Štev. 84
TRST, v četrtek 25. marca 1909
Tečaj XXXIV
IZHAJA VSAKI DAN
cb ntdaljah in praznikih ata 5., eb ponedeljkih ob 9. zjutraj.
i'?«ttm'ĆEe SteT. se prodajajo po 3 nvč. (6 stok.) v mnogik 3<*biik&rnah v Trstu in okolici. Gorici, Kranju, št. Petru, -"•etojni, Sežani, Nabrežini, Sv. Luciji, Tolminu, Ajdov-č=3i*i, Dornbergu itd. Zaetarele 6tev. po 5 nvč. (10 štot.).
ULi*3l 8E RAČUNAJO NA MILIMETRE v širokosti 1 5fe»k«te. CENE : Trgovinske in obrtne oglase po 8 st. mm, «mtrtaice, zahvale, poslanice, oglase denarnih zavodov po 40 K. mm. Za oglase v tekstu lista do 5 vrst 20 K, vsaka *«4aJjna vrsta K 2. Mali oglasi po 3 stot. beseda, naj-p 3. 40 »i to t. Oglase sprejema Inseratni oddelek uprave »žLiinosti". — Plačuje se izključno le upravi „Edinosti".
Glasilo političnega
moti
HABOČNINA ZNAŠA
sa vse leto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece a K; na sv
ročbe brez doposlane naročnine, se uprava ne ozira •"Mlin* u ■•Adjsko izAanJc „EDIHOSTI" at&n* :
' ...... l«tno K 5*20, p®l leta 2 SO —— —
dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefranke-▼asa pisma m m sprejemajo ia .akopisi se aa vračaj«. Naročnin«, ogkma+Jm reklamacijo je po« H jati na upravo lisii.
®BKDISIKEVO: aUoa Giorgio Gahattf i* (Narodni dera) Izdajatelj n odgovorni urednik ŠTEFAN fiODINA. Lastaik Iftmsocetj lieta „Edinost". - Natisnila tiskarna konsorcija
K sta „ Edinost« t Trato. ul. Giorgio G alat ti it. 18. PaMim-hranlliriftil ratun It 841*652. TELEFON IL 11-57
Politif, društvo „Edinost"
sklicuje volilen
slovenskih CESTNIH volilcev
3SF" za v petek
ob 8 uri zvečer
v velo dvorno Naroflieia fioma.
OPOMBA. Radi nepredvidjenih ovir je gornji volilni shod, ki je bil sklican za sredo, preložen na petek zvečer.
Brzojavne vesti.
Ogrski driavni zbor.
BUDIMPEŠTA 24. Zakonski načrt o lokalni želeleziiici Požun-deželna meja "je bil vsprejet v tretjem čitanju. Potem je zbornica nadaljevala debato o predlogi glede kongrui. Govorilo je več govornikov, nakar je bila razprava prekinjena in odgodjena na petek. Sledile ao interpelacije.
BUDIMPEŠTA 24. Posl. Mezoffy (narodni socijalist) je stavil na minitterskega predsednika interpelacijo, zakaj ministerski predsednik ne obvesti zbornice, v trenotku, ko se vsa dežela boji, da izbruhne vojna. Ministerski predsednik dr. \Vekerle je odgovoril, da je avetroogrika vlada storila vse, da ohrani mir, da je kazala svojo miroljubnost do meje, preko katere ne more več iti, ne da bi krš'la interese države, svojo čast in samozavest. (Živahno pritrjevanje.) Minister je zakijučil : Ko izjavljam, da smo te miroljubne namene kazali do skrajno meje in da smo tudi d&siej od istih prešinem, moram ob enem zatrjevati, da bi bil delal le v škodo teh važnih interesov ia miru samega, ako bi bil o tem neprestano podajal izjave. (Živahno pritrjevanje.)
Izjavljam, da se prav sedaj vrie zadnji poskusi v smeri, da se ohrani mir. Poslanec Mozotlv se ni zadostil z odgovorom, zbornica je pa z veliko većino vsprejela odgovor na znanje.
Del. Š u r m i n je vprašal ministerskega predsednika, na kateri podlagi zamore opravičiti, da se v Hrvatski nadaljujejo absolutistične razmere. Na to je bila seja zaključena.
Pogreb grofa Dzieduazyckega.
DUNAJ 24. Pogreb bivšega ministra grofa Adalberta Djiedusiyckega v Jezupolu se bo vršil dne 27. t. m. ob 11. uri predpo-
PODLISTEK.
Z
za
— Povest Iz makedonskega življenja. — Piše Niko Nlnlć.
Ona dva sta zdrava in prinašam ti njiju pozdrave.
Moja dobra oče in mati! V takih skrbeh sta radi mene !
Sedaj ne več, ker znata, da si na varnem.
Na varnem sem pač, a sem kakor v ječi. Ves dan sva z ubogo Fatimo tu, in ne moreve nikamor, nego v ono jamo, skozi vrata, pri katerih si ti prišel sem. A v jami je tema in naju je strah. AH za-me je že Se, ker Bi me tudi ti privedel sem, in znam, da «e mi ne more zgoditi nič hudega. Ali uboga Fatima je v vednem strahu, kaj se zgcdi ž njo.
Ko je Danica omenila Fatimo, >e je Lazo obrnil proti strani, kjer je ta sedela, ter jej rekel:
Ne boj se, Fatima, ne zgodi se ti nič hudega. Odvedli smo te samo zato, ker je tvoj oče uplenil Danico. Čim torej tvoj oče Husejn-beg preneha s požiganjem krščanskih hiš in pobijanjem naših ljudi, ae tudi ti zopet lahko povrneš v naročje atoje matere.
ludne. — Cesarja bo na pogrebu zastopal viši komornik grof Gudemus.
Dr. Wekerle na Dunaju.
BUDIMPEŠTA 24. (Ogr. biro). Ministerski predsednik dr. Wekerle je ob 5. uri j v spremstvu načelnika tiskovnega urada dr. • Kornelija Abrani-ja odpotoval na Dunaj.
f Prelat Oabrievčič.
GORICA 24. Umrl je nocoj ob 8. uri j prelat dr. J o s i p G a b r i e v č i č. Pogreb j bo v soboto cb 10 in pol zjutraj.
so poslanca že izpustili. Sicer pa obžaluje, da a« je s posl. Prokešem tako postopalo. — Koncem seje je posl, Choc uložil interpelacijo glede govorice, češ, da se je nem. cesar v minolem tednu baje mudii na Dunaju. Seja je bila zaključena ob 7 in četrt uri zvečer. Prihodnja seja v petek ob 11. uri predool.
Gospodska zbornica.
DUNAJ 24. Gospodska zbornica je imela danes sejo. Baron Walterskirchen je poročal o rekratni predlogi. Predloga je bila v drugem in tretjem čitanju soglasno brez debate vsprejeta.
„Veleizdajnici" proces v Zagrebu.
Pokojni prelat dr. Gabrijevčič je bil rodom iz Plav pri Kanalu. Dolgo vrsto let je bil profesor in spiritual v goriškem central-> nem bogoslovnem semen š5u, od leta 1883 do! lani je bil tudi vodja tega semenišča. Pokoj-] nik je bil papežev komornik in prelat ter čaatni kanonik goriškega m&tropolitanskega kapitelja.
Otvoritev nove italijanske zbornice.
RIM 24. Kralj je danes s prestolnim govorom otvoril novo zakonodajno perijodo. Kraljeva rodbina je bila predmetom živahnih ovficij.
Ćernovice 24. „Run0 na tukajšnjo hranilnico je pcnehal.
RUSIJA.
Vojni minister odstopi.
PETROGRD 24. Listi poročajo soglasno, da odstopi vojni minister Roediger in da postane njegov naslenik general Suhomlinov.
Avstrijski državni zbor.
DUNAJ 24. Zbornica je nadaljevala razpravo nujnega predloga poti. Kramara glede emisije zakladnic. Posl. Lecher je izjavil, da j a postopanje vlade ustavno. Pot, ki jo je pokazal poal. Kramar, to je pot nujnega predloga, pa ni pripravna, da prinese primeren lek. Mnogo važneje je, da se vao stvar izroči proračunskemu odseku. Govornik je svaril, naj se v sedanjem izredno resnem unanjem položaju ae izzivlja konflikta z vlado, do česar pride, ako se vsprejme nujni predlog. Govornik je naglašal potrebo, da se prav sedaj ohrani ljudstvu parlament.
Posl. Gessman je povdarjal, da je mnogo važneje in pomembneje kakor juridično in ustavnopravna stran, vprašanje, če je odredba finančnega ministra dobra, ako se je varovalo državno korist. Govornik je pokazal na izreduo težke posledice, ki bi jih imela emisija rent za srednji stan, kmečki stan in državni kredit ter je naglašal, da vspeh emisije zakladnic najbolje dokazuje, da se ne more proti tej odredbi finančno-politično prigovarjati. Unanji položaj opravičuje postopanje zbornice. Govornik je najostreje kritikoval vedenje socijalnih demokratov in poživljal meščanske stranke na slogo v svrho, da se prepreči škodljiv upliv socijalne demokracije.
Zbornica je nato odklonila nujni predlog Krama rev. Za nujnost je glasovalo 191, proti nujnosti 236 poslancev.
Zbornica je potem v specijalni debati razpravljala zakon o živinskih boleznih. Razprava še ni dovršena. Koncem seje se je posl. Nemec pritožil pri predsedniku radi aretacije poel. Prokeša. Predsednik Pattai je izjavil, da se je brzojavno obrnil na okrajno sodišče v Mi teku in da ao mu od tam odgovorili, da
Ali res ?
