijoličnim napisom zamenjana s pastelno, nežno vijolično? Pa stopim bliže in vidim: Oj, nova zajetna knjiga pravljic, izbranih z vseh vetrov sveta, kot pravi Jana Unuk, ki je "zakrivila" obe pravljični
e z vseh vetrov je naslovljena uvodna beseda Jane Unuk, ki je pravljice izbrala, uredila in nekatere tudi prevedla. Uvodoma pojasnjuje svojo "pravljično pot" s pričujočo zbirko, ki jo je začela urejati pred dvema letoma, ter navaja kratek zgodovinski prerez najpomembnejših pravljičnih zapisov. Pravi, da izbor za knjigo Svetovne pravljice ni narejen po kakšnem teoretičnem ali strokovnem ključu, marveč je namenjen predvsem bralcem, malim in velikim. Pri izboru sta jo vodili predvsem dve načeli — zemljepisna razsežnost in prikazovanje čim širše pahljače različnih motivov. Tako se je Unukova najprej omejila na pravljice, ki so že bile prevedene v slovenski jezik ter so izšle v znamenitih zbirkah Pravljice založbe Obzorja in Zlata ptica založbe Mladinska knjiga ter v Biserih beograjskega založnika. Kakor je bil uvod Nika Grafenauerja k Slovenskim pravljicam (Nova revija, 2002) pomembna luč bralcu v svet pravljičnega, tako je bralcu odprta pot k umevanju pravljic kot celostne literarne zvrsti z uvodnimi besedami Jane Unuk.
Knjiga na 682 straneh prinaša 105 pravljic (slovenskih je bilo 100 z eno za povrh), ki jih je s petindvajsetimi celostranskimi ilustracijami (skupaj z naslovno) ilustrirala Alenka Sottler (Smrekar-jeva plaketa 1993, Grand Prix "Trojlistok" Bratislava, 1999, Award of Execellence, Japonska 2001, Smrekarjevopriznanje, 2002). Cenjena ilustratorka je vse pravljice pospremila tudi z likovnimi miniaturami, vinjetami. Posebna likovna govorica Alenke Sottler, ki ne sodi med tako imenovane slovenske "ilustratorkepravljičarke", nagovarja bralce k tistim razsežnostim pravljičnega sveta, ki jih do-umevajo odrasli. Prav zaradi teh, odraslih knjigoljubov, sta knjigi pravljic Nove revije še posebej pomembni, saj s svojo opremo, ilustracijami in pristopom postavljata pravljice tudi tja, kjer so nekoč bile - v odrasla ušesa.
Zato, da boste segli po tej imenitni knjigi, spoštovani bralci knji-garnice, sem izbrala pravljico z zadnje strani (čisto na koncu knjige boste našli še natančno navedene vire in literaturo), ukrajinsko, v prevodu Jane Unuk. (Morda bi morala biti ta pravljica o morskih deklicah na začetku?):
Pravijo, da v morju živijo morke deklice, ki so na pol deklice, ker imajo glavo in telo do pasu kakor dekleta, rep pa ribji. Nog sploh nimajo. Iz vode pridejo, kadar je zunaj zelo toplo.
Živijo pa tam ljudje, ki razpenjajo ob vodi, ob morju šotore, morske deklice pa prihajajo v te šotore. Zunaj je velika rosa, zunaj je vse tiho, one pa prepevajo in njihov glas se raztega daleč naokrog.
So pa tudi takšni ljudje, ki znajo pisati. Ti zahajajo tja, poslušajo, kako morske deklice pojejo, in si zapisujejo, potem pa iz tega narede razne pesmice. Vse to izvira iz morskih deklic. Kdo pa bi vedel na svetu toliko pesmic, če si jih ne bi one izmislile? Vse to je čista resnica.
Ko se zdani, gredo morske deklice nazaj v vodo. Ti pa, ki si zapisujejo, k temu še malce dodajo in pošljejo njihove pesmice v svet.
December je čas pesmic, čas pravljic in prihodnji četrtek vas bodo 119. uri v slavnostni dvorani ptujske knjižnice.
Liljana Klemen~i~
■	I ■	V	■ HhV ■ ■
Prvi Filmski večer v knjižnici
V prihajajočem letu 2005 bomo praznovali sto let slovenskega filma. Ob tej priložnosti v ptujski Knjižnici Ivana Potrča začenjajo pripravljati redne Filmske večere. Uvod v filmsko leto bo že ta četrtek, 9. decembra, ob 19. uri s projekcijo filma Na svoji zemlji in otvoritvijo razstave filmske literature s knjižničnih polic.
Po besedah ravnateljice Knjižnice Ivana Potrča Ptuj Tjaše Mrgole Jukic knjižnice danes nikakor niso zgolj skladišča knjig, temveč po eni strani tudi zakladnice različnega neknjižnega gradiva in po drugi živahna središča kulturnega in izobraževalnega dogajanja. Oba vidika imajo pred očmi tudi v ptujski knjižnici. Prvega s postopnim vzpostavljanjem medioteke, torej sistematično urejene zbirke avdio-vizualnega gradiva (zlasti filmov na videokasetah in DVD-jih ter CD-jev z glasbo), računalniških CD-romov in podobnega. Drugega pa z bogato ponudbo
prireditev v slavnostni dvorani knjižnice.
V počastitev stoletnice slovenskega filma, ki jo bomo obeležili v letu 2005, bodo k bogati ponudbi prireditev, ki potekajo pod okriljem Knjižnice Ivana Potrča, dodali tudi redne Filmske večere s projekcijami filmov iz lastne nastajajoče medioteke ter tako potrdili, da so ustanova, ki uspešno sledi trendom v svetu knjižničarstva.
Filmski večeri, katerih glavni namen je po besedah ravnateljice širjenje in negovanje filmske kulture, se bodo v letu 2005 odvijali
vsak drugi torek. Program bo obsegal tisti del filmskega ustvarjanja, ki nudi umetniške presežke: filmske klasike in kulte, skozi katere bodo gledalci spoznavali strukturo, zgodovino in razvoj filmske umetnosti. Več pozornosti bodo namenili prezrtim in manj znanim režiserjem ter zapostavljenim svetovnim kinematografijam, ki si glede na svojo kakovost to zaslužijo, sledili pa bodo tudi sodobnemu filmskemu dogajanju — trendom, neodvisni filmski produkciji in festivalom.
Uvod v ciklus Filmskih večerov bo že v četrtek, 9. decembra 2004,
ob 19. uri (v slavnostni dvorani knjižnice) s projekcijo prvega slovenskega igranega celovečernega filma Na svoji zemlji našega legendarnega režiserja Franceta [tiglica, ki je nastal po scenariju Cirila Kosmača. Pred filmom bosta poznavalca sedme umetnosti Uroš Esih in Nina Milošič na kratko predstavila koncept in namen Filmskih večerov ter odprla razstavo izbrane filmske literature, ki jo najdemo na policah Knjižnice Ivana Potrča.
Film Na svoji zemlji iz leta 1948, v katerem med drugimi igrajo Štefka Drolc, Lojze Potokar,
Prvi Filmski večer bo obudil spomine na prvi slovenski celovečerni igrani film.
Majda Potokar in Stane Sever, govori o zadnjih letih osvobodilnega boja na slovenskem Primorskem med drugo svetovno vojno. Nemški oficir Kutschera se nameni iztrebiti "bandite" v Baški Grapi. Tu so vsi krajani na strani narodnoosvobodilnega boja, le Drejc, nanj pritiska mati, obenem pa bi se rad poročil s Tildico, ki je za partizane, še omahuje. Po kapitulaciji Italije v Baško Grapo zmagovito prikoraka četa partizanov. Kutschera ukaže ustreliti štiri krajane; med njimi je tudi Stanetova mati, ki se sezuje, da bi šla bosa "poslednjič po svoji zemlji" ...
Nina MilosK
Iz arhiva
Ptuj • Nova zbirka na gradu
Sanje so se uresničile
Prejšnji četrtek je bila v prostorih etnološke zbirke na ptujskem gradu predstavitev nove zbirke Pokrajinskega muzeja Ptuj. Gre za zbirko vodoinštalaterskega orodja, črpalk, pip in druge sanitarne opreme, ki jo je Pokrajinski muzej Ptuj pridobil letos oktobra.
Predmeti so bili last Ptujčana Branka Smigoca, ki ga mnogi poznajo tudi pod vzdevkom Džova-ni, upokojenega vodovodnega instalaterja in monterja centralnega ogrevanja, ki je v devetdesetih letih prejšnjega stoletja ustvaril obsežno zbirko vodovodnih in ogrevalnih tehničnih izdelkov. Zbirka je zbudila zanimanje v ptujski občini in
tudi drugod po Sloveniji, koder je Branko Smigoc razstavljal. Letos je Mestna občina Ptuj zagotovila sredstva za odkup vodovodnega dela zbirke, ki je sedaj v muzeju.
Uvodoma je na predstavitvi spregovoril direktor Pokrajinskega muzeja Ptuj Aleš Arih, ki je poudaril, da zbirka ni dokončno predstavljena, saj mora
Del Šmigočeve zbirke s poljsko kovacnico na ptujskem gradu
Branko [migoc na predstavitvi zbirke
muzej najti zanjo posebne prostore, zgolj začasno je del etnografske zbirke na ptujskem gradu.
Zbirko je predstavil kustus Andrej Brence, ki jo je tudi strokovno obdelal. Obsega skoraj 300 predmetov, ki so razvrščeni na vodne črpalke, vodoinštala-tersko orodje, orodje za obdelavo svinca, poljska ali vojaška
Ptuj • Viktorinov adventni večer
Poezija slovenskih uršulink
Predstavitev pesniške zbirke Žuborenje v nedeljo, 12. decembra, ob 17. uri v refektoriju minoritskega samostana na Ptuju
"Daj, vzemi vsaj košček. Ničesar ne reci. Samo razdeli z menoj moje srce."
(s. Anka Kogelnik, Večerja) Na letošnji adventni Viktorinov večer, 12. decembra ob 17. uri, bomo v refektoriju minoritskega samostana na Ptuju prisluhnili poeziji sester uršulink. Na tretjo adventno nedeljo smo dospeli skoraj do praga božiča in naše misli se kljub predprazni-čnemu vrvežu že tiho posedajo okrog Deteta.
"Žuborenje", kot smo poimenovali ta Viktorinov večer, je naslov antologiji uršulinske poezije, iz katere nam bodo predstavile nekatere pesmi. Vodile nas bodo k studencu, iz katerega žubori njihova poezija. Ta poezija je molitev. Izvila se je iz občudujoče zazrtosti v čudež Božje Ijube-zni, v skrivnost njihove izvolitve za mistično poroko z Jezusom Kristusom, iz duhovnega boja za rešetkami samostana ter sredi učilnic in skupin mladih, ki jih vzgajajo. Uršulinke so redovnice, ki živijo svojo zaročniško posvetitev Bogu in se posvečajo vzgoji mladine.
Italijansko kmečko dekle Angela Merici je 25. novembra 1535 ustanovila v Brescii Družbo svete Uršule. Ta naj bi omogočila dekletom, da se posvetijo Jezusu Kristusu sredi sveta. Leta 1702 so prišle prve uršulinke v Ljubljano, takrat že kot redovnice s klavzuro. Vendar so kot povsod ob samostanu zgradile šolo in internat, v katerih so skozi dobrih 240 let, do razlastitve po drugi svetovni vojni, vzgojile rodove slovenskih žena. Iz njiho-
vega kroga so izšle slovenske literarne ustvarjalke in kulturne delavke, da omenimo le Zofko Kvedrovo, Marijo Kmetovo, Dušo Počkajevo ... Toda tudi med redovnicami samimi so bile umetnice različnih zvrsti in tokrat bomo spoznali njihove pesnice.
Ob praznovanju tristote obletnice prihoda uršulink v Ljubljano (pozneje so se naselile tudi drugod v Sloveniji) je dr. Marija Stanonik pripravila študijo Prispevek uršulink k slovenskemu leposlovju kot predavanje na mednarodnem simpoziju ob tej obletnici 8.—9. aprila 2002. Ker pa se pesniški navdih redovnic ni izpel v preteklih tristo letih njihove prisotnosti na Slovenskem, temveč žubori dalje v mladih rodovih uršulink, se je slovenska provinca odločila izdati izbor njihove poezije od konca 19. stoletja dalje. Pesnice in njihovo ustvarjalnost je z iztanjenim posluhom in strokovno veščino analizirala dr. Marija Stanonik, ki jih bo tudi predstavila na Viktori-novem večeru. Knjiga je izšla letos ob 50. obletnici smrti najbolj znane uršulinske pesnice m. Elizabete Kremžar, katere številne pesmi so uglasbene. Knjigo je izdala Družina in njen urednik dr. Janez Gril bo o njej spregovoril na večeru.
Recital in petje psalmov ter uglasbenih uršulinskih pesmi so pripravile sestre uršulinke iz Maribora, sodelujejo študentke in študent teološke in pedagoške fakultete. Recitatorki (s. Snežno Večko in Mojco Resnik) bo spremljal na kitaro Marko Merčnik. Napovedovalka je Suzana Kračun.
Vabljeni na požirek iz Žubore-nja duhovne poezije!
Na večeru bo tudi mogoče kupiti knjigo Žuborenje. Poezija slovenskih uršulink po posebni ceni.
S. V.
kovačnica, vodovodne pipe, kopalniške peči in bojlerji in keramični in drugi izdelki. Večina izdelkov je bila zbranih na Ptuju in v okolici in so zanimiva tehniška dediščina iz prve polovice 20. stoletja, hkrati pa so vir in gradivo za predstavitev načina življenja v omenjenem obdobju. Večji del zbirke je zaenkrat še deponiran, sledila bo strokovna obdelava, pri tej bo sodeloval tudi Tehnični muzej Slovenije. Del opreme, ki je na ogled, so mojstri restavratorji že restavri-rali v Pokrajinskem muzeju Ptuj.
Spregovoril je tudi Branko Smigoc, ki je opisal pot nastanka zbirke in se ob koncu zahvalil Mestni občini Ptuj in Pokrajinskemu muzeju Ptuj za razumevanje. Branko Smigoc je domala trideset let odpiral najrazličnejša vrata različnih instanc, vztrajnost se je obrestovala. Direktor muzeja je celo omenil, da računa, da bo Branko ob postavitvi celotne zbirke kustos, saj se na svojo zbirko najbolj spozna.
Franc Lačen
Pa brez zamere
Novi primitivizem
Potrošništvo uber alles
Z vstopom v EU naj bi postali evropski (pa karkoli že naj to pomeni). Kar pomeni, da so tudi naši časopisi in dnevniki postali evropski, privzeli evropske navade in politiko (vsaj mislijo, da so). In tako smo lahko pred kakim slabim letom bili priča noviteti, ki jo je uvedel najbolj brani dnevnik na Slovenskem, za njim pa začeli ponavljati skoraj vsi večji slovenski časopisi. Omenjeni dnevnik je začel ob določenem dnevu v tednu, natančneje ob sredah, kupcem svojega standardnega izvoda po smešno nizkih cenah ponujati v nakup tudi knjigo. Edini pogoj, da si lahko dobil knjigo po res ugodni ceni, je bil ta, da si moral zraven obvezno kupiti tudi izvod omenjenega dnevnika.
In kmalu so temu svetlemu in nadvse dobrodošlemu zgledu sledili tudi drugi vseslovenski dnevni časopisi, na področju filmov pa še eden izmed tednikov, ki se mu je pred kratkim pridružil tudi baje najbolj brani slovenski rumeni dnevnik (ne ponavljam se, zgoraj stoji formulacija "najbolj brani slovenski dnevnik", tukaj pa "najbolj brani slovenski rumeni dnevnik" — gre torej za dva različna časopisa). Tema dvema se je pred kratkim pridružil tudi zgoraj omenjeni dnevnik, kije prvi pričel zraven dnevnega izvoda prodajati knjigo, zdaj pa ob vikend izdaji za smešen denar zraven primakne še DVD.
Kaj torej poreči na tako velikodušno ponudbo čtiva in DVD-jev na slovenski grudi? Pravzaprav krasno — knjige so drugače skoraj po pravilu svinjsko drage, DVD-jem pa bi prav tako prišla prav kakšna cenovna shujševalna kura. Ampak — skoraj vedno pridemo do nekega "ampak", mar ne? — na zadevo je treba pogledati še tudi z drugega zornega kota.
Kakor je ta dobrohotnost slovenskih tiskanih medijev nadvse zaželena, tako tudi ob teh njihovih gestah pride do izraza ves potrošniški primitivizem naroda. Zakaj lahko to trdim? Zaradi naslednje situacije: prvo knjigo, ki jo je (vsaj) Delo podelilo zastonj, so popolnoma razgrabili. Je tu kaj narobe? Ne, boste rekli, to samo kaže na to, da smo Slovenci knjižni narod. Ne bo držalo. Kajti to bi držalo v primeru, da bi z enako naglico in do konca pošle tudi vse naslednje knjige. Ki pa niso. Se daleč od tega. Zakaj? Zato, ker je bilo treba za vsako odšteti ušivega jurja. In če si moral za prvo knjigo dobesedno čakati v vrsti pred trgovino, da so se vrata le-te odprla, in si zdivjal do blagajne, da si dobil knjigo, si jo zdaj, ko je bilo za njo treba dati niti ne celega prešerna, lahko mirno dobil še dan po tem, ko so jo dobili v trgovine. In to, dragi moji, kaže na primitivno potrošniško logiko tukajšnjega prebivalstva. Nikoli sploh ni šlo za knjigo, za to dragoceno stvar, ampak samo za to, da je bilo nekaj zastonj. In če je kaj zastonj, je to treba čimprej nabaviti, ne glede na to, ali je to knjiga ali pa kup dreka. Samo da je zastonj. Primitivno. In če gremo v sedanjost, se z devedeji istega časopisa pripeti popolnoma ista zgodba (čeprav ljudje filme kupujejo bolj, ker se jim knjig pač ne da brati, zakaj pri knjigah je vseeno potreben malce večji miselni napor). Stavim se, da v obeh primerih priloženega časopisa ni prebralo več kot polovica ljudi, ki so razgrabili knjige in DVD. V primeru zastonj knjige pa sem popolnoma prepričan, da je ni prebralo devetdeset odstotkov tistih, ki so pograbili samo to, zastonjsko, ostalih knjig pa potem ne. Kot rečeno, saj ni važno, če knjigo kdo prebere ali ne, važno je, da je bila zastonj in da sem jo dobil. Pa četudi jo potem uporabim za kurivo. Ej, človek, če pa je bila zastonj! Zastonj, boktenimarad!
Gregor Alič
Miklavž • Prireditev za ves kraj
Miklavžev koncert
Pretekla leta so v OŠ Miklavž pri Ormožu redno pripravljali zelo odmeven božični koncert, letos pa so se odločili, da bodo koncert pripravili ob dnevu zavetnika svojega kraja — Miklavža.
Tako kot prejšnja leta je bil tudi letošnji koncert zelo dobro obiskan, saj je veliko obiskovalcev dobro uro trajajočo prireditev prestalo v polni telovadnici šole, otroci pa so posedli kar po tleh. Pa ne zaman. Gostitelji so jim pripravili bogato pevsko-plesno prireditev obogateno s tradicijo krajevnih običajev in folkloro. Prireditev je pripravil učitelj glasbe Leon Lah ob pomoči sodelavcev in številnih zunanjih sodelavcev, ki radi pridejo na pomoč.
Najprej so se predstavili najmlajši — pevci otroškega pevskega zbora Tilen, ki so zažgali z izborom pesmi Romane Kranjčan. Pesmi pa so bile pospremljene tudi z bogatim kostumiranim plesnim dogajanjem. Povsem drugače so zazveneli glasovi mladinskega pevskega zbora Sanje. Dekleta so zapela nekaj vedno zelenih popularnih slovenskih in angleških pesmi, za spremembo
pa so z Miklavževskim oktetom zapele še odlomek zbora sužnjev iz opere Nabuco. Petje mladih so spremljali člani instrumental-
ne skupine. Zanimiv je bil prikaz običaja na Barbarino in prihod Miklavža s parkeljni, ki so ga pripravili člani folklornih skupin.
Otroci so pridno čistili čevlje, čakali in plesali. Parkeljni so poskrbeli za precejšnjo mero strahu med najmlajšimi obiskovalci v dvorani, ko pa so pograbili najbolj poredne fante in jih odnesli, je vsem nekoliko odleglo. Vendar prehitro, po vrveh so se z galerije spustili vražiči, ki so med svojim plesom besno mahali z vilami okrog sebe. Za tolažbo po prestanem strahu je poskrbel dobri Miklavž, ki je otrokom delil sadje.
vki
Mladinski zbor Sanje
Foto: Fl
'H
mm'i/'
ERA
ERFI
10. decembra 2004
Otvoritev Era Hipermarket Ormož
ob otvoritvi 10% popust
Popust lahho uveljavite 10. decembra 2004 in ne veija izdeike, hi so vključeni v ostale akcije.
> Ob 10. uri otvoritev z Duom Platin in Pihalno godbo Ormož > od 10. do 16. ure degustacije, promocije in predstavitve > ob 15.00 uri nastop skupine BBT.

