LsSc* 9J5L ifevr 300 Muhljjana, petek 31. decembra 1926 Poštnina pavšallrana. Cena 2 Din !tha)j »j 4. zjutraj. = Stane mesečno Din 25—; za inozemstvo Din 40'— neobvezno. Osjias- 30 raritu. Uredništvo: Ljubljana, Knaflova ulica Stev. 5/I. Telefon štev 72, ponoči tudi Sfev Dnevnik za gospodarstvo, prosveio in politiko OpravnlStvoi Ljubljana, PreSernc*» ulica St S4. - Telefon »t 36 mseratnl oddelek. Ljubljana, Prešer-nova ulica St « - Telefon St *Q> Podružnici: Maribor, Barvarska ulica St. t. - Celje. Aleksandrova cesta Račun prt postnem ček. zavodu« Uub iana St 11.8*1 - Praha čislo t«.tRc Wien. Nr ioi;*4' Ljubljana, 30. decembra. Nenadni podpis arbitražne pogodbe med Italijo in Nemčijo je presenetil vso Evropo. Splošno se je smatralo. da se bo vsled nemške vladne krize odgodil za dalj časa. Zlasti je to bilo pričakovati po nemškem uspehu v Ženevi, kier je Francija pokazala zares veliko popustljivost. Toda že v landauski aferi se je izkazalo, da izrablja nemška vlada vse adute za pritisk na Francijo. Gre ji za to, da doseže čimprejšnjo izpraznitev Porenja in ugodno rešitev saarskega vprašanja. Nemčija hiti sistematično k popolni aboliciji versaiske mirovne pogodbe. V to rubriko spada tudi razsodiščna pogodba, ki sta jo v sredo podpisala v »dvorani zmage» rimske palače Chigi italijanski ministrski predsednik Mussoiini in nemški poslanik pri italijanskem kralju von Neurath. Nemški in italijanski uradni krogi pojasnujejo na vse strani, da je ta arbitražna pogodba čisto nedolžna stvar, ki nima osti zoper nikogar. V Berlinu povdarjajo še prav posebej, da se je Nemčija omejila na razsodiščni pakt, a ni hotela skleniti tudi pogodbe o prijateljstvu, kakor je želel Mussoiini. Tega da ni storila zategadelj. da ne bi vznemirila Francije in ovirala napredka francosko-nemških pogajanj. Res je, da je slične arbitražne pakte sklenilo že mnogo evropskih in izven-evropskih držav. Tudi je res, da morajo vlade, ki so včlanjene v Društvu narodov, vse take pogodbe predložiti za registracijo v Ženevi. Toda ravno iz tega razloga, ker za besedilo pogodb med člani Društva narodov izve vesoljna javnost, se mora previden zemljan naučiti brati med črkami. In med črkami pogodbe, podpisane te dni v Rimu. se da čitati marsikaj. kalija in Nemčija imata v mnogočem skupne interese. Trenutno najvažnejši skupni interes je ukinjenje sedanje razdelitve kolonijskih mandatov. Oba naroda spadata med najplodnejše v F.v-ropi in ne moreta preživljati vsega prebivalstva v domačiji. Zedinjene države so zaprte obema, eni v večji, drugi v manjši meri. Vse okolnosti siiijo Italijo in Nemčijo, da si poiščeta drugod zemlje kamor bi pošiljali preostanek svojega zaroda. Po krivdi angleške sebičnosti je napravila versajska mirovna pogodba veliko napako in nepravičnost, da je odvzela Nemčiji prav vse kolonije. Ravno tako nespametno je bilo, da je dobila Italija kosce jugoslovenske in nemške zemlje namesto poštenega zalogaja v Afriki ali Aziji. Ameriški na-seljeniški zakon in nesmiselnost koloni-jalnih določb versajskega miru sta velika sovražnika mirnega razvoja odno-šajev ir.ed evropskimi državami. Tako Italija kakor Nemčija se prizadevata. da se izpremeni kolonijalni status. Obe hlepita po kolonijah in nameravata pri prvi priložnosti otvoriti to vprašanje. Ker težita za istim ciljem, iščeta zdaj zavezništvo. To ju seveda ne bo oviralo, da ne bi tedaj, ko bi se znova delili kolonijalni