Ume je se, da ti ne bom govoril neresnice.
Hvala bodi Allahu, je menila na to Fatima.
Danica pa je pošepnila tiho Lazu na uho.
Fatima je dobra deklica in medve sve se prav sprijaznili.
Lazo je ostal še nekaj časa pri deklicah, a potem je odšel istim potom, kakor je bil prišel.
XVIII.
Proti jutru je počela tresti Trajkoviča mrzlica; počel je govoriti zmedeno. Bledel je o Jelici, o Husejn-begu, o bombah, a najpogosteje so njegova usta ponavljala ime Fatima.
Ni bil ugrabil Fatime z namenom, da bi jo obdržal za se. Sploh ni nikdar mislil na kako žensko. Pa tudi Bicer ni imel Trajkovič a Fatimo nikakega določnega namena. Uplenil jo je edino-le iz maščevanja, kakor je to tudi Lazo povedal Fatimi.
Po smrti Jelice se ni več brigal za ženske, Sploh pa skoro niti ni imel prilike, da bi kedaj videl žensko. Potikajoč se a avojo četo po visokih gorah in gosto zaraščenih gozdih, se je zglasil le redkokedaj mimogrede ▼ kaki samotno stoječi koči.
A ko je držal Fatimo pred seboj na konju, ga je naenkrat obšlo neko posebno čustvo, alično čustvu, ki ga je obhajalo ta-
Zagreb 23/3.
„Pokret" je izvedel od svojega beograjskega dopisnika vest, da je uti? zagrebškega „veleizdajniškega" procesa na vse beligrajske kroge povsem ugoden. Od več strani mu je bilo rečeno, da se vedenju najvećega dela Hrvatov v tem procesu izreka sploh vso pohvalo. Doslej se je v Belemgradu sodilo v obče, da je bila hrvatsko-srbska koalicija le čin momentalne sile, sedaj pa so prišli do u v e r j e n j a, da Hrvatje iskreno čutstvujejos Srbi za svobodo t Hrvatski in da smatrajo to jedinstvo kakor stalno narodno potrebo Hrvatov in Srbov. Neki visoki gospod je rekel dopisniku „Pokreta", da 9i je baron Rauch se svojim proganjanjem Srbov pridobil veliko zaslugo za ujedinjenje Hrvatov in Srbov.
*
* *
16. dan razprave.
Predsednik je ot7oril razpravo ob 9. uri. Nadaljevalo se je zaslišavanje obtoženca Antona Srnica učitelja v Kirinu. Ko so mu vo-tanti stavili nekoliko vprašanj, ga je državni pravdnik Accurti vprašal o srbskem grbu, ki so ga našii pri njem povodom hišne preiskave, nakar ie obtoženec odgovoril, da je ta grb vezla njegova soproga v strokovni šoli v Kar-lovcih pod vodstvom hrvatske učiteljice. Drž. pravdnik Accurti : Grb sam na sebi ni sicer še nikako veleizdajstvo ; ako je pa obtoženec občeval s s v o j i m i soobtože nci dokler je bil na svobodi, potem je grb karasteristlčna pojava, — Nato je bil pozvan e n a j s t i obtoženec, 30-letni učitelj M. Momčilović.
Obtoženec ni umel obtožnice in dosedaj sploh ni vedel, kaj je veleizdaja. — Člen je srbske samostalne stranke in na to je ponosen. Na splošna, pri vsakem obtožencu ponavljajoča se vprašanja (srbsko ime, grbi na Bteklenicah in čašah, srbske zastave, poljedelska društva, „Srpski Sokol" itd.) je odgovarjal v enakem smislu, kakor njegovi že zaslišani scobtoženci. Slike kralja Petra ni videl na gumbih pri ljudstvu. Pred. : Ali pri inteligenci? Obtoženec Živković (mej - klic) : Vsa i n t e 1 i g e n c a o k r a j a Vrginmosta je tukaj na zatožni klopi. (Gibanje med občinstvom). Drž. pravdnik : ote-li imeli urni privesek s sliko kralja Petra ? Obtož.: Da, in sem takoj rekei hišno preiskovalni komisiji, da sem ga izgubil, ker me je bilo sram, če bi se ga bilo našlo pri natančneji hišni preiskavi in bi jaz ostal kakor lažnjivec. Medtem se ga ni našlo, marveč nekega dru-zega s sliko sv. Jurja. — Pozvan je bil 38-letni pek iz Topuska D. Miljević.
Obtoženec ne ve, česa ga obtožujejo. Je člen izvrševalnega odbora srbske samostalne stranke. Nobena priča ne trdi, da bi se bil udeležil kakega shoda, čeprav obtožnica to
krat, ko se je sestajal s svojo Jelico. A on je imel nalogo, da čuva življenje in imetje neštetih ljudij, zato ni niti utegnil, da bi se dalje ukvarjal s sličnimi mislimi.
Se!e v onem trenotku, ko se je zgrudil teškoranjen na tla, ter mislil, da je slednjič vendar-le prišla ura, ko mu bo obračunati z življenjem, se je zopet spomnil na Fatimo. V onem trenotkn ni videl v njej mohamedanke niti Husejn-begove hčerke; pred njegovimi dnševnimi očmi je stala v onem trenotku samo ženska, mlada deklica Fatima, ki mu je proizročala tako prijetne občutke takrat, ko jo je držal pred seboj na konju, in ▼ onem trenotku, ko je mislil, da je prišel njegov konec, ga je obšla naenkrat skrb, da bi se tej mladi in lepi deklici dogodila kaka nesreča. Zato jo je priporočil Lazi z besedami :
Čuvaj Fatimo!
Čim je po prvi nezavesti zopet prišel za nekaj časa k zavesti, mu je bila Fatima vedno pred očmi. Rana mu je sicer provzro-čala velike bolečine, ali vendar je pozabljal na to, ter mislil edino-le na Fatimo. Jezil ae je, da mu ta tur&ka deklica vedno zopet prihaja pred oči. Vendar ae ni mogel izne-biti misli na Fatimo. In tedaj, ko ga je zopet obšla nezavest, je v stanju delirija, ki mn ga je provzročala mrzlica, neprestano izgovarjal ime Fatime.
Lazo, ki je, izmenjevaje ae a četnikom, prečni pol noči ob strani vojvode, je vprašal
zatrjuje. Predi, mu je pokazal iz obtožnice izpovedbo včeraj zaslišanega Malobabića, kjer je rečeno, da se Malobabić boji izdati, kar ve." Obtož.: Ko mu je (Malobabiču) preiskovalni sodnik Košutić prečital te besede iz obtožnice, je Malobabić takoj proti temu protestiral z besedami: To je prišlo iz Vašega žepa, na kar je KGšutić molčal. Nadalje je rekei, da je op&zil, kako se med ljudstvom razširjata ljubezen in sloga med Srbi in Hcvati, ne pa sovraštvo. — Na shodu v Topuskem, o katerem je v obtožnici mnogo govora, je bil tudi obtoževalna priča Babic. Ta ie trdil, da ni bilo na shodu Srbov, ampak le Hrvatje, proti čemur so protestirali Hrvatje iz Siska, ne pa Srbi, kakor je [sedaj •zpovedal Babić. Na vprašanje branitelja dr. Popovića, je obtoženec izjavil, da je uničen, odkar je bil aretiran. (Gibanje med občinstvom.) — Pozvan je bil 3 7-letni učitelj M. Barojević.
Obtoženec je najizobraženeji med obtoženimi ljudskimi učitelji. Prišel ;je s knjigami pod pazduho. Obtožnice ni umel. Je člen srbske samostalne stranko, Pojasnil je, zakai da je ustanovljal gospodarska društva, kajti v tem je vsa moč ljudstva. Srbsko ime je zelo staro.
Kakor dokaz je navedel na pamet več zgodovinarjev ia pesnikov. Naglašal je potrebo sloge Hrvatov in Srbov in navedel o tem izreke raznih hrvatskih in srbskih zgodovinarjev, politikov in pesnikov. — Predsednik ga je prekinil, češ, da ne utegne vsega tega poslušati. Obtož.: Ako je imel drž. pravdnik časa, danas je pet mesecev držal v zaporu, moram tudi jaz imeti časa, da se nekoliko minut branim. Preds,: D a, a l i tukaj nismo v deželnem zboru. Branitelj dr. Popović je priglasil pritožbo ničnosti. Drž. pravdnik Accurti: Govori ven skozi okno. Branitelj dr. Popović : Vem prav točno kdo da govori tukaj skozi okuo. Obtož. je navedel daljne dokaze za starost srbskega imena in cirilice. Preds. ga je prekinil. Bran. dr. Popović je priglasil ničnostno pritožbo. Preds. (k dr. Popoviću): Prepovedujem vam, da me prekinjate. Branitelj dr, Popović: Tudi proti tem besedam priglašam ničnostno pritožbo. Preds.: To je že roganje v sodni dvorani. Mi zamoremo izključiti branitelje od razprav. (Mrmranje med obtoženci).
Predi.: Mir! Vi ste tukaj obtoženi! — Obtož. je nadalje izjavil, da je bil sotrudnik več hrvatskih nego srbskih listov. Preds. : Zakaj ni „Srbsko Kolo" naglašalo kreposti našega vladarja, ki so večje nego kreposti kralja Petra? Obtož.: Ker naše ljudstvo pozna Čednosti našega kralja že iz šolskih knjig. — Preds. je odredil poluren odmor.