Rokomet
23 obramb Gregorja Čudiča premalo ...
Stran 16
Rokomet
Mojca Drčar z reprezentanco na EP
Stran 16
Odbojka
Svitu in Benediktu točka, Ptuju niz
Stran 17
Košarka
Sreča na strani gostov iz Nazarij
Stran 17
Nogomet
Največja minutaža Mateju Miljatoviču
Stran 18 Športni napovednik in športne novice
Stran 18
Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: Danilo Klajnšek, Uroš Krstič, Uroš Gramc, Milan Zupanc, Miha Šoštarič, Zmago Šalamun, David Breznik, Ivo Kornik, Simeon Gonc, Sebi Kolednik, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Janko Bohak, Črtomir Goznik.
Športni tednik
športni zavod Ptuj
Ptuj • Na ptujskem gradu slovesna proslava
10 let Športnega zavoda Ptuj
Desetletje dela, rasti, povezovanja, ustvarjanja, desetletje zavzemanja za razvoj in strokovnost, desetletje sooblikovanja ~asa, prostora in vsebine na{ega mesta je odtis prehojene poti [portnega zavoda Ptuj.
Ustanovitev Zavoda pred natanko desetimi leti je narekovala sprememba družbeno-političnega sistema in nova organiziranost lokalnih oblasti, pa tudi novosti na področju športa, športa mladih, športa za vse, tekmovalno-vrhunskega športa ter upravljanja s športnimi objekti. Športni zavod Ptuj je bil eden prvih javnih zavodov na področju bivše skupne občine Ptuj.
Vloga, pomen in obseg dela Športnega zavoda Ptuj so se skozi desetletje delovanja nenehno povečevali. Zavod je pomembno prispeval k realizaciji pomembnih projektov na področju programov športa, športne infrastrukture in siceršnje politike športa in njegove organiziranosti v našem mestu. V začetku delovanja se je oblikoval tudi Področni center za programe šolskega športa in je eden največjih področnih centrov v Sloveniji ob ljubljanskem, mariborskem in kranjskem.
Športni zavod Ptuj je od svoje ustanovitve zadolžen za izvajanje številnih pomembnih strokovnih nalog:
-	spremljanje in analiziranje nalog v športu ter izvajanje letnih programov
-	oblikovanje pobud in predlogov ustanovitelju za izboljšanje stanja v športu,
-	priprava strokovnih gradiv,
-	nudenje in podpora pri strokovnih, administrativnih in tehničnih nalogah Športne zveze Mestne občine Ptuj,
-	sodelovanje pri izvajanju programov športne vzgoje otrok in mladine,
-	nudenje strokovne in organi-
Nekdanji in zdajšnji direktor Športnega zavoda Ptuj: Stanko Glažar in Simon Star~ek.
zacijske pomoči izvajalcem letnega programa športa,
-	načrtovanje izobraževanja in usposabljanja strokovnih delavcev za delo v športu,
-	svetovanje pri načrtovanju, obnovi, izgradnji in upravljanju javnih športnih objektov,
-	zbiranje in posredovanje podatkov za potrebe informatike v športu,
-	gospodarjenje in upravljanje s športnimi objekti in površinami,
-	izdelava in vodenje računalniško podprtega informacijskega sistema za področje športa,
-	spremljanje in izvajanje številnih projektov na področju športa
Na proslavi ob 10. letnici so bili med uglednimi gosti župan Mes-
. .........i/Športnega zavo_ _
V sklopu praznovanja 10. obletnice Športnega zavoda Ptuj je bil organiziran tudi teniški VIP turnir, na katerem so nastopali predstavniki klubov, sponzorjev in zunanjih sodelavcev Zavoda. Prvi namen prireditve je bilo druženje, v tekmovalnem delu pa sta bila najboljša Luka Hazdovac in Roman Tement, pred dvojico Vlado Sitar/Milan Goznik. Tekmovanje je odli~no vodil Zoran Krajnc iz TK Ptuj.
tne občine Ptuj dr. Štefan Celan,
poslanec državnega zbora Republike Slovenije Miroslav Luci, direktor občinske uprave Mestne občine Ptuj in dolgoletni direktor [portnega zavoda Ptuj mag. Stanko Glažar, predsednik odbora za družbene dejavnosti pri Mestnem svetu mestne občine Ptuj prof. Vlado Cus, člani sveta in Strokovnega sveta Športnega zavoda Ptuj in član Olimpijskega komiteja Slovenije Slavko Dokl.
Prisotnim je ob jubileju Športnega zavoda Ptuj spregovoril dr. Štefan Celan, med drugim eden od ustanoviteljev in nekdanjih članov sveta zavoda.
"Ob zagotavljanju formalno pravnih pogojev smo se v občini ves čas zavedali, da je šport pomembna dejavnost družbe, ki sodi v del splošne kulture. V življenju sodobnega in razumnega človeka je šport preprosto neobhodna potreba in celo snovna sestavina življenjskega sloga.
V Mestni občini Ptuj vlagamo veliko napora in truda v investicije na področju športa. Dokaz je prenovljen atletski stadion, ki mu letos sledi pričetek skoraj milijard-ne investicije v prenovo tribun in vadbenih površin pod novimi tribunami. V okviru šolskega športa se zaključuje izgradnja nove telovadnice v osnovni šoli Olge Me-glič. V letu 2006 bo zaključena izgradnja telovadnice v osnovni šoli Ljudski vrt. Z izgradnjo večnamenske športne dvorane ob osnovni šoli Mladika in velikono-gometnem igrišču z umetno travo ob osnovni šoli Mladika bomo pridobili pomembne športne objek-
te, ki bodo temu mestu in športu v velik ponos."
Zbranim je osvetlil nastanek in razvoj Zavoda mag. Stanko Gla-
žar, ki ga je vodil prvih osem let in pol delovanja ter ključno prispeval k današnji pomembni vlogi in položaju Zavoda.
"Zavod je na začetku deloval v skromnih razmerah v okviru takratnih materialnih, kadrovskih, organizacijskih in finančnih zmožnosti. Z leti je pridobival na kvaliteti in kvantiteti svojega delovanja, ki ga je postavila v današnji obseg. Strokovno, kvalitetno in poglobljeno delo je zagotovilo tudi regijski status v okviru Ministrstva za šolstvo, znanost in šport. Zavod je postal najprej Področni center za osnovne šole, pozneje pa tudi za srednje šole. Trenutno pokriva področje vseh 18 občin v Upravnih enotah Slovenska Bistrica, Ormož in Ptuj.
Skrb za boljši status športa je narekovala nenehno izkazovanje argumentov za nujnost sofinanciranja profesionalnih trenerjev, mednarodnih nastopov, zdravstvenega varstva športnikov, nagrajevanja kategoriziranih športnikov, šolanja in izpopolnjevanja strokovnih kadrov ^
Skozi 10 let delovanja je Zavod rasel in se dopolnjeval na vseh segmentih športa ter danes predstavlja dobro podlago za razvoj sodobnega zavoda v skladu s svojo razvojno vizijo in strategijo.«
Pogled v prihodnost
Simon Starček, direktor Športnega zavoda Ptuj, je takole opredelil najvažnejše naloge Zavoda v prihodnosti: »Zavod že danes opravlja pomembne naloge regional-
2250 Ptuj, Čučkova 7 Telefon: 02/787 76 30
www.sportnizavod-ptuj.si
nega značaja na področju športa, še posebej športa na temeljni ravni - športa otrok in mladine. Zavod sodeluje s številnimi partnerji iz najrazličnejših področij družbenega življenja v našem mestu v mnogih programskih in projektnih aktivnostih in jih obenem povezuje.
Pomembno pa je, da v sodobnih trendih vidimo nove izzive. V prihodnje se bomo še naprej trudili pri iskanju rešitev za zagotavljanje optimalnih pogojev dela v športu, tako na področju športa otrok in mladine kot selekčijsko vrhunskega športa, športa invalidov in na vse pomembnejšem področju športa za vse. Strmeli bomo k uravnoteženem razvoju, spodbujali širitve programov in strmeli k povečanju gibalno aktivnega deleža prebivalstva v našem okolju.
Šport je univerzalni jezik. Izkoristiti in nadgraditi želimo povezovanja našega mesta s kraji v tujini. Ponujajo se številne priložnosti sodelovanja z novimi okolji tudi na področju športa - športa kot igre, tekmovanja, množičnosti, preventive, motivacije, izmenjave strokovnih znanj in izkušenj.
Z vsemi športnimi subjekti v našem okolju bomo nadaljevali s tesnim partnerskim sodelovanjem in s tem poskušali še pove~ati zadovoljstvo uporabnikov storitev, ki jih zavod izvaja. V pomo~ nam je sledenje sodobnim tokovom na podro~ju informacijskih tehnologij.«
^vo Kornik, JM
Tradicionalni sprejem najuspešnejših športnikov MO
Priznanja v prave roke
Dr. Štefan Celan in Simon Starček sta podelila priznanja naj-uspe{nej{im {portnicam, {portni-kom in ekipam, ki so zaznamovali leto{nje leto. Med posamezniki so priznanja prejeli: Natalija Sbull AK Ptuj), Dejan Zavec (BK Magdeburg), Sebastjan Kolednik, Lea Murko, Miran Plo{injak (JK Drava
Ptuj), Nadja [ibila, Marcel Fekonja, Aleksander Kolednik, Sabina Ko-lednik, Jurček Horvat, Desa Repič (vsi KBV Ptuj), Miran Kelner, Mitja Mahorič, Gregor Gazvoda, Ino Aldo Ile{ič, Matej Stare, Matej Marin, Valter Bon~a (vsi KK pp), Sini{a Bilič, Peter Marčič, Miha Sajko (KK Ptuj), Peter Balta (Aeroklub Ptuj),
Danilo Piljak, Bojan Pavič, Vesna Terbuc (NTK Ptuj), Mina Markovi~ (PD Ptuj), Tja{a Brumen (@RK M. Tenzor), Ajda Brumen (TK Ptuj).
Mitja Mahorič se je na koncu prireditve v imenu {portnikov zahvalil dr. Štefanu Čelanu za podporo MO Ptuj v letu 2003/04.
Ivo Kornik
Med ekipami so priznanja prejeli ~lani Namiznoteniškega kluba Ptuj, NK Drave Ptuj, AMD Ptuj - karting, ŽRK Mercator Tenzot Ptuj, JK Ptuj, Teniškega kluba Ptuj in Strelskega kluba Ptuj.
Rokomet • 1. A SRL (m)
23 obramb Cudiča premalo
1. A SRL - MOŠKI
REZULTATI 10. KROGA: Termo - Jeruzalem Ormož 33:32 (16:17), Rudar Trbovlje - Cimos Koper 30:31 (17:14), Svi{ - Prule 67 33:28 (16:13), Go - Trimo Trebnje 28:26 (13:14) - Trimo Trebnje 28:26 (13:14). Srečanje Celje Pivovarna La{ko - Gorenje je bilo odigrano sinoči.
1.	CELJE PIVO. LAŠKO 9 9 0 0 18
2.	TRIMO TREBNJE 10 8 0 2 16
3.	OGENJE	9 6 1 2 13
4.	JERUZALEM ORMO@ 10 6 1 3 13
5.	GOLD CLUB	10 5 1 4 11
6.	RMO	10 5 1 4 11
7.	PRENT	10 5 0 5 10
8.	ADRIA KRKA	10 4 0 6 8
9.	CIMOS KOPER 10 4 0 6 8
10.	RUDAR TRBOVLJE 10 4 0 6 8 1 1. SŠVI	1 0 1 0 9 2 12. PRULE 67 10 0 0 10 0
Termo - Jeruzalem Ormož 33:32 (16:17)
JERUZALEM ORMOŽ: G. Čudic (23 obramb), Cvetko; Belšak 1, M. Horvat 2, Mesarec 11, Koražija 3 (1), Bezjak 5, D. Horvat, Ivanuša 4, Kosaber, B. Čudic 3, Potocnjak, Štefanič 3, Grizolt. Trener: Saša Prapotnik.
Ormožani so se v Škofji Loki pokazali v svetli luči, vendar jim je tokrat zmanjkal kanček sreče in
Rokomet
Aleš Mesarec (Jeruzalem Ormpž) je bil z 11 zadetki najboljši strelec svoje ekipe na tekmi v Škofji Loki.
spretnosti za osvojitev vsaj točke, če ne celo dveh. V zelo dobrem srečanju dveh dobrih nasprotnikov bi bil prav remi najpravičnejši.
Domačini, udeleženci evropskega pokala EHF, so pričeli bolje in povedli 7:5. Nato je na sceno stopil vrata Jeruzalema Gregor Čudič,
ki je branil dve sedemmetrovki in kontro domačinom ter s tem omogoči svojim igralcem, da so s serijo 6:0 povedli 7:11. Začel se je lov domačinov, ki so po golih v prvem polčasu (pre)hitrega Jerasa najprej izenačili rezultat na 15:15 in nato še povedli s 16:15. Z dvema zadet-
koma ob koncu prvega polčasa so si Ormožani pred nadaljevanjem priigrali gol prednosti.
V drugem polčasu se je do 43. minute igralo gol za gol, v 50. minuti pa je domačinom prvič uspelo povesti za 3 točke (28:25) in nekaj trenutkov zatem še 29:26. Sledile so minute vratarja Ormožanov, ki je branil še četrto sedemmetrovko in nekaj zicerjev rokometašev Terma, ormoški vinarji pa so preko razpoloženega Mesareca po seriji 4:0 povedli z 29:30. V dramatični končnici je Ormožane v igri za zmago držal Gregor Čudič, ampak varovanci trenerja Saša Prapotni-ka z nekaterimi napakami v napadu tega niso izkoristili. V zadnjem zelo dolgem napadu za domače je zadel prvi igralec Terma na tem srečanju Celjan Ivančič za vodstvo 33:32. Gostje so izvedli hitri center in do strela iz krila je prišel Ko-ražija, ki je bil zaustavljen na črti šestih metrov s prekrškom. Sodnika Kaučič in Jager pa sta storila edino napako na tekmi in pokazala domačemu rokometašu dvominutno izključitev ter namesto na sedemmetrovko pokazala na črto devetih metrov. Tako je ostalo pri izidu 33:32 in zmagi Gorenjcev.
Uroš Krstič
Mojca Derčar z reprezentanco na EP
Na letošnjem Evropskem prvenstvu v rokometu za ženske, ki se bo pričelo v decembru v sosednji Madžarski, bo slovenske barve zastopala tudi rokometaši-ca Mojca Derčar, sicer prva strelka in igralka ekipe Mercator Tenzor iz Ptuja. Slovenska reprezentanca bo v uvodnem srečanju danes (četrtek, 9. 12.) igrala z reprezen-
tanco Rusije, 11. decembra z reprezentanco Srbije in Črne Gore, ter 12. decembra s sosednjo Hrvaško. Vsa srečanja slovenske reprezentance v tej predtekmovalni skupini bodo odigrana v Zalaers-zegu, v nadaljnji krog tekmovanja pa se uvrstijo tri prvouvrščene ekipe.
Danilo Klajnšek
Mojca Derčar (ŽRK Mercator Tenzor Ptuj) v akciji
Namizni tenis • 1. SNTL (m, ž)
Pomembna zmaga proti neposrednemu tekmecu
1. SNTL - MOŠKI
REZULTATI 9. KROGA: Ptuj -Vegrad Velenje 6:3, Maxi Olimpija - Vesna 6:1, Moravske Toplice Sobota - LM-KO Lendava 0:6, Maribor Finea - Kema Puconci 6:2, Lisk Križe - Krka 3:6
1. MARIBOR FINEA	9	8	1	0	17
2. LM-KO LENDAVA	9	7	2	0	16
3. RKA	9	7	1	1	15
4. KEMA PUCONCI	9	5	1	3	11
5. M. TOPLICE SOBOTA	9	4	2	3	10
6. LISK KRI@E	9	3	1	5	7
7. VEGRAD VELENJE	9	3	0	6	6
8. PJTU	9	3	0	6	6
9. OMLPIIJA	9	1	0	8	2
1 0. SVNEA	9	0	0	9	0
dobro, borbeno in predvsem so bili igralci motivirani. Želja je bila osvojiti obe točki, kar jim je tudi uspelo. Zmago je v deveti partiji potrdil Danilo Piljak, ki je premagal Bojaniča, toda že pred tem so dobili ključne dvoboje Grbič, Pavič in predvsem dvojica Grbič-Piljak.
Grbič - Bojanič 3:2, Pavič - Vo-
dušek 3:0, Piljak - Slatinšek 0:3, Pavič - Bojanič 3:1, Grbič - Slatinšek 2:3, Piljak - Vodušek 3:1, Grbič/ Piljak - Slatinšek/Bojanič 3:2, Pavič - Slatinšek 2:3, Piljak - Bojanič 3:1.
1. SNTL ŽENSKE
REZULTATI 9. KROGA: Iskra Av-toelektrika - Ptuj 6:0, Istrabenz -
Vesna 6:0, .Arrigoni - Ilirija 0:6, Merkur - Prevent 6:3, Kajuh Slovan - Fužinar Interdiskont 6:3
Ptuj - Vegrad 6:3
V 9. krogu 1. slovenske moške namiznoteniške lige so igralci Ptuja dosegli pomembno zmago proti velenjski ekipi Vegrada. To je bilo tudi srečanje, ki Ptujčanom, seveda po sobotni zmagi, daje upanje na mirno nadaljevanje, saj imajo pred predzadnjo ljubljansko Olimpijo štiri točke prednosti, za napredovanje navzgor po prvenstveni razpredelnici pa bodo morali še koga premagati. Velenjčani so bili trd oreh, vendar je ptujska ekipa igrala zelo
1. ISKRA AVTOELEKTR.	9	8	1	0	17
2. EMKUR	9	8	1	0	17
3. LII1IJA	9	7	0	2	14
4. STRABENZ	9	6	0	3	12
5. PVREENT	9	4	1	4	9
6. PJTU	9	4	0	5	8
7. RRAIGONI	9	2	2	5	6
8. KAJUH SLOVAN	9	2	1	6	5
9. FU@INAR INTERDISK.	9	1	0	8	2
1 0. SVNEA	9	0	0	9	0
Foto: Črtomir Goznik
Marinko Grbič (NTK Ptuj)
Iskra Avtoelektrika - Ptuj 6:0
Ptujčanke so nastopile v Vrtojbi ter se pomerile z vodečo ekipo na prvenstveni razpredelnici. Po pričakovanjih so slavile gostiteljice, ki so svoje gostje iz Ptuja premagale z maksimalnim izidom. Do izraza je prišla kvaliteta in predvsem izkušenost proti ptujski mladosti. Še najbližje točki za svojo ekipo je bila Vesna Terbuc, ko je v dvoboju z domačinko Budihno klonila šele po igri v petem nizu.
Milost - Mojsilovič 3:0, Škafar -Rojko 3:0, Budihna - Terbuc 3:2, Škafar - Mojsilovič 3:0, Moskalenko - Terbuc 3:1, Budihna - Rojko 3:1.
Danilo Klajn{ek
Rokomet • 1. B SRL, 2. SRL
V soboto Gorisnica gosti Veliko Nedeljo
1. B SRL MOŠKI
REZULTATI 8. KROGA: Velika Nedelja - Dol TKI Hrastnik 36:31, Cerklje - Chio Kranj 35:31, Dobo-va - Slovan 27:32, Mitol Sežana -Gorišnica 31:37, MIP Gorica Leasing - Sevnica 27:26, Ribnica - Pekarna Grosuplje.
1.	RIBNICA	9 9 0 0 18
2.	GORIŠNICA	10 8 1 0 17
3.	SLOVAN	10 8 1 1 17
4.	DOL TKI HRASTNIK 10 6 1 3 13
5.	MIP GORICA LEASING 10 4 2 4 10
6.	VELIKA NEDELJA 10 4 2 4 10
7.	SEVNICA	10 4 0 6 8
8.	DOBOVA	10 2 3 5 7
9.	MITOL SE@ANA 10 2 3 5 7
10.	ERCKLJE	10 3 0 7 6
11.	PEKAR. GROSUPLJE 9 2 16 5
12.	CHIO KRANJ	10 0 0 10 0
Velika Nedelja - Dol Hrastnik 36:31 (17:17)
VELIKA NEDELJA: Kovačec, Mesarec 2, Planinc 7, Rodik 8(3), T. Špindler, Gotal 3, Kukec 11, Krabonja, Klemenčič (3 obrambe), Vajda, Korpar 2, Munda (9 obramb), Kumer, Kokol 3. Trener: Stanko Mesarec.
Uvodne minute niso dale slutiti, da bi lahko bila v nadaljevanju tekma med Veliko Nedeljo in gosti iz Hrastnika tako izenačena in napeta. Domačini so na krilih obramb vratarja Munde in lahkih golov iz protinapadov v 9. minuti povedli s kar sedmimi točkami (9:2). Gostje so pod vodstvom izkušenega Šerbca hitro našli odgovor na igro domačinov in že ob koncu prvega polčasa povedli s 15:16 in nato še 16:17. Po seriji 3:0 je uspelo Nedeljanom po golu Planinca v 32. minuti povesti 19:17, nato je bil rezultat izenačen vse do 50. minute (29:29). Ob koncu kar precej nervozne tekme so imeli domačini boljše živce, razpoložen strelski trio Kukec (zaigral kljub poškodbi) - Planinc - Rodik pa je s svojimi goli pripeljal domačine do mirne končnice in novih dveh točk.
Uro{ Krsti~
Mitol Sežana - GoriSnica 31:37 (13:17)
GORISNICA: Valenko, N. Sok, Miličič, Žuran, I. Ivančič 5, Lozin-šek, Buzeti 4, Šterbal, D. Ivančič 11, Sapač 1, Firbas 3, Hrnjadovič, Vin-cek, Pisar 4. Trener: Ivan Hrupič.
Rokometaši Gorišnice se iz Primorske vračajo s pomembnima dvema točkama. Gostovanje pri sežanskem Mitolu je pokazalo, da je bilo domače srečanje proti prvemu favoritu za osvojitev prvega mesta v 1. B SRL samo slab dan gorišniških rokometašev. Ne sme se pozabiti, da rokometaši Mitola niso slaba ekipa, na njihovem domačem parketu se težko osvajajo gostujoče točke. Kaj hitro je bilo sanj domačih o morebitni zmagi konec, saj so gostje iz Gorišnice zaigrali zelo dobro in imeli vedno vodstvo trdno v rokah. V prvem polčasu so vodili tudi s petimi zadetki, na odmor pa odšli s štirimi.
V drugem polčasu je njihova prednost narasla na plus osem in so tako v sam zaključek srečanja krenili povsem mirno. Vse to pa jim je omogočalo visoko vodstvo in predvsem dobra igra, ko so onemogočili domačine že v osnovi, da bi jim resneje ogrozili zmago. Zadnji sodnikov žvižg pa je pomenil osvojitev pomembnih točk. Zmaga je vsekakor velikega psihološkega pomena pred sobotnim lokalnim derbijem z lanskoletnim prvoligašem Veliko Nedeljo v gorišniški dvorani.
DK
2. SRL MOŠKI - VZHOD
Drava - Šmartno 99 26:33 (13:18)
DRAVA: Klinc, Belšak, Predika-ka 4, Skaza 1, Majcen 4, M. Bračič 6 (1), Štager 5, Planinc, G. Bračič 1, Čerček, Mikolič 3, Mlakar 2.
Gostitelji so bili vse do 24. minute enakovredni, kar dokazuje sedemkratno izenačenje. Sledilo je nekaj zapravljenih in neizkoriščenih napadov in gostje so si pridobili prednost petih zadetkov. Tudi v nadaljevanju smo gledali enakovredno igro, toda domačini niso uspeli izničiti prednosti gostov. V domači ekipi je bilo vse preveč nihanj v obrambi, kjer vratar Klinc ni uspel zadržati dobro usmerjenih metov. V domačih vrstah bo potrebno pridobiti mlade igralce, ki se bodo v zimskem obdobju s sedaj zdesetkano ekipo uigrali za nadaljnje tekmovanje, saj je želja vseh, da se ekipa odlepi od dna razpredelnice.
anc
Rokometna šola Ptuj
Za nami so prvi trije meseci šolskega leta in prišel je čas, ko bodo najmlajši igralci in igralke, ki so v tem obdobju začeli vaditi pod okriljem Rokometne šole Ptuj, pričeli s tekmovanji v mini rokometu.
Na osnovnih šolah Mladika, Ljudski vrt, Markovci in Dornava se vadbe udeležuje več kot devetdeset dečkov in deklic starih 8 do 10 let, na tekmovanjih pa so se jim pridružili še vrstniki in vrstnice iz Rač, Starš in Kungote.
Tekmovanja bodo potekala v obliki turnirjev. Tekme ločenih fantovskih in dekliških ekip so organizirane pod okriljem Rokometne zveze Slovenije.
Ciklus turnirjev se je začel 27. 11., ko se je v športni dvorani Gimnazije Ptuj zbralo devet ekip mladih rokometnih navdušencev.
REZULTATI TEKEM: dečki: OŠ Rače - OŠ Mladika 1 16:9, OŠ Rače
-	OŠ Mladika 2 13:13, OŠ Mladika 1 - OŠ Kungota 14:9, OŠ Kungota
-	OŠ Rače 6:16, OŠ Kungota - OŠ Dornava 10:9, OŠ Mladika 2 - OŠ
^r Sd rokometna Sola ptui
Mladika 1 29:11, OŠ Mladika 2 -OŠ Dornava 35:7
Deklice: OŠ Rače - OŠ Mladika 16:10, OŠ Mladika - OŠ Starše 11:24, OŠ Dornava - OŠ Rače 2:11, OŠ Starše - OŠ Rače 19:12, OŠ Starše - OŠ Dornava 24:8
V soboto, 11. 12., pa se bo v športni dvorani Gimnazije Ptuj odigral že drugi turnir, na katerem se bodo med 9. in 14. uro med seboj pomerile šolske ekipe Mladike, Ljudskega vrta, Markovcev in Dornave. Vrstniki, prijatelji, starši in ostali prijatelji vljudno vabljeni!
Že naslednjo soboto, 18. 12., se bodo iste šole pomerile med sabo z mešanimi fantovsko-dekliškimi ekipami za pokal Rokometne šole Ptuj. Ta turnir pa bo potekal v Športni dvorani Mladika v dopoldanskem času.
Odbojka • 1. DOL (m, ž), 2. DOL (ž)
Svitu in Benediktu točka, Ptuju niz
1. DOL MOŠKI
REZULTATI 10. KROGA: Šoštanj Topolšica - Olimpija 3:1, Svit - Prevent gradnje IGM 2:3, Autocommerce - Calcit Kamnik 3:0. Sre~anje Marchiol Prva~ina - Salonit Anhovo je bilo odigrano v~eraj,
sre~anje Termo Lubnik -			Krka	pa
bo danes zve~er.				
1. AUTOCOMMERCE	10	9	1	26
2. PREVENT GR. IGM	10	8	2	22
3. CALCIT KAMNIK	10	7	3	22
4. [O[TANJ TOPOL[.	10	6	4	19
5. OLIMPIJA	10	5	5	15
6. KRKA	9	5	4	13
7. MARCHIOL PRVAČ.	9	4	5	13
8. SALONIT ANHOVO	9	2	7	6
9. TERMO LUBNIK	9	2	7	6
10. SVIT	10	0	10	2
petem nizu je bilo zelo vro~e, saj so doma~ini nudili dostojni odpor vse do rezultata 9:9. Nato pa je do izraza prišla ve~ja izkušenost in Maribor~ani so osvojili dve to~ki, doma~inom pa je pripadla ena.
Danilo Klajnšek
1. DOL ŽENSKE
REZULTATI 10. KROGA: Sloving Venus Vital - Benedikt 3:2, Preval-je - Luka Koper 2:3, Zavarovalnica Maribor Ljutomer - HIT Nova Gorica 0:3, Nova KBM Branik - For-mis Bell 3:0, Sladki greh Ljubljana - TPV Novo mesto 3:1 1. SLADKI GREH LJ. 10 10 0 30
Svit - Prevent Gradnje IGM 2:3 (-19, 17, -25, 21, -10)
SVIT: Bra~ko, Šket, Jakopin, Gomivnik, Brezovšek, Jurak, Lam-pret, Jesenko, Zemlji~, Korošec, Berdon. Trener: Aleks Berdon.
Že ve~krat smo zapisali, da so odbojkarji Svita iz Slovenske Bistrice mo~no pomladili ekipo in da zaradi tega težko osvajajo to~ke. Toda v sre~anju proti mariborskim gradbincem, ki v tem prvenstvu veljajo za enega izmed kandidatov za vrh, so bili zelo blizu najve~-jemu presene~enju, ko bi z malo ve~ športne sre~e lahko celo zmagali. Samo sre~anje je bilo dokaj izena~eno, to kaže tudi rezultat. V
Kolesarstvo
2. NOVA KBM BRANIK	10	9	1	26
3. HIT NOVA GORICA	10	6	4	20
4. TPV NOVO MESTO	10	6	4	18
5. SLOVING V. VITAL	10	5	5	16
6. LUKA KOPER	10	4	6	12
7. BENEDIKT	10	4	6	12
8. ZM LJUTOMER	10	4	6	11
9. PREVALJE	10	1	9	4
10. FORMIS BELL	10	0	10	00
Sloving Venus Vital - Benedikt 3:2 (19, 24, -21, -20, 10)
BENEDIKT: Rajšp, Štumper, Bernjak, J. Borko, T. Borko, Fe-konja, Novosel, Milanovi~, Jontes, Bogendorfer, Lorbek.
Odbojkarice Vitala so še drugi~ v letošnji sezoni premagale ekipo Benedikta, ki si je tako skoraj že zaprla vrata za uvrstitev med štiri najboljša moštva.
Benedi~anke so dobro za~ele uvodna niza, a so v nadaljevanju mo~no popustile in prakti~no podarile gostiteljicam zmago. Štajer-ke so bolje odigrale naslednja dva niza in ju tudi dobile, tako da je bilo za zmago potrebno odigrati še skrajšani peti niz. V odlo~ilnem delu igre sta bili ekipi izena~eni do pete to~ke, nato so gostiteljice pobegnile na 7:5, a so Benedi~an-ke po menjavi igralnih polij znova izena~ile na osmi to~ki. Takoj za tem so sledile tri zaporedne to-~ke Vitala (11:8), vodstva pa niso ve~ izpustile iz rok. Pri gostjah sta Novoselova in Štumperova nanizali po 23 to~k.
sta
2. DOL @ENSKE
REZULTATI 9. KROGA: Ptuj -Comet Zre~e 1:3, Mislinja - Ecom Tabor 3:0, Hitachi - Savinjska Šempeter 3:0, Šentvid - Ljubljana II. 3:0, Ko~evje - Mladi Jesenice 0:3, Dravograd - Solkan 3:0.
1. MLADI JESENICE	9	8	1	24
2. [ENTVID	9	8	1	23
3. HITACHI	9	7	2	23
4. MISLINJA	9	7	2	20
5. COMET ZREČE	9	5	4	17
6. KOČEVJE	9	5	4	14
7. ECOM TABOR	9	5	4	14
8. SOLKAN	9	3	6	9
9. SAV. [EMPETER	9	3	6	7
10. DRAVOGRAD	9	2	7	7
11. LJUBLJANA II.	9	1	8	2
12. PTUJ	9	0	9	0
Mladi trdo trenirajo
Zima še ni pokazala pravega obraza, v kolesarskem klubu Perutnina Ptuj pa se že pripravljajo na novo sezono, ki se pri~ne konec marca. Po mesecu dni po-~itka so pri~eli s pripravljalnimi treningi v za~etku novembra. Mladinska "~eta" kolesarjev se je ve~ kot podvojila, od ambicioznih potez vodstva kluba lahko optimisti~-no pri~akujemo nov val kolesarjev, ki bodo v prihodnjih letih dosegali odmevne rezultate tudi v dresih profesionalne ekipe. Jerneju Fin{garju, ki je vodil obe selekciji mladincev v preteklem letu, se je pridružil Bo{tjan Lampret, ki je do sedaj treniral ekipo de~kov, v novi sezoni se bo preizkusil v starejši kategoriji mlajših mladincev.
Mladi kolesarji v tem ~asu trenirajo 4-5-krat na teden, edini stik s kolesom imajo le ob koncu tedna, ko v primeru lepega vremena sedejo na gorsko kolo. Za dvig kondicije te~ejo, s pomo~jo Športnega zavoda Ptuj opravijo tri tedenske treninge v telovadnici in fitnesu, v zimskem ~asu pa na~rtu-jejo treninge teka na smu~eh. Na "pravo" kolo naj bi sedli šele januarja, precej je odvisno od vremena, ~eprav v tem ~asu dosti treningov opravijo ob morju. Pravijo, da z nizkimi temperaturami nimajo ve~jih težav, saj v klubu poskrbijo za primerno topla obla~ila. Ve~ji problem predstavlja sneg, saj zaradi spolzkega cestiš~a ni možno kolesariti.
Trener starejših mladincev Jernej Finšgar je navdušen nad mno-ži~nostjo ekipe: "Pred kratkim smo šele za~eli s pripravami na novo sezono. Zadovoljen sem s številom kolesarjev, saj ne bo treba trepetati za sestavo ekipe. Ve~ kolesarjev je dobro za motivacijo in primerjavo posameznikov, na treningih je prisotna tekmovalnost, ki je v dolo~eni meri pozitivna, s tem pa
Foto: Uroš Grame
Mladi kolesarji KK Perutnina Ptuj
prihaja do selekcije. Imeli bomo dobro ekipo, saj imajo mnogi tekmovalci že kar precej izkušenj z dirk. Naš cilj je seveda dosegati dobre rezultate na dirkah, radi pa bi tudi ~im ve~ kolesarjev pripeljali do ~lanske vrste." Za ekipo starejših mladincev bodo nastopali: Go-razd Bauer, Kristjan Đurasek, Nelej Brun~i~, Marcel Ternov-{ek, Rok Ver{i~, 5 kolesarjev pa je novih: Timi Glažar iz Ptuja, Matija Grdina iz Celja, Kristjan Pesjak iz Zre~, Darin Dabranin iz Slovenskih Konjic ter Ale{ Si-moni~ iz Jur{incev.
Ekipa mlajših mladincev bo prav tako nadpovpre~no števil~na, saj bo ptujske barve zastopalo devet kolesarjev: Marko Purg, Niko Vogrinec, Alen Tement, Robert Janžekovi~, Davor Golob, Peter Leskovar, Kristjan Pi{ek, Matej Gregorec ter Klemen Breznikar.
Ve~ina teh mladih je prestopila iz kategorije de~kov, kjer so že dosegali lepe rezultate. Izstopala sta predvsem Purg in Vogrinec, ki sta bila med boljšimi v Sloveniji. Prvi je bil najboljši kolesar v to~kova-nju slovenskih dirk - Pokal Slovenije - ter dvakratni državni prvak na dirkališ~u, slednji pa zmago-
valec dirke v Koprivnici. Njihov trener Boštjan Lampret je zadovoljen z dosedanjim potekom priprav: "Imamo števil~no ekipo, ki redno in dobro trenira. V novi sezoni se bo število dirk za te fante podvojilo, ve~ bo predvsem dirk v tujini. Pomembno bo pridobivanje izkušenj, pomembno se bo z dobrimi treningi ~im prej prilagoditi na daljše dirke, bomo pa tudi iskali priložnosti, da naredimo kakšen dober rezultat."
In lepo bi bilo, ~e bi se dober rezultat posre~il na eni pomembnejših dirk sezone, na državnem prvenstvu, ki bo konec junija za kategorije mlajših in starejših mladincev ter ~lanov na Ptuju.
Uroš Gramc
Košarka • 2. SKL - vzhod
Sreča na strani gostov
2. SKL - VZHOD
REZULTATI 7. KROGA: Ptuj
-	Nazarje 76:77, Pivovarna Laško mladi - Grosuplje 85:89, Ru{e -ŽKK Maribor 90:82, Jurij Ježica
-	Superga Slovenj Gradec 97:91, Prebold - Celjski KK 67:88
1. GROSUPLJE	7	5	2	12
2. CELJSKI KK	7	5	2	12
3. NAZARJE	7	5	2	12
4. PIVO. LA[KO MLADI	7	4	3	11
5. JURIJ JEŽICA	7	4	3	11
6. PTUJ	7	3	4	10
7. RU[E	7	3	4	10
8. ŽKK MARIBOR	7	3	4	10
9. PREBOLD	7	2	5	9
10. S. SLOV. GRADEC	7	1	6	8
KK Ptuj - KK Nazarje 76:77
20:23, 18:20, 21:21, 17:13
KK PTUJ: Kneževi~, Ferme 5 (4:1), Rojko 3, Mar~i~ 19 (6:5), In-dji~, Horvat, Kanli~ 26 (9:5), Sajko 15 (4:4), Bili~, Sira~evski 8, Majal. Trener: Zlatko Mar~i~.
Košarkarjem Ptuja se je v sre~a-nju z ekipo iz Nazarja izmuznila zmaga v zadnjih sekundah tekme. Doma~ini so imeli priložnost za zmago, saj so imeli zadnji napad, vendar izkušenemu Sira~evskemu ni uspelo zadeti in tako so to~ke za zmago odpotovale iz Ptuja. Gostje so ve~ji del tekme vodili s to~-ko ali dvema razlike, vendar je bila tekma vseskozi napeta in na visokem kvalitetnem nivoju. Pri gostih je izstopal I. Zakrajšek, ki se je izkazal s prodorno igro in zanesljivim metom iz razdalje. Pri Ptuj~anih pa je izvrstno delovala mlada naveza Kanli~, Sajko, Mar-~i~, vendar je bilo to premalo, saj kriterij sojenja nikakor ni bil v prid Ptuj~anom. Sodniki, so podlegli pritisku gostujo~e publike, doma-~a publika pa je ve~ ali manj vse skupaj le opazovala.
Zlatko Marčič - trener KK Ptuj: "Tekma je bila na zelo kvalitetnem nivoju, vendar so gostje v kon~nici imeli ve~ sre~e. Mi zadnjih dveh priložnosti nismo iz-
Ervin Kanlič (KK Ptuj)
koristili, kar je posledica premalo zbrane igre v kon~nici, vendar sem v celoti zelo zadovoljen, saj nas vodilna ekipa ni v ni~emer nadigrala in bi bila tudi naša zmaga povsem zaslužena." MLADINCI - 2. SKL - VZHOD KK PTUJ : KK ŠMARJE P. LIP-NIK 141:67 39:9, 25:28, 44:25, 33:15 KK Ptuj: Forštnari~ 6, Kramber-ger 2, Nedeljko3, Mar~i~ 17, Horvat 5, Bili~ 25, Kanli~ 38, Sajko 4, Kotnik 4, Holc 25, Brki~ 7, Avguštin 7.
9. zaporedna zmaga Ptuj~anov,
ki zavzemajo vodilno mesto na lestvici. Mladinci gostujejo v nedeljo v Mariboru pri KK Braniku. KADETI - 1. SKL - VZHOD KK PTUJ : RADENSKA CREA-TIV 70:59 23:17, 17:11, 15:21, 15:10 KK Ptuj: Klemen~i~, Bili~ 12, Fajt, Mar~i~ 20, Traper, Kramber-ger 3, Avgu{tin 8, Sajko 25, Kotnik 2, Ferme, Kokot, Krajnc. S to zmago so kadeti dosegli cilj, uvrstitev v drugi krog tekmovanja za uvrstitev za prvaka SKL kadetov.
Danilo Klajnšek
Košarka • Liga PARKL
Veterani Ptuja še vedno nepremagani
V	derbiju kroga skupine A sta se pomerili ekipi Majšperka in Ra~. V trdi in izena~eni igri so si gostje uspeli priigrati pet košev prednost do pol~asa. Po odmoru so bolje pri~eli doma~i, ki so iz-ni~ili prednost gostov in celo povedli. Zadnji interval igre so tako pri~eli s prednostjo koša. V finišu tekme v nekaj napadih žoga ni in ni hotela skozi obro~ gostov, kar so le-ti izkoristili in si priigrali deset košev prednosti ter jo ohranili vse do konca.
V	derbiju skupine B sta se pomerili ekipi Ljudski vrt in Veterani. Veterani so takoj na za~etku pritisnili in si priigrali visoko razliko, ki so jo doma~i do pol~asa le uspeli znižati, je pa kljub vsemu znašala solidnih deset košev. V nadaljevanju so "vrti~karji" poskušali s hitro in agresivno igro zmesti naspro-
tnika, kar jim je le deloma uspelo. Ob koncu zadnje ~etrtine so se doma~i približali gostom na vsega štiri koše razlike, vendar so veterani kon~nico odigrali zrelo in zbrano ter zasluženo osvojili novi dve to~ki. Vse ostale komentarje in rezultate	najdete	na www.parkl.com. Rezultati:
Skupina A: [D Kidri~evo : KK Ora~i 69:67 (19:16, 20:12, 12:17, 18:23), [d Maj{perk : KK Ra~e 51:61 (12:11, 12:18, 17:11, 10:21), Good guys : Bar Holliday Neman 93:68 (19:21, 22:22, 25:13, 27:12).
Skupina B: [D Dornava : KK Star{e 38:75 (6:15, 7:24, 15:24, 10:12), KK Pragersko veterani : [D Ptujska Gora 69:66 (15:12, 24:15, 16:17, 14:12), KK Ljudski vrt : Veterani Ptuj 55:62 (6:25, 20:11, 16:15, 13:11). SKUPINA A
1.	KK RAČE 4 4 0 +47 8
2.	GOOD GUYS 3 3 0 +37 6
3.	[D MAJŠPERK 4 2 2 + 7 6
4.	KK ORAČI 4 1 3 +11 5
5.	[D KIDRIČEVO 3 2 1 + 2 5
6.	BAR HOLLIDAY 3 0 3 - 43 3
7.	[D DESTRNIK 3 0 3 - 61 3
SKUPINA B
1.	KK STARŠE 4 4 0 +125 8
2.	VETERANI PTUJ 3 3 0 + 37 6
3.	LJUDSKI VRT 3 2 1 + 21 5
4.	TISKAR. EKART 3 2 1 + 8 5
5.	PRAGERSKO VET. 4 1 3 - 28 5
6.	PTUJSKA GORA 4 0 4 - 78 4
7.	[D DORNAVA 3 0 3 - 85 3 Lestvica najbolj{ih strelcev
po ~etrtem krogu:
1. Davor Bauman (Ra~e) 89, 2. Peter Pesek (Star{e) 75, 3. Matjaž Leopold (Ra~e) 64, 4. Milko Vido-vi~ (Star{e) 61, 5. Aljo{a Hodnik (Good guys) in Sandi Jer{i~ (Pra-gersko) 60 ko{ev.
Pari petega kroga:
KK Star{e : KK Ljudski vrt, KK Pragersko : Tiskarna Ekart design, Veterani : [D Dornava, KK Ora~i : Good guys, [D Maj{perk : [D De-strnik, Bar Holliday Neman : [D Kidri~evo.
Radko Hojak
Nogomet
Največja minutaža Miljatoviču
Prvi del prvenstva, ali 17. odigranih krogov, v 1. SNL je za nogometaši. Želje klubov so bile različne, kar se tiče njihovih uvrstitev. Vsi bi želeli na vrh, vendar je tam lahko samo eden. Seveda nas najbolj zanima učinek ptujskih nogometašev, ki so dolgo časa mešali štrene vsem tistim klubom, ki so že navajeni, da se brez nekih večjih težav uvrstijo v ligo za prvaka, vse ostalo,
kar je od sedmega mesta navzdol, pa v ligo za obstanek. Samo pet krogov še je, ko se bodo delile karte za zgornji in seveda spodnji del prvenstvene razpredelnice. Borba bo težka in zelo zanimiva.
Za Dravo je uspeh, da je bila tako dolgo med prvimi šestimi. To, da je v zadnjih dveh krogih izpadla, še ne pomeni, da se tja tudi ne bo vrnila. Pet krogov, petnajst točk
na razpolago, je dovolj veliki kapital. Mogoče bo pri ptujskem prvoligašu potrebno tudi kaj dodelati.
Sicer pa, kolikor je gledalcev, toliko je tudi trenerjev. Mogoče bi kdo drugače sestavljal ekipo, kot jo je trener Lušič. Ni odveč, če pogledamo nastope ptujskih nogometašev v minutah: Matej Mil-jatovič (1295), Aljaž Zajc (1258), Sead Zilič (1256), Marko Grižonič
(1215), Aleš Čeh (1207), Nedžad Alibabič (1045), Emil Šterbal (1017), Robert Težački (989), Ne-nad Vučkovič (977), Dejan Ger-mič (945 minut), Marko Lunder (900), Matjaž Majcen (869), Mladen Dabanovič (585), Denis Se-limovič (482), Gorazd Gorinšek (478), Mitja Emeršič (239), Slaviša Jevdenič (225), Dejan Prejac (219), Matjaž Korez (205), Matej Ljuba-nič (143). Tomaž Toplak (96), Izu-din Kamberovič (90), Denis Krajnc (00); brez minutaže igranja so bili: Denis Petek, Robert Štelcer, Jure Arsič, Marko Velečič in četrti vratar Vesenjak.
Danilo Klajnšek
Mali nogomet
2. SLMN VZHOD
Rezultati 9. kroga: Tomaž -Branik MB 5:4, Bioterme MN -Cerkvenjak 3:2, Urban MB- Ma-rinci Ve{~ica 7:5, Mak Benedikt -Napoli IP 4:10, Panda MB - Slov. gorice 2:7
1.	TOMAŽ	9 7 2 0 23
2.	BRANIK MB	9 7 11 22
3.	NAPOLI IP	9 6 0 3 18
4.	BIOTERME MN 9 5 1 3 16
5.	CERKVENJAK 9 4 2 3 14
6.	SLOV. GORICE 9 4 1 4 13
7.	MAK BENEDIKT 9 3 0 6 9
8.	URBAN MB	9 3 0 6 9
9.	MARINCI V.	9 2 1 6 7
10.	PANDA MB	9 0 0 9 0
TomaŽ - Branik 5:4 (5:3)
STRELCI: 1:0 Školiber (3), 2:0 Školiber (7), 2:1 Pukšič (9), 3:1 Janžekovič (9), 3:2 Pukšič (11), 4:2 Školiber (17), 5:2 Gašparič (19), 5:3 Pukšič (19), 5:4 Brglez (35)
TOMAŽ: Bedrač, Školiber, Mi-klašič, Bohinec, Gašparič, Ka-menšek, Janžekovič, Lah, Horvat, Vidovič. Trener: Bojan Cunk.
BRANIK: Ferk, Polšak, Šprah, Kraut, Kurnik, Jarc, Pukšič, Brglez, Cvetko, Šabeder. Trener: Darko Križman.
V derbiju jesenskega dela prvenstva so ljubitelji malega nogometa v Ormožu prišli na svoj račun, saj so videli izjemno predstavo Toma-
ža in Branika, kjer so ob koncu zmago in naslov jesenskega prvaka osvojili malonogometaši Tomaža. v prvem delu so goli padali kot po tekočem traku, tako da so ljubitelji malega nogometa resnično prišli na svoj račun.
V napeti končnici so domačini pet sekund pred koncem storili šesti prekršek, strel Brgleza iz desetih metrov pa je izjemno zaustavil domači vratar Bedrač za veliko veselje domačih igralcev in za jesenski naslov.
Uros Krstič
MNZ PTUJ
SKUPINA A
2 krog: Mizarstvo Zupanič NK Hajdina - SKEI Talum 7:2
3.	krog: Market Betka Breg -ŠD Polenšak 2:2, ŠD Ptujska Gora
-	Joe Fernandes 4:1, SKEI Talum
-	KMN Miklavž 5:1, Poetovio Vito-marci Pomaranča bar - Avtoelek-trika Bračič 3:2, NK Gerečja vas -NK Skorba 4:2, GMB Žično pletarstvo Rogina - Mizarstvo Zupanič NK Hajdina 2:4
4.	krog: Joe Fernandes - NK Gerečja vas 1:9, ŠD Polenšak - ŠD Ptujska Gora 3:2
1.	NK GEREČJA VAS 4 3 0 1 9
2.	NK HAJDINA	3 3 0 0 9
3.	POETOVIO	3 3 0 0 9
4.	[D POLENiAK 4 2 11 7
5.	[D PTUJSKA GORA	4	2 0	2	6
6.	MARKET BELA BREG	3	111	4
7.	GMB Ž. P ROGINA	3	10	2	3
8.	AVTOELEK. BRAČIČ	3	10	2	3
9.	NK SKORBA	3	1 0	2	3
10.	SKEI TALUM	3	10	2	3
11.	KMN MIKLAVŽ	3	10	2	3
12.	JOE FERNANDES	4	0 0	4	0
SKUPINA B
2.	krog: Bar Cheers Clyber cafe
-	ŠD Juršinci 5:3, Draženci - Ko-zminci 8:2, Club 13 Hajdoše -Bar Osmica 8:2, Rožice - Klub ptujskih študentov 10:0, Bar Faraon -ŠD Rim 3 :7, Jado čevlji ŠD Cirkov-ce - Peugeot Toplak 6:2
3.	krog: Peugeot Toplak - Bar Cheers Clyber cafe 4:0, Kozminci
-	Club 13 Hajdoše 1:8, ŠD Juršinci - Draženci 3:3, ŠD Rim - Jado Čevlji ŠD Cirkovce 1:1, Klub Ptujskih študentov - Bar Faraon 1:0, Bar Osmica - Rožice 1:4
4.	krog: Jado Čevlji ŠD Cirkovce - Klub ptujskih študentov 4:0, Bar Faraon - Bar Osmica 7:0
1.	[D CIRKOVCE 4 3 10 10
2.	CLUB 13 HAJDOiE 3 3 0 0 9
3.	ROŽICE	3 3 0 0 9
4.	DRAŽENCI	3 2 1 0 7
5.	PEUGEOT TOPLAK 3 2 0 1 6
6.	[D RIM	3 1 1 1 4
7.	[D JUR[INCI 3 1 1 1 4
8.	BAR FARAON 4 1 0 3 3
9.	BAR CHEERS 3 1 0 2 3
10.	KPŠ	4 10 3 3
11.	KOZMINCI	3 0 0 3 0
12.	BAR OSMICA 4 0 0 0 0
Danilo Klajnšek ZLMN ORMOŽ
1. LIGA
Rezultati 3. kroga: Belcont -Mladost 3:3, LDS - Prednost 2:2, Zid. Čurin - Kog 4:0, Trs. Žiher -N. Slovenija 2:1.
1.	TRSNICA ŽIHER 3 3 0 0 9
2.	BELCONT	3 2 1 0 7
3.	LDS	3 1 2 0 5
4.	NOVA SLOVENIJA 3 1 1 1 4
5.	PREDNOST	3 1 1 1 4
6.	ZID. ČURIN	3 1 0 2 3
7.	MLADOST	3 0 1 2 1
8.	KOG	3 0 0 3 0
2. LIGA
Rezultati 3. kroga: Črni ribič -Mladost II 8:2, PGD Ormož - Joker 0:4, Mihovci - Mestna graba 1:3.
1.	ČRNI RIBIČ	3	3 0	0	9
2.	JOKER	3	3 0	0	9
3.	MIHOVCI	3	1	0	2	3
4.	MLADOST II	3	1	0	2	3
5.	MESTNA GRABA	3	1	0	2	3
6.	PGD ORMOŽ	3	0	0	3	0
Uroš Krstič
OBČINSKA NOGOMETNA LIGA VIDEM
SKUPINA A
Rezultati 1. kroga: KMN Ma-
jolka - Tržec veterani 8:4, Lesko-vec - Tržec mladi 8:3, AS veterani
-	ŠD Pobrežje 2:14, Videm mladi -prosti.
SKUPINA B
Rezultati 1. kroga: Majski vrh
-	Belavšek 10:3, ŠD Zg. Pristava -Lancova vas veterani 9:3, ŠD Lan-cova vas - NK Videm 14:4, AS -Šturmovec 7:3.
Darko Lah
Sportne novičke
Tenis • Teniška liga za rekreativce
27. novembra in 4. decembra sta bila v teniški dvorani Goja center odigrana 3. in 4. krog zimske teniške lige za rekreativce stare nad 30 let. Vodstvo na lestvici še naprej trdno držita ekipi TC Luka in Nedog, s. p., saj sta tudi tokrat suvereno odpravili svoje nasprotnike. Drugo zmago zapored pa je zabeležila tudi ekipa Nes.
Rezultati 3. kroga: Nes - TK Neptun 2:1, Sor-tima - TK [traf 1:2, TK Skorba 2 - Nedog, s. p. 0:3, Veterani - TK Skorba 12:1, TC Luka - TC Kidričevo 3:0. Rezultati 4. kroga: TK [traf - TC Luka 0:3, TC Kidričevo - Nedog, s. p. 0:3, TK Neptun -TK Skorba 11:2, TK Skorba 2 - Veterani 1:2, Nes - Sortima 3:0. Lestvica po četrtem krogu: 1. TC Luka 11 točk, 2. Nedog, s. p. 11 točk, 3. Nes 7 točk, 4. Veterani 6 točk, 5. TK Skorba 1 5 točk, 6. TK [traf 5 točk, T. TK Neptun 5 točk, 8. TC Kidričevo 4 točke, 9. TK Skorba 2 4 točke, 10. Sortima, d. o. o. 2 točki.
5. krog se igra v soboto, 11. decembra. (ur)
Judo • Turnir Nagaoka
Potem ko se je končalo tretje EP za mlajše člane/članice do 23 let, so se 28.11.2004 najboljši judoisti in judoistkepomerili še za tradicionalno lovoriko Nagaoka. ^Omenjeno tekmovanje, že 41. po vrsti, je privabilo več tekmovalcev kot v preteklosti, predvsem zaradi pravkar minulega EP.
Iz judo kluba Drava sta tekmovala 2 judoista in osvojila 3. mesti. Marcel Ognjenovič je nastopal v kategoriji do 60 kg in z dvema zmagama osvojil bronasto medaljo, prav tako je bil bronasti Jože [imenko v kategoriji do 100 kg. (sk)
Kickboks • Druga knjiga Vladimirja Sitarja
V ponedeljek, 13. 12., bo ob 16. uri na ptujskem gradu predstavitev knjige Vladimirja Sitarja z naslovom Kickboks - tehnike in taktike borbe. To je že druga knjiga omenjenega avtorja, prva nosi naslov Kikboks - nastanek in razvoj v svetu in pri nas.
Knjiga je bogato slikovno opremljena, saj lahko v njej najdemo več kot 300fotografij. Med demonstratorji posameznih tehnik najdemo sama znana imena borilnih športov pri nas: Tomaž Ba-rada, Dejan Zavec, Nadja in Matej Šibila, Marcel Fekonja. (JM)
Strelstvo • Trofej Mladosti
Pretekli vikend je v Zagrebu potekal močan mednarodni turnir Trofej Mladosti. Na njem so sodelovali strelci iz SLO, CRO, SCG, BIH in HUN. Tekmovalci iz SD Kidričevo-Tenzor so se turnirja udeležili v streljanju z zračno pištolo in se odrezali zelo dobro. Po rednem delu sije najboljši položaj pristreljal Simon Simoničs571 krogi, kar je zadostovalo za 5. mesto.
Boštjan Simonič je z rezultatom 568 krogov ujel finalno serijo kot osmi. Cvetko Ljubič še ni ujel prave forme in z rezultatom 559 krogov ni dosegel vidne uvrstitve. Vfinalni seriji je Boštjan z dobrim streljanjem 101,1 krogov napredoval na 4. mesto pred brata Simona in Petra Tkalca iz Rečice. Zaostal je za Mikcem SCG, Grgičem SCG in Ciglaričem Coal Petišovci.
Sam nam je v pogovoru dejal, da po drugi seriji, ko je nastreljal 100 od 100 možnih krogov, ni več našel potrebne koncentracije ter je strele zaključeval iz nepopolnih situacij. (dk)
4 prva mesta za podravske strelce
28. 11. je v Lendavi potekalo 2. kolo državne lige za pionirje, mlajše mladince ter mladince. Tekmovanja so se udeležili tudi številni podravski strelci, ki so blesteli v svojih kategorijah. Dosegli so kar 3 posamična ter 1 ekipno prvo mesto.
Med ml. mladinkamije ponovno zmagala Mateja Levanič s 360 krogi, druga je bila Mojca Lazar s 353 krogi, peta Katarina Matič s 333 krogi, šesta Marija Gabrovec s 329 krogi (vse SK Ptuj), sedma Petra Simonič s 329 krogi ter deveta Mateja Zorko s 298 krogi (obe SD Juršinci).
Med ml. mladinci je zablestel Rok Pučko in s 369 krogi prepričljivo zmagal, Denis Grašič je bil s 331 krogi deveti (oba SD Juršinci).
V ekipnem delu so slavile ml. mladinke SK Ptuj, ki so dosegle odličnih 1042 krogov. Ekipa SD Juršinci je bila s996krogi na 3. mestu.
Med mladinci ostaja še vedno neporažen Simon Simonič s 375 krogi (SD Juršinci), Domen Solina je bil s 364 krogi 7. (SK Ptuj), Gregor Mo-leh s 349 krogi 12., Simon Druzovič s 344 krogi 20. (oba SD Juršinci), Aleks Vajda s 335 krogi 22. (SK Ptuj), Martin Sagadin s 322 krogi 24. (SD Kidričevo) ter Nik Gonc s 308 krogi 29. (SK Ptuj). Med mladinkamije Nina Pavlin s337 krogi zasedla 3. mesto (SD Juršinci).
Vekipnem delu so mladinci SDJuršinci s 1061 krogi zasedli 3. mesto, mladinci SK Ptuj so bili s 1007 krogi na 7. mestu.
Med ml. mladinci s puško je Gregor Kmetec s 363 krogi zasedel 5. mesto. Med pionirji sta dobro nastopila tudi Uroš Mohorko (169 krogov) in Kristjan Rebernak (163 krogov), ki sta zasedla 25. oziroma 35. mesto (vsi SD Kidričevo).
SK Ptuj III - [SK COAL
V	2. krogu 3. lige (pištola) so strelci SK Ptuj III gostili prvouvrščeno ekipo 3. lige ŠSK COAL Peti-šovci ter tesno izgubili z rezultatom 1598:1605. Kljub odličnemu zadevanju ptujskih strelcev to ni bilo dovolj za presenečenje kroga. Doseženi so bili naslednji rezultati: za SK Ptuj III - Mojca Lazar 546 krogov, Mateja Levanič 539 krogov ter Aleks Vajda 513 krogov. V naslednjem krogu bo SD Dornava gostilo ekipo SK Ptuj III. (S. Gonc)
Mednarodna »FIRST« liga
V	tretjem krogu mednarodne "FIRST' lige v streljanju z zračno pištolo so se v Čakovcu na Hrvaškem pomerile ekipe treh sosednjih držav, in sicer Slovenije Hrvaške in Madžarske. Ekipno so prvo mesto zasedli strelci iz Juršincev z rezultatom 1689 krogov (kar je tudi nov rekord ekipe), druga je bila ekipa ŠSK COAL iz Petišovcev 1678 krogov, tretji pa so bili strelci SD Alzas iz Čakovca s 1664 krogi. Posamezno je slavil Simon Simonič (SD Juršinci) 571 krogov, drugo mesto je osvojil Milan Cofek (ŠSK COAL) 570 krogov, tretje mesto pa je zasedel Nemec Ferenc (PLE Zalaeger-szeg) 566krogov. Rok Pučko je nastreljal 561 krogov, Mirko Moleh 557 krogov, Gregor Moleh 535 krogov, Petra Simonič 534 krogov, Simon Druzo-vič 514 krogov, Nina Pavlin 510 krogov in Mateja Zorko 452 krogov (vsi SD Juršinci).
Sportni napovednik
ROKOMET
1. A SRL MOŠKI
PARI 11. KROGA: Jeruzalem Ormož - Gold club (v športni dvorani Hardek v Ormožu ob 19.00) Prule 67 - Rudar Trbovlje; SREDA, 12. 12.: Gorenje - Svi{, Trimo Trebnje - Celje Pivovarna Laško, Prevent - Adria Krka; TOREK, 14. 12. : Cimos Koper - Termo
1.	B SRL - MOŠKI
PARI 11. KROGA: Gorišnica - Velika Nedelja (ŠD Gorišnica v soboto ob 19.30), Pekarna Grosuplje - Mitol Sežana, Slovan - Ribnica, Sevnica - Dobova, Chio Kranj - MIP Gorica Leasing, Dol TKI Hrastnik - Cerklje
2.	SRL VZHOD - MOŠKI
PARI 11. KROGA: Črnomelj - Drava Ptuj (sobota ob 19.00), Pomurje - Maribor Klima Petek, Radeče - Atom Krško, Arcont Radgona - Šmartno 99
ODBOJKA
1. A DOL MOŠKI
PARI 11. KROGA: Salonit Anhovo - Svit Slovenska Bistrica, Termo Lubnik - Šoštanj Topolšica, Krka - Autocommerce Bled, Calcit Kamnik - Marchiol Prvačina, Prevent Gradnje IGM - Olimpija
1.	A DOL ŽENSKE
PARI 11. KROGA: Luka Koper - Benedikt, Sladki greh Ljubljana - Sloving Venus Vital, TPV Novo mesto - Nova KBM Branik, Formis Bell - Zavarovalnica Maribor Ljutomer, HIT Nova Gorica - Prevalje
2.	DOL ŽENSKE
PARI 10. KROGA: LjubljanaJI. - Ptuj, Ecom Tabor - Solkan, Comet Zreče - Dravograd, Savinjska Šempeter - Šentvid, Mladi Jesenice - Hitachi, Mislinja - Kočevje
MALI NOGOMET
LIGI MNZ PTUJ
RAZPORED ZA NEDELJO: 12.10 Club 13 Hajdoše - ŠD Juršinci; 12.50 Bar Cheers Clyber cafe - Draženci; 13.30 Rožice - ŠD Kozmninci; 14.10 Peugeot Toplak -PD Rim; 15.30 Avtoelektrika Bračič - SKEI Talum; 16.10 NK Skorba - Poetovio Vito-marci Pomaranča bar; 16.50 GMB Žično pletarstvo Rogina - Market Betka Brezje
KOŠARKA
2. SKL VZHOD MOŠKI
PARI 8. KROGA: Pivovarna Laško mladi - Ptuj, Grosuplje - Celjski KK, Superga Slovenj Gradec - Prebold, ŽKK Maribor - Jurij Ježica, Nazarje - Ruše
Danilo Klajnšek
Sah
Uspešni v državni ligi
Novo ambiciozno vodstvo Šahovskega društva Ptuj je koncem preteklega meseca sklenilo dolgoročno sponzorsko pogodbo s podjetjem Veplas, d. d., iz Velenja, v njej opredelilo obojestranske interese in si tako zagotovilo materialno osnovo za uspešno delovanje. Pogodbo sta ob prisotnosti upravnega odbora društva podpisala predsednik društva Danilo Polajžer in direktor podjetja Veplas, d. d., Velenje Franc Vede-nik. Ptujski šahisti bodo v bodoče nastopali pod novim imenom Šahovsko društvo Ptuj - Veplas Velenje.
Že na prvem tekmovanju pod novim imenom so ptujski šahisti uspešno nastopili v državni šahovski ligi v Celju, najelitnejšem moštvenem šahovskem tekmovanju v Sloveniji. Ptujčani so na tekmovanju nastopili okrepljeni z mladim velemojstrom Andrejem Volokitinom, vzhajajočo zvezdo ukrajinskega šaha, ki je na nedavno končani šahovski olimpijadi v Španiji s svojo reprezentanco osvojil zlato olimpijsko medaljo! Ptujčane je okrepil tudi mednarodni mojster Leon Mazi, ki je štiri sezone, od leta 1989 do 1992, že uspešno nastopil za ptujsko moštvo. Vodstvo društva je namreč pravilno ocenilo, da samo okrepljeno moštvo lahko ohrani status člana najelitnejšega moštvenega tekmovanja v državi.
Na tekmovanju v Celjskem domu je nastopilo deset najboljših slovenskih ekip, v katerih je nastopilo kar 18 velemojstrov, med katerimi so bili tudi vsi slovenski olimpijski reprezentanti ter številni mednarodni mojstri in mojstri, skratka nastopili so vsi igralci, ki trenutno kaj pomenijo v slovenskem šahu.
Ptujsko moštvo je v devetih srečanjih doseglo dve zmagi, tri poraze, štiri srečanja so se končala neodločeno. Ves čas tekmovanja je bilo sredi turnirske tabele in je zasluženo zadržalo prvoligaški status.
Kon~ni vrstni red: LŠK Metalka - Trgovina, Ljubljana 36,5, ZŠK Maribor - Lan-com, Maribor 33,5, ŠK Triglav, Krško 27,5, ŠD dr. Milan Vidmar, Ljubljana 27, ŠD Simfonika, Vrhnika 27, ŠK Nova Gorica 26, ŠD
Ptuj - Veplas Velenje 26, ZM - ŠK Branik, Maribor 25, ŠD Radenska - Pomgrad 22,5 in ŠK Griže 19 točk.
V domačem moštvu so posamezni igralci dosegli naslednje rezultate: Andrej Vo-lokitin 5,5 (iz 9), Danilo Polajžer 3 (iz 9), Gregor Podkrižnik 5,5 (iz 9), Leon Mazi 3 (iz 9), Robert Roškar 5 (iz 9), Anita Ličina 0,5 (iz 3) in Janko Bohak 3,5 (iz 6). Andrej Volokitin je upravičil svoj sloves, čeprav ni bil tako prodoren kot na nedavno končani olimpijadi, saj je na prvi šahovnici razdelil prvo do tretje mesto z znanima velemojstroma Aleksandrom Beljavskim, ki je več let nastopal za ptujsko moštvo, in Predragom Nikoličem. Danilu Polajžerju se je poznalo, da bistveno premalo nastopa, opravljal pa je še nehvaležno odgovorno nalogo kapetana moštva ter številne druge obveznosti, kar se je poznalo na njegovem bledem rezultatu. Gregor Podrkrižnik je na visoki tretji deski igral odlično in je bil ob Andreju Volo-kitinu najboljši član moštva, premagal pa je med ostalimi tudi slovenskega olimpijskega reprezentanta velemojstra Duška Pava-sovica. Leon Mazi očitno ni bil v formi in je dosegel precej slabši rezultat, kot se je pred pričetkom tekmovanja pričakovalo. Robert Roškar je igral odlično in ponovno dokazal nesporno nadarjenost, odmevna pa je bila njegova zmaga z mladim slovenskim olimpijcem in slovenskim šahovskim prvakom mednarodnim mojstrom Tadejem Skelškom. Ptujski veteran Janko Bohak, ki je imel nasprotnike mlajše za dvajset let in več, je ponovno dokazal, da je odličen moštveni igralec. Prvih pet partij je igral odlično, premagal mojstra Dragana Simiča in Matjaža Justina, nato pa izgubil potrebno zbranost in popustil. Anita Ličina, kot zamenjava zanj, do konca tekmovanja ni ujela pravega ritma in je bila rezultatsko precej pod svojimi možnostmi.
Ptujsko moštvo je doseglo načrtovano, ostalo je član najelitnejše slovenske moš-tvene lige, za kaj več pa v tej sestavi ni bilo spodobno. V naslednjem letu bo potrebno ekipo okrepiti z najmanj enim solidnim mladim igralcem.
Janko Bohak
Ptujsko moštvo na tekmovanju v Celju
Velika Nedelja • Zgodbe, ki jih piše življenje
Žalost preganjajo živali
Erika in Janko Kovačec iz Velike Nedelje sta daleč naokrog znana po neobičajnih živalih, ki jih gojita v svoje veselje. Na dobrih dveh hektarih nekdanjega kmečkega travnika se namesto krav in konjev sprehajajo noji, srne, damjaki, pavi, indijski purani, afriške kokoši in do nedavnega celo vietnamska svinja.
čeprav sta zakonca Kovačec oba zaposlena, žena Erika si služi kruh v Agisu, mož Janko pa v ptujskem šolskem centru, sta včasih, ko so bili še velika srečna družina, pridno skrbela tudi za srednje veliko kmetijo, za 9 krav molznic ter nekaj svinj in kokoši, da so imeli dovolj zase.
Srečni so bili in pridni kot mravljice, a ne za dolgo, kajti kot strela z jasnega so se nad domačijo v Veliki Nedelji 37 zgrnili črni oblaki. Že kmalu po porodu jima je umrla hčerka, pred 10 leti pa jima je kruta usoda v prometni nesreči vzela še edino upanje, 19-letnega sina Borisa. Rane se še niso zacelile, ko sta nekaj let zatem drug za drugim umrla sicer že ostarela oče in mati. V šestih letih sta izgubila vse, za kar sta živela.
Bolečine in žalost so ju skoraj povsem strle in jima vzele vse veselje do dela na kmetiji, zato
sta se pred štirimi leti v enem dnevu odločila, krave prodala in kmetovanje povsem opustila. Da bi se vendarle malce zamotila in lažje pozabila, predvsem pa da ne bi bila tako osamljena, sta si začela nabavljati druge živali. Seveda ne za rejo, ampak v lastno veselje.
Travnik ob domačiji sta ogradila in vanj spustila par mladih damjakov, samičko in samca. A tudi tu jima je sreča sprva obrnila hrbet, saj je srnji par po nekaj dnevih preskočil ograjo in odbe-žal v divjino. Nekaj mesecev sta ju zaman iskala, nato pa nabavila drugo srno. Kmalu zatem pa se je zgodilo nekaj neverjetnega: samčku prostost očitno ni preveč ugajala in oči so se jima zasvetile, ko se je po petih mesecih sam vrnil ob domačo ograjo. Veselo sta ga sprejela in srnji par je kmalu postal njun ljubljenček.
Foto: M. Ozmec
Krotka vietnamska Suzi, ki so ji okrog pasu zmerili več kot v dolžino.
Foto: M. Ozmec
Gospodar Janko Kovačec med svojimi modrovratimi noji.
Foto: M. Ozmec
Damjak Jaka z Bibo med zobanjem koruze; prihod tujca z aparatom v roki ju sploh ni zmotil.
Vzljubili so ju tudi sosednji vaški otroci in jima celo nadeli imeni. Damjak Jaka in srna Biba sta danes že tako krotka, da se odzoveta na klic gospodarjev in se brez strahu približata ograji, še posebej če zavohata koruzo, jabolka ali kostanj, ki so njuna poslastica. Za družbo sta kmalu nabavila še tri pare damjakov, tako da se danes za domačo ograjo podi že osem glav Njihov vodnik je ponosni Jaka, ki ga krasijo mogočni lopatasti rogovi, čredica se najraje pase na sveži travi, napajajo se v ribniku sredi travnate kotanje, kjer jim delajo družbo žabe, ribe in race, prenočujejo pa pod pokrito lopo, polno sena za mrzle zimske dni.
Živali sicer ne morejo nadomestiti najdražjih, ki sta jih izgubila, a očitno pomagajo pri odganjanju temnih misli, saj ju osrečujejo in razveseljujejo, zato sta si nabavila še druge živali.
G. Radgona • Bojan Šek - nenavadni inovator
Da pozabiš na bolezen
Radgončan Bojan Šek je med svojimi someščani znan po številnih inovacijah, posebnega občudovanja pa je deležen, ker se poleg tega spopada še z zahrbtno boleznijo - rakom.
37-letnik, ki je osemnajst let kot kovinar delal v podjetju Ar-cont, namreč po urejenih in tudi divjih odlagališčih odpadkov zbira stara in zavržena vozila, predvsem osebne avtomobile, iz katerih potem sestavlja svoja vozila. Med vozili, ki jih je že sestavil, so tako že traktor za pluženje
snega, ob 120-letnici Prostovoljnega gasilskega društva Gornja Radgona je sestavil gasilski avtomobil, med njegovimi vozili pa se je znašel tudi pravi športni avtomobil. Njegovih izdelkov sicer ni mogoče registrirati in torej uporabljati v javnem prometu, kljub temu pa mnogi
Foto: Natalija i
Bojanov zadnji izdelek, športni avtomobil, sestavljen iz delov različnih avtomobilskih znamk.
priznavajo, da gre za prave mojstrovine.
Bojan pravi, ga sestavljanje tovrstnih mojstrovin izredno veseli, poleg tega pa mu misli odvrne od zahrbtne bolezni. Posebej je ponosen za svoj zadnji izdelek — športni avtomobil, s katerim se je tudi mogoče popeljati po domačem dvorišču, kot pravi, pa dele, potrebne za sestavo vozil, pobira na številnih divjih in tudi urejenih odlagališčih: "Ko so nekateri pobirali razne druge odpadke, sem sam predvsem iskal potrebne avtodele. Mislim, da sem s pobiranjem starih vozil pomagal tudi naravi, kajti zavržena vozila jo dejansko uničujejo," je pojasnil. Njegovo vozilo je tako sestavljeno iz delov avtomobilov različnih znamk—Zastava, Alfa Romeo, Mercedes, Renault 4, Fiat Uno in še nekaterih drugih. Kot pravi, so stroški izdelave minimalni, pri delu pa mu pomagajo tudi nekateri prijatelji in soproga.
Pred tremi leti je Janko pripeljal iz Ljutomera prvega nojčka, kar v kartonasti škatli za čevlje. Hitro je odraščal in kmalu dobil ime Marko. Da ne bi sameval, sta mu nabavila še žensko družbo, dve nojevi samički.
Njun mini živalski vrt pa se je začel polniti tudi z drugimi v naših krajih manj znanimi živalmi: afriškimi kokošmi ali pegatkami, indijskimi purani, pavi, divjimi racami in gosmi. Na nekem obisku pri znancu v Križevcih je Janko zvedel še za vietnamsko svinjo, nekoliko manjšo sorod-nico naše domače svinje, le da je temnejše barve in črnih dlak. Kupil jo je še čisto majhno in jo prinesel domov. Sprva sta jo nosila kar po rokah, kmalu pa sta ji nadela ime Suza in ji uredila manjši hlev ter ga posula z žago-vino. Začudena sta bila nad nenavadno čistočo svoje Suze, kajti hlevček je imela le za spanje, vse osebne potrebe je opravljala zu-
naj, med sprehodom po travnikih, tako da je "štalinka" ostala čista in ni zaudarjala po svinjah.
Oba sta jo vzljubila, saj se je odzivala na njun klic in hodila za njima, reagirala je, kot da bi razumela, kaj ji pravita. čez dan se je sprehajala po dvorišču, z mucami, psom Pikijem in kokošmi, zvečer pa sama odšla v svojo varno gnezdece. Suza je bila čista, inteligentna in neizbirčna svinja, jedla je vse po vrsti, najraje pa kruh, zmehčan z vodo ali ostankom kosila. Mastnih jedi ni marala, jedla je le čisto in svežo hrano, postano pa pustila svojim pernatim prijateljem, običajno kokošim.
A očitno je bilo tudi to za vietnamsko svinjo preveč, kajti Suza se je debelila in debelila, vse težje je hodila, tako da je poštar v šali dejal, da je širša kot daljša. Pa je imel prav, kajti ko jo je Janko izmeril, se je pokazalo, da ima okrog trupa 121 cm, od glave do repa pa 110 cm. Vse težje je hodila in zlahka si opazil, da je debelost zanjo veliko breme. In ker ni bilo pričakovati, da bo shujšala, sta se po posvetu z veterinarjem s težkim srcem morala odločiti za njen konec.
Težko jima je bilo, zato sta odlašala iz dneva v dan, pa je vmes spet poseglo naključje. Noj Marko je postajal vse bolj ljubosumen na svoji dve pernati deklici,
bog ne daj, da se jima je kdo približal, s svojim pihanjem in razširjenimi krili ga je takoj spodil. Vse bolj predrzen je postal tudi do drugih obiskovalcev, kradel iz rok razne predmete, še posebej rad je imel svetlikajoče se obeske in ključe, kovance je jedel kot za stavo, pred slabim mesecem pa se je s svojimi dvopar-kljastimi tacami spravil celo nad lastnega gospodarja, ga sunil in ga pod seboj dobesedno poteptal. Hujših poškodb Janko sicer ni utrpel, a bil je do konca prestrašen. Še posebej, ko so mu povedali, da lahko noj z močnim sunkom obeh nog hkrati mimogrede pokonča leva ali tigra, kaj šele človeka. Zato sta morala sprejeti še en predlog in še eno težko odločitev, da bosta dala pokončati tudi Marka.
Ker mučnega dela nista hotela opraviti sama, sta na pomoč poklicala mesarja Mira iz Podgorcev, ta pa je o svojih nevsakdanjih kolinah obvestil še nas, saj se redko pripeti, da bi pokončal noja in vietnamsko svinjo. A medtem ko smo tistega sobotnega dne čakali na mesarjev prihod, sta mi nestrpna Erika in Janko med pogovorom zaupala svojo grenko življenjsko zgodbo. Tako me je prevzela, da bom o žalostnem koncu Marka in Suze morda pisal kdaj drugič.
M. Ozmec
Zadnji oktobrski konec tedna je dolgoletna bolezen premagala cenjenega moža, očeta, dedka, brata in prijatelja Janeza Pičer-ka iz Zabovcev. Pičerkova knjiga življenja kljub prezgodnji smrti ostaja polna plemenitih del za domače, sorodnike, sosede, domačo vas in širšo skupnost.
Pokojni Janez je luč sveta zagledal 4. januarja leta 1937 v Zabovcih. Ker je kot mlad fant izgubil očeta, ta je padel v vojni, je kot najstarejši izmed štirih otrok pomagal materi skrbeti za družino. Kot mlad nadarjen fant se je izučil za strojnega ključavničarja. Po odsluženi vojaščini se je zaposlil in s šolanjem nadaljeval ob delu. Najprej si je pridobil naziv strojni tehnik. Uka želja ga je vlekla naprej in tako je kmalu zaključil tudi višjo strojno šolo v Mariboru in višjo organizacijsko šolo v Kranju.
Janez in njegova žena Karolina sta ustvarila topel dom, v katerem sta odraščali njuni hčerki Slavica in Janja. Domače družinsko okolje, ki sta ga ustvarila, in ljubeznivost, ki sta jo nudila, pa je bilo tisto, kar je obe hčerki in njuni družini ob vsakem prostem trenutku vabilo na obisk v toplino domače hiše.
Kot nepogrešljivega sodelavca in dobrega prijatelja se Pičerka
spominjajo tudi v podjetju Vzmetni inženiring iz Formina. V več kot dvajsetih letih dela, ki ga je posvetil omenjenemu podjetju, je znal nesebično pomagati vsakemu izmed zaposlenih in vsakemu tudi prisluhniti. Sicer pa je bil Janez z razvojem in izdelavo vzmeti povezan skoraj vso delovno obdobje svojega življenja. Temu področju se je posvečal že med študijem in v času, ko je bil zaposlen v ptujskem Agisu. Takrat je o vzmeteh izdal tudi več učbenikov in priročnikov, sicer pa je bil na področju vzmetarstva eden izmed pomembnejših strokovnjakov v takratni državi. Leta 1980je bil pobudnik nakupa zemljišča za preselitev vzmetarne na Formin in takrat je
postal tudi njen direktor. Kot sposoben in zaupanja vreden človek je bil Pičerko kasneje premeščen na odgovornejša delovna mesta na Ptuju. Na Forminu delavci Pi-čerka še vedno pomnijo kot očeta tamkajšnje vzmetarne. Forminski vzmetarni je Pičerko ostal zvest tudi v času službovanja na ma-ribosrski fakulteti za strojništvo, ko so skupaj z nekdanjimi sodelavci izpeljali številne projekte, ki so bili plod njegovega znanja in prizadevanj.
Kot sodelavec forminske vzme-tarne se je Pičerko leta 1994 upokojil. Po upokojitvi so njegov vsakdan razveseljeval vnuki, sicer pa je svoj prosti čas namenjal tudi izobraževanju na področju računalništva, sestavil je družinsko drevo, z ženo sta po lastnih izkušnjah zapisala marsikatero anekdoto, kot strokovni sodelavec pa je pomagal tudi pri delu in razvoju občine Markovci. Janez je tako s svojim delom in prizadevnostjo pustil globok pečat ne le v ožjem družinskem krogu, ampak tudi v krogu prijateljev, sodelavcev in lokalne skupnosti. In v imenu nas, ki nas je znal ogovoriti s prijazno besedo, in v imenu tistih, ki jim je s svojim znanjem tudi pomagal, mu še enkrat izrekamo iskrena hvala.
Leskovec • Srečanje Stopajnikovih
Dve stoletji rodbine
V soboto, 20. novembra, so se zbrali na srečanju člani rodbine Stopajnik; organizator je bil Branko Stopajnik.
Srečanje se je začelo ob dvanajsti uri v prostorih gasilskega doma v Zgornjem Leskovcu. Nato je sledila sveta ma{a za vse pokojne in žive iz rodbine, ki jo je daroval farni župnik. Srečanje so nadaljevali s fotografiranjem, nato je bilo kosilo, sledila pa je zabavo pozno v noč.
Organizatorji so raziskali zgodovino rodbine Stopajnik in pripravili zanimiv program. Doslej raziskane korenine segajo v leto 1810. Priimek Stopajnik se v tistem času ni pisal tako, kot ga pi{emo danes, temveč so takrat pisali Stopeinik. Zapis Stopajnik se pojavi okrog leta 1900, ko se Josef Stopajnik preseli v Leskovec. Doslej znana začetnica rodbine je leta 1810 rojena Ana Stopajnik, najemnica pri Sv. Lovrencu pri posestniku na Mavriče-vi hubi na Rdečem bregu. Imela je nezakonskega sina Josefa, rojenega leta 1833. Umrla je 15. maja 1879 pri Svetem Lovrencu na Pohorju kot samska (torej se
ni nikoli poročila). Josef se je 30. 1. 1865 poročil z Juliano Ka-sniak. V zakonu se jima je rodilo {est otrok. To so bili: Jakob, Juliana, Johan, Josef, Maria in Antonija. Od teh otrok sta jima umrli Maria in Juliana, vsi ostali pa so si ustvarili družine.
Josef, rojen 1873, je bil oskrbnik župnijskih vinogradov in tako je postal tudi oskrbnik v videmski župniji. Tam je spoznal Marijo Fegu{, ki je bila 1. 7. 1903, ko sta se poročila, {e mladoletna. Imela sta osem otrok: Elizabeto, Pavlino Marijo Eme-
rencijo, ki je umrla, Marijo, Julijo Marijo Martino, ki je tudi umrla, Jožefa Antona Padovan-skega — tudi on je umrl, nato spet Jožefa Antona Padovanske-ga, Pavlo Marijo in Antona Pado-vanskega Alojzija. 1914 leta so vpoklicali v vojno Jožefa, ki je doma pustil svojo ženo in pet otrok. Nikoli se ni vrnil.
Na tem srečanju so bili zbrani potomci otrok, ki sta jih imela Jožef in Marija. Ponovno so vzpostavili sorodstvene vezi, ki so jih nekatere že skoraj pozabili. Za mlaj{e udeležence pa je bilo to predvsem spoznavanje sorodnikov in navezovanje novih prijateljstev.
Da^,ia Stop^^nik
Člani rodbine Stopajnik
Foto: Langerholc
iščete svoj stil
Ljubiteljica živali in udobnih oblačil
Tanja Lorbek je stara 23 let, doma v Goričaku 36 (Zavrč), po poklicu slasčičarka, zaposlena v Optylu v Ormožu. Da pride pravočasno v službo, mora vstati že ob 4.30 uri. Zelo rada ima živali, a ker živali in slaščice ne gredo skupaj, ne dela v svojem poklicu. Ves prosti čas posveča konjem, sest jih je pri hiši, povrhu pa še dva ponija.
Vai
Foto: Črtomir Goznik
Foto: Črtomir Goznil<
Tanja prej ...
jakno, klasičnega kroja, ki jo bo lahko nosila več let, oboje pa dopolnila z dalj{o bluzo {portnega kroja v umazano roza barvi iz rebrastega ozkega žameta, ki je njeno postavo nekoliko stanj-{ala. Za ubran modni videz je poskrbela modna mala torbica, prav tako umazano roza barve. Nasploh pa se rožnati toni oblačil lepo podajo tudi z umirjeno čokoladno in temno sivo barvo. Ker se Tanja {e trudi za idealno postavo, najraje pa obleče hlače,
bo najmanj gre{ila, če bo čeznje oblekla dalj{e bluze ne preveč oprijetega kroja in dalj{e suknjiče. Izogibati pa se mora prevelikih vzorcev in naborkov.
V Športnem studiu Olimpic bo Tanja mesec dni brezplačno vadila v programu Olimpic, je povedal strokovni vodja prof. Vlado Cu{. Program je namenjen ženskam, ki želijo z vadbo oblikovati svojo postavo in doseči idealno telesno težo.
MG
in pozneje
Tanja je prvič obiskala kozmetični salon. Kožo so ji povr{insko očistili, s pilingom odstranili odmrle celice, nego pa zaključili z masažo in nanosom kreme. Ob tem so ji v kozmetičnem salonu Neda oblikovali tudi obrvi in ji dali vrstno koristnih nasvetov za nego kože doma. Glede na to, da je njena koža suha in občutljiva, jo bo morala skrbno negovati, {e posebej v zimskem času. Ceprav se na mraz vsak tip kože odziva drugače, pa je tako, da ni odporne kože, ki bi se lahko nepripravljena uprla hudemu mrazu, prav tako vetru. Mraz je glavni krivec za raz{irjene žilice na obrazu. V Frizerskem salonu Stanka je za novo Tanjino pričesko poskr-
Popust Frizerstva Stanka v decembru
bel frizer Denis Horvat. Imel je proste roke, ker ni postavljala nobenih meja. Pri striženju je upo{teval, da ima zelo po{kodo-vane konice las. Zato jih je od-strigel v srednjo dolžino, ki ni bila čisto v vodoravni dolžini, temveč se je iz zadnje linije spu-{čala v sprednjo dalj{o, v strokovnem frizerskem izrazu, v t. i. paž. Zgornja dolžina je za 2 cm kraj{a, tako je dobil bolj bogato obliko. Za razbitje monotonosti je izbral dve niansi barve, rdečo in violet. Spodnji del okrog u{es in zadaj je bil predhodno pobarvan v črno. Pri tej obliki frizure bo Tanji lažje skrbeti za vsakodnevno oblikovanje pričeske.
Vizažistka Nina Škerlak je za gladek ten kože uporabila tekoči puder, ki ga je okrog oči kombinirala s svetlej{im korektorjem. Veki je temneje očrtala in jih poudarila v nežno roza tonih. Rahlo je poudarila ličnice, na ustnice pa nanesla glos.
V Modnem studiu Barbare Plavec Brodnjak so za Tanjo izbrali oblačila v ptuj ski prodaj alni Wooly Puly. Oblekla je črne hlače in črno
Foto: Črtomir Goznil<
Tanja v obla~ilih iz ptujske trgovine Wooly Puly
Od tod in tam
Majšperk • Zlatoporočenca Zver
V soboto, 20. novembra, sta po 50 letih zakonskega življenja pred županjo občine Majšperk dr. Darinko Fakin stopila zlatoporočenca Gabrijela in Vinko Zver iz Slap 10. Zakonsko zvezo sta sklenila 20. novembra 1954 v Majšperku, kjer sta nadaljevala skupno življenjsko pot, kasneje pa sta se preselila v družinsko hišo na Slapah, ki sta si jo sama zgradila. Zlata nevesta Gabrijela, rojena Jeza, ki jo domačini poznajo kot "Majerjevo Eliko", se je rodila 26. decembra 1923 na Janškem Vrhu v viničarski družini, živela pa je v Doklecah, kjer ji je delalo družbo sedem bratov in sester. Med vojno je bila štiri leta na prisilnem delu v Brežicah, leta 1949pa se je zaposlila v šivalnici TVI Majšperk, kjer se je leta 1972 upokojila. Zlati ženin Vinko pa je bil rojen 19. januarja 1931 v vasi Gomilice v Prekmurju kot sedmi od desetih otrok pri hiši. V rani mladosti je odšel od doma in se kmalu zaposlil na ekonomiji v TVI Majšperk, pozneje leta 1954 pa v TGA Kidričevo, kjer se je leta 1984 tudi upokojil. Poročila sta se leta 1954. V zakonu so se jima rodili trije otroci, sinova Vinko in Drago ter hči Irena, v zrelih letih pa jima občasno delajo družbo 4 vnuki in vnukinja.
Žetale • Zlatoporočenca Horvat
V prenovljeni žetalski dvorani je bilo nedavno tega zelo slovesno ob zlati poroki, ki se zadnje čase v Žetalah godijo izjemno redko; letos sta bila Horvatova celo prva in edina zlatoporočenca, ki sta svojo zvezo zapečatila v novi dvorani.
Oba zakonca sta se rodila pred več kot 70 leti; Marija, z dekliškim priimkom Goričan, 18. januarja 1930 v Žetalah, Anton pa 13. januarja 1931 v Dobrini. Civilni obred prve poroke sta opravila 20. novembra 1954, dan kasneje pa sta svojo zvezo potrdila še v cerkvi sv. Mihaela v Žetalah. Anton je svojo družino najprej preživljal z delom v kamnolomu v Dobrini, kasneje pa pri ptujskem Cestnem podjetju, žena Marija pa je nabirala žulje na 4-hektarski domačiji, ki sta jo zdaj že vzela v roke hči Katarina in njen mož Stanko. Po petdesetih letih skupnega življenja sta svojo zvestobo ob prisotnosti župana Antona Butolenapotrdila še enkrat, tokrat v spremstvu hčere Kristine in edinega vnuka Mirka, pa seveda lepega števila svatov In kot se za takšno redko priložnost spodobi, sta zlato zvezo zapečatila z novimi obročki na prstancih in podpisom v matično knjigo, kasneje pa še s cerkvenim obredom v domači cerkvi.
Zlatima paroma iskrene čestitke tudi v imenu našega uredništva!
-OM, SM
Ptuj • Prva od dobrodelnih stojnic
Lions club Ptuj je podobno kot lani med prvimi postavil dobrodelno stojnico. Na njej štiri sobote, eno novembrsko in tri decembrske, prodajajo najrazličnejše izdelke, s katerimi bomo razveselili najbližje ob letošnjih praznikih. Izkupiček bodo namenili v dobrodelne namene.
MG
Vitomarci • Ob občinskem prazniku
Razstava društev
Na prvo adventno nedeljo v občini Sv. Andraž, ob godu farnega zavetnika, praznujejo občinski praznik. Tudi letos so društva ob ostalih prireditvah ob občinskem prazniku pripravile več razstav, na katerih so predstavila izdelke in prikazala delo društva.
DRUŠTVO UPOKOJENCEV VITOMARCI 25 LET
Na letošnjih razstavah, ki so jih pripravili že četrtič, so sodelovali člani in članice štirih društev: vinogradniško-sadjarskega, društva gospodinj, društva upokojencev in lovskega društva. Razstavo so pripravili v kletnih prostorih Borisa Toša in domu upokojencev Vitomarci, skupaj na 250 kvadratnih metrih površin.
Zakaj se vsako leto odločijo pripraviti razstave, je pobudnik in koordinator Edo Kupčič povedal: "Društva brez tega, da pokažejo, kaj delajo, kaj zmorejo in kaj pridelajo, težko delujejo. Razstava mora biti vzpodbuda in letos smo prejeli kar precej pohval."
Člani društva vinogradnikov in sadjarjev so se predstavili s pridelki. Na raz-
stavi so sodelovali skoraj vsi sadjarji in vinogradniki, ki delujejo na območju občine Sv Andraž. Tako se je 23 pridelovalcev predstavilo z 91 pridelki. Članice društva gospodinj so se predstavile z lastnimi izdelki, predstavile pa so tudi nekaj domačih jedi iz babičine skrinje. Člani lovskega društva pa so predstavili trofeje in posebej avtohtono divjad. Skratka prikazali so, kako je lovstvo pri Sv. Andražu do sedaj delalo. Člani društva upokojencev, ki letos praznujejo 25-letnico delovanja društva, pa so na panojih s fotografijami predstavili življenje ljudi v preteklosti in delo v kraju, vsaka vas se predstavlja s svojim panojem. Na razstavi si je moč ogledati 176 fotografij, na ogeld pa je do 15. ja-
Foto: ZS
Z razstave DU upokojencev
nuarja.
Skupaj na vseh razstavah je predstavljenih 363 uporabnih izdelkov Ogledalo si jih je okrog 1500 ljudi, med njimi tudi {tevilni gostje ter u~enci osnovne {ole Vitomarci. Koordinator Edi Kup~i~ pa pravi, da bodo razstave pripravljali tudi v bodo~e, vendar je pa precej odvisno od sodelujo~ih.
Zmago Šalamun
Sadjarska in vinogradniška razstava
Razstava vitomarških lovcev
Draženci • Četrti gospodinjski večer
Razstava vloženih in posušenih dobrot
V soboto, 27. novembra, so članice društva gospodinj Draženci pripravile že četrto srečanje, nanj pa povabile lepo število sorodnih društev iz hajdinske in okoliških občin. Na druženju so znova preverile znanje v izdelovanju domačih rezancev, domačinke pa so ob tej priložnosti pripravile še bogato razstavo vloženega in posušenega sadja ter zelenjave.
Na gospodinjskem ve~eru z Dražen-~ankami so se družile žene in dekleta iz Lancove vasi, Dornave, Markovcev, Ptujske Gore, Pobrežja, Vidma, Sel, Jur-{incev, Kidri~evega, Gere~je vasi in Hajdine, tri~lanske ekipe pa so se znova pomerile v izdelovanju doma~ih rezancev. Njihovo delo je spremljala tudi posebna komisija, v kateri nista manjkali niti Terezija Me{ko, vodja svetovalk za dom, družine in dopolnilne dejavnosti na kmetiji v Podravju, in Cvetka Pintar s ptujske kmetijske {ole. Najvi{jo oceno so dobile Dornav~anke, ~eprav ostale ekipe niso kaj dosti zaostajale.
Zdenka Godec, predsednica dru{tva gospodinj v Dražencih, je dejala, da je za tovrstna druženje vse ve~ zanimanja, kar jih {e posebej veseli. Sicer pa so bile gospodinje v Dražencih zelo aktivne že nekaj ~asa, ko so obiskovale predavanje in ure prakti~nega pouka, na katerem so se veliko nau~ile o vlaganju in su{e-nju {tevilnih vrst sadja ter zelenjave. S pomo~jo Cvetke Pintar so nekaj proizvodov pripravile skupaj, pa tudi doma in svoje proizvode pokazale tudi na razstavi.
TM
Pogled na vložene dobrote, ki so jih pridelale pridne roke gospodinj.