mandati, skušali opehariti druga drugo, če bo tako kazalo. Za sedaj pa moramo računati s skupnim nastopom Italije in Nemčije na tem polju. Podpis laško-nemške arbitražne pogodbe je izzval vznemirjenje v Franciji, kjer dobro čutijo, da tiči za povsem korektno obliko pogodbenega besedila izsiljevalni rapir. Pozorna pa mora postati tudi naša država, ki je že tolikrat izkusila, da iz Rima ne prihajajo najpri-jetnejše reči za nas. Velik del jugoslo-venskega javnega mnenja se ziblje v prijetnem zanašanju, da je skupna fronta Italije in Nemčije proti nam nemogoča. Pri tem se pozablja, da smo tak skupni pritisk čutili že večkrat v preteklosti. Spomniti se nam je samo rajnke trozveze in koroškega plebiscita. Ob napačnem vodstvu naše zunanje politike ie ponovitev žalostne preteklosti prav lahko mogoča. Bismarck je pri-)-. a- iul politično celoto od Hamburga do Trsta. Svetovna vojna je ta zasnuje ; uničila. Na gospodarskem polju pa je še vedno izvedljiv. Vsenemštvo in fašizem sanjata oba o .velikem imperiju. Ni nujno nemogoče, da bi se ti dve težnji ne mogli pomiriti s kompromisom. ki bi bil nevaren vsem sosedom Nemčije in Italije. Zato moramo stati na straži. „ iNeuavadna agilnost fašistične diplomacije. ki se takoj po tiranskem paktu pojavlja v laško-nemški arbitražni pogodbi. mora končno vzdramiti naš ztt-nnnij urad k živahnejši delavnosti in večji aktivnosti. Nujno potrebno je. da utrdimo prijateljstvo s Francijo, da poglobimo stike z Nemčijo — dokler je cas — iri c!a ne vtikamo pred ruskim in r ilgarskitn vprašanjem liki ptici noj glave v pesek. Uzunovič odklanja razgovor s kler kaki Klerikalni Koče popreje razčistiti situacijo v svojem klubu. poslanci se vračajo domov. vstopom SLS v vlado le še bolj kompli-cirala. V tem oziru je interesantna izjava nekega odličnega radikalskega prvaka, ki je na vprašanje vašega dopisnika, kako sodi o novi ponudbi klerikalcev, odgovoril: Sprejem g. Korošca v vlado ne bi pomiril nezadovoljstva v radikalskem klubu. Mi se branimo. da postaja radikalna stranka igrača v rokah g. Radiča. Ako pride Korošec v vlado, radikali z njim ne bi imeli večine in bi ostala stvar torej na istem. Spremenila bi se le v toliko, da bi nas v bodoče gnjavil ne samo eden, ampak dva. Novinarji so dopoldne poprašali dr. Lazo Markoviča, s katerim se je v kuloarjih skupščine živahno razgovarjal dr. Korošec. Laza Markovič je dejal: Dr. Korošec se pritožuje, da ga Uzunovič ne poziva. Jaz sem mu rekel, da se je g. Uzunovič odločil, da ga ne bo pozval in ne prej z njim razgovarjal. dokler ne razčisti situacije v svojem klubu. Nato je pripomnil Korošec: Ako je stvar taka. pojdejo naši poslanci domov in pridemo, ko bo potrebno.» Beograd, 30. decembra p. Naziranje, da je včerajšnji komunike klerikalnega kluba smatrati za novo ponudbo SLS g. Uzunoviču se je izkazalo za pravilno. Danes so klerikalci ves dan iskali zvez z radikalskimi prvaki ter je dr. Korošec dolgo konferiral s tajnikom stranke dr. Ivkovičem. S strani g. Užunoviča jim je bilo sporočeno, da ministrski predsednik načelno nima nič proti obnovitvi pogajanj, vendar se sedaj v taka pogajanja ne more spuščati, ker mora poprej razčistiti situacijo v l istnem klubu. SLS naj torej počaka. Z ozirom nn to je imel danes klerikalni klub sejo, na kateri je bilo ugotovljeno, da zaenkrat nima čakati v Beogradu iri so se poslanci odločili, da zopet odpotujejo domov. Tudi dr. Korošcc menda zapusti Beograd. Nazori ali naj se pogajanja s klerikalci obnovijo, so med radikali zelo deljeni. Eni zastopajo mnenje, da bi bili klerikalci kot radikalski zavezniki proti radičevcem vsekakor dobrodošli, drugi so zopet mišljenja, da bi se situacija z Debata v radikalskem klubu se zavlaču e Radi smrti podpredsednikoveg a sina je bilo nadaljevanje odgo-deno na danes. — Pašieevci trdijo, da je vlada že omajana, — Sklicanje Narodne skupščine. Beograd. 