Po odmoru. Predsednik je proglasil
hadžijo Hajrudima, ki se je zjutraj zglasil v jami, kaj se mu zdi, ali vojvoda preboli rano ali jej podleže.
Hadžija je zmajal z rameni ter rekei: 1 Danes mi ni še možno, da bi i.rekel sodbo. Vojvoda utegne ozdraviti, ali istotako tudi lahko podleže. Za zdaj mu bo treba pred vsem poskrbeti skrbno postrežbo.
Hadžija Hajrudim namreč ni bil učen samo v pismu, temveč se je razumel tudi na zdravljenje.	*
Bilo bi škoda za našega vojvodo, ako ne bi več ozdravil, je menil četnik. Hadžija pa je odvrnil : Vsekako, škoda bi bila velika! Kolikor bo v meji moči. storim, da rešim četi njenega vojvodo.
Potem se je obrnil k Lazu ter mu rekel: Ona deklica, ki je tukaj, namreč hči Črnopoljskega popa, bi lahko pomsgala pri postrežbi vojvode. Ker se ima njemu zahvaliti na rešitvi iz Husejn-begovih rok, bo gotovo z veseljem stregla svojemu rešitelju.
Potem pa grem, da jo povprašam, če bi bila zadovoljna prevzeti nalogo postrežnice, ker mi moški res nismo za tak posel, je menil Lazo, ter odšel takoj po isti poti kakor prejšnji večer k Danici in Fatimi. Deklici sta ga že pričakovali. Takrat se je razreaelila njegovega prihoda tudi Fatima. Saj je bil Lazo prvi, ki jej je prinesel veaelo novico, da se lahko povrne v naročje svoje matere.	(Dalje).
Biran II
►EDINOST« štev. 84
V Trstu, dne 25. marca 1909
aklo i sodnega si la, 3 katerim se branitelja dr. Pooovića obsoia v d-natno globo 120 K in ae mu žu-a zizkijučenjem od bra-i/iteljfet "u — Obtoženec je nadalje izjavil, da se mu hrvatski zgodovinarji in politiki, kakor n. pr. Kukuljev.c, Gaj in drudi, zde v vprašanju srbskega imena in srb3ke zastave mnogo veče avtoritete nega pa različne obtoževane priče kakor Kiapec in Hohn, ki hočejo pričati, da prej ni Klo Srbov. Preds.: To utegne biti res, vendar so sedaj mrtvi. Obtoženec je n&d-iije prav odločno tajil, da bi bil neki srbski major v njegovi navzočnosti trd !, da Hrvatska postane Srbija. Sicer pa je zaačilno, da vse obtoževalne priče pripadajo Frankovi stranki. — Drž. odvetnik Accurti je stavil potem nekoliko vprašanj o srbskih delavskih društvih. Med tem izpraševanjem je vstal že zaslišan pop Milić in je fiksiral državnega odvetnika. Predsednik ga je zato ukloni'. Obtož. Milić (kazaje na drž. pravdnika Accurtija): Sedem
mesecev me je držal mi je težko, da ga čujem to govoriti. — Pozvan je bil štirinajsti obtoženec. 28-letni ljudski učitelj iz Perne Dušan Trbuhović
Obtožnice ni ume!. Predsednik mu je očital, da se je sam anonimno prijavil državnemu prav d n i k u le zato, da zamore obtoževalao pričo S9po obdolžiti denuncijacije. Ootož.: Potem bi spadal v blaznico, ne pa v ječo. Preda, mu je dalje očital, da je občeval z onimi obtoženci, od katerih trdi Nastič, da so Členi revolucionarne organizacije. Obtoženec: N u, sedaj občujem tudi z vami (kazaje na predsednika). Preds.: S3veda, ali to je tukaj pred sodiščem. Preds. je dal potem prečitati privatno dopisovanje obtoženca z nekim prijateljem v Ameriki, ki vsebuje samo privatne stvari. Obtož. : Nu, to je najbolji dokaz, da ne pripadam nikaki revolucionarni organizaciji.
Ob 2. uri je bila razprava prekinjena.
Dogodki na Balkanu.
Avstro-ogrsko-srbski spor.
V včerajšnjem listu smo mogli zabeležiti na podlagi raznih veati precejšnje zboljšanje položaja in rahlo nado, da ne pride do katastrofe. Optimisti so zopet nekoliko oživeli in javnost, ki silno trpi v neprestani nervoznosti, se je kar oddahnila. Najbolji dokaz, kako te vse prebivalstvo boji grozote vojne. Včerajšnje vesti, na podlagi katerih pišemo to poročilo, pa so — na žalost — zopet precej potisnile oživelo nado. Te veati soglasno potrjajo, da je položaj velekritičen, akuten, in da je nevarnost vojne najbližja.
Vsa pozornost je sedaj obrnena diploisa-tičnemu boju med Avstro-Ogrsko na eni in rusko in angležko diplomacijo na drugi strani. Avstrijski nemški časopisi pišejo zelo ojstro proti Angliji in Ri3iji, češ. da Bta ti dve državi krivi, da se je spor med Avstrijo in Srbijo tako poojstril. Angliji očitajo, da bi hotela Rusijo zaplesti v vojno z Avstrijo, Rusiji pa, da želi vojne med Avstrijo in Srbijo, da bi potem mogla igrati vlogo zaščitnice in reševala balkanske narode in tako utrditi svoj vpliv na Balkanu.
Iz Budimpešte poročajo, d a s e a v s t r ii-s k a nota danes izroči Srbiji. Ta nota da ne bo imela še značaja ultimatuma, ali sestavljena da je v jako energičnem tonu in — jasno. Iz istega vira javljajo tudi, da se ni moglo najti formule, ki bi zadovoljila Avstrijo, Rusijo in Srbijo. Neka dunajska vest pa hoče vedeti, da bo nota Avstrije izrečena v 3 dneh, ko dobi dunajska vlada pričakovani odgovor od angleške vlade. Avstrijska nota da bo zahtevala od Srbije točen odgovor : da ali ne! Če ta odgovor ne bo zadovoljiv, pride v prvih dneh aprila
do odločilnih dogodkov.
Vse te vesti napravljajo utis, da je ugas-njon zadnji tenki žarek nade do ohranitve miru. In vendar: kako težko se je privaditi na to misel!
BUDIMPEŠTA 24. Večina listov sodi poležaj zelo resnim. „Pesti Naplo" poroča z Dunaja : Mir je že umrl, vendar se noče tega še reči. Vodilni politiki monarhije so prepričani, da je treba sedaj s Srbijo obračunati, ker je to ob zadnjih okolnostih lahko možno. Vojna bi svršila ob tako ugodnih okolščinah, kakor morda nikdar več v bodočnosti. Radi tega se smatra radikalna rešitev vprašanja kfckor jamstvo za bodočnost. — Tudi velesile vedo, da je posredovanje brezvspešno.
..Budapesti Naplo" piše : Akcija Anglije ee je ponesrečila. Potreba direktnega koraka monathije v Belemgradu se zdi čim dalje bolj verojotna.
Avstrijski industrijalci za carinsko zvezo z Balkanom.
DUNAJ 24. Na nekem shodu industrijalcev se je krščanski-socijalec Heiiinger vnovič bavil s sporom med Avstro-Ogrsko in Srbijo ter rekel: Mi Avstrijci hočemo s Srbijo mir; toda če hočemo mir, ne smemo kakor agrarci prepovedovati vojno proti Srbiji. Zatvoritev srbskih mej je škodljiva za javno gospodarstvo avstrijsko. Ker ni možno izvažati, zastaja industrijalna produkcija in v istem času se podražujejo živila. Bati se je, da bo v industriji zmanjkalo dela. Kaj koristijo vladine odredbe za povspeševanje izvoza, če pa mi zabranjujemo uvoz unanjih produktov in na ta način odvračamo inozemstvo, da ne odjemlje naših proizvodov ? Govornik jo rekel, da bi bila za Avstrijo in za Srbijo najbolja stvar carinska zveza, h kateri bi morale pristopiti Romunska, Bolgarska in Črnogora.
Vojno razpoloženje v Srbiji.
Iz Zagreba nam pišejo dne 23./III: Današnji „Pokret" je dobil od svojega specijalnega dopisnika poročilo iz Zemuna in Belegagrada. V Zemuuu (na avstrijskih tleh) vlada grozno razburjenje radi predstoječega uiiimiituma. Mnoge rodbin se pripravlja za beg ii strahu pred obstreljevanjem. Na beli-grajskih ulicah je razpoloženje vojevito. Drugače je v ministeratvih, kjer je razpoloženje r azlično, .^eki visoki uradnik v finančnem mi-nisterstvu je rekel dopisniku zagrebškega lista, davendarše ne veruje v vojno, ker bo Srbija slednjič morala vendar storiti to, kar bodo zahtevale *la»ti. Te poslednje pa nočejo vojne. Velevlasti bodo vnovič sveto-
vale Srbiji, naj se opraviči pred Avstrijo, ali Srbija izbere seveda za to formo, ki ne b o poniževalna zanjo. In ako bi se Avstrija tudi s tem ne zadovoljila, si vendar ni možno lahko misliti napovedi vojne le radi pomanjkanja formule. Avstrija ne more radi nedostatka forme pred vsem svetom prevzemati odgovornosti za krvavo vojno!
SRBIJA.
Še je nade za mir.