Sončkov klub v PREKMURJU
3* Vivat/Diana, izleti, l<opanje, brezplaiino do 7 let
10., 17.12y2D/POL od 10.980
UMAG
3* Sipar, kopanje, 50% popusta do 12 let
P0 2.177D/POL 11.380 UMAG
4* Sol Umag, kopanje, ceneje tudi v wellness center!
po8.12y2D/POL 12.980 TURâjA,Antalija
4* hotel, polpenzion, polet z avstrijskih letališč
11.12./7D/POL 23.830 RABAC, novo leto
3* Castor/Pollux, silv. večerja v ceni, do 6 let samo 4.000 SIT
30.12./2D/POL 30.990 Opatijska riviera, novo leto
3* Marina - Moščenička Draga, polpenzion, sik večerja v ceni
27.12./3D/POL 35.970 BOŽIČNI RIM
3* hotel, bus. Rim in Assisi, odlično slovensko vodenje
23.12./4D/POL 45.900 EGIPT, Sharm El Sheikh
4* Solymar Royal, all inclusive, poleti iz Ljubljane
25.12./7D/AI 159.900
SONČEK
TUI potovalni center Ptuj02A749 32 82	J
Telefonska prodaja:
02/22 080 33 • www.sondiek.com
ij
Društvo gospodinj Vitomarci
Nagradno turistično vprašanje
Prvi od treh dobrih decembrskih mož je obiskal tudi Ptuj. Na Mestnem trgu je bilo v soboto, 4. decembra, že tradicionalno miklavževanje vseh treh ptujskih župnij, ki se mu, ker gre za tradicionalno prireditev in karitativno dejavnost, vsako leto pridružuje tudi mestna občina.
Ob spremljajočem kulturnem programu je Miklavž obdaril pridne otroke, ki so se, medtem ko so ga čakali, naučili pesmico. Obljubil je, da bo imel prihodnje leto še več daril, če bodo otrocipridni vsaj tako, kot so bili v tem letu. V odsotnosti je obdaril tudi ptujskega župana dr. Štefana Celana, ki so ga v soboto klicale druge humanitarne dejavnosti, in občinsko oblast. Nosilec letošnje prireditve je bila župnija sv. Petra in Pavla.
Ob iztekajočem se letu bosta mestna občina Ptuj in Turistično društvo Ptuj na priložnostni prireditvi, ki bo 13. decembra, podelila priznanja za delo na področju turizma najzaslužnejšim podjetjem, šolam, institucijam in društvom. Kot je znano, je Ptuj letos v kategoriji turističnih krajev ponovno osvojil prvo mesto. Zdaj ima v svojih vitrinah že več kot deset tovrstnih priznanj, ki jih je za urejenost okolja prejel v zadnjih šestnajstih letih. Še vedno pa ni prodrl s predlogom, da bi ga ocenjevali v okviru mest, kjer pa sedaj tekmujejo kraji, ki niso mesta in podobno. Zdaj je predlog, da bi ga v bodoče ocenjevali v okviru posebne kategorije, v kateri bi tekmovala mesta, ki sestavljajo Združenje zgodovinskih mest Slovenije.
VTurističnem društvu Ptuj, ki je pobudnik številnih turističnih aktivnosti v mestu, predlagajo, da bi mesto kot eno najstarejših mest v srednji Evropi imelo poseben položaj, s tem pa tudi možnost pridobivanja več denarja iz države za realizacijo svojih turističnih in okoljevarstve-nih projektov. Svojo priložnost bo mesto iskalo tudi v partnerskem sodelovanju z najstarejšimi mesti v okviru EU. Društvo predlaga, da bi v letu 2005 neasfaltirani del bivšega Bakhovega trga spremenili v cvetlični park, po mestu pa naj bi končno pričel voziti tudi turistični vlakec. Vseh projektov za leto 2005 ima za skoraj 38 milijonov tolarjev, samo društvo pa bi jih za realizacijo svojih programov potrebovalo 2 milijona 100 tisoč tolarjev. Glede na skopo odmerjena sredstva proračuna za leto 2005 lahko program udejanjijo le do višine 800 tisoč tolarjev, pri ostalih projektih, v kolikor jih bo želelo uresničiti, pa se
bo moralo truditi za sponzorske oziroma donatorske prispevke.
***
Nočitev v letu 2003 je bilo nekaj čez 54 tisoč, je pravilni odgovor na prejšnje nagradno vprašanje. Nagrado bo prejela Andreja Klep, Zgornja Pristava 31la, p. Ptujska Gora. Danes vprašujemo, kdo je avtor obsežne študije o Dediščini kurenta v kulturi Evrope. Nagrada za pravilen odgovor sta vstopnici za kopanje v Termah Ptuj. Odgovore pričakujemo v uredništvu Štajerskega tednika, Raičeva ulica 6, do 17. decembra.
Foto: Črtomir Goznik
V mestni občini Ptuj zatrjujejo, da bodo svoj delež pri ureditvi baročne fasade nove minoritske cerkve realizirali, po pogodbi pa mora drugi del zagotoviti država. Projekt ptujske trojke naj bi se tako po desetletju in več uresničevanja končno zaključil. Mesto pa čakajo še drugi izzivi in projekti.
NAGRADNO TURISTIČNO VPRAŠANJE
Kdo je avtor študije Dediščina kurenta v kulturi Evrope?
Ime in priimek: Naslov:
Davčna številka:
ta/^iHicm
SAJ/CO
Ttg svobode 22,2310 Slov. Bistrica, tel: 02/80 51 800 PE TPC City-Maribor, Vita Kraigherja 5, tel: 02/23 80 830
www.prt.si
UGODNO NA POČITNICE: Htl Sol Umag*''**-Umag 05.11 -.25.12 -2 x pol.+n= od 13.900 SIT. Htl Barbara***-Flesa do 30.12.-2 x pol. +TT=13.800 SIT! Posezonska letovanja na celotnem Medltsranu! Zelo ugodne počitnice v zimskiti meseciti v TurfIjI, Egiptu, Tuniziji, Dominikanski republiki, Kubi... ! PREDBOŽIČNI IZLETI v decembru: DUNAJ-11. In 18.12., BUDiiVIPEŠTA-11. in 18.12., SALZBURG-11. in 18.12., NUERNBERG-2 dni 18.-19.12., BENEŠKA LAGUNA iN PADOVA-2 dni 18.-19.12.. SILVESTROVANJA 2005 - trije bogati programi od 31.12.2004 do 02.01.2005: - NEŽIDERSKO JEZERO In DUNAJ, - BLATNO JEZERO In BUDil^PEŠTA, - LiGNANO In OGLEJ (vključene sliv. večerje, novoletni ples z večerjo, vsi ogledi, slovenski ansambli...) KVALITETNO iN ZAGOTOVUENOl BOGATA PONUDBA SILVESTROVANJ NA SLOVENSKI IN HRVAŠKI OBALI, V ZDRAVILIŠČIH, ITDill
Kuharski nasveti
Drobno pecivo
Kuharski nasveti že dišijo praznično, saj so namenjeni drobnemu pecivu, ki ga pripravljamo za praznike.
Vsakdo te dni že razmišlja, katero drobno pecivo bo doma pripravil in z njim še polepšal praznike. Drobno pecivo, ki ga pripravljamo v decembru, se v marsi~em razlikuje od ostalega drobnega peciva. Je veliko bolj okrašeno z raznoraznimi svetle-~imi okraski, oblito ali prelito z oblivi in odišavljeno z aroma-ti~nimi dišavami in za~imbami. Prav tako je v tem ~asu tudi pogosteje oblikovano v oblike, ki simbolizirajo sre~o: zvezdice, sve~ke, sr~ke in podobne oblike. Pogosto uporabimo pri pripravi drobnega peciva za boži~no-novoletne praznike tudi drage in okusne materiale, kot je marcipan.
Drobno pecivo v osnovi pripravljamo najpogosteje iz krhkega testa, v tem ~asu pa tudi iz medenega. Krhko testo vsebuje nekoliko ve~ maš~obe, ki ga med peko rahlja ter mu ohranja so~nost in krhkost po peki. Krhko testo z ve~ dodatki lahko dodatno rahlja še manjša ko-li~ina alkohola - ruma ali drugega sadnega žganja - ali umetno rahljalno sredstvo, to je najpogosteje pecilni prašek. Pecilni prašek uporabljamo pri pripravi takrat, kadar je v testu manj ma-š~obe.
Najokusnejše krhko pecivo dobimo, ~e za maš~obo uporabimo sveže maslo, sicer pa ga lahko nadomestimo s kvalitetno drugo maš~obo. Od moke uporabimo mešanico gladke in ostre, sicer pa lahko del moke zamenjamo tudi z mletimi lešni-
ki, orehi in mandlji ali sladkimi, fino mletimi drobtinami. Krhko testo, pri katerem delež moke nadomestimo s fino mletim lupinastim sadjem, vsebuje ve~ji delež maščobe in zaradi tega ima še posebej fin okus. Ena izmed pomembnih sestavin krhkega testa je sladkor. Za pripravo krhkega testa uporabimo drobno zrnati sladkor ali sladkor v prahu, le tako dobimo enakomerno vezano strukturo surovega krhkega testa. Testo, ki ga pripravljamo s sladkorjem v prahu, ima krajši čas gnetenja - ročnega ali strojnega.
Ajdova potica z orehovim nadevom
1 kg ajdove moke, 35 dag pšenične moke, 30-40 g kvasa, sol, 50 dag mletih orehov, 5 dl sladke smetane, mleko po potrebi, sladkor po okusu, 1 vanilin, limonina lupina, maščoba za pekač.
Ajdovo moko poparimo z manjšo količino vrele vode in pustimo, da se ohladi. Posebej pristavimo kvas. Orehe poparimo z mlekom in jim primešamo tolčeno sladko smetano, limonino lupino, sladkor in vanilin. Ohlajeni ajdovi moki dodamo pšenično moko, kvas, sol in z mlekom zgnetemo gladko testo. Raz-valjamo ga, premažemo z nadevom, zvijemo, potico damo v pomaščen pekač in pustimo vzhajati. Vzhajano damo v pečico, ki smo jo ogreli na 200 °C, kasneje temperaturo zmanjšamo na 170 °C.
Avtorica: Lizika Kurež
v tem času pogosto z limoninim sokom, kandiranim sadjem, mletimi klinčki in cimetom.
Skoraj vse drobno pecivo iz krhkega testa pečemo pri temperaturi 180 do 200 °C, pekače pa obložimo s papirjem za peko. Če pa drobno pecivo vsebuje na celotno maso 40 do 45 % maščobe, se pekačev ne prime in ga
Kot vezivno in rahljalno sredstvo pri pripravi krhkega testa uporabimo tudi jajca. Debelina jajc je za testo velikega pomena, ker vpliva na njegovo gostoto in končni videz izdelka. Pri posameznem drobnem pecivo lahko uporabimo samo rumenjak ali samo beljak. Če uporabimo samo beljak, je pecivo še bolj krhko kot sicer. Krhko testo za drobno pecivo tudi odišavimo,
Mokri smrček
Vprašanje bralke Mance iz Ptuja: Imamo mačka starega leto in pol. Muc ni kastriran, zato pogosto izostaja od doma. Ko se je zadnjič vrnil s potepa, smo opazili, da maček škili. Kako se lahko zgodi, da začne žival škiliti, in ali se mu lahko pomaga? Hvala za odgovor.
Odgovor: Škiljenje manjše stopnje ne povzro~a opaznih motenj v vidu, zato ga lastniki pogosto niti ne opazijo. Pri težjih oblikah škiljenja se lahko pojavijo motnje v gibanju, hoji,
plašljivost ter razli~ne nenormalne drže glave. Pri škiljenju gre za napako pri usmerjanju pogleda — (zorni osi nista ve~ vzporedni ). Prizadeto je lahko samo eno oko ali obe hkrati. Glede
lahko pečemo na nepomaščenih pekačih.
Veliko drobnega peciva po peki dodatno zlepljamo. Po dva in dva enaka koščka zlepimo s pomočjo razmešane marmelade, lahko si pripravimo mešanico mletih orehov, ki jih poparimo z manjšo količino vrelega mleka ter dodamo še sladke drobtine, sladkor v prahu in malo ruma, koščke pečenega krhkega testa
na smer odklona lo~imo škiljenje navznoter (strabismus con-vergens) in škiljenje vstran (strabismus divergens).
Najpogostejši vzroki, ki privedejo do škiljenja, so: mehani~ni — novotvorbe, vnetni procesi, hematomi, poškodbe ter najra-zli~nejši tujki, ki se znajdejo v o~nici ob bulbusu. Redkeje se srečujemo s paralizo očesnega živca, ki jo lahko povzročajo razne zastrupitve, kužne bolezni ter metabolične motnje. Škiljenje kot prirojena napaka se po-
pa lahko zlepimo tudi s kara-meliziranim sladkorjem. Po vrhu jih prelijemo s čokoladnim prelivom (lahko kombiniramo temno in belo čokolado), belim ledom ter potresemo z različnimi dekorativnimi dodatki.
Manjšo količino drobnega peciva lahko pripravimo tudi iz fino naribanih sladkih drobtin oziroma suhih keksov ali tako, da spečemo biskvit in iz njega pripravimo punč maso, jo dodatno napolnimo ali maso uporabimo za nadev drobnega peciva. Maso za nadevanje drobnega peciva pripravimo tako, da speče-mo navadni biskvit z dodatkom kakava v prahu, da smo biskvit obarvali rjavo. Ko je pečen, ga iz-sipamo in do mlačnega ohladimo. Masi dodamo marmelado, rum, sladkor v prahu, v tem času lahko dodamo že naribane orehe in mleti cimet. Če s tako pripravljeno maso polnimo ali zlepljamo drobno pecivo, naj osnovna masa ostane bolj vlažna. Lahko pa jo pripravimo nekoliko bolj suho, tako da jo na prtu, ki ga potresemo s sladkorjem, lahko razvaljamo in nadevamo s kokosovim nadevom, z nadevom iz kandiranega sadja in zavijemo v tanko rulado. Pripravljeno sladko rulado damo za dve uri v hladilnik. Tako pripravljeno drobno pecivo ponudimo skupaj z drugim drobnim pecivom.
Nada Pignar
Vam vaš mucek, psiček, hrček, ribice ... bolehajo, nagajajo? Rubrika MOKRI SMRČEK vam bo z veterinarjem Vojkom Milen-kovicem, dr. vet. med., pomagala odgnati skrbi. Vprašanja nam pošiljajte na naslov: RADIO-TEDNIK Ptuj, Raičeva 6, 2250 PTUJ ali po elektronski pošti: nabiralnik@radio-tednik.si.
javlja pri psih pasme pekinški pinč.
Ker je pravi vzrok za škiljenje pri živalih pogosto težko najti in še težje odpraviti, se miotomije in drugi kirurški posegi, s katerimi se pomaga odpraviti neželeno motnjo vida pri ljudeh na živalih, opravljajo le na vrhunskih veterinarskih klinikah v tujini in še tam razmeroma redko.
Vojko Milenkovič, dr. vet. med.
w
ZASEBNA AMBULANTA ZA MALE ŽIVALI
V.M.V
8 02/ 771 00 82
V vrtu
Pozornost sobnim rastlinam
Vrtna narava se je odpravila k zimskemu počitku. Pri tem opravilu je ne motimo, le poskrbimo, da bo varno prezimila. Več pozornosti v tem času posvetimo negi sobnih rastlin ter oskrbi rastlin in pridelkov v zimski hrambi. Ugodne vremenske in talne razmere v letošnji pozni jeseni pa še omogočajo nekatera neodložljiva vrtna opravila.
V SADNEM VRTU z lesko, eno izmed sadnih vrst lupinarjev, koristno dopolnimo sadni izbor. Lešnik je sad visoke biološke vrednosti v prehrani, z lesko kot manj zahtevno sadno rastlino na rastne pogoje pa v vrtu zapolnimo kakšno praznino, da mu popestri izgled.
Leska ima za razliko od ostalih sadnih vrst najkrajšo dobo zimskega mirovanja. Njen razvoj se prične s cvetenjem, ki je lahko že po krajši odjugi in nekajdnevni otoplitvi, sredi zime, ozeleni pa skupaj z drugimi sadnimi rastlinami ob prebujajoči se pomladi. Moški rumeni v obliki mačic podolgovati cvetovi in skoraj neopazni karminasto rdeči ženski cvetovi so v sadnem vrtu, često še ob južnem snegu, prvo cvetje, ki vrtno okolje še posebej popestri. Vsled zgodnejšega prebujanja iz zimskega počitka in začetka ponovne vegetac-
ije, sadike leske posadimo v jeseni, vse dokler to dopuščajo vremenske in talne razmere, sicer pa že v grudnu opravimo oskrbo grmov ali dreves leske. Okopljemo kolobarje, pognojimo z rudninskimi in po potrebi z organskimi gnojili in opravimo rez. Ne glede na vzgojno obliko, kije pri leski lahko v obliki grma ali drevesa, z rezjo uravnavamo ravnovesje med rastjo in rodnostjo, najpomembnejša pa je osvetlitev in prostornost sleherni veji. V grmu naj bo v obliki kotla enakomerno razporejenih tri do pet ogrodnih vej, v drevesni krošnji pa takšna razporeditev ogrodnih vej, da se med seboj ne zasenčujejo. Pri zimski rezi izrežemo notranje in pokončne veje, ne pozabimo pa pri osnovi porezati koreninskih izrastkov, če tega nismo storili že med vegetacijo.
OKRASNI VRT, ki se je v poznem jesenskem času preselil v zaprte prostore, kjer nam cvetoče lončnice zaljšajo domove, na pozebo občutljivejše okrasne rastline pa v varovanem zimovališču počivajo, potrebuje v teh razmerah posebno nego in pozornost. Toplota, zračnost, svetloba predvsem pa vlaga so temeljni dejavniki, od katerih so rastline odvisne za preživetje v zaprtih prostorih. Največ okrasnih rastlin pozimi zboli in propade vsled nepravilne oskrbe z vlago. V zamočeni zemlji voda zračne pore zalije, koreninam ni dostopa zraka, ker pa te dihajo, se brez zraka zaduše, napade jih gniloba in odmro. Pri pomanjkanju vlage v prsti rastline ovene, v presušeni zemlji pa se črpa vlaga iz korenin, zakar se rastline posuše in odmro. Vrhnji zasušeni sloj zemlje v posodi ni zmeraj znak pomanjkanja vlage, če ni dovolj rahla in zračna z drenažiranim dnom, da se višek vode lahko odceja. Občutek za zalivanje lončnic je najzahtevnejše opravilo pri njihovi oskrbi, zalivajmo pa le s postano vodo, ogreto na temperaturo, kot je bivališče rastline.
V ZELENJAVNEM VRTU je vse več praznih gredic, ki prekopane čakajo na delovanje zimske zmrzali in obilico snega, da bi jih napojil s snežnico. Le tu pa tam še samevajo stebla precej obranega brstičnega ohrovta, jesenskim slanam pa kljubujejo por, peteršilj, motovilec in drugi prezimni posevki vrtnin. Mimogrede, ko pobiramo pridelke zelenjadnic za sprotno uporabo, pulimo, podrezujemo ali drugače sproti uničujemo plevele, ki se v teh ugodnih vremenskih razmerah neovirano razvijajo. Sicer pa v času, ko je vrtna zemlja prekomerno razmočena, po gredicah in zelenicah po nepotrebnem ne hodimo in jih teptamo. Močno poteptani vrtni zemlji njene strukture in rodovitnosti več let ni mogoče popraviti.
Miran Glušič, ing. agr.