30. decembra p S tolikim zanimanjem prčakovano nadaljevanje seje radikalnega kluha se danes ni vršilo. Seja je bila odgodena na jutri, ker je podpredsedniku II ii u Mihajloviču, ki vrš funkcije predsednika kluba umrl v Davosu sin. Veliko število radikalnih poslancev. k: se mudijo v Beogradu, je posetilo g. Mihajloviča ir. mu izrazilo svoje sožalje. Danes se mnogo komeni ra včerajšnja seja radikalskega kluba Pašičevci trdijo, da po govoru Ranka Trifunoviča viada ne more ostati, še mani pa bn mog;la vztrajati po govorih, ki sledijo jutri Do'sedai je prijavljenih 34 govornikov, od teh velika večina paši-čevcev baje .iad 30, ki bodo govorili proti vladi v smislu včerajšnjega govora Ranka Trifunoviča in Dragoviča Pašičevci tr-d'jo danes, da je vlada vrlo omajana in se kažejo velike optimiste. Res izgleda, da vlada še ni sigurna svoje zmage, zato se baje trudi doseči, da bi se debata odnosno sklepanje v klubu odgodilo preko božtčnh pravoslavnih praznikov, dasiravno ji seveda ne more biti ugodno, da bi tako dolgo ostala brez rezultatov in vsled tega v ne-sigurnem položaju. G. Uzunovč je danes ves popoldan konferiral z raznimi rad kalskim: prvaki o situaciji. Govorice o preduoieč, demisiji ministra Simonoviča so se tudi danes vzdrževale. Zatrjevalo se je, da je g. Simonovič od okrožnega odbora svojega volilnega okraja dobil telegrafski poziv, naj takoj da ostavko. Simonovič je demantiral, da bi bil dobil tak telegram. Kakor znano, se vlada do sedaj ni odločila, kdaj naj se sestane Narodna skupščina odnosno ie prevladalo mnenje, naj se to zgodi šele koncem januarja. Danes pa se je :z vladnih krogov raznašalo, da bo parlament sklican 12. januarja — na pravoslavni Silvester. Vladna kriza v Nemčiji BerTn. 30. decembra, (pr.) Novinarska 1 or-ffondenca, ki ima zveze s centrumom-izjavlja, da dr Marx noče več prevzeti se. -tnvo novo vlade. Veliko izgleda ima kan. dM.it ccntrirma Stcgcnvald, ki hoče sesta. viti vJiko koalicijo. Pred novo redakcijo? Beograd. 30. decembra, p. Novi finančni minister dr. Markovič je pri nastopu svoje službe izdal naredbo, v kateri poziva podrejeno uradništvo k vestnemu, točnemu in poštenemu opravljanju službe. V naredbi nn-poveduje, da bo v interesu reda in varčnosti eliminiral iz službe vse ^nepotrebne nameščence«. Dva procesa proti Radiču Split. 30. decembra n Danes je tukajšnji prizivn: senat okrožnega sodišča razpravljal o dveh prizi/h v procesih proti Stje-parnu Radiču Stjepan Radič je bil na podlagi prve tožbi, obsojen na 10 dni zapora in globo radi razžaljenja nekega meščana v Drnišu ob prTiki svoiega shoda v Drnišu. Okrožno sodišče ie odbtlo danes priziv Ra-i diča in potrdilo prve obsodbo Radiča. V drugem slučaju je kotarski sud v Imotskem proglasil na neko to*bo proti Radiču svojo nepristojnost radi česar je tožitelj podal priziv. Danes je okrožno sodišče v Spiitu odredilo, da ima izdat' kotarski sud meritorno sodbo tudi v tem procesu Interesanten pozdrav zagrebške Zbornice Zagreb. 