KOLIN 24. Neka berolinska brzojavka Koln. Zeitung" poroča : Zdi se, da pričenjajo ponehavati uplivi, ki so doslej delo spora-zumJjenja otežavali. Oblika formule, ki se jo predloži Srbiji, ni še sestavljena, pač pa sa mnenja posredujočih vlasti v toliko strinjajo, da formula zadovolji Avstro-Ogrsko, da pre-striže Srbiji vsako možnost za nove dvoumnosti in da bo motenje miru od strani Srbije izključeno. Ako v Belemgradu vsprej-mejo izjavo brezpogojno, bi bilo to pripisati razumevanju, ki ga ima Rusija za sedanji položaj. Izvolski bo zamogel za sodelovanje na mirovnom delu računati na zahvalo in priznanje pri vseh prijateljih miru.
Izjava ministerskega predsednika v skupščini.
BELIGRAD 24. — Na današnji seji skupščine je ministerski predsednik Novakovič odgovarjajo na vprašanje staroradikalca Mišića o mobilizacijskih odredbah Avstro-Ogrske podal sledečo izjavo: Srbska vlada je, vpo-števaje sedanji splošni položaj Evrope in dispozicijo velesil, z noto odposlano dne 10, t. m. vsem vlastim, potemtakem tudi Avstro-Ogrski izrazila svoja miroljubna stremljenja in svojo pripravljenost, da pritrdi mnenju velesil glede bosanBko-hercegovskega vprašanja. — 8rbska nota .	_ vsprejeta, razun na Dunaju in v Berolinu, kjer so se spodtikali le na nekaterih besedah note, čeravno niso te besede v nikakem nasprotju z miroljubnimi stremljenji Srbije in z nje zaupanjem v pravičnost velesil. To je podlaga, ua kateri je potem sledila avatro-ogrska nota, na katero je zopet odgovorila Srbija s svojo noto od 14. t. m. in po kateri se je obnovila akcija Srbiji prijaznih vlasti, da se kar najhitreje poravnajo omenjene diference, ki so sicer le formalne narave. Vse velevlasti si prizadevajo, da ohranijo mir, in ker so velesile evropsko sodišče, brez katerega se ne more ničesar dovršiti, se jim je Srbija poverila z vso odkritosrčnostjo. Danes je hvala Bogu vera velesil v ohranitev miru tako velika, da so izrazile željo, naj pokaže Srbija svojo miroljubnost tudi s tem, da ne prične z mobilizacijo, čeravno se o tem govori, in se smatra dopustnim, da mobilizira Avstro-Ogrska, in čeravno se zdi, da bi Srbija imela prav, da odgovori na ta korak z enakimi odredbami. Kraljeva vlada, ki je nov korak velesil za poravnavo še ostalih diferenc med Srbijo in Avstro-Ogrsko vsprejela ■ popolnim zaupanjem, ni mogla drugače, nego da je ugodila tem željam po odgodenju mobilizacije. To so razlogi, ki so nagnili kraljevo vlado, da v vprašanju mobilizacije tako postopa. — Kraljeva vlada ima utemeljeno nado, da najdejo nje dispozicije za mir in nje skrb, da ugodi željam velesil, pri istih opravičeno uvaževanje in prinese to dobrih sadov. Toliko zamorem v sedanjem trenotku na stavljeno vprašanje odgovoriti.
Iaterpelant Mišić se z odgovom ni zadovoljil. Izjavil je. da ie njegovo vprašanje obstojalo v tem, ima-li vlada posebne razloge, da je proti mobilizacijskim odredbam Avstro-Ogrske tako indiferentna. Ministerski sednik je odgovoril na povsem
zaporu in potemtakem, da se s tem odgovorom zadovoljuje.
Na vprašanje znladoradika'ca Markovlći je odgovoril ministerski predsednik Novakovič, da ni doslej od Avstro-Ogrske srbski vladi došla na srbski odgovor od 14. t. m. nobena nova nota, da je Avstro-Ogrska celo po nasvetih velesil opustila odpoalati novo noto, dokler ni dovršena posredovalna akcija velesil.
Iaterpelant Marković je nato omenil, da je skupščina v znani resoluciji že določila stališče Srbije v bosansko-hercegovskem vprašanju. Govornik je radi taga želel o tem pojasnila je li vlada pripravljena, preden odgovori na avstro-ogrsko noto, da se poavetuje g skupščino, da bo srbska nota sestavljena v smialu resolucije skupščine. — Nadalje je vprašal Marković, kaki trgovinsko-politični odnošaji nastopijo s sosedno monarhijo po 31. marcu.
Ministerski predsednik Novakovič je izjavil, da ukrene ministerski svet, čim dospe avstro-ogrska nota, potrebne odredbe. Prav tako je prerano, da se že sedaj spravlja na dan trgovinsko-politično vprašanje.
Skupščina je na to prešla na dnevni red ter je v prvem čitanju vsprejela zakonsko predlogo glede javnosti vojaškega sodatva,
šanje. Ako jej druga ne vojne.
Ministerski predsednik Novakovič
HRVATSKA;
Strahovlada v Hrvatski.
Vlada barona Raucha je izdala ns vse okrajne urade tajno naredbo, s katero se najstrožje prepoveduje vsako obdržavanje ne le javnih shodov, .ampak tudi zaupnih sestankov. Ta odredba je baje v zvezi z „veleizdajniskim" procesom in z nevarnostjo vojne.
Vlada je suspendirala srbsko-pra-voslavnega gimnazijalnega kateheta Majstro-vića v Gospiću zato, ker se je posluževal n a gimnaziji cirilice, ki je po zakonu dovoljena, ali bila je prepovedana po neki vladni odredbi.
To je nago brezpravje, to je anarhija, to je vladna revolucija proti — zakonu. Zakon dovoljuje, vlada prepoveduje je svojimi odredbami. Vlada je, ki uči, da ni treba spoštovati zakona. Menijo li mogotci na Hrvatskem, na Ogrskem in — v Avstriji, da takovi izgledi, tako nasilje, tako dušenje javnega mnenja z nezakonitimi sredstvi more ostati brez posledic sa razpoloženje naroda ? ! In ali so morda tako slepi, da menijo, da bodo posledice ugodne za monarhije ? ! 1 Kogar hočejo bogovi uničiti, ga udarjajo s slepoto — pravi neki latinski pregovor.
DROBNE POLITIČNE VESTI.
Murri izobčen iz cerkve. — Iz Rima poročajo, da je kongregacij« sv. Oficija izobčila znanega duhovnika Murri-ja iz katoliške cerkve.
Dnevne vesti.
—--o—-	za slovensko obrtno šolo v Trstu. —
Državni poslanec dr. Otokar Rjbar, ki je OM ,nn ' ie v minoli parlamentarni sezoni uložil predlog za ustanovitev slovenske obrtne šole v Trstu, je ta predlog na eni zadnjih sej ponovil.
Na volitve v predstojništvo Zavarovalnice proti nezgodam opozarjamo še enkrat dotične Hpravičence. Glasovnice morajo dospeti v roke komisije do zadnjega tega meseca do 4. ure popoludne. Zato je skrajni časf da se glavnice dopošljejo takoj predsedniku tukajšnjega volilnega odbora, odvetniku d.ru Sla-viku (Narodni dom). Naš kandidat je Anton Jeriha, delavec pri Devici Mariji v Polju, namestnik Fran Gomišček, delovodja v Solkanu. — Glasovnice mora podpisati delodajalec in en delavec kakor zaupnik delavcev.
Meje med „mojim in tvojim" v Trstu. „L' lndipendente" je pisal te dni:
Pred nekoliko dnevi je došla semkaj vest, da nekaj ruskih dijakov priredi za Velikonoč ali Binkošti potovanje na jug in da poleg „drugih mest0 obišSejo tudi naše mesto.
Ruski dijaki so gotovo slabo informirani — saj je znano, od kod prihaja znanje geografije pri dijakih sploh — in več nego gotovo je, da so njihovo nevednost izkoristili Slovenci v „Narodnem domu".
Naši dijaki naj bi prevzeli nalogo, da bi točno pojasnili po svoje ruskim dijakom meje med mojim in tvojim.
To seveda uljudno in dobrohotno. Ko so jih dobro poučili, naj bi jim tržaški dijaki j iz razlogov kolegijalnosti povedali, da jim je 1 njihov obisk v našem mestu ljub in naj bi j jim priredili vsprejem, ki ga zna prirejati j vsakemu milemu tujcu „kulturno italijansko aterski pred- gogtoljubjeu. drugo vpra-| Tako ,
Tako „lndipendente", ki kar ne more hoče ena država imeti vojno, se'p^ti iz megalomanije in — strahu. Vedno more izogniti. Srbija n o č e; pa(ja iz enega ekstrema v druzega: danes se
! baha, da je to ozemlje neoporečna posest je od- Italijanov, podedovana od pradedov po zgo-
vrnil, da bi se zamoglo tako vprašanje po-'dovini in tradicijah; jutri pa ga pretresa staviti le tedaj, ako bi bili na svetu le strah pred — tržaškimi Slovenci. Tak strah Avstro-Ogrska in Srbija. Med nami je pa mu je tudi narekoval gorenji poziv. Boji se, tretji, namreč velesile. Trditve, da hoče Av- da ruski dijaki izvedo o naših narodnih
Zato pa bi hotel, da vzeli v svojo sredo,
_______# ________ jih koiifiiirali in kje internirali, kjer bi jim
Ogrska n o iTe v o j n e, da so se celo na predavali mejo med slovenskim in italijan-najmerodavnejem mestu v Avstro-Ogrski is- skim moje in tvoje! To bi bile infor-javili za ohranitev miru. Iuterpelant je izjavil, macije!
tretji, namreč velesile. Trditve, da hoče Av- j da ruski dijaki izved( stro-Ogrska vojno, se stavljajo na podlagi ne razmerah — resnico ! avtentičnih dat. Mi pa tudi vemo iz bi jih italijanski dijaki avtentičnega vira, da Avstro- jih koufiiirali in kje int
„Indipendente" je morda menil, da se je s tem pozivom pokazal bogve kako modrega, v resnici pa sa je pokazal — neumnega, ko ovaj a se 6vojim pozivom, da bi bil Italijanom obisk Rusov mil ia drag le tedaj, ako bi si dali ti „mili gestje" zavezati oči, da bi videli le to, kar bi jim Italijani farbali, ne pa, ako bi s svojimi očmi gledali — realnost.