9-četrtek	10-Petek	11-Sobota	12-Nedelja
13-Ponedeljek	14-Torek	15-Sreda	
Numerolog svetuje
Pi
Šifri: Smol-ček in 1996
Rojeni ste 13. v mesecu z naslednjim življenjskim poslanstvom: 15 + 32 = 47.
Vaš datum rojstva je energija, ki prinaša tako delavnost kot originalnost, predvsem pa nenadne spremembe v življenje, ki pa so lahko tako dobre kot slabe. V bistvu bi lahko rekli, da je to energija, za katero je značil-
Vsi, ki želite, da vam numerolog Dan Sovina pripravi analizo va{e osebnosti (zanjo potrebuje ime, priimek, morebitne vzdevke in datum rojstva), po{ljite svoje podatke na naslov: [tajerski tednik, Rai~eva 6, 2250 Ptuj, s pripisom: Za numerologa, zraven pa v pismu napi{ite, pod katero šifro želite, da objavimo odgovor (zaradi varstva zasebnosti bodo odgovori označeni s šifro, ne z imenom in priimkom). Pisem z oznako "Za numerologa" v uredništvu ne bomo odpirali, ampak jih posredovali neposredno g. Danu.
Prejeli smo
Izjava za javnost St. 3
V Forumu proti sežigalnici v Kidričevem smo ogorčeni nad neobjektivnim in pristranskim, pravzaprav navijaškim zapisom novinarke Simone Meznarič, ki si ga je ta dovolila v zapisu v Štajerskem tedniku dne 24. junija 2004 v članku Sežigalnica v Sloveniji bo! Tako odkrito sovražnega, enostranskega in posmehljivega pisanja o problematiki sežigalnice pri nas ne pomnimo, z njim pa novinarka krši vsa pravila profesionalnega obnašanja in odkrito koketira z namero Ministrstva za okolje, da podpre prizadevanja po gradnji sežigalnice v Kidričevem. Ker gre za lokalni časopis, od katerega bi pričakovali tenkočutnost za nastale lokalne probleme in za mnenje prizadetih občanov, o katerem so se, mimogrede, že izjasnili na referendumu, naj povemo, da smo tem bolj začudeni nad njeno aroganco. Poglejmo si pobližje njen sramoten zapis in argumentirajmo naša stališča, medtem ko bomo o izjavah in-tervjuvanega dr. Zoreta spregovorili na drugem mestu!
Ga. Simona Meznarič se je iz obiska v "prestižnem in idiličnem okolju Moravskih Toplic" — besede v narekovajih so njene — vrnila fascinirana. Tam je poslušala razprave o termični obdelavi odpadkov v Sloveniji na dvodnevnem strokovnem seminarju, kjer "gospodje in strokovnjaki, ki jih na srečanju ni bilo prav malo, seveda niso kar direktno govorili o sežigalnicah". Simoni Meznarič se v skladu z njenim bogatim novinarskim znanjem ne zdi sporno gospode kvalificirati za strokovnjake, recimo kontroverznega gospoda Karla Lipiča, tajnika
no, da ne sme biti povezana s sebičnostjo, ker lahko v tem primeru pripelje do lastnega uničenja. To je energija, ki prinaša delavnost, vztrajnost, originalnost in domiselnost po eni strani, ekscentričnost in nekonvencionalnost pa po drugi strani. Ker je to predvsem nestabilna energija, je zanjo pomembno, v kakšnem odnosu je z ostalimi energijami oz. števili.
Za energijo števila 13 je značilno, da prinaša nestabilnost. To je posledica dveh zelo močnih, a hkrati tudi povsem nezdružljivih energij, ki morata po sili razmer sodelovati. To je podobno, kot če bi hoteli združiti ogenj in vodo, dobro in slabo, noč in dan itd. Ker sta tako energija števila 1 kot tudi števila 3 obe zelo močni vibraciji, a hkrati zelo različni (nasprotni), med njima vedno prihaja do trenja. Enkrat prevladuje ena in drugič druga.
V življenju človeka se to praktično vidi v tem, da se ne more umiriti in venomer prehaja iz ene skrajnosti v drugo. To se lepo vidi tudi v tem, da človek, ki takšne energije poseduje, ne more sestaviti celote do konca. To kar sestavi, se mu potem tudi poruši.
Zaradi takšnega nestabilnega delovanja energijo števila 4 (13 = 1 + 3 = 4) vedno izločamo
AIDS fundacije, prav tako je ne čudi, da ti gospodje niso direktno govorili o sežigalnicah. Vsak novinar bi se namreč vprašal, kaj jih k temu nedirektnemu govoru navaja!
Novinarka nato spregovori o menda širokogrudnem financiranju odlagališč, nakar navdušena nad državo in postopanjem MOPE ugotavlja, da ta nista tako neumna in da večina nas, idiotov seveda, tu naseda sveti preproščini. Tako zelo tenkočutno pravi: "Za zakonskimi predpisi tiči še nekaj drugega, na kar v svoji sveti preproščini, vsaj nekateri, če že ne večina izmed nas, verjetno ni niti pomislila: takšni centri _ ustvarjajo odlično sliko _ o naraščanju količine odpadkov _ tudi o ali predvsem o količini odpadkov, predvidenih za sežig." Po nenadnem zmagoslavju hipne refleksije se gospe novinarke poloti hudobija in modro ugotavlja dalje: "Malo hudobno je sicer razmišljanje, da država občinam finančno pomaga predvsem zaradi tega, vendar pa dejstvo, da se bo proračunska finančna popkovnica prerezala po letu 2008, namiguje prav na to." Naša poročevalka se zdaj še bolj poglobi v zadevo, namesto nas, seveda, ki kot idioti tega nismo opazili, in uporabi še svoje najmočnejše orožje, logiko: "Logično sklepanje namreč pripelje do rezultata, da bodo takrat velike vsote denarja bolj potrebne in namenjene za izgradnjo sežigalnice."
Po tistem, ko si je s pomočjo hudobije in tega, čemur ona pravi logična dedukcija, uspela ustvariti sliko o prihodnjih načrtih države glede sežigalnic, poda svojo strokovno utemeljitev še glede odprodaje večinskega državnega deleža v Talumu, do katerega po dolgih kolobocijah
iz analize, saj ne prinaša tistega potrebnega miru, ki je temelj modrih človekovih odločitev. Če se ta energija nahaja v datumu rojstva, potem je bolje rojstni dan praznovati na primer 19. v mesecu, ki je mnogo boljša vibracija. Potrebno pa je tudi vstaviti v ime takšno energijo, da človeka umiri, stabilizira in harmonizira s samim seboj in s celotnim vesoljem oz. okoljem. V vašem primeru je potrebno odstraniti iz imena energijo števila 15, ki po železnih zakonih te več kot 10 000 let stare vede ne sme biti skupaj z energijo števila 13.
Tudi skupno število imena in priimka (47 = 4 + 7 = 11) ni dobro, saj je to energija težav z nasprotnim spolom in nasploh ne prinaša preveč miru v človeka. Glede na to, da posedujete v priimku zelo dobro in harmonično vibracijo, vam priporočam, da spremenite energijo vašega imena (15) v energijo števila 10, ki je vibracija tako stabilnosti kot kreativnosti in ustvarjalnosti.
To vam bo prineslo neprimerno več notranjega miru, ljubezni, modrosti in zadovoljstva. Torej, ali 10 (Adica, Anika, Anca) + 32 = 42 ali pa tudi 19 (Dane-la, Denisa, Nedica) + 23 = 42. Obe kombinaciji vam bosta pri-
nesli precej več, kot pa imate sedaj.
Vaš sin je rojen 28. v mesecu. To je precej nemirna energija, ki v sebi sicer nosi velike potenciale, vendar pa se le-ti zaradi nestabilnosti vibracij (števili 2 in 8 skupaj) le stežka realizirajo. To je sicer močna energija, ki pa ne deluje v pozitivni in konstruktivni smeri tako, kot bi si človek želel. Dobro je, da se človek izogiba sebičnosti in trme. Ta energija prinaša tudi ločitve in izgube v pravnih zadevah. Ta vibracija prinaša človeku precej fizične, čustvene in duhovne energije.
Njegovo ime poseduje energijo, ki se označuje s številom 13. To je energija, ki je opisana že zgoraj in velja popolnoma enako, tako za ime kot za datum rojstva. Ker ima tudi Vaš sin enako energijo priimka (32), jo tudi on lahko obdrži, predlagal pa bi tudi njemu spremembo v imenu — v kolikor bi se v življenju pokazalo, da ga obvladujejo energije prevelikega nemira in nestanovitnosti oz. nestabilnosti. Tudi njemu priporočam v imenu energijo števila 10 (to na primer dobite tako, da odstranite zadnjo črko njegovega sedanjega imena): 10 + 32 = 42. Ali pa tudi 19 + 23 = 42.
Dan Sovina, numerolog (02) 771 07 68
sploh ni prišlo. Ta farsa se novinarki ne zdi sporna, zanjo poskuša najti celo toplo besedo in razumevanje: ^"V tem pogledu je prav gotovo mogoče razumeti prekinitev procesa prodaje večinskega deleža Taluma, saj ima ta gigant kot možna lokacija za sežigalnico precejšnje prednosti." Kot novinarko je seveda ne zanima, čemu takšno dvolično postopanje države, rada bi podeljevala smisel in zagovarjala njena stališča. In kot da njena apoteoza še ne bi bila popolna in vtis, da gre za naročen članek, še ne dovolj očiten, se končno spravi še na tistega, ki bi ji o zbiranju teh zanjo novih in fascinantnih informacij lahko najbolje pomagal — druge strani namreč in lokalne skupnosti, ki se z ugibanjem in predvidevanji glede tega, kaj država skrivoma kani narediti s smetmi, ukvarja že od leta 1999. Da bi se ga. Simona Meznarič vsaj nekoliko poglobila v tematiko in spremljala strokovne ocene slovenskih nevladnih organizacij o sežigalnicah, spregovorila o alternativah, šla do lokalne skupnosti, do župana, do prizadetih krajanov, to ji seveda ne pade na pamet. Povsod po Sloveniji, tudi v parlamentu in enako v tujini, predvsem pa na Ptuju in v Kidričevem, bi si lahko na javnih projekcijah ogledala naš dokumentarec Tiha smrt, v katerem smo zbrali vse argumente proti sežigalnicam iz ust vidnih strokovnjakov. Če jih ne bo našla, lahko pokuka na našo spletno stran www.forumprotisezigalnici.net. A ti seveda zanjo ne obstajajo! Zato raje nadaljuje v duhu navi-jaštva in diskvalifikacije nasprotnih stališč. Upiranje izgradnji imenuje za "donkihotizem" in "romantični, a brezuspešni boj z mlini na veter". Kako mizerno! Karte, ki jih je imela v rokah, so zdaj padle, novinarska etika
tudi. Namesto uravnotežene informacije se novinarka raje zateče k smešenju ene strani, k subjektivnemu vrednotenju, k "logičnemu sklepanju" iz "hudobije", na lastno pest in v osebni režiji, k zamolčevanju in enostranskemu navduševanju.
Prihodnost sežigalnice je s takšno podporo novinarjev Tednika zagotovljena! In novinarski zaton časopisa tudi!
Forum proti sežigalnici v Kidričevem, zanj Bogdan Škafar
Odgovor gospe J. Krajnčič z dne 18. 11. 2004
Ga. J. Krajnčič! 1. novembra na pokopališču ni maša, ampak spominska slovesnost za vse, ki počivajo na tem pokopališču. Ob pogrebu je na vsakem grobu križ ali drugo "znamenje". Križ pomeni, da je bil pokojnik veren. Ga. J. Krajnčič, katerih znakov je več??? Če vas molitev moti, lahko pridete katerokoli uro pred 14. ali 15. uro.
Mene osebno pa moti nekaj drugega. Zakaj se verniki sramujejo in se duhovnikom pri molitvi ne pridružijo. Veliko gorja je po svetu, zato mislim, da malo molitve ne bo nikomur škodilo, prej obratno. Mogoče pa nekateri pridejo ravno v tem času, da se pokažejo v novi obleki, bahajo z razkošnim cvetjem na grobu in prižgejo veliko preveč sveč, med letom pa imajo grob zanemarjen.
Običaj je že od nekdaj takšen in upam, da bo tak tudi ostal.
Vas osebno 1. novembra moti ozvočenje ter prisotnost duhovnikov. 364 dni v letu imate lahko na pokopališču čisti mir in spokoj, izjema pa so seveda pogrebne slovesnosti, ki pa so tako vedno v popoldanskem času.
Marija Petek
Duševno zdravje
Usodno srečanje
Kdaj lahko rečemo, daje bilo neko srečanje "usodnO', je vprašanje, na katerega zeli odgovor Tanja iz Vitomarcev.
Če pride v življenju do tega, da se med dvema, ki se nekje slučajno srečata, vžgejo obojestranske iskrice, ki naredijo ogenj ljubezni, potem bi lahko rekli, daje takšno srečanje "usodno". Pričakovati je namreč, da se nista zaljubila v idealizirane podobe, kot ju vidita, temveč resnično drug v drugega, takšna kot v resnici sta.
Iskrena medsebojna ljubezen brez idealiziranja partnerja je osnovni temelj srečnega partnerskega odnosa, kipa zahteva tudi osebnostno in socialno zrelost obeh ter neodvisnost partnerjev.
Torej, če sta sposobna medsebojne konstruktivne komunikacije (daprisluhneta drug drugemu in skupaj v dobro obeh rešujeta vse konflikte in probleme), če medsebojno izpolnjujeta vse praktične in čustvene potrebe in se dopolnjujeta,če sta ponosna drug na drugega, pokažeta veselje ob uspehih partnerja in njegovi osebnostni rasti in če sta še aktivna in produktivna v družbi, potem je bilo njuno srečanje res 'usodno" in bosta lahko partnerja celo življenje, oblikovala družino in postala tudi srečna starša.
Želim Tanji, da doživi čimprej tako "usodno" srečanje!
mag. Bojan Šinko, spec. klin. psih.
Računalniški kotiček
Varnost
Ja, varnost po 'malemmehkem' in obljuba, ki sem jo dal v prejšnjem članku.
Microsoft se je varnosti lotil popolnoma po svoje, pa čeprav nas je vseskozi 'boksal' s svojimi, vedno novimi popravki, izboljšavami in polnjenjem varnostnih lukenj, ki pravzaprav nikoli ne bi smele nastati. A roko na srce, celotna zgodovina Microsoftovih operacijskih sistemov je polna najrazličnejših popravkov in SP-jev (service pack).
Res je, da so z zadnjim popravkom, ki so ga med drugim reklamirali kar nekaj časa in je najbrž nadomestil tri četrtine XP-jev, zadeli skoraj v črno. Požarni zid je soliden in preverjanje nadgradnje protivirusnih datotek deluje solidno. A čez čas se lahko zgodi, da Windows Security Center postane sila nadležen, če npr. izklopite samodejno posodabljanje operacijskega sistema ali ne nadgradite antivi-rusnih datotek.
Res pa je, da je Microsoft že od Windows NT naprej poskrbel za varnost podatkov in njihovo zaklepanje z geslom pri uporabi datotečnega sistema NTFS. Na tak način je onemogočil dostop do podatkov osebam, ki niso poznale gesla. NTFS za razliko od FAT in FAT32 datotečnega sistema lahko podatke zaklene z geslom na ravni datoteke. Po domače, datotečna sistema FAT in FAT32 ne omogočata zaklepanja podatkov, sicer omogočata postavitev določenih map in particij v skupno rabo ter zaščito le-teh z geslom, a to za malo boljši 'net scan' program ne predstavlja večjega problema, saj nam geslo ponudi na dlani. Po drugi strani je datotečni sistem NTFS veliko bolj privržen zaščiti podatkov, ki jih lahko zaščitimo na ravni datoteke, mape, particije in diska ter vsakemu lokalnemu ali mrežnemu uporabniku določimo, kaj lahko počne in kaj ne. Na primer: uporabnik A ima polni dostop do mape TEST in mape TEMP, kar pomeni, da lahko iz mape bere, v mapo zapisuje in
briše podatke v njej. Uporabnik B ima možnost samo vpogleda v mapo TEMP in uporabnik C lahko podatke v mapo TEST zapisuje in bere, ne more pa jih zbrisati. Na kratko, to je NTFS. A pozor, če slučajno na svoj računalnik na novo nalagate operacijski sistem z NTFS (Windows NT, Windows 2000 in XP), obvezno prej naredite arhivo podatkov na kakšen CD, DVD ali drugi disk s FAT32, ker se lahko zgodi, da bodo določene datoteke v NTFS-u neberljive. Verjetnost, da se kaj takega zgodi, je zelo majhna, a je vseeno potrjeno v praksi.
Zdaj pa še naprej o varnosti. Pri nekaj uporabnikih sem opazil različne programe za odstranjevanje spy, trojancev in podobnih spak iz računalnika, naložene že pri zagonu sistema. To je sicer v redu, a skoraj nič ne koristi brez protivirusnega pro-gramja. Razveselili vas bodo z občasnim prikazom, da so 'sken-slali' ta in oni adware ali trojan-ca, a to je tudi vse. Ti programi vam ne bodo odkrili virusov.
Pa mogoče še en namig vsem ponosnim lastnikom neomejenega dostopa na internet. Omislite si strojno protipožarno zaščito v obliki routerja. Router s svojo strojno-programsko opremo lahko v samem začetku odbije napade hekerjev. Edini pogoj je, da je pravilno nastavljen. Nepridipravi so v tem primeru 'že v kali zatrti'.
Uživajte v svojem delu, pa naj bo to doma ali v službi, in redno nadgrajujte svoj protivirusni program. Do naslednjič ...
Ivan Krošl
RADIOPTUJ
<Mríí*te
32k Î^Tune In!
www.radio-ptuj.si
Info
Glasbene novice!
Katero melodijo imate na svojem mobilnem telefonu? Trenutni hiti so modni trend pri zvonjenju mobilcev; nekomu igra Brizgalna brizga, spet drugemu pa My Prerogative. Okusi so različni, možnosti pri nalaganju glasbe v vašega mobilca pa so zelo široke!
Irska družinska postava THE COORS je sicer s ploščo Borrowed Heaven malo manj popularna, vendar smo z omenjenega projekta že uživali ob skladbah Summer Sunshine in Angel. Se zmeraj najlepša skupina na svetu bazira predvsem na glasbeni kvaliteti, kar je dodobra slišno v dokaj tradicionalni baladi LONG NIGHT (***), v kateri ima še zmeraj glavno vlogo vokalistka Andrea Corr.
Pravo vrnitev na sceno je letos doživel band DURAN DURAN s hitom Sunrise. Zlati dečki iz 80. se lahko pohvalijo z naslednjimi mega hiti: Wild Boys, The Reflex, Is There Something I Should Know, A View To A Kill, Girls On Film... Kvintet s Simonom Le Bonom v glavni vlogi spet meša minimalne elektro pop/rock vzorce v komadu WHAT HAPPENS TOMMOROW (***), snetim z zgoščenke Astronaut.
Rapid Eye Movement in njihov 'frontman' Michael Stipe so bili letos zelo aktivni v predvolilnem boju za ameriškega predsednika! V vmesnem času so plasirali standardno žalostinko Leaving New York in celotni album Around The Sun. Glasba zasedbe REM zveni v pesmi AFTERMATH (***) preveč izrabljeno, saj so si pesmi razen socialnih različnih tematik preveč glasbeno podobne.
GREEN DAY so udarili letos s polno močjo, saj je njihova parodija American Idiot prava post-punk oda. Trio je na sceni že dobro desetletje, ko jim je uspel preboj s komadom Basketcase. Trio ponavadi zelo ropota in nabija, vendar se je tokrat malo izgubil v komadu BOULEVARD OF BROKEN DREAMS (***), ki nima posebne izrazne energije!
Britanska pevka LISA STANSFIELD je kariero začela v klubski skupini Cold Cut. Le-to je kaj kmalu zapustila in v naslednjem trenutku zmagala s skladbo All Around The World. V 15-letni karieri je nanizala več kot 20 hitov in njen zadnji nosi naslov Easier Vedno bolj zrela izvajalka se je posebej potrudila v zavajajoči lahkotni zmesi soula, popa in r&b-ja v skladbi If I HADNT GOT YOU (****), katere producent je bil Trevor Horn.
Nemška igralka in pevka JEANETTE ima doma trenutno velik hit z naslovom Run With Me. Ker pa se približujejo božični prazniki, je sila povprečna pevka pripravila presežek v popevki THE INFANT LIGHT (****), ki vsebuje tudi petje otroškega zbora.
D^iREN HAYES je bil nekaj let osrednja osebnost avstralske skupine Savage Garden. Pred leti je v trenutku uspel tudi kot solist in je ta svoj potencial letos samo potrdil s komadom Popular. Maneken za žensko populacijo sije v novem štiklu DARKNESS (**) omislil break beat plesne pop elemente z sekvencami r&b muzike.
V vrh glasbene inovativnosti sodi skupina FAITHLESS, ki je ob koncu 90. let šokirala s komadom Insomnia. Njihova nespečnost se je letos nadaljevala s politično naravnanim hitom Mess Destruction in ploščo No Roots. Kvartet ponuja v komadu MISS U LESS, SEE U MORE (****) pravo dozo elektronske dinamike in je pravo poživilo za ljubitelje plesne glasbe.
Nekaj naslovov novih potencialnih plesnih uspešnic: One — SCOOTER, Out Of Touch — UNITING NATIONS, Dial My Number — MASTER BLASTER, Runaway — GROOVE COVAREGE, The Sound Of San Francisco — GLOBAL DEEJAYS...
David Breznik
FÍ^ BREATHE - Des:
X .Q TflTT HM MU r„irn
érCALL DN ME - Eric Pr^d PREROGATIVE - Britney SpeV. /4^ JUST LOSE IT - FminRrnX \