30. deccmbra. n. Danes se je vr. šila seia predsedstva Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Zagrebu, na kateri je bilo sklenjeno poslati pozdravne brzoiav. ke ministroma generalu Milosavljeviču in I dr. Markoviču. Desinficlranje šol Beograd. 30. decembra, p. Za časa pravo. slavn!h božičnih ' praznikov bodo desinfi. cirane vse srednje in osnovne šole. Aretacija bančnega defravdanta Zagreb, 30. deccmbra. n. Danes je bila tu izvršena aretacija bivšega ravnatelja Mestne hranilnice v Karlovcu Martina Ca. riča. O njegovih aferah so nov ne mnogo pisale. Obtožen je. da je poneveril velike vsote. Dosedaj mu je bilo dovoljeno, da se brani iz svobode, a do razprave ni mo. g!o priti, ker je stalno pošiljal sod:šču zdravniška izpričevala, da je težko bolan in da ne more iz hiše. Policija je končno postavila detektiva, ki je opazoval Cariča v niegovcm stanovanju in ga danes res vjela v past. Caric se je napotil iz svojega stanovanja zdrav in vesel k brivcu. Ko .ie izstopil iz brivnice. ga je detektiv pozval, naj mu sledi na policijo. Poklicali ?o straž, nike, ki so ga odvedli v zapore sudbenog stola. Nova vlada — stara politika Izjava poslanika Bodrera o Beograd, 30. decembra, p. Danes seje diplomatski zbor oficijelno predstavil novemu ministru zunanjih poslov doktorju Periču. Vsi diplomati so izjavljali, da so dobili najboljši vtis. Novinarje je zlasti interesiralo. kaj pravi italijanski poslanik Bodrero. V razgovoru ž njimi je izjavil, da je bil ta njegov poset samo akt kurtoazije. Na vprašanje ali priča- n smer ah novega zun. ministra. kuje. da se bo politika naše države napram Italiji spremenila, je izjavil general Bodrero: Lahko javite svojim listom, da so odnošaji med našima državama kar najbolj prijateljski in da se nadaljuje stara politika. Na pripombo, da sklepa Italija vedno nove pogodbe, je odgovoril g. Bodrero: Mi imamo pakt tudi z Vami. ki kar najbolje futikci.ionira. Smernice bolgarske zunanje politike Zunanji minister Eurov povdarja paciiizem in potrebo zbližanja s sosednimi državami. — Ministrski predsednik Ljapčev o notranjepolitičnem položaju. Otvoritev novega mostu Sušak-Reka Sušak, 30. decembra. Novi železni most preko Riječine bo jutri na starega leta dan ob 11. dopoldne pred?.n prometu. Z naše strani bo obstojala vsa ceremonija v tem, da bo sreski poglavar v zastopstvu velikega župana prerezal vrvico v državn h barvah napeto preko mosta ter podal roko itali. lanskemu predstavniku eblastev. Na reški strani se bodo vršile velike svečanosti. Most so postavili Italijani na svoje stro. ške, kakor je bilo določeno v rimskih kon. vencijah, ker je prejšnji železni most na tem mestu spustil v zrak D' Annunzio leta 1920. Dijaške vozne ugodnosti Beograd, 30. decembra, p. Generalna di. rekcija državnih železnic je pooblastila po. edlne železniške d rekcije, da lahko dajejo v dob: pravoslavnih '. ožičnih počitnic sred. nje. in osnovnošolskim ekskurzijam poseb. ne ugodnosti pri voznih kartah. (Zakaj samo za pravoslavni božič?) Značilen madžarski dar Mussoliniju Budimpešta, 30. decembra, d. Izvršilni odbor sedmograških magnatov. ki so se po zasedbi izselili, je poklonil Mussoliniju ve. liko stensko sliko, na kateri je upodoblje. nih 21 članov Bethlenove rodbine, ki so se udeleževali osvobodilnih bojev 1S48'49. Ameriške čete ostanejo v Nikaragui Wnshington, 30. decembra, (be.) Državni tajnik Kellog je