Z eno beaedo: ruski gostje naj bi se dali od Italijanov nasamariti!
Res čudno, posebno, uprav italijansko gostoljubje to 1
Strah, goli strah je porodil v „Indipen-dentu" misel, d* so Slovenci v „Narodnem domu" že v stikih z ruskimi dijaki. To sicer ni res, pač pa smo u?erjeni, da ruski dijak? ne zapuste Trsta samo z indipendentovskimi informacijami, a „Indipendentu" moramo biti le hvaležni, da nas je pravočasno opozoril na s^oje namene. A ker smo že tako lepo v razgovoru z „Indipendentom", naj mu povemo še sodbo, ki jo je o neki priliki izrekel neki mož, ki igra v italijanskem taboru odlično vlogo o ljudeh ki pišejo v ta list tiste vsakodnevne — prismodarije, kakor je bila n. pr„ ona o slovanskih služkinjah, ki igrajo v bogatih toaletah v „Narodnem domu" vlogo elegantnih in odličnih dami Menil je: genie degenerata — degenerirani ljudje.
Še nekaj interesantnoga. „Indipsndate" je iz sebe radi misli, da ruski dijaki tudi TrBt štejejo med jugoslovanska mesta. Tako misel označa on za ignoranco v geografiji. Bratec njegov, „II Piccolo", pa je v notici o obisku ruskih dijakov, povedal na kratko, da ruski dijaki obiščejo razna jugoslovanska mesta in mej temi tudi Trst! ! Niti besedice ni napisal „Piccolo" proti tej iguoranci v geografiji!
Potemtakem je hotel tudi „Piccolo" potajiti mej slovanskim in italijanskim „moje in tvoje!"
Kako to, da ni „Indipendente" prijel „Piccola" za ušesa ?!
O te meje med slovenskim in italijanskim „moje in tvoje" v Trstu! Koliko ekrbi bodo še delale „Indipendentu", dokler ne bodo končno uravnane pod nesadržljivem razvojem tržaških Slovencev!
Podpore rodbinam pozvanih pod orožje. Glasom naredbe vojnega miuisterstva imajo rodbine tiatih pozvanih pod orožje, ki so že dovršili redno prezenčno službo, pravico do podpore od strani države.
Taka podpora gre soprogam, otrokom, starišem, starim očetom in materam, bratom in >ie»tram, ako so jih po velikem delu hranili oni, ki so pozvani pod orožje.
Ta podpora sestoji v prispevku za vzdrževanje in za one, ki ne bivajo v lastni hiši, marveč plačuje najemščino, tudi v prispevku za stanarino.
Za vzdrževanje je določeno : za Trst 67 stot,, za Goriško in Istro 65 stot., za Zader 60 stot., za Dalmacijo 56 stot. za vsako glavo na dan.
Prispevek za najemščino iznaša polovico prispevka za vzdrževanje. Otroci izpod 8 let imajo pravico do polovico te podpore.
Skupne podpore členom pozvanega pod orožje, oziroma pridržanega v vojašlti aittŽbi, ne sme presegati zaslužka, ki ga je poprečno dobival v svojem bivališču.
Pravice do te podpore od strani državo ne odpravlja in ne manjša okolnost, da podpirane osebe dobivajo kako drugo podporo, občinsko ali privatno.
Prošnje je predložiti politični oblaati (v Trstu namestništvenemu svetovalcu, na deželi dotičnim okrajnim glavarstvom) in so opro šSene kolka in poštnine. Ali na kuverti treba zapisati : Zahteva podpore za potrebno rodbino pozvanega v vojaško službo. Na podlagi §. 20 zakona od 13. junija 1880 št. 70 drž. z. poštnine oproščeno".
Za one, ki so bili pridržani v vojaški službi (toliko za one, ki so dovršili redno vojaško službo s 30. septembrom 1908, kolikor za one iz nadomestne rezerve, ki so bili pozvani pod orožje z dnem 1. oktobra, a ni90 bili odpuščeni z dnem 28. novembra) gre podpora od 1. januvarja 1909 dalje. Za one pa, ki so bili zopet pozvani pod orožje, od dneva, ko so zapustili svoje bivališče. Podpore se izplačujejo anticipando od 15 do 15 dni. Zaostale podpore so morejo zahtevati in likvidirati sedaj.
Rodbine, ki imajo pravico do teh podpor,
naj jih zahtevajo.
Važna razsjdba. Najviše sodišče je razsodilo, da Btranke, ki bi si rade najele kako stanovanje nimajo zakonite pravice ogledat, si je, ako ne dovoli tega prejšnji najemnik, Četudi je že odpovedal.
Novi Lloydov predsednik, bivši ministei dr. Derschatta pride danes v Trst z brzo-vlakom državne železnice ob 11 50.
Par besedi tovarišem tobakarnarjem. Iz
okolice se nam piše :	u
Čita^oč v „Edinosti" o „slavnem načinu, i b katerim so se proslavili ustanovitezi novega : društva tobakarnarjev a tem, da so na nesramen način denuncirali tovariša Staniča, mi daia mnogo misliti! Ljudje, ki nimajo z nadrobno prodajo tobaka nikakega interesa hočejo zasesti mesta v cdbor* bodočega društva tobakarrarjev — in kakor kažejo znamenja — z namenom, ki ni preprijazer. nam Slovencem !
Ker je gotovo, da se to društvo ustanovi in bo, ako pride v roke intere.irancev, tadi mnogo koristilo vsem nam, je naša nr-
V Trstu, dne 25. marca 1909
> EDINOST € štev. 84
Stran III
izogibra dolžnost, da se zganemo in ae zač- njej preobrat: strah in drom, češ, da je ena n-L » pripravljati na ekupen nastop.	gnala moža v smrt^ Ni res^ to,_ampak jesmee
Ne mi in ne naši tovariši italijanske na-rodaosti ne smemo dopustiti, da bi vodili
naše društvo ljudje, ki iščejo pri tem le svoje lastne koristi in ki bi msnda radi, da se zopet obnovijo čaai, ko je kak kapitalist imel po deset in več tobakaren !
Ker sem že pri peresu, naj mi bo dovoljeno vprašati slavno fiaančno vodstvo, kako more dopuščati, da ni med uradaištvom glavne zalog6 tobaka niti ene osebe, ki bi bila zmožna elovenekega jezika ? 1 Menim, da so naši novci enakoveljavni z onimi laških tovarišev!! In pa napis nad glavno zalogo ! Zakaj se ne ozira tudi na večino prebivalstva v deželi? Smoli mi slovenski odjemalci manje vredni, ker se naa tako zapostavila od strani c- kr. oblastev ? !
Okoličan.
Štiri vrste novih razglednic je izdala Grorenjčeva knjigarna. Te razgednice smo zelo pogreSali. Osobito pa so tujci bili v zadregi, ko so hoteli iz Trsta poslati svojcem kaj primernega. Nove razglednice so Trst s pogledom od svetilnika na morje in mesto, in z lepo Gorenjko v avbi ob levi; Trst s pomolom sv. Karla, cerkvijo sv. Justa, nabrežjem, Miratnarom, Narodnim domom, kanalom, borznim trgom in obrisom mesta; „Narodni dom" z vojaškim trgom in krasni Miramar z delom vrta in morskim nabrežjem. Priporočamo vsem, tukajšnjim in vnanjim Slovanom, naj se pri pošiljatvah razglednic poslužujejo le Gorenjčevih razglednic, kakor tudi vseh predmetov, spadajočih v stroko knjigarstva in papirnice.
Josip Gorenjec je naš človek, ki nam je v krotki dobi, kar je med nami, preakrbel že marsikaj, česar se prej ni dobivalo v Trstu.
Kujigarna - papirnica se nahaja v ulici Valdirivo št. 40. — S?oji k svojim!
Tržaška maia kronika.
Kužna bolezen v parniku. Včeraj zjutraj ob 11. uri priplul je iz Aleksandrije Llojdov parnik „Semiranus" s 110 pasažirji. Rumena zastava, ki je plapotala na spodnjem jamboru, je dokazala, da je v parniku slučaj kužne bolezni. Takoj se je zdravstvena komisija podala na parnik in konstatirala, da je bila potnica IV. razreda Ida Prinčič iz Cerovega pri Gorici, 22-letna dojilka, bolna na kožicah. Zategadelj niso dovolili parniku pristop 7 Brindisi. Zdravniki so natančno preiskovali vse potnike in našli vse pri najboljšem zdravju razun premogarja Blaževiča, ki je imel mrzlico. Zdravstveni ogled je t-ajal do 3. in pol popoludne, na kar se je sklenilo prepeljati Prinčičevo in Blaževiča v bolnišnico pri sv. M. Magdaleni. Poskrbljeno je bilo za korenito desinfekoijo. Parniku so na to d ovolili izkrca vanje.