5. PARTY FDR TWD - Shania -B. DD THEY KNOW IT'S CHRIS' Band Aid 2D ^miRTAIN FALLS - Blue ' eve in YDU-KyliEMinogn ^ _.¥ERTiíBD-U2 ID. CAR WASH - ciiristina Aguilera &
Vsaki? sr<sdí? m<ed l^.lć? in 2.O. ur<?
Kdo je režiser filma Neverjetni?	•
Odgovor:_
Ime reševalca: Naslov:_
NAGRADNO I M VPRAŠANJE
■ n o
Davčna številka:________
Nagrajenec prejšnjega tedna je Jani KrajnCič, Trubarjeva 9,2250 Ptuj. Nagrajenec lahko nagrado (dve prosti vstopnici] izkoristi za katerokoli predstavo v ptujskem mestnem kinu v petek, soboto ali nedeljo!
OdgovoK pošljite do toria, 16. decembra, na naslov: Radio-Tednik Ptuj, Raičeva 6,2250 fzs Info).
Turbo folk veselica!
Atomik Harmonik - Brizgaaaaj
(2004 — Menart / www.atomikharmonik.com)
Zabavljaška četverka iz skupine Atomik Harmonik je _pobrizgala_ vso Slovenijo z zgo{~enko Brizga-aaaj. Simpatični [pela in [pelca, Jani in Freitoni so postavili zares nizko glasbeno mejo na svojem debitantskem projektu, ki pa se prodaja za med. Himna vseh gasilcev Brizgalna brizga je bila zmagovalna pesem letošnjega festivala Melodije morja in sonca. Kaj ima pesem z morsko tematiko, mi enostavno še dandanes ni jasno. A publika ima zmeraj prav, mar ne!? Glavno je, da je pesem zabavna in da po nekaj _špricarjih_ skače vsa dvorana ali diskoteka! Saj se spomnite iste glasbene umetnine Hej hej ansambla Gamsi, ki je dvignil na noge mlade in stare. Osem veselih in veličastnih poskočnic vas čaka na megalomanskem projektu, ob katerem so glasbeno najbolj doštudirali Dare Kaučič iz skupine Kingston, Aleš Čadež, ki je poskrbel v glavnem za zabavne aranžmaje, in Martin Štibernik, ki je zadeve posnel v studiu Freiton, jih tonsko obdelal in jim dal končen zven.
Juhuhu! V deželi pod Alpami imamo skupino, ki je vesela in se
ne sramuje frajtonarice! Pohvalno! Imamo pa kvartet, ki si predstavlja, da je večina Slovencev malo čez les, ko prisluhne genialnim spakedravščinam njihovih besedil. Mogoče pa je vsa poanta prav tukaj, da mora biti besedilo čim bolj
»odpičeno« v samoglasniški liriki v stilu tralali-tralala. Še bolj na glas, še bolj na poskok in tako naprej se lahko zabavamo in nasmejimo ob novi nedvomni uspešnici Hop Marinka. Zanimivo je, da v njej govorni del pripada gospodu Polde-
tu Bibiču, ki se ga filmsko najbolj spomnimo kot Bedanca. Glasba skupine Atomik Harmonik je za veselice, na katerih najve~krat igrajo kak{ni doma~i ansambli, ki ob kak{ni svoji skladbi najbolj za-žgejo z Avsenikovo mojstrovino Na Golici. Tako se je kvartet pametno odlo~il, da pobrska po zakladnici narodno-zabavne glasbe in naredi dva spleta uspe{nic. Prvi Turbopolkamix ima pridodan so-dobnej{im sintetizatorski ritem na poskok, medtem ko se lahko malo spo~ijete v ve~ kot osemminut-nem Ven~ku val~kov Tu se skupina {e najbolj približa pristni doma~i glasbi. Pravi možganski in ritmi~-ni {ok pa boste doživeli ob pesmih Od hr_ma do hr_ma in Na seniku. Pravi domovinski in nacionalni ponos kvartet izkaže v malo mir-nej{i pesmi Ena sama je Slovenija, ki ima v sebi {e najve~ elementov pop muzike.
Danes ni veselice brez brizge, Marinke ali ven~ka posko~nih skupine Atomik Harmonik. Turbo folk glasba s primesmi narodno-zabavne glasbe pa je na najbolj primitiven na~in predstavljena na albumu Brizgaaaaj. Žal imamo ljudje pa~ radi malo nore stvari in uspeh zabavnega kvarteta presega vse razumne meje. Jaz jim uspeh privo{~im! Vam pa privo{~im, da malo zapojete, zaple{ete in se po veselite ob glasbeni parodiji naj(bolj{e) skupine v letu 2004 v Sloveniji. Sem se samo malo po-hecal!
David Breznik
Filmski koti~ek
Neverjetni
Animirani celove~erni film Neverjetni je otrok neverjetne skupine ustvarjalcev, katerih z oskarji nagrajene stvaritve od Po{asti iz omare do Reševanja malega Nema pozna nešteto mladih in malo manj mladih po vsem svetu. Vodil jih je režiser in pisec scenarija Brad Bird, pionir studia za animacijo Pixar in eden najbolj plodnih ustvarjalcev računalniške animacije. Njegov svet je tako bogat, kompleksen in ustvarjalno "žiV, da so tudi filmi, ki jih ustvari, skorajda in docela neverjetno človeški.
Neverjetni nam predstavijo zgodbo o družini nekdanjih su-perjunakov, ki ponovno odkrivajo vir svojih supermoči — nikjer drugje kot drug v drugem. Svoje čase se je najslavnejši in najboljši zamaskirani borec proti kriminalu Bob Parr (ali gospod Neverjetni) iz dneva v dan brez oddiha boril proti zlu in reševal življenja nedolžnih. Toda 15 let pozneje sta s soprogo Helen (tudi nekdaj slavno superjunakinjo po svoji strani) prisiljena, da si nadeneta civilni identiteti in se umakneta na podeželje. Dandanašnji živita tam s svojima otrokoma kot navadna smrtnika veliko preveč urejeno in mirno življenje. Bob, zavarovalniški posrednik, ki vsako jutro ves-
ružili so se mu priznani igralci, ki so s svojimi glasovi vdihnili humor, dramo in čustveno globino v filmske like, ki so po pravilu te zvrsti "večji od življenja samega". Med njimi so Craig T. Nelson, dobitnica oskarja Holly Hunter (Klavir), no-miniranec za oskarja Samuel L. Jackson, Jason Lee, Wallace Shawn, Sarah Vowell, Spencer Fox in celo režiser ter scenarist Brad Bird v vlogi dive kamnitega obraza Edne Mode.
V NEVERJETNIH, najbolj kompleksnem računalniško animiranem filmu doslej, pa se avtorji vendarle opirajo za osnovne temelje filmske pripovedi: prikaz in razvoj osebnostnih značilnosti likov,
tno vloži svojo kartico prihodov in odhodov v službeno uro, se te dni bori samo z dolgočasjem in naraščajočim obsegom svojega pasu. Zapostavljeni superjunak, ki hrepeni po akciji, pa znova dobi priložnost, da se izkaže, ko ga nenavaden klic pozove na zakoten otok zaradi naloge največje tajnosti.
Izkaže se, da usoda našega planeta visi na nitki, njegov obstoj pa je odvisen od neverjetne družine, ki mora znova stopiti skupaj in odkriti tisto neverjetno in fantastično v svojem družinskem življenju.
Neverjetni so zgodba, kakršne doslej še nismo ne videli ne slišali, in je dokaz o izjemni združitvi inovacije filmskega ustvarjanja ter srčnega pripovedništva. Njena skrivnost leži v umetniški viziji režiserja Barda Birda (The Iron Giant, Simpsonovi), ki je za film napisal tudi izvirni scenarij. Prid-
scenografijo in zasnovo produkcije, kamero, kostume, posebne učinke, glasbo in splošni videz, ob tem pa so sleherno področje razvijali do nove stopnje znotraj zvrsti s ciljem ustvariti film, ki bi presegel vse prejšnje.
Po vzoru Miška Stuarta Littla in Garfielda bodo Neverjetni govorili slovenski jezik. Neverjetnemu očetu, alias Janezu Bulcu, bo glas posodil Lotus Šparovec, njegovi soprogi Elastiki Nina Valič, hčerki Violeti Nataša Tič Ralijan, sinku Brzislavu pa Tin Karabašič. Sicer pa boste v vsej zmešnjavi junaških prigod prepoznali še glasove Zvo-neta Hribarja, Uroša Smoleja, Štefke Drolc, Nika Goršiča, Kristjana Gučka in Janka Mandiča.
TU/DB
CID
NEVERJETNI
animirana družinska komedija Režija: Brad Bird Scenarij: Brad Bird Igrajo: Brad Bird, Holly Hunter, Samuel L. Jackson, Spencer Fox
Petek, 10. december, ob 20. uri v Stari steklarski delavnici, Slovenski trg 1: koncert EX ANIMO TRIO
Sobota, 11. december, ob 19. uri v Kolnkišti: Kitarski večer. Nastopajo učenci Marka Korošca z gosti.
Filmski večeri v Kolnkisti:
Sreda, 15. december, ob 19. uri: Prežeči tiger, skriti zmaj
Praznične ustvarjalne delavnice
Praznične ustvarjalne delavnice v pedagoški sobi na ptujskem gradu—za otroke in za mlade po letih in po srcu:
sobota, 11. decembra, ob 10. uri: okraski za jelko iz lesnih oblancev — delavnico vodi Natalija Resnik Gavez. Delavnice so brezplačne. Prijave so potrebne zaradi potrebne količine materiala, sprejemamo pa jih v CID Ptuj.
Od 13. decembra 2004 dalje bo CID spet v normalni uporabi!
Center interesnih dejavnosti Ptuj je odprt: vsak delovni dan od 9. do 18. ure, informacije od 8. do 15. ure, ob sobotah od 10. do 13. ure.
REKA V
FRANCIJI
ZDROBITEV
BOKSAR PARLOV
RASTLINA Z GROZDI
VZHODNJAŠKI LIKER IZ RIŽA
VODNI JAREK
SUZUKIJEV AVTO
BRITANSKA PRINCESA
ZDRAVILNA RASTLINA
SL. SLIKAR (JURIJ)
HIMALAJSKA KOZA
AMERIŠKA GRUNGE SKUPINA
JAPONSKI FILMSKI REŽISER KURUSAWA
SPODNJI
DEL POSODE
EDI BELČIČ
ZAKOVICA
RAČJI SAMEC, RACMAN
DELANJE RAZ
GOSTJA NA SVATBI
KOCINA
PREBIVALEC ARABIJE