V parniku se je tudi nahajal kuhar Tosip K stanjevič iz Vipave, star 37 let, ki je tekom vožnje kazal znake umobolnoati. — Brat Fian stanuje v ul. Bslvedere št. 10, ga je vzel pod svojo oskrbo.
Nezgode pri delu. Josip Romanol, 47-iefcni zid.ir, stanujoč v ul. Madouinna št. 8, vslužbeu pri gradnji „Credit"-palač3, je včeraj padel pri de!u z visočine nekoliko metrov in dobil razne, tudi aotranje poškodbe. Sprejeli so gi v bolnišnico.
Zloben sin. Na zahtevo lastne matere Euilije je bil včeraj aretiran 16-letni Albert Chiappi iz Tržiča, stanujoč v ul. Majolica št. 5, ker jo je brutalno pretepel, ko mu ni hotela izročiti denarja za njegove razuzdanosti.
Nezgoda. 16-letni sladščičar Alojzij Ivan-čič stanujoč v ul. Riborgo št. 6 je bil vspre-jet v javno bolni šaico, ker si je nesrečno spodtakaivši zlomil desni podlaket.
Poskus samomora. Razburjena vsled domačega prepira je 34-letna, v ul. S. Oiusto št. 26 stanujoča Marija Cicconi izpila včeraj opoldne karbolne ki »line. Poklicali so zdravnika teš.Jne postaje, ki je po prvem Iečenju dal bolnico pripeljati v bolnišnico.
Koledar in vreme. — Danes: Oznanenj? M. D. — Jutri: Emanuel sp. — Temperatura včeraj ob 2, uri popoludne H- 14 0 Cela. — Vreme jasno.
Vremenska napoved Večinoma jasno, semtertja vetro-.i. Temperatura mila. potem motno.
je želeti in pričakovati
včeraj : deloma
za Primorsko : oblačno. Zmerni V »ačetku lepo,1
Naše gledališče.
Daues ob 8, uri zvečer — zadnjič v tej sezoni — znamenita štiridejanska
»DRAMA ŠTIRIH REVNIH STEN<.
Delo znanega češkega dramatika Fr. Ad. Suberta. — Dejanje se vrši na zapadnem Češkem m; d rudarskim ljudstvom, ki ga strogi gospodarji stiskajo socijalno in narodno. Zlasti je teui tujcem trn v peti češka narodna šoia. ki jo Ločejo za vsako ceno uničiti. Boj za to naredno last in pa boj „zadel o" spr^vj po rorci vsa trpine, da sklenejo složno stati rama rami. In pisatelj nam je postavil na i vr lepo vrsto mojstersko orisanih junakov, s katerimi nehote delimo njihoTe ideale. Me i njimi je tudi vrlo pogoje« ženski lik, kat remu je umetnik posvetil še posebno pozorno->r. 0.:a — Tončka, Kralenčeva žena — ie v začetku prav za prav tisti duh, ki giblje in žene naprej vse. Zato je tem znamenitejše in odsev pristne ženske duše, ko nastane v
v tem je toliko, da zremo pred seboj na deskah — med štirimi stenami — junaški par, o katerem moramo po pravici reči: dve telesi in ena duša. Kralenca bo igral Veroršek, j Tončko pa Danilova. — Pa tudi nejunaški, nam nesimpatični obrazi so tako fino izdelani, da moramo občudovati pisatelja. To je zlasti širokouitni, pa boječi Veverka (Veble), leni in cinično egoistični Brouzda (Viktor) ter zlobni duh drame — Merfajt (Rajner). Z oziram na dramo, na dosedanji dobri uprizoritvi in na socijalno aktualnost idej igre je j pričakovati necoj naj obilnejše udeležbe tako; izmed izobražencev kakor iz širših sioje7, Z oziromnato sotudicene znatno znižane.
* * *
V nedeljo 28. t. m. ob 8. uri zvečer se uprizori prvič in zadnjič v sezoni veleza-bavna in komična trideianka „Enajsta zapoved". Spisal jo je Šamberk.
*
* *
Ob tej priliki še enkrat opozarjamo na izredni občni zbor „Dramatičnega društva", ki se bo vršil v soboto dne 27. t. m. ob 8. in pol zvečer v „Trgovsko-izobraževalnem društvu" via S. Francesco št. 2, I. nadstr. in sicer v šolski sobi družbe sv. Cir. in Met. Radi važnosti predmeta, tičočega se priprav za prihodnjo sezono, * "	* ! "
naj obilnejše vdeležbe.
Tržaška gledališka:
SLOVENSKO GLEDALIŠČE. Drevi ob 8. uri Šubertova socijalna igra „Drama štirih revnih sten".
VERDI. Danes se bo vršila toli pričakovana premijera slavne R. Straussove opere „Salome". Glavno vlogo igra svetovna umetnica Gemma Bellincioni. Opero dirigira M.o Ferrari. Ta „muzikalna drama" obstaja iz enega dajanja in začne ob 8. uri in pol ter konča okolo 10. in četrt zvečer.
POLITEAMA ROSSETTI. — Sinočnji častni 'večer komika Musco je istemu doprinesel mnogo aplavza. — Danes dve predstavi.
FENIGE. Danes uprizori cirkus Besini dve predstavi: ob 4. uri pop. in ob 8. uri zvečer. Na obeh pred ,ta7ah nastopijo trije sloni.
EDEN. Danes bosta v tem zabavnem shajališšu dve predjtari in sicer ob 3*30 pop. in ob 8'30 zvečer, — Na večerni predsta?i nastopi v prvič dobra francoska pevka g.ca Galley, ki je bila pozvana nalašč kakor gost v to gledališče.
GLEDALIŠČNA DVORANA ,APOLLO' ulica Domenico Rossetti 4. Marij one ti stična družba, — Danes (četrtek) predstava ob 5, in pol.
Društvene vesti.
Odborniki „Delavskega podp. društva"
so tem potom vabljeni, da se polncštevilno udeležijo odborove seje dne 26. t. m. ob 8. uri zvečer radi jako važnega dnevnega reda.
Odsek za fanfaro naznanja svojim členom, da se bo danes popoludne ob S. uri vršil v reservirani sobi kavarne „Minerva" običajni pouk.
*
* *
Izlet pešhodnega odseka, nameravani za dan 21. t. m., se bo vršil (v slučaju lepega vrememena) dane; ob 2. uri popoludne. Zbirališče: Kavarna „Miner Rednik: Viktor Bavčar.
Tržaške podporno In bralno društvo vabi svoje člene, da se gotovo vdeležijo volilnega sestanka, ki bo v nedejjo, dne 28. t. ob 3, uri popoludne v društvenih prostorih ul. stadion 6t. 19.	Volilni odsek.
Pevsko društvo „Ilirija" od Sv. Jakoba naznanja, da se je pričelo sedaj s poukom pesmi, ki se kodo pele na slavnosti 25-letnice pevskega društva „Slavec" v Ljubljani dne 27., 28. in 29. junija. PrOBi se gg. pevce, da redno zahajajo k pevskim vajam, ker peami so zelo težke. Pevske vaje so ob torkih in petkih za možki zbor, ob sredah za žeu&ki zbor. Sprejemajo se novi pevci in pevke.
Nar. delav. organizacija
Vsled volilnega shoda političnega društva „Edinost" jutri, dne 25. t. m. se prenese Bestanek železničarjev, napovedan za isti dan v društvenih prostorih N. D. O. na p o-n e d e 1 j e k, dne 29. t. m. ob 8. uri zvečer.
Vesti iz Goriške.
— Redni „Zorislava" v
dne 28. *ušca tveni sobi.
Novo pogrebno pol etje
pisarna in prodajalna Uia tiineenzo %e\\\n\ št, 13.
Telefon Št 1402 (poleg cerkve sv. Antona Novega) Telefon Št. 1402 Zaioga. oprave ulica Masaimo D' Azeglio št. 18
Prireja pogrebe od najprostejše do najelegantne]še vrste v odprtih, kakor tudi v s kristal o vi zaprtih vozovih.
Trna bogato zalogo vseh potrebščin za mrliče, kakor: kovicaste in lepo okrašene lesene
rakve; čevlje, vence iz umetnih cvetlic, kovine, porcelana m peri. Bogata zaloga: VOŠČENE SVEČE.	Cene nizke, da se ni bati konkurence.
Za slučaj potrebe se uljudno pripoioČajo HENRIK STIBELJ In dragi.
s i
Ugodna prilika! | Nova prodajalnica manifakturnega blaga
Eugenio Della Torre
prej agent t?rdk F. CASTELLITZ e Successori G. SCANTIMBURGO
Trst, ulica Stadion 11, tik pekarne Covacich. Novi dohodi za pomladansko sezono.
Perkal, zefir, platna, Oxfordt za moške srajce, volneno blago,
blago za pohištvo, in zavese.
Velika »bera perila ga poročenke_ceke, da se ni bati konkurence.
Trgov.-obrtna zadruga v Trstu
VABILIO
na
m. redni občni zbor
ki bo
v torek, dne 6. aprila ob 9. uri zveč.
v dvoraui „Trgovsko-izobražeral. društva"
ul. S. Francesco d* Assisi 2. I.
DNEVNI RED :
1.	Poročilo načelstva.
3. „ nadzorstva.