■ f -- Ty
ZDENKA PINTERIČ
POŽELENJE
DEL VERIGE
ROPARSKI KRAGUU, MIŠAR
SPREJEM V
SLUŽBO
PTICA
ITALU. RTV
EMAJL, LOŠC
RIMSKI KOMEDIOGRAF
MORIJA, MASAKER
LOČILNI VEZNIK
ANTON SOVRE
Rešitev prejšnje križanke: vodoravno: Avstralka, astronavt, Serebrier, Evan, ihta, Nedić, Oak, Dirac, Ast, Vanel, AG, Stanko, anali, Cibona, kardan, RJ, jerebicar, opart, Siemens, oriks, Nice, RR, Anc, Aneta, tekanje, vaja, antena, osi, paž, hren, diakon. Ugankarski slovarček: ABARTROZA = prosto gibljiv sklep, diartroza; AKCES = sprejem v službo; KAME = vzpetina iz peščenih in prodanih plasti; KROSANDRA = sobna rastlina iz družine akantovk; LOVELL = angleški astrofizik in radijski astronom (Bernard, 1913-); OREL = slovenski troskokaš, član Gorice (Igor, 1980-); RABEL = nemsko-avstrijski pravni strokovnjak (Ernst, 1874-1955); SEILLE = reka v Franciji, levi pritok Saone, dolg 116 km.
Janezek hodi po nudistični plazi, ko zagleda obilnega moškega in ga vpraša: »Stric, kaj pa imate med nogami?« "Bombo."
Janezek začne teči, pa ga vpraša moški: "Zakaj pa bežiš?' "Bomba s tako kratko zažigal-no vrvico zna hitro eksplodirati!"
***
Filmska igralka je bila doslej že šestkrat poročena, in to vedno s filmskimi igralci. Tokrat je rekla svoj "da" kiparju. Ko je bila poročna slovesnost končana, jo je vprašal: "Si srečna, draga?' "Ja, sem! Od zdaj naprej se bom vedno poročila samo še s kiparji!"
***
Mladenič izbira darilo za svoje dekle. Prodajalka mu ponudi pomoč in ga vpraša: "Je lepa?' "Ne preveč..' "Je pametna?' "Tudi ne..' "Elegantna?' "Ne, preprosta..'
"Potempa kupite darilo kakšni
drugi!' mu svetuje prodajalka.
***
"Kako se počutite v novih očalih?' vpraša optik svojo stranko.
'Odlično, srečal sem ljudi, ki
jih že leta nisem videl!"
***
"Mihec, kako da se ti pišeš Du-ljak, mamica pa Štembruc?' 'Mami se je še enkrat poročila, jaz pa ne!"
***
"Kaj pa počneš na naši hruški?' vpraša lastnik sadovnjaka dečka, ki je splezal na drevo. "Hruška je odpadla, pa sem jo
hotel obesiti nazaj na drevo ..."
***
K psihiatru je vstopil pacient. "Kako se pišete?' ga je vprašal doktor.
"Ime mi je Winston Churchill, gospod doktor!' "Če se prav spominjam, ste bili pri meni že lani in takrat ste se imenovali Margaret Thacher!" 'Točno, gospod doktor. To je
moje dekliško ime!'
***
"Poglej čez cesto! Tamle gre moj bivši mož..'
"No - in?'
"Iz njega sem naredila milijonarja..'
"In kaj je bil prej?' "Milijarder..'
***
V	deželi se je razvedelo, da v manjšem kraju praznuje stoti rojstni dan moški, ki ima neverjeten spomin. Takoj ko novinar zavoha senzacijo, se odpravi k možakarju in njim napravi intervju. Med drugim ga vpraša tudi:
"Kaj ste večerjali 17. septembra 1921?'
"Jajčka!" je odgovoril starec. Čez nekaj mesecev je novinar srečal starčka v mestu. Vprašal ga je: 'Kako?'
'Na oko!' mu je odgovoril starec.
***
V	gostilni teče pogovor o vseh mogočih stvareh. Nenadoma se oglasi Bosanec:
'Z mojom ženom sam skupa že deset let..'
"Najbrž hočeš reči 'z mojo ženo ', "
'Ne, s tvojom ženom sam skupa šele tri tedna..'
Lujzek • Dober den vsoki den
Tak kak tak, pa je letosjo leto skoro že vzeja vrag. Za nami je M i k o ž , pred nami pa Božiček in dedek Mraz. Pride se Silvester, tak ke je december zlo pester, tudi finančno zahteven, pa naj bo človik bogat ali pa reven. Malim in vejkim je treba kupiti neksna darila, boj revna kak bogata, da neje prevejka potrata.
Glih zaj, ko pisem toto pismo, poslusam po radiji reportažo o družini z osmimi otroki, kak živijo in kak se preživijo. Lepa, vesela in tudi žalostna je zgodba, kak držovapremalo ali pa nič ne naredi za razvoj podeželja in stevilčnejsih družin. Meti na plečih osem otrok je vejko veselje in tudi hujda muka. Poslusam mater, ki provi, da ji je osem narasčaj-nikov vejko veselje. Vsoki je človik za sebe, vsoki ma svoje želje in potrebe, ki pač dosti-krot presegajo družinsko blagajno. Mama osmerčkov in ata provita, da sta srečna in vesela,
da bi se rada s svojimi otroki se drugo rada mela ... To je resen lepi zgled tistim družinam, ki sta jim eden ali pa dvo otroka že preveč in odveč. Pa je med jimi dosti tokih, ki si toga neso sami krivi, saj nemajo službe in dohodkov, da bi lehko skrbeli za svoja in lačna otroska usta, saj vete, ke človik rad fort naprej nekaj hrusta. Te pa še pridejo vsoki mesec položnice za elektriko, vodo, televizijo, odvoz smeti, tak ke se ti pred očmi in v mošji zamegli.
Zaj so pred nami nova vloda z novimi ministri, z generalnim šefom gospodom Janšo. Prejšji tjeden sen gleda na televiziji celodnevni ravs in kavs. Včosik nesen veda, bi se smeja ali pa joka, ko so si skočli v lase in med rogle pozicionisti in opozicionisti, ki pa so po moji oceni, kak provi odmev: -isti, isti, preoblečeni kak barske plesalke slačipunce, ki si drogo zaračunajo svoje delovne vurce.
Nega več papira in možgoni so prozni, občutek pa grozni.
Radi se mejte in vsem povejte, da ma vas Lujzek rad, če glih je reven in ne bogat!
RADIOPTUJ
89,8»98,e"l043MHz
PROGRAM RADIA PTUJ (od 5.00 do 24.00) ČETRTEK, 9. decembra:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 Novice (se ob 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 6.00 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 7.10 Vprašanja in odgovori. 9.00 Z ORMOŠKEGA KONCA (Majda Fridl). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 Modne čvekarije z Barbaro Cenčič (ponovitev). 11.50 Minute kulture. 12.00 Poročila radia BBC, Sredi dneva. 13.10 ŠPORT 13.45 Danes na Ptujskem. 14.45 Varnost. 17.30 POROČILA. 18.00 Rajžamo iz kraja v kraj. 20.00 ORFEJCEK. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Univox Kočevje). PETEK, 10. decembra: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 Novice
(še ob 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 6.00 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 7.10 Vprašanja in odgovori. 9.40 Vedeževanje. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 Minute kulture. 12.00 Poročila radia BBC, 12.15 Sredi dneva: Napovednik prireditev. 13.10 Šport. 13.45 Danes na Ptujskem. 16.15 V VRTU (ing. Miran Glušič). 17.30 POROČILA. 18.10 Duševno zdravje. 18.30 Evropa v enem tednu (BBC). 19.15 RITMO MUZIKA (DJ DEJAN). 20.00 PETKOV VEČER (Marjan Nahberger). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Univox Kočevje).
SOBOTA, 11. decembra:
5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (še 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 6.45 HOROSKOI? 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 10.40 V VRTU (ponovitev). 11.15 Kuharski nasveti (Nada Pignar). 11.55 Minute kulture. 12.00 Poročila radia BBC. Sredi dneva. 13.10
Šport. ČESTITKE POSLUŠALCEV. 17.30 POROČILA. 20.00 SOBOTNI BUM: BAR BAZA ter ŠPORT in GLASBA (Janko Bezjak), vmes ob 21.15 Modne čvekarije z Barbaro Cenčič. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Odmev Cerkno). NEDELJA, 12. decembra: 5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 15.30 in 19.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 OBVESTILA (še 7.00, 9.00, 11.00, 15.40 in 19.05). 6.45 HOROSKOIP 8.15 MISLI IZ BIBLIJE. 9.15 Mali oglasi (še 9.45). 9.40 Kuharski nasvet (ponovitev). 10.00 Rajžamo iz kraja v kraj (ponovitev). 11.50 Kmetijska oddaja. 12.00 Poročila radia BBC, Opoldan na Radiu Ptuj, Svetloba duha. 13.00 ČESTITKE POSLUŠALCEV. 19.00 LESTVICA SLOVENSKIH RADIJSKIH POSTAJ. 20.00 do 24.00 GLASBENE ŽELJE PO POŠTI IN TELEFONU. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Odmev Cerkno). PONEDELJEK, 13. decembra: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA (Jutranji program). 5.15 NOVICE (še 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.00 Na današnji dan. 10.00 Obvestila
(še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 Podjetniški utrip. 11.50 Minute kulture. 12.00 Poročila radia BBC, SREDI DNEVA. 13.10 Šport. 13.45 Danes na Ptujskem. 14.45 Varnost. 15.10 Danes na Ljubljanski borzi. 17.30 POROČILA. 18.00 Kultura. 19.30 COUNTRY (izbor Rajka Žule). 20.00 VEČERNI PROGRAM: 20.00 Vroča linija Radia Ptuj (Darja Lukman - Žunec), 21.00 Kviz Piramida (Vlado Kajzovar), 22.10 Glasbene želje (SMS). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Celje).
TOREK, 14. decembra:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA (JUTRANJI PROGRAM). 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.00 Na današnji dan. 6.15 Horoskop. 9.00 IZPOD POHORJA (Nataša Pogorevc). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.10 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 ZDRAVNIŠKI NASVETI. 11.50 Minute kulture. 12.00 Poročila radia BBC. Sredi dneva. 13.10 Šport. 13.45 Danes na Ptujskem. 14.45 Varnost. 17.30 Poročila. 18.00 V ŽIVO. 20.00 ŠKRJAN-
ČKOV ROPOT (Rado Škrjanec). 22.10 Glasbene želje (SMS). 24.00 Skupni nočni program (Radio Celje).
SREDA, 15. decembra:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA (Jutranji program z Radom Škrjancem in dežurno novinarko). 5.15 Novice (še 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.00 Na današnji dan. 6.15 Horoskop. 7.10 Vprašanja in odgovori. 8.00 Varnost v Ptuju. 9.00 PO SLOVENSKIH GORICAH (Zmago Šalamun). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 AVTORADIO. 11.40 SKRITI MIKROFON. 11.50 Minute kulture. 12.00 Poročila radia BBC. Sredi dneva. 13.10 Šport. 13.45 Danes na Ptujskem. 17.30 POROČILA. 18.00 Vrtičkarije (Miša Pušenjak in Tatjana Mohorko). 20.00 ABCD (Davorin Jukič). 20.10 Glasbene želje (SMS). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Sora).
Frekvence: 89,8, 98,2 in 104,3 MHz! POSLUŠAJTE NAS NA INTERNETU: www.radio-tednik.si
Horoskop
OVEN
Pred vami je odličen teden, saj boste bolj vitalni, zdravi, samozavestni in ravno zaradi tega bolj komunikativni, kot ste bili. Tudi razmere v prijateljskih zvezah in ljubezni se bodo izbolj{ale. Va{ dan bo torek.
BIK
V	teh dneh bo vaša notranja moč zasijala z vso močjo tudi navzven. Delovali boste kot protiutež ali pa pomoč nekomu, ki bo v
stiski. Ne bojte se, zmogli boste. V ljubezenski zvezi se bodo razmere umirile.
DVOJČKA
Vaša energija bo ta teden brezmejna, toda ker bodo jp j na delu tudi malo preveč y agresivne sile, se varujte prepirov na delovnem mestu. Bodite ponosni in odlo~ni, toda nikakor ~ez mero gospodovalni.
RAK
Pred vami je stresen teden predvsem na poslovnem polju, saj boste ob~utili nestrpnost in naveli~anost predvsem zaradi negotovih razmer. Ne prenaglite se s pomembno odlo~itvijo in pazite, kaj govorite.
LEV
Razmere v poslu bodo nekako v nasprotju z vašimi hotenji in željami, zato boste v prihodnjih dneh slabe volje. Bo pa že v četrtek boljše. Na vidiku so tudi novi nakupi, ampak s premislekom.
DEVICA
V	teh dneh bodo konflikti in napetosti pri poslovnih partnerjih ali sodelavcih glede posla prisotni na žalost vsak dan in lahko se razvijejo v
precej hud prepir. Poskušajte se prilagajati. Dobra dneva bosta torek in četrtek.
TEHTNICA
Pred vami je zelo lep teden, saj boste zdravi, veseli in živahni - prav dobrodošla sprememba dolgčasu zadnjih dni. Razvezal se vam bo tudi jezik, zato boste tudi v službi dosegali dobre rezultate.
ŠKORPIJON
V	petek in soboto se boste zelo krasno zabavali, toda nikar na račun drugih, čeprav boste morda dobili priložnost. V ponedeljek
boste v službi dobili pomoč, v sredo pa bodite pozorni, ker bo zelo napeto.
STRELEC
Pred vami je na žalost nič kaj prijeten teden, saj vas lahko virus z vročino vrže v posteljo. Pazite nase. V osebnem življenju pa nadzirajte strasti, da ne bo počilo. V soboto boste za vse poplačani.
KOZOROG
V	službi se bo nakopičilo veliko dela in lahko se zgodi, da vam naprtijo še novo, bolj odgovorno delovno nalogo. Ne skrbite, da
ji ne bi bili kos. Odnosi v družini ali v ljubezenski zvezi se bodo začeli izboljševati.
VODNAR
Na obzoiju se bodo pojavile nove delovne naloge in dolžnosti, ki bodo od vas zahtevale precejšnje napore. V osebnem življenju boste v petek in soboto zelo občutljivi, zato pretita stres in prepir.
RIBI
Še nekaj dni bo vaša zaveznica zvezda Venera, ki vam bo prinesla izboljšanje v ljubezenski zvezi. V soboto se posvetite izboljšavam v domačem okolju. V službi malo stisnite-zobe, saj se vam bo nabralo veliko dela.
Horoskop je za vas napisala vedeže-valka Majda, ki jo lahko dobite na tel. št. 090-43-94 in na elektronski pošti: majda.golubovic@netsi.net.
Poiščite jo tudi na spletni strani: www.utrinek.biz
Šolski šport
Rokomet
Medobčinsko prvenstvo v rokometu za starejše učenke in učence, ki je nekaj zadnjih let med najprivla-čnejšimi, se tudi tokrat ni izneverilo tradiciji. Organizatorju Športnemu zavodu Ptuj in izvajalcu OŠ Gorišni-ca čestitke, srečanja pa si je ogledalo vsaj petsto mladih športnih navdušencev. Osmim nastopajočim ekipam so pripravili pravo tekmovalno vzdušje.
Naslov medobčinskega prvaka je v obeh konkurencah osvojila gostiteljica OŠ Gorišnica. Mlade rokome-tašice in rokometaši so pokazali svoj razkošni talent in se po prepričljivih igrah na koncu zasluženo veselili. Tudi tekmeci iz Ptuja, Cirkovc in Markovcev so igrali zavzeto in kakovostno ter lahko z zavzetim delom še napredujejo.
Finalni izidi - učenci:
OŠ Markovci - OŠ Ljudski vrt Ptuj 9:10, OŠ Olge Meglič Ptuj - OŠ Go-rišnica 8:12, za 3. mesto: OŠ Olge Meglič Ptuj - OŠ Markovci 11:10, za 1. mesto: OŠ Ljudski vrt - OŠ Gori-šnica 12:16.
Finalni izidi - učenke:
OŠ Olge Meglič - OŠ Cirkovce 7:3, OS Gorišnica - OS Ljudski vrt 6:5, za 3. mesto: OŠ Cirkovce : OŠ Ljudski vrt 4:5, za 1. mesto: OŠ Olge Meglic - OŠ Gorišnica 2:3.
Srednješolsko prvenstvo v malem nogometu MO Ptuj
Obilico zabave in dobre volje je prinesel srednješolski nogometni spektakel. Atraktivnega tekmovanja so se v Športni dvorani Center udeležile štiri ekipe, prireditev pa si je izmenično ogledalo preko 2000 vrstnikov, ki so korektno navijali za barve svoje šole. Lepo je bilo videti nasmejane obraze aktivnih udele-
žencev, gledalcev, gostov in drugih. Ptuj - je to zagotovo najlepša nagra-Za organizatorja - Ekonomsko šolo da.
Zmagovalci srednješolskega prvenstva v malem nogometu
v
Staierski
TEDNIK
in
ABRèBIKE
Ta teden prejmeta osem brezplačnihi obiskov Centra aerobiKfeJ
ime in priimek
Slavko Petek
naslov:
Bresnica 33,8857 Polenšak


TurniSka 86,8881 PttU
Nagrajenca prejmeta nagrade po pošti.
velika in
mala darila!
Skrbi z darili za letošnje praznike so lahko odveč. V Novi KBM vam ponujamo ugoden kredit v višini do milijon tolarjev z odplačilno dobo do treh let, ki ga lahko dobite takoj. Vse potrebno boste lahko uredili v hipu in brez stroškov odobritve. Denar vam bomo nakazali takoj, v celoti v gotovini. Odplačevali ga boste z brezplačnim trajnim nalogom z vašega transakcijskega računa pri Novi KBM. Oglasite se v naši najbližji poslovalnici. Več informacij z izračuni na www.nkbm.si.
Kredit takoj'
Prvo mesto je zasluženo osvojila Poklicna in tehniška elektro šola in si zagotovila pot na regijsko merjenje moči z ekipama Gimnazije Ormož in Srednjo šolo Slovenska Bistrica. Varovanci športnega pedagoga Rada Ačimoviča so v velikem slogu nizali zmage in najavili, da bodo v nadaljevanju najresnejši kandidati za visoko uvrstitev v državnem prvenstvu srednješolcev. Predstavili so se z vše-
čno igro, ki je temeljila na hitrih protinapadih in trdi obrambi.
Nasploh je letošnje uvodno tekmovanje postreglo z igro na visoki kakovostni ravni, za kar gredo zasluge predvsem številnim ligaškim igralcem velikega nogometa.
Izidi: Ekonomska šola Ptuj : Poklicna in tehniška strojna šola 3:1 (0:1), Gimnazija - Poklicna in tehniška elektro šola 1:3 (0:2), EŠ -
Gimnazija 1:2 (0:2), Elektro - Strojna 2:0 (2:0), EŠ - Elektro 1:1 (0:1), Strojna - Gimnazija 0:4 (0:2). Kocni vrstni red: 1. Poklicna in tehniška elektro šola 7 točk, 2. Gimnazija 6 točk, 3. Ekonomska šola 4 točke, 4. Poklicna in tehniška strojna šola 0 točk.
Pokal in priznanja je podelil kapetan NK Drava Emil Šterbal.
Ivo Kornik
"^Nova KBM.