3.	„ o reviziji.
4.	Potijenje letnih računov.
5.	Razdelitev čistega dobička. 6t	Volitev načelstva,
7.	„ nadzorstva.
8.	Slučajnosti.*)
Trst, due 22, marca 190'J.
NAĆELSTVO
") OPOMBA. — § 37 zadružnih pravil: Vsak zadruinik sme da obćnem zboru staviti predloge, kateri niso na dnevnem redu, a jih mora naacanlti pi9tneuo naOelitvu vnaj pet dni pred obćniin zborom.
T V H D K A
fluoif Kostoris
skladišče oblek za moške in dečke
Trst, via S, Giovanni 16, I. n.
(zraven Restavracije Cooperativa ex Hacker)
prodaja na mesečne ali tedenske obroke obleke in površnike za moškey perilo i. t. d.
Najdogovornejše eene.
ZaSčitna naiia: „SMO" -i
LIHIMENT, CAPSICI ComiM
nadomestek za
Anker-Pain-Expeller
je splošno priznano kakor najizvratneje bolu-blažujoče mazilo pri prehlajenju itd — Cena 80 atot, K 140 in K 2 ; dobiva ae v vseh lekarnah. Pri nakupovanju tega povsod priljubljenega domačega sredstva uaj se jemlje ^ ie originalne steklenice v skatljah z nMo g zaščitno znamko: „SIDRO" potem je kupo- ■ valeč gotovo prejel originalni izdelek. — —
Richter-a lekarna pri Zlatem levu
v PRAGI
f/T ] ELIZABET1NA ULICA Stev 5 (nova)
Dnevno razpošiljanje. ■■
Tržaško podpor.
vabi na
in bral
REDNI
društvo
občni zbor
ki se bo vršil
v nedeljo, 4. aprila ob 2. in pol popol.
— v društvenih prostorih —
ulica Stadion štev. 19.
DNEVNI RED:
1.	Pozdrar predsednika.
2.	Poročilo tajnika.
3.	Poročilo blagajnika.
4.	Odobrenje računov za 1. 190S.
5.	Slučajnosti.
6.	Volitev novega odbora.
Odbor.
C. Lfili Mil k Co.
Nova in bogata zaloga vsakovrstnega
POHIŠTVA
Spalne in jedilne' sobe na izbero.
Najnovejši uzorci.
Trst, Via dei Rettori št. I
Telefon št. 71 Romano IV
Sodno drevje
več tisoč lepih, visokoizgojemh bru^k, jablan, češenj in breskev najplemenitejših vrit odda po nizki ceni takoj
Vinarsko sadjarsko društvo
v Rihenberku.

Umetni zobje .v.
Plombiranja zobov.
Izdiranje zobov brez ■i ■ vsake bolečine
v zobozdravniškem kabinetu
Dr.lČermak injj.Čuscher
TR.ST
ulica della Caterma štev. 13, II. nadst.
občni zbor pevskega društva Sežani se bo vršil v nedeljo ob 2. uri popoldne v druš-
Pri bolnikih na ledvicah in seču lahko L^i i-fpl^/^^ 4 kot živilo (zakuhan 3 3	■	na vodi), prehrano
z mlekom ne samo nadomesti dalj časa, nego dela tudi, kuhan na mleku, mlečno dieto za znosljivo in prijetno zdravljeni«,
Odlikovana krojačnica
Trst Via delle Poste št. 12, I. nad.
(ZRAVEN GLAVNE POŠTE)
Izvršuje vsakovrstne obleke najnov. mode (od 50 K naprej) in vsakovrstne uniforme.
Bo ga t n zaloga tu- in i no z. blaga in yseh predmetov. spadajočih v krojaško obrt.
Naročite se izvršijo toči ia so dostavljajo m m
<SJSS<XSS* DELO SOLIDNO
Stran IV
>EDINOST« štev. 84
V Trstu, 25. marca 1909
Okrajna hranilnica in posojilnica v Sežani deluje od leta 1903.
V	pr»em upravnem letu je bilo rezerve K 624 07, v drugem je znašala K 1071*29, v tretjem letu K 164T14, v četrtem ietu K 2289 09, v petem letu K 3745 32.
V	letu 1908 je bilo prejemkov K 116.808*87, troškov pa K 116.784*86, torej je iznašal skupni denarni promet £ 233.593 73.
Hranilne vloge so v letu 1908 iznašale 190.610*15, kapitalizovano obresti pa K 8018*03, skupaj K 198.628 18. — Posojila so i?cašfala K 197.248 03. Čistega dobička je v 1. 1908, čeprav ;e bilo jako slabo leto, K 2146 69. — Od čistega dobička v letu 1907, ki je iznašal K 240'23, je lanski občni zbor dovclil ICO K v dobrodelne namene. Upati je, da tudi letos tako svoto obrne v dobrodelne namene.
Poslovanje okrajne hranilnice in posojilnice v Sežani je v dobrih iu zanesljivih rck&b, kajti vidi se, da ta zavod polagoma, a vstrajr.o napreduje ; zato je tudi vse podoore vreder. Hranilne vloge obrestuje po 41/*°/o> denar se pogojuje ca osebni kredit po 6°/o> proti vknjižbi pa po 5V»°/o« Posojilnica ]e člen „Zveze slovenskih zadrug v Ljubljani".
Občni zbor bo dne 4. aprila v Sežani ob 2. uri popeludne.
Vesti iz Istre,
Iz Kopra. Mika nas sicer, da bi se zopet povrnili h kontroverzi radi letošnjih pred-pusteih zabav naše „Zvezde", v kateri prepir se je brez vsake koristi vmešal tudi ljubljanski „Slovenec". Ali nočemo — čemu naj bi prilivali olja v (geoj 1! Ne moremo si pa kaj, da ne bi konstatirali čuden preobrat pri „Slovencu". Lani je ta list odsvetoval podpiranje „Zvezde", ker ima to društvo po svojih pravi ih tudi pravico do prirejanja plesov; letos pa se je v „Slovencu" očitalo dopisniku „Edinosti", da ne govori še dovolj jasno o „sijajnih plesih" !! Lani je bil „Slovenec" nasprotnik društva „Zvezda", ker prire a tudi plese, letos jemlje to društvo v svojo zaščite: b. š, da se od drugih strani ni dovolj hvalilo plesov tega društva! I
Mi pa nismo bili lani in niimo letos nasprotniki „Zvezde". Ravno zato, ker smo prijatelji temu društvu in ker nas vodijo M dobri nameni, moramo obžalovaje konstatirati, da to društvo ni vršilo vseh nrlog, prevzetih po ma-ilih: ni bilo koncertov s petjem, ni bilo glasbe, ni bilo predstav, ni bilo predavanj ; poučne poskuse drugih pa je "celo z obstrukcijc oviralo. „Zvezda" naj se povrne na pot, ki jo je nastopila ob ustanovitvi in vsi jo bomo ljubili in podpirali,
Postni čas je tu. Izprašujmo svojo vest in spoznavajmo, koliko smo koristili dobri stvari in koliko smo — zamudili ?! Ali je imel naš priprosti narod tu okrog dovolj duševne brane, da povzdigne „srca kvišku" ? 1 Storjenega je bilo — premalo 1 To je, mislimo, jasna beseda, ki naj zadostuje tudi „Slovencu".
Spomlad je tu. Rojaki! Ven z društv mej narod! Ven v prijazne vasice in dajajte narodu prilike, da 66 seznanja z lepim in koristnim !
Te vrstice nam je diktiralo rodoljubno srce, ker ž?limo, da se vse naše delovanje in snovanje povrne z zgrešene poti v katero nas tišči neka btru;a.
V	nsčeistvu „Čitalnice" v Kopru, obito-stoječe že 29 let, to letos : Dr. Č&dež, Do-minco in Koštice).
V	načelstvu 3 leta obstoječe „Zvezde" so : Vittori, Rude ž. Jejčič, Troba.
V	cačelst-u „Istre" so bili od vstanov- f ljenja: Jerman, Kočevar, Vizintin, Ahtik, i Vo?k, KlanjŠfak ; letos pa so : Dominco, dr. j Čadež dr. Črr e, Eakov^ček, Kolenec, Klanj-1 ščak. Gan-ucije i a r.apredek torej dovolj.
Vesti iz Kranjske.
Plaz zasul delavca ra Dovjem. Pri Belci je pet delavce^ odkidovalo sneg hlodov. Nad njimi se je utrgal plaz: »nega in za.ul 60-letnega drvarja M .it na. Štirje navzoči mlaji delavci so odskočili, potem pa celo uro odkopavali sneg ter našli M.-rt na mrtvega.
Nesreča v vevški papirnici. — V vevški papirnici je zagrabil transmisijski jermen 16 let starega Janeza Kobala iz Gorenjega Kašlja, zavrtel ga šestkrat okolu in mu glavo popolnoma zmečka'. Truplo so prepeljali v mrtvašnico k Devici Mariji v Polju.
Dr. Žerjava je tožilo drž. pravdništvo, češ, da je ca shodu v Mestnem domu pozival zborovalce, naj dajo baronu Schwarzu na j Belarjevo imenovanje brabia'en odgovor. — j Tozadevna rezprava se je v. šila v torek. Dr. Žerjav je bil obsojen ra 100 K.
Vesti iz Štajerske.
Stranka sjedinjenih štajerskih Slovencev" ima danes popoludne v Zgor. Radgoni zaupni shod. Eiake shode pripravlja stranka tudi po drugih krajih.