Perutnina Ptuj
PISANA
ponev
Za pripravo te pisane in zelo okusne jedi ne potrebujete večjih priprav. Poiščite dobro založeno trgovino in izdelek kupite. Če slučajno nimate ponve, kupite še to. Do cilja vas loči le še čas priprave.
čas priprave v ponvi
15 minut
Priloga: Zdrobov pariški cmok

24 dag pšeničnega zdroba, 1/2 litra mleka, 6 dag masla, 2 jajci, 2 rezini toasta, sol. Mleko zavremo, solimo in vanj zakuhamo zdrob. Ko se zdrob zgosti, ga preložimo v drugo posodo, dodamo maslo in premešamo. Se toplemu dodamo jajci, na kocke narezan toast brez skorje in hitro zamešamo. Oblikujemo štručke, ki jih zavijemo v naoljeno alu folijo in kuhamo 20 minut. Kuhane odvijemo in narežemo na rezine. Ponudimo s piščančjim mesom in poljubno solato ali sadjem.
PTUJS K	ET
Ji'* vinarstvo
J
Pisana ponev in Noblesse Chardonnay
Noblesse chardonnay 2003 iz Ptujske kleti je polsuho vino z izraženimi sadnimi, predvsem bananinimi in citrusovimi notami v cvetlici. Nepogrešljiv partner jedem iz perutninskega mesa.
Članica skupine Perutnina Ptuj
DRSALISCE - brezplačno drsanje in izposoja drsalli	^
od 10.12.2004 dalje, vsak dan od 10. do 12. ure in od 15. do 20. ure
^ petek, 10.12., ob 18^ uri nastop glasbene skupine BBT
^ sobota, 11.12., od 20. do 22. ure nočno drsanje

nedelja, 12.12., ob 13. uri drsanje z Rebeko Dremelj

Ograj se s skodelico čaja, vroče čokolade ...

piijj
iWPEn (JEi^ïÎEli, Lbsiuíí
£ÍDLJD, DunmTú
Lil
169,90
Salamurin
500 g
ffiiiEm
149,90
Riž Royal
Ikg
ALPSKO
Čajna klobasa Good
Ikg
145,
Mleko Alpsko 3,5
11
©d] Do (al(i©(i[]ííD[bD^i] (á® Mu (à(i©(iiïiJû[b[?i]
329,90
Ajdova kaša^
Ikg
249,90
Poper mleti
100 g

POPER
L-mt mîeti ' '

999,90
Cockta
6 X 1.5 I pvc plačaš 5, dobiš 6
Vse cene so v SIT
Naročnik: ERArSV d-o-o., Ob Dravi 3 a, Ptlij
Na voljo s tremi paketi o|^me In te^kar petimi r^zMCnimi motorji.
MITSUBISHI I
ŽIVIM, DA VOZIM.
Avtocenter áerbinek d.0.0., zagrebšira ss/Maiîbo"
PRODAJA KURILNEGA OUA
Telefon: 02 7S4 00 66
GSM: 04I5I7SS3
Rabljena vozila
TIP
LETNIK CENA
CLIOI.6/I6V	2002 2.
CLIO BILLAB0N6 1.2/16V	2003 1,
CLIO BILLA BONG 1.5/65	2003 2.
CLIO BILLA BONG 1.2/16V	2003 1.
R LAGUNA GT 1.9 DCI EXP	2002 3.
R LAGUNA INITIALE 3.0 AVT	2001 3.
R SAFRANE 2.0	1999 1,
RTV\/ING0 1.2	2003 1.
RENAULT THALIA 1.4 RN	2001 1,
VOLKSWAGEN PASSAT 2.0	1994
CLIO MTV	2000 1
.050.000 .890.000 .140.000 .950.000 450.000 .580.000 .930.000 .650.000 .150.000 840.000 .270.000
Testna vozila
LAGUNA 2.OT PRIVILEGE	2003	4.600.000
R ESPACE INIT. AVT. 3.0 DCI	2004	9.280.000
CLIO DINAMIOUE CONF. 1.2	2004	2.220.000
SCENIC EXP. CONF. 1.6	2004	4.120.000
RENAIILT
OBUUBA KUPCU:
-	Brezplačen preizkus
-	105 tořk kontrole na vozilu
-	Telinična kontrola po 2000 prevoženih kilometrih
-	Pomoč na cesti, vleka ali popravilo
-	3 mesečna tehnična garancija
(za določena vozila)
Ptuj, Ormoška cesta 23; tel.: 02/749 35 48; www.petovia-avto.si
Radko Kekec, s.p.
Nova vas pri Ruju 76a, 2250 Ruj Tel.: 02 78 00 550
UGODNI KREDITI IN LEASINGU
Prodaja vozil
Znamka	Letnik	Cena	
ŠKODA FEUaA COMBI 1.6 LXI	1997	470.000 STT	RDEČA
SEAXœRDOM 1.4 VARIO	2002	1.770.000 STT	RDEČA
DAEWOO LANGS 1.5	2000	690.000 STT	KOV RUMENA
VOLKSWAGEN PASSAT 1.8 T	1997	1.650.000 STT	KOV SREBRNA
RENAULT MEGANE 1.6 ERN	1997	1.020.000 STT	KOV ZELENA
RENAULT MEGANE COUPE 1.6	2001	2.130.000 STT	K0VM.SREB.
RENAULT R19 1.4 RT	1996	585.000 STT	KOV SREBRNA
CTTROEN XSARA BREAK 1.41	2000	1.590.000 STT	KOV SREBRNA
RENAULT CUO AUTHENTIQUE	2001	1.420.000 STT	KOV SIVA
FIArPUNT0 55S	1994	490.000 STT	KOVVÉNJA
SEAT IBIZA 1.4	1999	990.000 STT	KOV SREBRNA
OPEL ASTRA 1.6ÍKARAVAN	2000	1.190.000 STT	BELA
VOLKSWAGEN POLO 1.0	1997	620.000 STT	KOVVÉřílA
SEAT œRDOBA SIGNO 1.9 SDI	2003	2.480.000 STT	KOV MODRA
RENAULT CUO 1.416VRT	2000	1.250.000 STT	BELA
PEUGEOT 2061.4	2000	1.420.000 STT	KOV /FI,ENA
RENAULT LAGUNA 2.0 RXE	1998	1.490.000 STT	KOV SIVA
PEUGEOT 1061.1	1998	790.000 STT	KOVVÉřgA
DAEWOO LANOS 1.5 S(	1998	760.000 STT	KOV SREBRNA
RENAULT SAFRANE 2.5	1998	1.390.000 STT	KOV SIVA
SEATC0RD0BA1.9SDI	2002	1.940.000 STT	KOV SREBRNA
SUZUKI SWIFT 1.0	2000	790.000 STT	ZFT,FNA
MERCEDES-BENZ C180 CLASSIC	1996	1.590.000 STT	KOV ČRNA
DAEWOO NUBIRA 1.6	1999	960.000 STT	KOV MODRA
BMW523ITOURD)G	1999	2.780.000 STT	MODRA
FORD FOCUS 1.4	1999	1.460.000 STT	KOV SREBRNA
PROTON 415 GLSI	1996	440.000 STT	KOV MODRA
ŠKODA FELICIA 1.6 LXI	2000	720.000 STT	BELA
KIASEPHIA1.5	2000	1.120.000 STT	KOV PEŠČENA
FORD FOCUS 1.616V	1999	1.695.000 STT	VIJOLA
FORD FIES'TA 1.3	1997	690.000 STT	BELA
FUTSTI10 2.4ABARTH	2002	3.270.000 STT	RDEČA
ZOBNA ORDINACIJA
dr. Zdenka Antonoviča v Krapini, M. Gubca 49, ordinira vsak dan po dogovoru. Vse informacije po s. 0038549 372-605
Strojne estrihe: 041 646 292 strojne omete: 041 343 906
izdelujemo kvalitetno in ugodno.
Izdelava betonskih tlakov in estrihov Pero Popovic, s.p., Gajevci 26 a, 2272 Gori{nica
CENTRALNA KURJAVA VODOVOD
do 10 % popusta na cene materiala in storitev Strelec Franc s.p., Prvenci 9 b, Markovci tel. 743 60 23 GSM 041 730 857.
• L^ JM
v prenovljeni poslovalnici na Prešernovi 6
Cenjene stranke obveščamo, da bomo v ponedeljek, 13. decembra, odprli vrata prenovljene Poslovalnice Prešernova na Ptuju.
Prisluhnili smo potrebam strank in s prenovo prostorov omogočili opravljanje bančnih storitev na sodobnejši in prijaznejši način. Na svetovalnih mestih smo zagotovili več zasebnosti, bančni svetovalci pa vam bodo lahko podali celovit, strokoven in zaupanja vreden finančni nasvet na enem mestu. Obiščite nas, veselimo se vašega obiska.
Telefon: 02 / 787-04-44 Telefaks: 02 / 787-04-49
Poslovni čas:
od ponedeljka do petka
od 8.30 do 12. in od 14.30 do 17. ure.
Vsem poslovnim partnerjem želimo vesele praznike in srečno novo leto 2005!
NLB dd, Trg republike 2, Ljubljana
O
ljubljanska banka
Nova ljubljanska banka d.d., LJubljana
Poslovalnica Prešernova
0
tenzor
Tenzor,
podjetje za varovanje premoženja, storitve in trgovino d.o.o. Mariborska c. 13, 2251 Ptuj
tel.: 02/78 80 110 fax: 02 / 78 80 130 e-mail: tenzor@tenzor.si
Smo uspešno slovensko podjetje na področju varovanja ljudi in premoženja. V naše podjetje bi radi povabili novega sodelavca(-ko):
•	VODJA TRŽENJA
Iščemo kandldata(-ko):
•	z vsaj VIL stopnjo Izobrazbe,
•	z izkušnjami v tržnem komuniciranju,
•	z aktivnim znanjem enega tujega jezika,
•	z osnovnim znanjem računalništva.
Z izbranim kandidatom(-ko)i bomo sklenili delovno razmetje za nedoločen čas s trimesečnim poskusnim rokom. Nudimo stimulativno nagrajevanje, kreativno delo In možnost napredovanja.
Vse zainteresirane vabimo, da se nam predstavijo s kratkim opisom dosedanjih izkušenj in dosežkov. Predstavitve bomo sprejemali na zgoraj navedenem naslovu do 24.12.04.
Iztok Belšak s.p. Stojnci 89, Markovci Telefon 02 7888 226.
Bozičkova akcija:
PC ZSM študent 79.900 SIT PC ZSM začetnik 68.900 SIT
Pri nas dobite tudi ostale komponente.
EKOLOŠKO
KURILNO OLJE
INDCMfl d.o.o. 02/681 80 02
Mercator
www.radio-tednik.si
Ormoška cesta 30, Ptuj
BOŽIČNE
OTROŠKE ISKRICE
vsak dan od 16.00 do 19.00 ure Ponedeljek. 13- 12. 2004
Naredimo božičnega jelena z zvončkom
Torek, 14. 12. 2004
Izdelaj lutko Božička
Sreda,'»! 5. 12. 2004
,^t|elaj,^pžični nakit
* rťetrték," lB'.-r12. 2004
l2ateiaj.Jfolellar 2005
Prisrčno vabljeni!
^ iZDePi-Si
Mali oglasi tudi na spletnem portalu Izberi.si!
Male oglase sprejemamo v tajništvu družbe Radio-Tednik Ptuj, d.o.o.,
Raičeva ulica 6, ali telefonsko, v torek do 10. ure.
iUlale oglase lahko oddate na telefonski številki 02 749 34 10,
po faxu 02 749 34 35, ail po elektronski pošti justina.lali@radio-tednik.si.
^^	oglasi, označeni s to ikono,
^^	80 Objavljeni tudi na
spletnem mestu www.izberi.si, kjer si lahko ogledate tudi slike in daljši opis ogiaševanega predmeta aii storitve.
Mali oglasi
STORITVE
ZA DVORIŠČA, dovozne poti ter gradnjo dostavljamo sekanec, pesek, gramoz. GSM: 041 676-971, Prevoz-ni{tvo Vladimir Petek, s. p., Sovretova pot 42, Ptuj._
POPRAVILO TV-, video-, radioa-paratov. Servisiranje PC ra~unalnikov-v. Servis GSM-aparatov. Storitve na domu. Ljubo Juri~, s. p., Borovci 56/b, tel. 755-49-61, GSM 041 631-571.
GSM- IN RTV-servis, baterije, slo meniji, dekodiranje, playstation, mobi paketi in naro~ni{ka razmerja. Peter Kolari~, s. p., Nova vas pri Ptuju 111a, pri gostilni Mark 69. Tel. 041 677-507.
ZELO UGODNA DOSTAVA premoga na dom. Prevozni{tvo Vladimir Pernek, s. p., Sedla{ek 91, Podlehnik, tel. 041 279-187._
32 LET SOBOSLIKARSTVA - PLESKARSTVA Ivana Bezjaka, s. p., Vitomarci. Bru{enje parketa, fasade. Izku{nje, svetovanje, kvalitetno delo. Priporo~amo se. Tel. 757-51-51, GSM 031 383-356; www.pleskarstvo-bezjak.si.
UGODNA PRODAJA: stenski opaž, 12, 16, 20 mm, ladijski pod, brune, rezani les, možna dostava. Informacije 03 752 12 00, GSM 041 647-234, les@siol.net, TIN LES, d. o. o., Stranice.
PVC OKNA IN VRATA ter izvedba predelnih sten, spu{~enih stropov in izdelava mansardnih stanovanj -UGODNO. Sandi Cvetko, s. p., Le{nica 52, Ormož, GSM 041 250-933.
ROMAN ZEMLJARIČ, s. p., Do-rnava 59, GSM 031 851-324: eiektroinštaiacije, meritve električnih instalacij, meritve strelovodov, montaža in servis domofonov ter električne ključavnice, menjava starih varovalk z avtomatskimi.
SREČNO, VESELO in predvsem zdravo novo leto 2005 vam želi AMC Slovenija. Ob 20. obletnici v Sloveniji Vas obveščamo, da smo pripravili posebne jubilejne ponudbe. Informacije: GSM 041 636-604, 02/473 01-04.

IZVAJAMO vsa krovsko-kleparska dela z vsemi kritinami. Akcija opečne kritine Jungmmeier, Pfle-iderer, Tondach, Creaton, betonske kritine Benders, Bramac, pločevinaste kritine Gerard ... Priporočamo se s konkurenčnimi cenami: Janez Lah, s. p., LAST-KROVSTVO, Mezgovci 70 c, 2252 Dornava. Tel. 041 375-838.
§
VODENJE POSLOVNIH KNJIG, s. p., pravne osebe in društva. Tel. 02/771-10-86, 041-647-196. Lidija Vurcer, s. p., Orešje 21, Ptuj.
FRIZERSTVO BRIGITA, prameni na sto načinov, nova volumenska trajna (Lóreal, TI-GI, WELLA), modna striženja, podaljševanje las. Brigita Pušnik, s. p., Osoj-nikova 3, Ptuj, tel. 776-45-61, 779-22-61.
ASFALTIRANJE, TLAKOVANJE dvorišč in parkirišč, nizka gradbena in zemeljska dela. Ibrahim Ha-sanagič, s. p., Jadranska ul. 18, 2250 Ptuj, tel. 041 726-406.
BETONSKI ZIDAKI ŠIRINE 12, 20, 25 in 30 v akciji decembra. Bruno Šurbek, s. p., Cementninarstvo, Bistriška cesta 30, 2319 Poljčane._
NUDIM INŠTRUKCIJE iz matematike. Tea Stefanovič, s. p., Ptuj, Jadranska ul. 9, tel. 031 371-187._
SVETOVANJE v vseh finančnih zadevah. Krediti na osnovi OD., pok., premičnin in nepremičnin, leasingi za nakup nepremičnin in premičnin. Doba odplačevanja tudi na 25 let. Ugodna obrestna mera, hitra realizacija. Odkup terjatev pravnih oseb, naložba kapitala v banke, v delnice zavarovalniških družb, zavarovanja oseb in premoženja. Pokličite na tel. 041 672 449 ali se osebno oglasite na Strossmayerjevi 11 v Mariboru. Svit, finančno svetovanje, Zvezdana Hedžet, s. p., p. o., Strossmayerjeva 11, Maribor. Tel. in faks: 02 252 42 81.
Zaposlimo več natakaric na lokaciji Ptuj in Hajdina. Mark69, Marko Perger s.p., tel: 031/ 366-959.
TRAKTOR ZETOR 69-11, letnik 93, prvi lastnik, prodam. Tel. 719-83-21.
SVINJO domače reje za koline prodam. Tel. 764 24 61._
PRODAM tri svinje domače reje 170 kg. Tel. 757 14 81._
BREJO telico prodam ali menjam za nebrejo telico ali kravo. Tel. 041 941 871._
KUPIM KRAVO za zakol in teleta za nadaljnjo rejo. Tel. 041 544 270.
NEPREMIČNINE
ES!^
DELO
ALI bi radi sami krojili svoj zaslužek in bili ob tem redno zaposleni? Pri nas vam to omogočamo. Za dodatne informacije smo vam na voljo na tel. 041 729-168. MKZ, d. d., Slovenska 29, Ljubljana.
KER IMATE VESELJE do dela z ljudmi, ste dinamični in komunikativni, vas v Delu in Slovenskih novicah vabimo, da se nam pridružite kot zastopnik naročniškega oddelka na terenu (lahko tudi mlajši upokojenci). Pisne prijave pošljite v 8 dneh na DELO, d. d. - naročnina, Strossma-yerjeva 26, 2000 Maribor.
TAKOJ REDNO zaposlimo prodajalko za delo s kombijem po dogovorjenih prodajnih mestih na področju 02. Trgovina Butler, Zdravko Kastelic, s. p., PTG 49, 8000 Novo mesto. Tel. 07 33 72 600, 041 643 766.
KMETIJSTVO
PO ZELO UGODNIH CENAH odkupujemo vse vrste hlodovine, možnost odkupa tudi na panjih. Aleksander Šketa, s. p., Irje 3 d, Rogaška Slatina. Ostale informacije dobite na telefon 041 326 006.
ODKUPUJEMO hlodovino bukev, javor, češnja, oreh, hrast. Možen odkup lesa na panju oz. po dogovoru. Plačilo takoj oz. tudi po dogovoru. Telefon 02 769 15 91 ali GSM 041 610-210. Vlado Medved, s. p., Dobrina 63, Žetale.
UGODNA PREDSEZONSKA PONUDBA umetnih gnojil v kmetijskih prodajalnah POLJE-DOM, d. o. o., Kidričevo, Turnišče in Podlehnik, tel. 799-00-80.
DVE SVINJI domače reje 160 kg prodam. Tel. 755-88-81._
KUPIM BIKCE simentalce in kravo za zakol. Tel. 031 438-587._
V	NAJEM vzamem kmetijska zemljišča - njive. Tel. 041 561-893._
PRODAM SENO v oglatih balah. Tel. 02/ 768-57-11 ._
PRODAM 170 kg prašiča, domače reje. Marija Cafuta, K jezeru 18, Budina.
V	SOBOTO, 11. decembra, začenjajo s prodajo belih piščancev domače reje pri Irgoličevih, Sodinci 22, pri Veliki Nedelji, tel. 713-60-33._
PRODAM dve svinji, težki 150 kg, domače reje. Tel. 719-22-27.
KUPIM dobro ohranjen traktor in mlado kravo ali telico. Tel. 02/80365-41, zvečer.
PRODAM TRI SVINJE 180 do 280 kg, krmljenje z domačo hrano ter kravo s teletom ali pripuščeno. Tel. 793-50-61.
PRODAM 200 kg prašiča, domače reje. Tel. 719-24-48._
PRODAM brejo telico 8 mesecev, Tel. 719-48-93
*AKGIJA* AKaJA*AKaJA*AK-CIJA* Trgovina Elektro-partner Vida PERNARČIČ s.p., Cankarjeva ul. 5 (enosmerna ulica mimo restavracije »Ribič« proti Kinu Ptuj), Ptuj, telefon: 02/779-40-51 Vam nudi možnost nakupa malih in velikih gospodinjskih aparatov (GORENJE, CANDY, ELEKTROLUX, ZANUSSI, BOSCH, MIELE, SIEMENS, ARISTON, INDESIT, BLANCO, FOSTER, KONČAR,
NARDI, LIEBHERR.........) in
akustike (MATRIX, SONY, PRE-STIGIO) NA 3, 6,12 in 18 OBROKOV (na trajnik) preko GA d.d., Ljubljana. AKCIJA OD 06.12. DO 12.01.2005 oz. do razprodaje zalog. Na gotovino še dodatni popusti. VSE FORMALNOSTI UREDITE SAMO PRI NAS NA CANKARJEVI 5! Nudimo tudi kvalitno in ugodno fotokopiranje (enostransko A 4 - 7,00 SIT, obojestransko A 4 - 12,00 SIT, vezava - 170,00 SIT. OBIŠČITE NAS!
HLADILNIK, zamrzovalno omaro, pralni, sušilni stroj, štedilnik prodam. GSM 051 221 026.
MOTORNA VOZILA
AVTOPLAŠČI ZNIŽANI do 45 %, zimski in letni, do odprodaje zalog. Vulkanizerstvo Zdravko Lamot, s. p., Miklavž. Tel. 02 629-62-77._
PRODAM MOTOR Chopper Yamaha 650 klasik z vso možno dodatno opremo in ford escort 1,6, 16 V, letnik 1993, dobro ohranjen. Tel. 051 372 421.
Prireditvenih
vabimo @radio-tednik.si
RAZNO
sinus ne
Trstenjakova ulica 5, Ruj
02 7777 777
info@sirius-nep.si
Top 3: hiša v Ptuju: ID230, 101 m2 (L 1977), cena 13,2 mio; v Ormožu ID311, 216 m2 (L 1910), 20 mio; posl. prostor Hajdoše, ID313, 206 m2 (L 1993), 29,5 mio. Informacije na 777 77 77, SIRIUS NEP d. d., Trstenjakova 5, Ptuj
V CENTRU PTUJA oddam v najem garažo. GSM 041 778-372.
KUPIM GARAŽO na Rimski ploščadi na Ptuju. Tel. 041 640-764.
POSLOVNI PROSTOR 150 m2, primeren za vsako obrt ali skladišče na mirnem kraju, 5 km iz Ptuja, prodam. Tel. 041 561-893._
O D DAM GARAŽO v najem na CMD v Ptuju. Tel. 780-69-50 in 041 458-175.
PRODAM HIŠO, gospodarsko poslopje in 3 ha zemlje. Informacije na GSM 031 855 948.
IN S A^' nepiemlčnlne
info: EUROPARK iVIaribor
V ČUDOVITEM OKOUU POD PEKRSKO GORCO prodamo različna stanovanja od 25,1 ml do 87,66 m2, dvigalo, možen nakup garaže, CK^plln, vseljivo marca 20051 ENA: 3M.500,00 SIT/m2 (1270,00 EUR/m2)
tel.: 33 15 800 041/617 169
DOM - STANOVANJE
UPOKOJENEC išče enoinpolsobno opremljeno stanovanje v okolici Ptuja. Tel. 041 409-640._
DELNO OPREMLJENO trisobno stanovanje v centru Trnovske vasi, lastno ogrevanje na trda goriva, s pripadajočo kletjo in vrtom, dajemo v najem, cena 35.000 SIT/mes. Inf. na tel. 02 766-00 75 ali GSM 041 675-339.
KUPIM STANOVANJE na Ptuju. Tel. 041 543-424.
NA PTUJU kupim garsonjero. Tel. 031 256-652.
IŠČEM MANJŠO SOBO ali stanovanje na Ptuju. Tel. 041 640-564.
BELA TEHNIKA

iZDePLSi
7lm
Prodaja
rabljenih
vozil:
na kredit do 7 let ieasing (samo z osebno izioznico).
Janez Sel, s.p.. Spodnja Hajdina 26,2250 Ptuj Tei.: 02/788 55 70, GSM: 070 600 303
«loze Voglar s.p.
Zabovci 98,2281 Markovci
1ÏI: 02/ 766-90-91, GSM: 041/ 226-204
KUPIM STARINE: pohištvo, slike, bogece, ure, steklo, lonce in drobnarije. Plačam takoj. Tel. 041 897-675 ali 779-50-10.
AKVARIJSKE RIBE, skalarke, gupiji, neonke, čistilci, ena ribica samo 200 SIT Tel. 031 259-525._
PODARIM CEMENTNE sohe za brajde ali vinograd. Tel. 02 777-54-41.
PRODAM mladička nemškega ovčarja. Tel. 041 336-037._
UGODNO PRODAM sedežno z ležiščem, 2 fotelja, 2 francoski postelji. Telefon 031 209-449.
PRODAM BARVNI TV sprejemnik. Mirko Širovnik. Tel. 041 964-204, 02 764-00-17.
DELNICE kupim: Zavarovalnica Triglav, Banka Celje, Telekom, Avtocommerc, Perutnina Ptuj. Takojšnje plačilo v gotovini. Tel. 031 739 767.
www.tednik.si I
Četrtek, 9. december
8.00 do 12.25 OŠ Tomaž pri Ormožu, božično-novoletne delavnice, dnevi odprtih vrat OŠ Tomaž pri Ormožu
19.00 Knjižnica Ivana Potrča Ptuj, prvi Filmski večer in odprtje razstave filmske literature
19.30 Mestno gledališče Ptuj, Osamljena ženska, igra Barbara Vidovic, za izven
20.00 SNG MB, Čuj, zašpilaj mi blues, MalOd, za izven
20.00 Kolnkišta Ptuj, Jam Session
21.00 Mestno gledališče Ptuj, Seks? Izvolite, in naj vam tekne?, igra Anica Kumer, za izven
-	Veseli december v domu upokojencev Ptuj, izdelovanje novoletnih okraskov
-	V Miheličevi galeriji na Ptuju je do 15. decembra na ogled slikarska razstava Andreja Božiča.
-	V galeriji Magistrat, Mestna hiša Ptuj, je do konca decembra na ogled slikarska razstava Sama Vrabiča.
-	V galeriji Florjan je na ogled razstava akademskega slikarja Albina Lugariča in fotografa Bogomirja Lugariča.
-	V galeriji Tenzor je na ogled razstava fotografa Stojana Kerblerja.
-	Prostori podjetniške delavnice v Lackovi ulici 6, razstava izdelkov Poklicne in tehniške kmetijske šole Ptuj.
Petek, 10. december
17.00 17.00 19.00
19.30 19.30 20.00 20.00
avla občine Ormož, Igrače našega otroštva, otvoritev razstave kulturna dvorana Gorišnica, Miklavžev koncert tamburaškega orkestra velika dvorana Narodnega doma Ptuj, Povabilo na ples, v vzdušju salonske glasbe, razkošnih oblačil in meščanskih oblačil, vabi vas Folklorna skupina Bolnišnice Ptuj
Mestno gledališče Ptuj, Pavlek, igra Peter Ternovšek, za izven SNG MB, Čaj za dve, StaDvo, za izven Stara steklarska delavnica, koncert Ex Animo trio SNG MB, Čuj, zašpilaj mi blues, MalOd, za izven
Sobota, 11. december
18.00 gasilski dom Hajdoše, kulturni večer posvečen spominu na prvega zborovodja g. Valentina Žumra 19.00 dom krajanov pri Svetem Tomažu, gledališka predstava Niti tat ne more
pošteno krasti 19.00 Kolnkišta Ptuj, kitarski večer
19.00 občinska dvorana Videm, 2. samostojni koncert Instrumentalnega tria KD
Videm pri Ptuju Franceta Prešerna 19.30 Mestno gledališče Ptuj, zaključek festivala z razglasitvijo najboljše mono-dramske uprizoritve in Feral Tribune cabaret, igra Hasija Boriœ, za izven 19.30 SNG MB, Čaj za dve, StaDvo, za izven 20.00 SNG MB, Debeluhi v krilcih, Malod, za izven
21.00 Kulturno Alternativni Klub Unterhund Ormož, Meč talna noč dolgih nožev
Nedelja, 12. december
16.00 OŠ Kidričevo, dobrodelni božični koncert 17.00 refektorij Minoritskega samostana na Ptuju, Viktorinov adventni večer, Poezija slovenskih uršulink, predstavitev pesniške zbirke 19.00 SNG MB, Tradicionalni koncert totega Big Banda, VelDvo, za izven
Ponedeljek, 13. december
16.00 gimnazija Ormož, delavnica "Voščimo s srcem" izdelava novoletnih voščilnic
16.00 knjižnica Ormož, delavnica "Voščimo s srcem" izdelava novoletnih voščilnic
Torek, 14. december
9.30 Mestno gledališče Ptuj, Gregorjevo čudežno zdravilo, za šole in izven 11.00 Mestno gledališče Ptuj, Gregorjevo čudežno zdravilo, za šole in izven 19.30 SNG MB, Ta veseli dan ali Matiček se ženi, StaDvo, za izven -	Veseli december v domu upokojencev Ptuj, novoletna razstava, koncert
in skeč.
Sreda, 15. december
9.30	Mestno gledališče Ptuj, Gregorjevo čudežno zdravilo, za šole in izven
11.00	Dom Svobode Slovenska Bistrica, Kužek in muca, lutkovni abonma
19.00	CID Ptuj, Prežeči tiger, skriti zmaj
19.00	SNG MB, Nabucco, VelDvo, za izven
20.00	SNG MB, Debeluhi v krilcih, Malod, za izven
-	Veseli december v domu upokojencev Ptuj, okraševanje novoletnih jelk.
-	V Hotelu Ormož, Festival šipona - svečana razglasitev rezultatov ocenjevanja in priložnostna razstava.
TV Ptuj
Sobota ob 21.00 in nedelja 10.00: Veseli večer Cirkulane 2004. Nastop ljudskih pevcev in godcev s humoristom Korlijem. Prisluhnimo zvokom ženske muzikantske skupine vesele Polanke iz Cirkovc. Poljudna oddaja Kako biti zdrav in zmagovati.
Vsak četrtek ob 20.00 uri
QODeHO ÍW POyJBHO

1)	Jurovsl^i gadi - Ob abrahamu
2)	Ljudsl<i godci - Marija snežna - Tam dol na ravnem polju
3)	Ljudsi<e pevl<e iz iVIale vasi - Štala podrta
4)	Ljudsl<i pevci TD Vitomarci - Kaj ti pravim
5)	Ljudski godci Kuji - Nedelja
6)	Ljudsl<e pevke iz Hajdine - Shujševalna kura
7)	Ljudski pevci Cirkulane - Daleč, daleč v kraju tujem
8)	Fantje treli vasi - Novoletna
9)	Lukari iz IVloškanjcev PD Gorišnica - Že zimski čas prihaja
10)	Pevci KPD Stoperce - Rasti, ml rasti travca zelena
11)	Pevke druge pomladi Kidričevo - Kunigunda
12)	Zabovske pevke - Lukarska
13)	Pevci FD Rožmarin - Dolena - Rasti, mi rasti deteljica
14)	Kvintet DU Rogoznica - Cveti dekletu rožmarin
Nagrado prejme:
Štefka Štumberger, Belski vrh 1a, 2283 Zavrč
Orfejčkove
SMS glasbene želje:
041/818-666
Glasujem za številko: _
Ime In p TbI. tttevilla:.
QOVBHO
bnJÊHO
MEGAMARKBnNGđ.O.O..p.p. 318.2250 Ptuj W fVlfl^riV
iZDePLSi
izberi.si - Vseslovenski portai malili oglasov
Odslej lahko na spletu oddate svoj mali oglas za sedem slovenskih časopisov, pregledujete tam objavljeno ponudbo, prebrskate rumene strani, ter pustite, da vas presenetijo najnovejši kadrovski oglasi. Brskanje po malih oglasih še nikoli nI bilo tako udobno.
SODELUJEJO:
DELO
Novice
g»*" VESTNIK

CSLAS
T7T>n \\ \ M liOlMIl I SI l(lll()\
KTkMD
ESTRIH
IZBERITE KAKOVOSTI 031/349-343
Miran KOLABK:s.p. GajCTCi 6/a, 2272 Gorižnica
POHIŠTVA
OBLIKOVANJE - NAPISI - TISK - INTERNET
www.alinea-clz.si 02/ 743 02 10; 041 553 307
vedeževanje, mnenja, realnost robert 090 44 33
astrologija, regresija, bioterapija, odprava bloltad 041 404935
SPUHUA79A, 2250 Ptuj, Tel.: 02/ 775 41 01, Faks: 02/ 775 41 05
SJUMPUjNIŠiU ZOBNA ORDiNACUA dr. Zvonite Nslmbai« jnm I, Phil Cob MaribonEl cmHI
tol.i oa 7SO 67 1 o ZOBNOPROmiÍNI NUOMESIW V 5 DNEH
KURILNO OUE
t
NA VEČ OBROKOV
Dovolite, da prijetno ogrejemo
041 643 890
NUMERO UNO
Robert Kukovec s.p., Mlinska ul. 22, Maribor
ALI IŠČETE UGODNI KREDIT ?
Nudimo vam ugodne gotovinske. ter avtomobilske kredite do 6 let. Možnost obremenitve os. dohodka do polovice, star kredit ni ovira. Pridemo tudi na dom. Tel.: 02/252-48-26, 041 750-560.
POXUINSA
RABUKNIII
VOZIL
Znomho
BMW 318 AVTOMATIK RENAULT KANGOO 1.4 E RT CITROEN XSARA 2.0 HDI KAR ŠKODA FABIA COMB11.9 TDI FIAT STILO 1.9 JTD OPEL ASTRA 1.7 DTI VOLVO V 40 TDI CITROEN XARA PICASSO RENAULT LAGUNA KAR 1.6 OPEL CORSA 1.7 DTI OPEL VECTRA 2.0 DTI KAR VW PASSAT 1.9 TDI FIAT BRAVA
VW PASSAT 1.9 TDI VARIANT SEAT IBIZA 1.0
lllllPrstec
Avto Prstec d.o.o., Ob Dravi 3a, Ptuj Tel.: 02 782 30 01, fax: 02 780 59 10
Opremo Letnik Ceno
MODIFICIRAN	2001
SERVO	1998
KLIMA	2001
KLIMA	2001
1. LASTNIK	2002
KLIMA	2001
KLIMA	2001
KLIMA	2002
KLIMA	2001
KLIMA	2001
KLIMA	2001
KLIMA	2000
1. LASTNIK	1997
KLIMA	1999
KLIMA	2000
3.890.000 1.040.000 2.390.000 2.290.000 2.850.000 2.260.000 2.790.000 2.990.000 2.890.000 1.740.000 2.490.000 2.490.000 840.000 2.290.000 1.190.000
NA ZALOGI VSI MODCLI FifIT! Sloro zo nove - store zo sloro!
Zdaj, ko si odšla, se zavedamo, kaj si nam bila!
SPOMIN
Minilo je žalostno leto, ko je 6. 12. 2003 za vedno odšla draga mama, babica in prababica
Marija Čus
IZ DORNAVE 112
Hvala vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njenem grobu.
Vsi njeni
Je čas, ki da. In je čas, ki vzame. Pravijo, da je čas, ki celi rane. In je čas, ki nikdar ne mine, ko zasanjaš se v spomine.
SPOMIN
6. decembra 2004 je minilo dve leti žalosti, odkar nas je zapustila naša draga
Marija Krajnc
ČRTKOVA 13
6. 12. 2002 + 6. 12. 2004
Vsem, ki se je spominjate in z lepo mislijo postojite ob njenem grobu, ji prižigate svečke in podarite cvet, naša prisrčna in iskrena hvala.
Vsi tvoji, ki te pogrešamo
Naj nihče ne reče, da vse mine,
spomin in grenka bolečina bo večna.
SPOMIN
dragemu možu, očetu, dedku in tastu
Francu Rebernisku
IZ ČERMOŽIŠ
Hvala vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njegovem grobu.
Tvoji najdražji
Ni besed, ki zapolnile bi nam praznino, ni sonca, ki dalo od tebe bi večjo toplino,
ni ga na svetu, ki dal bi nam to,
kar si nam ti,
ostale so le solze
in krik bolečine, da te več ni.
V SPOMIN Marjetki Habjanic
DESTRNIK
Vsi njeni
V ^jem srcu nekaj se godi, oh, kako to boli! Peter, moja želja s tabo spi in te ne prebudi, oh, kako to boli!
SPOMIN
10. decembra mineva 5 let od boleče izgube dragega moža, očeta, tasta in dedka
Petra Goloba
IZ PODVINCEV 74
Ohranjamo ga v lepem spominu.
Hvala vsem, ki se ga spominjate, mu poklanjate cvetje in prižigate svečke v spomin.
Njegovi najdražji
Deset let na grobu tvojem sveče že gorijo, v žalostnih očeh pa solze se iskrijo. A v naših srcih bolečina je skeleča, saj v grob s teboj odšla je vsa naša sreča.
SPOMIN Jožetu Pihlerju
IZ KRAIGHERJEVE 16, PTUJ
Tiha bolečina nas spominja na 11. 12. 1994, ko si od nas za vedno odšel.
Hvala vsem, ki postojite s svečko in mislijo ob njegovem grobu.
Z ljubeznijo v srcih se Te spominjamo, ljubi mož,
ata in stari ata.
Srce tvoje več ne bije, bolečin več ne trpiš,
nam pa žalost srca trga, solza lije iz oči, dom je prazen in otožen, ker tebe več med nami ni.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage mame, ome, sestre, tete in botrce
Terezije Verlek
IZ RIMSKE ULICE 5, PTUJ
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti, ji darovali cvetje, sveče, za svete maše in nam izrazili sožalje.
Iskrena hvala patru za opravljen cerkveni obred, govorniku za ganljive besede ob slovesu, podjetju Mir za pogrebne storitve, pevcem in za odigrano Tišino. Prav tako hvala osebju Hematološkega oddelka Splošne bolnice Maribor. Vsem in vsakomur, ki ste jo imeli radi, še posebej enkrat hvala.
Tvoji najdražji
ZAHVALA
V 76. letu življenja se je od nas poslovil dragi mož, oče in dedek
Franc Kozoderc
IZ LOVRENCA NA DR. POLJU 26
Zahvaljujemo se vsem, ki ste mu bili med njegovo boleznijo v pomoč in oporo, posebno zdravstvenemu osebju internega oddelka in protibolečinski ambulanti Splošne bolnišnice Ptuj. Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče, za svete maše in darove za cerkev, nam pa izrazili pisna in ustna sožalja. Lepa hvala govornikoma za poslovilne besede, pevcem za odpete pesmi, godbeniku za odigrano melodijo slovesa, g. župniku za opravljen pogrebni obred in sveto mašo ter pogrebnemu podjetju Mir za opravljene storitve. Vsem še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: njegovi najdražji
Kaj pomeni luč, ki gori? Kaj pomeni roža, ki cveti? Kaj pomeni pesem, ki zveni? Ostane temina, tišina, praznina, ko nekogar, ki smo ga cenili, med nami več ni!
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage
Julijane Trafela
S POBRE@JA 138, VIDEM PRI PTUJU
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje sveče in za sv. maše, nam pa izrazili sožalje. Posebej se zahvaljujemo govorniku za poslovilne besede, g. župniku za opravljen cerkveni obred in sv. mašo ter podjetju Mir.
Vsem še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: sin Franc z Nado, hčerka Julčka z možem ter vnuki Joži, Dani in Petra
Nešteto sveč ti je zgorelo, nešteto solz preteklo, a nič več te ne zbudil.
Minilo je 5 let, odkar je umrl
Beno Furman
IZ TURNIŠČ, PTUJ
Žalujoči: vsi tvoji Furmanovi
Razpored dežurstev zobozdravnikov
11. 12. 2004 Jelka Mikek, dr. dent. med JZ ZD Ptuj
Kaplja na veji veselo se ziblje, v jutranji zarji krasno blešči, veterpopihne, kaplje več ni, ravno tako se z nami zgodi.
(Simon Gregorčič)
ZAHVALA
Ob mnogo prerani in boleči izgubi naše drage mame, žene, sestre, tete, botre in svakinje
Anice Kosec
IZ RUCMANCEV 56
se zahvaljujemo za številno spremstvo na njeni zadnji poti, za darovano cvetje, sv. maše, za cerkev, sveče ter izraze sožalja.
Hvala g. župniku za opravljen cerkveni obred, pevcem za odpete pesmi slovesa, pogrebnemu podjetju za skrbno opravljen obred pokopa, KS Sv. Tomaž in godbeniku za odigrano melodijo. Iskrena hvala gospe Mariji Gorenc iz Rucmancev za ganljive besede slovesa, vsem sosedom, ki ste pokojnico obiskovali in jo tolažili v času njene bolezni.
Prav posebno zahvalo izrekamo Onkološkemu inštitutu Ljubljana, dr. Frasu, Spl. bolnišnici Ptuj, zlasti dr. Sarmanovi in dr. Pišekovi, ter medic. sestram kakor tudi zdravnikom in medic. osebju Internističnega oddelka Bolnišnice Ptuj za lajšanje bolečin v času njenega zdravljenja. Prisrčna hvala njenemu osebnemu zdravniku dr. Ibrašimoviču in patronažni sestri Stefki iz ZD Ormož za nesebično pomoč.
Njeni najdražji
Srce boli, žalost in samota te zbudila ni. Hvala ti za vse.
SPOMIN Vinko Hojnik
HLAPONCI
7. decembra je dan žalostni, ki nikdar ne bo pozabljen, ko si nas zapustil, dragi mož, o~e in dedi. Hvala vsem, ki se ga spominjate!
Tvoji najdražji
V SPOMIN Francu Hamersaku
BUKOVCI 68
Poslovil si se 8. decembra 2000 in odšel si tja, kjer ni trpljenja ne gorja, vendar živiš v naših srcih in nikoli ne boš pozabljen, dragi mož, ata in dedek. Hvala tudi vsem, ki ga imate v lepem spominu.
Tvoja žena, hčeri in sinova z družinami
Skromno in tiho si živel, mnogo bolečin pretrpel. Nisi zbogom rekel, niti roke nam podal, le tiho si zaspal.
ZAHVALA
ob bole~i izgubi moža, o~eta in dedka
Antona Zavca
KRAIGHERJEVA 18, PTUJ
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali sve~e in nam izrekli sožalje.
Žalujoči: žena Vida in sin Tonček z družino
V naših srcih ti naprej živiš, zato pot nas vodi tja, kjer v tišini spiš. Tam lučka ljubezni vedno gori in tvoj nasmeh med nami živi.
ZAHVALA
ob bole~i izgubi dragega moža in očeta
Stanka Puksica
IZ DOLIČA 23, DESTRNIK
Iskreno se zahvaljujemo sosedom, sorodnikom, znancem, prijateljem ter sodelavcem, ki ste z nami delili bolečino, darovali sveče, cvetje in za sv. maše, nam ustno in pisno izrazili sožalje ter ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti.
Hvala g. patru Milanu Kosu za darovano sv. mašo in opravljen obred. Hvala gdč. Lidiji Šalamun in g. Jožetu Majcnu za ganljive besede slovesa ter pevcem, zastavonoši, g. Zvonku za opravljeno molitev, godbeniku za odigrano melodijo slovesa in pogrebnemu podjetju Jančič.
Posebna zahvala njegovim sodelavcem za opravljeno častno
stražo ter družinama Šalamun in Šori.
Hvala vsem, ki nam v teh bolečih trenutkih stojite ob strani.
Žalujoči: žena Nada in hčerka Mojca z Boštjanom
Kako srčno si ti želela, da še med nami bi živela. Smo vsi ob tebi se borili, da zdravje bi ti ohranili. A smrt pač tega ni hotela, prezgodaj, mama, te je vzela. Je konec trpljenja, dela in skrbi, miru ti Bog naj podari.
ZAHVALA Angela Klinc st.
10. 5. 1930 - 17. 11. 2004 IZ SPUHLJE 25
Ob boleči izgubi drage mame, tašče, babice, sestre, tete in botre se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste jo pospremili k večnemu počitku. Zahvaljujemo se vam za darovano cvetje in sveče, za sv. maše in vsakršno pomoč, za ustne in pisne izraze sožalja.
Posebna zahvala velja ge. dr. Dariji Pribožič za zdravniško pomoč v najtežjih trenutkih njenega trpljenja, duhovniku g. Tarziciju Kolenku za sv. mašo in opravljen pogrebni obred, glasbeniku za odigrano žalostinko, pevskemu zboru za odpete pesmi slovesa, ge. Veri in g. predsedniku upokojenskega društva Spuhlja za izrečene poslovilne besede, nosilcu praporja in pogrebnemu podjetju Komunala Ptuj.
Žalujoči: sinovi Branko, Vlado in Marko z družinami
So ptice v daljavo poletele, z njimi tudi ti si šel, spomladi bodo spet zapele, le ti ne boš nazaj prišel.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, brata, svaka, strica in botra
Antona Kukoviča
po domače Hrvatovega Toneta
IZ SEL 19
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v težkih trenutkih slovesa stali ob strani, nas tolažili, darovali sveče, cvetje in za sv. maše. Iskrena hvala sosedom za vso pomoč, ki smo je bili deležni. Najlepše se zahvaljujemo vsem, ki ste ga pospremili na zadnji poti. Hvala p. Emilu in p. Andreju za opravljen cerkveni obred, spremstvo pokojnika na zadnji poti in podane lepe misli. Hvala govorniku g. Kozelu za lep poslovilni govor, pevcem Feguš za odpete pesmi in godbeniku za odigrano Tišino ter Društvu upokojencev Sela. Iskrena hvala pog. podjetju Mir za opravljene storitve. Posebej pa se zahvaljujemo PGD Sela za izkazano čast pokojniku, častno stražo in poslednje spremstvo k večnemu počitku. Najlepša hvala tudi vsem ostalim društvom, ki so se udeležila pogrebne slovesnosti.
Hvala vsem, ki boste pokojnika ohranili v lepem spominu. Žalujoči: žena Jožica, brata Jože in Franček z družino ter sestre Marija, Anica in Ivanka z družinami
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, brata, strica, svaka in prijatelja
Vladimirja Lista
CIRIL-METODOV DREVORED 14, PTUJ
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani ter ustno in pisno izrazili sožalje, darovali cvetje in sveče ter se v tako velikem številu udeležili poslednjega slovesa.
Hvala govornici ge. Kokol za poslovilne besede, pevcem mešanega pevskega zbora DU Svoboda Ptuj za odpete pesmi in gospodu župniku za opravljen obred.
Njegovi najdražji
Skrb delo in trpljenje tvoje je bilo življenje, bolečine in trpljenje si prestala, zdaj lahko boš v grobu mirno spala.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage tete
Ivanke Krsnik
S PTUJSKE GORE 6
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje, sveče in za sv. maše, nam pa izrazili sožalje. Posebej se zahvaljujemo patronažni službi ZD Ptuj, Domu upokojencev Ptuj, pevcem za odpete žalostinke, godbeniku za odigrano melodijo, g. župniku za opravljen cerkveni obred in sv. mašo ter podjetju Mir. Vsem še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: vsi njeni
Kako prazen je dom,
dvorišče naše,
oko zaman te išče,
ni več tvojega smehljaja,
le trud in delo tvojih pridnih rok
za vedno nam ostaja.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, tasta, dedka, pradedka, brata in strica
Franca Svenska
IZ SEL 31 A
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, še posebej družini Mohorko, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče in za svete maše, za ustna in pisna sožalja. Posebej se zahvaljujemo patrom župnije sv. Vida za opravljen obred, govorniku Janku Kozelu za besede slovesa, godbeniku za odigrano Tišino, pevcem cerkvenega pevskega zbora župnije sv. Vid in DU Dolena za odpete žalostinke ter pogrebnemu podjetju Mir.
Hvala tudi nekdanjim sodelavcem KK Ptuj, sodelavcem perutninskih farm Kidričevo in Trnovec, PP - perutninski klavnici in Boxmark Leather Kidričevo. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči - njegovi najdražji
Vsi bo^ enkrat zaspali, v miru počivali vsi, delo za vselej končali, v hišo Očetovo šli. A. M. Slovek
ZAHVALA
Ob izgubi našega dragega moža, očeta, dedka, brata, tasta, svaka, strica in botra
Janeza Brodnjaka
Z ZG. HAJDINE 55
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se vam za darovano cvetje, sveče in sv. maše, za ustne in pisne izraze sožalja.
Zahvaljujemo se naddekanu g. Marjanu Feslu in g. Pavlu Pucku za opravljen pogrebni obred in sveto mašo. Hvala govorniku g. Šeguli za besede slovesa, GD Hajdina, ŠD Hajdina, Perutninski zadrugi Ptuj, pevcem za občutno odpete pesmi, pogrebnemu podjetju Mir in glasbeniku za odigrano zahvalno melodijo. Prisrčna hvala njegovima zdravnicama dr. Marti Simonič in dr. Brigiti Habjanič Merc za dolgoletno zdravljenje ter osebju internega oddelka bolnišnice Ptuj. Vsem in vsakemu še enkrat iskrena hvala!
V globoki žalosti njegovi najdražji
Moskanjci • S prireditve Tudi mi se imamo radi
Moskanjskl doktorji in iuk
"Spomladi smo sadlie, poietl z znojem med pietjem In okopavanjem zailie, sedaj pa bl rade v vaSI družbi dobro ietlno iuka prosiavlie", so v vabliu na veseio prireditev, tokrat že Sestlč zapovrstjo, zaplsaie Miade iukarce iz MoSkanjcev.
Gasilska dvorana v Moskanjcih je bila v soboto zvečer skoraj premajhna za vse, in da znajo Mlade lukarce pod vodstvom mojstrice pristnega domačega humorja, mentorice Genovefe Vučak — Fefe ter ob pomoči ste-vilnih sponzorjev pripraviti res zabaven večer, ni bilo dvoma. Poleg šaljivih skečev, glasbe in pesmi, za katero so poskrbele Mlade lukarce, z veselimi vižami pa so k vročim dlanem obiskovalcev veliko pripomogli tudi odlični Štajerski frajtonarji in najmlajši domači tamburaši, ki so tokrat prvič javno nastopili, je bilo na voljo seveda še veliko domačega rdečega luka, ki je vso dogajanje zavil v svoj značilen vonj.
Moškanjski rdeči luk pa očitno ni samo dober in zdravilen, ampak ima še kakšne druge pozitivne učinke, ki jih znanstveniki, kot kaže, še niso proučili. V tej vasi se je namreč, kot so ugotovili pred nedavnim, rodilo kar šestnajst domačinov, ki imajo doktorski naslov. Pri tem ima gotovo kaj opraviti tudi domači rdeči luk, zato so jih tokrat povabili na srečanje. Večina jih je res prišla in še preden so jim
Na sesti lukarski prireditvi Tudi mi se imamo radi so se v moskanjski gasilski dvorani prvič javno predstavili tudi najmlajši tamburaši.
na osrednji prireditvi v znak zahvale in spomina na rojstni kraj podarili pletene košare s hlebcem domačega kruha in vencem luka, so se zbrali na okrogli mizi in rekli nekaj "doktorskih" o mo-
škanjskem luku. Pravzaprav ne Visenjak, »začeli pisati zgodbo o
rekli, ampak so se "pogučali" in sklenili, da odslej njihovo srečanje na dan lukarske vesele prireditve postane tradicionalno in da bodo, kot je povedal Slavko
Ljutomer • Nova hiša za Horvatove
Ze pod streho
številna družina Horvat s Podgradja pri Ljutomeru je konec lanskega leta ostala brez moža in o~eta Jožefa, ki je podlegel po{kodbam prometne nesre~e.
Tako je 34-letna Dragica ostala sama s sedmimi otroci — 13-letni Mark, 12-letni Primož, 8-letna Polona, 7-letni Martin, 6-letna Veronika, 2-letna Ana ter enoletni Uroš. Ker omenjeni živijo v skromnih razmerah—njiho-va hiša namreč razpada — so se odločili, da jim zgradijo novo.
Koordinacijski odbor za pomoč družini Horvat pod vodstvom predsednika krajevne skupnosti Stročja vas Borisa Lebarja je na podlagi prispelih ponudb v začetku septembra letos podpisal pogodbo za novogradnjo z Območno obrtno zbornico (OOZ) Ljutomer. Pogodba je
Foto: Miha Soštarič
Hiša, v kateri bodo v prihodnje stanovali Horvatovi, je že pod streho.
moškanjskem luku." Kakšna bo in kaj bodo lukarski doktorji zapisali v njej, bo vsekakor zanimivo videti in slišati.
SM
podpisana na ključ, vrednost vseh del brez opreme pa je 17 milijonov tolarjev Izvajalci so tako hišo že zgradili ter pokrili, rok vselitve opreme pa je 30. junij prihodnje leto. V humanitarno akcijo, izgradnjo hiše, so se doslej s prostovoljnimi delovnimi akcijami vključili samostojni podjetniki, člani ljutomerske območne obrtne zbornice Zvonko Mord (ključavničarstvo), Stanislav Rakuša (krovstvo in klepar-stvo), Miran Križan (zidarstvo), Slavko Zemljak (avtoprevozniš-tvo in gradbena mehanizacija) ter iz OOZ Ormož Rajko Bukovec (prevozništvo), sodelovali pa še bodo Franc Vrbnjak (montaža vodovoda in centralne kurjave), Mirko Mlinarič (elektroinštalaci-je) in Miran Filipič (mizarstvo); pri zaključnih montažnih in drugih delih pa še prav gotovo kdo iz vrst OOZ Ljutomer.
Miha šoštari~
Napoved vremena za Slovenijo
Lucija (13.) krajša dan -rek vsem ljudem je znan.
Danes bo precej jasno. Po nižinah v notranjosti države bo večji del dneva nizka oblačnost. Najnižje jutranje temperature bodo od -2 do 3, ob morju 5, najvišje dnevne od 1 do 5, na Primorskem okoli 13 stopinj C.
Obeti
V petek in soboto bo na Primorskem sončno, pihala bo burja. Drugod bo večji del dneva nizka oblačnost.
^wAnma
Dupleška cesta 10,2000 Maribor Telefon: 02/480 0141_
-	garažna in dvoriSčna vrata
-	daljinski pogoni -ključavničarska dela
-	manjSa gradbena dela
mnamdommillàJ.
RADIOPTUJ
tea, ú/Ětíet«^
www.radio-ptuj.si
Ugodni nakupi, varna in donosna prihodnost
z nakupi s Tuš klub kartico v trgovinah Tuš do podarjene 1/12 prve letne premije življenjskega zavarovanja. Več: 08019 20, na www.zav-mb.si,www.tus.si.
TUâUKLUB
líJ
ZAVAROVANJA
d.d.l
ZAVAROVALNICA MARIBOR
Osebna kronika
Rodile so: Lidija Toplak, Laporje 59, Laporje - Aneja; Klavdija Osek, Cesta na Bo~ 19, Roga{ka Slatina - Jana; Suzana Kancler, Slovenja vas 38/a, Hajdina - de~ka; Helena Trunk, Mo{kanjci 116, Gori{nica - Majo; Aleksandra Arnu{, Kicar 83, Ptuj - Setino; Jasmina Lon~ar, Muretinci 41, Gori{nica - Eneja; Du{anka [i{ko, Vu~ja vas 48, Križevci pri Ljutomeru - Lana; Diana Bezdrob, CMD 5, Ptuj - Jana; Sabina Leber, Panonska 5, Ptuj - Lano; Marjetka Petek, Rune~ 15, Ivanjkovci - Niko; Brigita Mohorko, Podlehnik 2/c, Pod-lehnik - Nika; Ur{ka Aubelj, C. v Njiverce 36, Kidri~evo - Jano Tino; Sonja Kostanjevec, Lancova vas pri Ptuju 16 - Nejo; Mojca Zupa-ni~, Sp. Hajdina 57 - [anajo; Lidija Struna, Ple~nikova 2, Roga{ka Slatina - Tiana; Ljuba Žlahti~, Ul. Jožefe Lackove 18, Ptuj - Evo. Umrli so: Janez Brodnjak, Zgornja Hajdina 55, umrl 26. novembra 2004; Alojz Hrn~i~, Gori~ak 25, umrl 1. decembra 2004; Anica Kosec, Rucmanci 56, umrla 28. novembra 2004; Terezija Dreven{ek, Pleterje 59, umrla 29. novembra 2004; Ivanka Krsnik, Ptujska Gora 6, umrla 26. novembra 2004; Ana Vr{i~, Polenci 48/a, umrla 25. novembra 2004; Alojz Merc, Belav{ek 10/a, umrl 29. novembra 2004; Julijana Trafela, Pobrežje 138, umrla 30. novembra 2004; Vladimir List, Ciril Metodov drevored 14, Ptuj, umrl 1. decembra 2004; Miroslav Jagu{i~, Gori{nica 180, umrl 26. novembra 2004; Feliks Zamuda, Novinci 53, umrl 25. novembra 2004; Fran~i{ek Sven{ek, Sela 31/a, umrl 29. novembra 2004; Jožef Zaj{ek, Selin{karjeva ul. 16, Ptuj, umrl 25. novembra 2004; Ivan Plavec, Loper{ice 14, umrl 26. novembra 2004; Marija Kristina Štebih, Hum pri Ormožu 47, umrla 26. novembra 2004; Katarina Fras, Nova cesta 6, Ptuj, umrla 26. novembra 2004; Anton Kukovi~, Sela 19, umrl 28. novembra 2004; Angela Voda, Volkmerjeva cesta 11, Ptuj, umrla 30. novembra 2004; Roza Bel{ak, Mezgovci ob Pesnici 4, umrla 1. decembra 2004.
Crna kronika
Neprevidno na glavno cesto
4. decembra ob 15.40 je 16-letni voznik kolesa z motorjem v Spuh-lji zapeljal na glavno cesto, ko je po njej pripeljal 71-letni voznik osebnega avtomobila. V tr~enju se je 16-letnik hudo po{kodoval.
Nepošteni "prodajalci zeliš~"
3. decembra v dopoldanskem ~asu so se do stanovanjske hi{e v Žetalah pripeljale 3 osebe s pretvezo, da prodajajo zdravilna zeli-{~a. Medtem ko sta dva zamotila lastnico, je tretji neopaženo od-{el v hi{o in ukradel okrog 540.000 tolarjev.
Ukradel denar in zlatnino
3. decembra med 13.30 in 21.30 je neznani storilec vlomil v stanovanjsko hi{o na Ptuju, od koder je odnesel nekaj denarja in ve~ razli~nih zlatih izdelkov v skupni vrednosti okrog milijon tolarjev.
Podrl peško
2. decembra ob 14.50 se je na Kolodvorski ulici v Slovenski Bistrici zgodila prometna nesre~a, ko je 23-letni voznik osebnega avtomobila znamke VW Golf na prehodu za pe{ce tr~il v 57-letno pe{ko in jo zbil po vozi{~u. Pe{ka je bila zaradi po{kodb prepeljana v Splo{no bolni{nico Maribor.
Tr~il v neosvetljeno kolo
2. decembra ob 19.55 se je na regionalni cesti izven naselja Nji-verce zgodila prometna nesre~a, ko 38-letni voznik neopremljene-ga mo{kega gorskega kolesa, na katerem ni bilo name{~enih ne sprednjih in zadnjih lu~i, ni vozil ~im bližje desnemu robu vozi{~a. Za njim je v tistem trenutku pripeljal 50-letni voznik osebnega avtomobila VW Golf ter s sprednjim levim delom vozila tr~il v zadnje kolo kolesa. Kolesar je bil zaradi po{kodb z re{evalnim vozilom prepeljan v SB Ptuj, nato pa v Maribor.
LISCA
-20%
od Ï. Í2. do Ï9. 12. 200A Miklošičeva 1, Ruj
ROLETARSTVOABA
IsmerGinimly'
Štuki 26a
Tel.: 02 787-86-70, FaE 02 787-86-71, 041 716-251
PVC OKNA, VRATA, SENČILA, KOMARNIKI, GARAŽNA VRATA
STE BILI POŠKODOVANI

PE PTUJ, Vodnikova 2
ŽELITE PRIMERNO DENARNO ODŠKODNINO?
080 13 14
BRE TEL. i