Sllrov mož. V Oplotcici je sunil zidar Bezenšek svojo ženo z nogo tako silno v trebuh, da je un rla vsled notranj h poškodeb. Bezenška so z?pri.
Iz gledališča v smrt. V nedeljo se je ustrelil v Cilju VV< ggov trgovski pomočnik, Korošec. Mladi mož je bil še pri prvem dejanju neke predstave v gledališču, na to pa se je podal domov in se ustrelil. Vzrok je dosedaj neznan.
Logar ae je zopet pojavil v posamičnih •lučajih; 30 v ctljtki okolici in na Jebat jih.
KSftLI OGLASI
ino
S« računajo po 3 stot. besedo; mastno tiskane besede se računajo enkrat več. f A Najmanjša pristojbina stane 40 stotink. A j
Krompir za seme
vdobi v ulici S. Maurizio 2, Anton Vatovec.
Frnffom posestvo T Rccolu (glavna cesta) » I UUCtlll pripravno za vsako obrt. Zahteva se malo svoto na račun. Zglasiti se je v ulici Olmo 1. GregoriČ.__583
Prnria co ali da v naiem radi bolezni proda-I I UUtt O C jalna jestvin ulica Giulia štev. 7 pod ugodnimi pogoji. Zglasiti se je v ulici Olmo 1. Gregorie.	587
„Dornberški grad" SiSSKrJ:
izbornejše dornberško in istrsko vino, sveže pivo. Najuljudneje se priporočam: Dornberžan.	286
tXpp|v> gobtiino v najem ali na račun na deželi; tOUCIlk položim kavcijo. Ponudbe pod tt. 582 na Inseratni odd. Edinosti.	582
Ugodna prilika!
f ko uporabo, in aparati. Triletna garančija. K 64-—. Ulica S. Caterina št. 9, Dvorišče, skladišče 1, A. ^584
Odda
O0 soba meblirana, ul. Gaapare Gozzi St. 3, n. vrata št. 5.
580
Df|7f|M Pristno vipavsko vino svojega lastnega f U£UI • pridelka po 64 stotink liter (na debelo po dogovoru) se toči v ulici della Guardia štev. 11. Priporoča se udani Anton Pečenko, iz Brji pri Rihemberku.	553
Mlpkll v veCj* aI' manj» množini oddaja z 1. IVIICI\U aprilom nadalje mlekarna franko državni kolodvor Trst. Ponudbe na Inser&tni oddelek Edinosti pod „Mlekarna".	563
Mnčlro nhlolfP dežniki. zavese, pogrinjala muoac UUIUI\C jn preproge se prodaja na
mesečne ali tedenske obroke. Madonnina 43, I. nadstropje. Zmerne cene.	599
Mlfiffpnip lepe zunanjosti, išče službo polte-IVliaUGlIlu žaba ali sluge v kaki pUarni. Go-vori slovensko, nemško in italijansko. Ponudbe pod „E. P." na Inseratni odd. Edinosti.	816
m
7o!nna vipavskega in istrskega vina od 24 do £alUyd 28 kron od 56 lit. naprej. Anton Kette, Opčine štev. 3 69.	_14
Za 20 kron
odda se takoj v najem me- j blirana soba, tudi hrano, cena , po dogovoru. Via dei Fabbri (tik cerkve sv. Antona starega; št. 1, I. nadstropje.	717 '
Sprejme se tak^izučenega 16 letnegapo-
M a h n i č, Bazovica.
močnika za prodajalno jestvin
Prnrta CD prodajalnica sadja, zelenjave, sla-II UUa OD gćic in raznih hišnih drobnarij, luč in ognjišče na plin, via del Bosco 34.	583
F. Pertot
urar I. vrste
Trst, al. leDe Poste 9
Restavracija
^iurora
Trst, ul. Giosue Carducci 13 Trg S. Giovanni
Vsak Tefer od 7. do 12. ure z*e{«r
KONCERT
VrfneJtljah ia' praznikih MATTINE od 10. predp. do 1. pop. in od 4. d« u. Svira dobroznano druitro
„SLAVUL" ST^8,1^!
spodOT v kontumih, pod Todatvoin gosp. V. REHEKSKEOA, ualaSĆ povahlj.-no iz NeiuOije. — Gostilna je preskrbljena z izvrstno italijansko in neui*ko kuhinjo, kakor tudi z izbranim tuzemskim in inozemskim vinom. Sprejmejo »e naročila na kosilo in večerjo po zmernih cenah.
Zajutrek po i8 stotink. V nadi, da me slavno občiustvo počasti t obilnem šteiilu priporočam se udani
Giovanni Caisulti,
t>osloTodja.

Bogomil Fino
DivSI nrar t Sežani
ima svojo
nooo profla-Jalnlco v ur
v TBSTU ul.Vinc. Bellini 13
nasproti cerkve svet. Antona novega
Vsakovrstne verižic po pravih tov. cena
mmt Josip Zigon ol Gss^rps.
FILIJALKA NA PROŠEKU ŠTEV. 14D geT" Izfcor diCK, barv, dopidev, pokoatl, parfumov, fln. milo. — Zaloga mineralno voa«, voeka za paritete, na mrzlo pripravljenega fliiupa, tamariaua, maiinofoa itd. itd.
Velika
NAZNANILO.
I Naznanjam cenjenim odjemalcem, da odprem dne 29. t. m.
Prodajalnico manifaktur. blaga in drobnih predmetov
V ulici Rojano Štev. 2 (hiSa Tuzzi) leta bo preskrbljena z vsemi potrebščinami in blagom sezone po cenah brez konkurence.
V nadi, da me bo ?Iavno občinstvo v obilem številu poćaščalo bilježim udani
Angelo Cantoni.
zaloga jajc
štajerskih, istrskih in furlanskih po konkurenčnih cenah. Specijaliteta za lio-te'e, restavracije, gostilne, mlekarne in prodajalnice kolonijalnega blaga.
TRST, ul. S. Giovanni S
Postrežba na dom. — Dnevni dohodi, b—dlli ii—
Eugenia Cossovel
prej ravnateljica Tržaškega grafi?, zavoda (Stabilimento grafico Triestino ejc n. G. Salom)
časti se naznaniti alav. občinstvu in cenj. klijentom, da je odprla v ulici delle Poste št. 6
Prodajalnico novih In rabljenih pisalnih strojev vseh zlstemov. ANTON SKEi
OKAVIC
prve vrste iz usnja in blaga po jako zmernih cenah v • PRODAJAL-
NICI ROKAVIC
© Q
ftCIBMRNN %
Trst, Corso 19 - Ustan. leta 1865.

D*
k K.
Aparati reprodukterji vseh zistemov. — Potrebščine. — CiSčenje in poprave. — Pečati in table.
Gramofoni in slovenske, italijanske in nemške plošče
tini in navadni iz najboljših tovarn. — MENJAVA KABLJENIH PLOŠČ. — Telefon 6-82.
Spomlad, novosti
izgotovljemh, oblek
za dame gospode in otroke
Bohinec fe Co.
Via delle Torri 2 TRS' Via S. Lazzaro 17
(za cerkvijo sv. Antona novega)
Obleke po meri.
Točna postrežba. - Velikanska zaloga. - Najnižje cene.
mohanik, zapriseieni lzvedaneo
TRST, Carla Goldonijev trg štev. I i
Zastopnik tovarne koles in mototoles ,M
Napeljava in »loga eicktrlCnlh «vonćko7, tutl In pr<xla> t:»-mofonov, aocofouov, In fonografov. Zaloga priprav »a lomiti v'T-Laitna delavnica sa popravljanje Siv. ttrojtv, kolee, tuotokc 'K-
Velika zaloga pripadkcy po tovar. ceR'^t) TELEFON štev. 1734.
Aurelio Mili
Civilni geometer. — flvtorizovani zapriseženec
Trsi, Corso štev. 30
»prejme mereuja, ekskorporacije, liitalacijc iui. splošno vsa geoui eirićna dela,
w-^OOOOOC
\OOOi.
h? i 4C-ltt«a vtpth
PASTIOLiE PRENDINI
»«)ilt»ti In Izimjattij P. PRENDINI v Trate
PočalčCB« i kolajnami im dipU»» Uravmilko priporočana pri iriefevM, kalija hrlpavastl, katar«.
P*4«ijnj*jo pevcem in govornikom SUfe f i**-Zalog« v lakaral PRENDINI la v veefc baijiik lakaraafe v Trate la EvraM-
^ P**iti ji tM tupoiUnm ponarejanja
^ zahtevajte vedno „PASTISLIE prenduhu.
^jpOGOCaPOOC;
Zlata kolajna, visoko odlikovanje na mednarodni razstavi v Milanu leta 1906
Vpisan v italijanski vladni formakopeji za ščitenje in krepčanje krvi.
^ c.iaia rvuiajnai v iouivu	mouiiai uuiu i cttoi
SIRUP PAGLIANO

PROFESORJA ERNESTO FAGLIA50.
____ ______________________Naše pravo je nepreklicno priznano od vikoke oblasti.
Tekočina—prah—SValki (krogljice) Prodaja se v vseh glavnih lekarnah. (Za Avstro-Ogrsko M. LANG — TRST) NB. Pazite na ponarejanja. — Zahtevajte našo tovarni&ko znamko (modro, rudeče, zlato). Nimamo podružnic.
Neapelj
ponarejanja.	_	______
Nastavljati Prof. ERNESTO PAGLIANO
Calata San Maroo 4