izjavil novinarjem, da še ne bo umaknil ameriških zasedbenih čet iz Nikarague. Snežni viharji na Poljskem Varšava, 30. decembra (va.) Včeraj so divjali v raznih krajih Poljske strahoviti snežni viharji. Najhujši .ie bil snežni metež v Vilni in gornji Šleziji Na železniški progi Bialystok-Brestlitovsk je vihar porušil več sto brzojavnih drogov, kar ie povzročilo veliko zamudo vlakov. Isto se je dogodilo v gdanskem okraju Pomožni vlaki so z veliko težavo odstranili ovire in vzpostavili reden železniški pmmet. Mraz v Franciji popušča Pcriz, 30. deccmbra. s. Po vsej Franciji se je izpremenilo vreme. Mraz je popustil zlasti v južni Franciji. Kljub temu je v če. raj zmrznilo še pet oseb. V Parizu se je temperatura včeraj ponoči dvignila na šest stopinj nad ničlo. Sofija, 30. decembra, ld. Včeraj je sobranje nadaljevalo debato o prestolnem govoru. Ob tej priliki je povzel besedo tudi ministrski predsednik Ljapčev, ki je v lastnosti notranjega ministra govoril o vladnem načrtu za notranje pomir-jenje. Predvsem je povdarjal velik napredek v prizadevanju gospodarske po-vzdige. Država se je brez vsake tuje pomoči na gospodarskem polju tako opomogla, da bo mogla tudi v bodoče premagati vse eventualne težave. Potrebno bo pač sodelovanje inoze;nske-ga kapitala, ki pa v nobenem oziru ne bo oškodovalo domačih delovnih moči. Notranjepolitični položaj je kljub prevratni propagandi z gotove strani nezadovoljiv. Demokratska zajednica ostane še nadalje glavna opora parlamentarizma. Bolgarija ne sme poznati nobene diktature in nikakega boljševi-ziranja. temveč mora hoditi naprej svojo pot k popolni normalizaciji razmer. Nato je podal zunanji minister Burov daljši ekspoze o zunanjepolitičnem položaju Bolgarije. Burov je izjavil, da ostane bolgarska politika brezpogojno pacifistična. To stremljenje po miru nikakor ni začasno razpoloženje, temveč edina pot, ki jo kažejo razum in interesi države. Z ozirom na Društvo narodov, ki je orod.ie mednarodne sloge in s katerim morajo računati velike in majhne države, ki se trudijo, da preprečijo ponovitev vojnih grozot in razdelitev narodov na dva sovražna tabora, zlasti pa z ozirom na dejstvo, da predvidevajo mirovne pogodbe postopanje, ki vsebuje možnost prilagoditve pogodb novim časovnim potrebam, ie ta realna politika edino uspešno sredstvo za dosego ureditve vseh problemov, ki se tičejo Bolgarije. Smoter bolgarske politike je svoboden razvoj države in spoštovanje njenega narodnega dostojanstva, da se doseže postopno omiljenje težkih bremen, naloženih bolgarskemu narodu. Bolgarija mora postati element evropskega miru, v katerega morajo imeti popolno zaupanje Društvo narodov in velesile. Ena najvažnejših zadev pa je zboljšanje odnošaicv s sosednimi državami. V svojih nada!jnih izvajanjih je minister Burov ugotovil popolno soglasje med vlado iu opozicijo glede bistva zunanje politike, ki mora biti neodvisna od osebnih sprememb in od udeležbe političnih strank v vladi. Priprave za konferenco Male antante Bukarešta, 30. decembra, d. Vladni listi poročajo, da se v kratkem sesta-nejo zunanji ministri Rumunije. Jugoslavije in Češkoslovaške k izredno važnemu posvetovanju. Konferenca bo topot v Bratislavi. Madžarski komentar o našem sporu z Italijo Budimpešta, 30. decembra (pr) Dopisnik »Pester Lloyda«, ki potuje po Jugoslaviji poroča svojemu listu: Jugoslavija bo vodila isto zunanjo politiko kakor pod vodstvom dr. Ninčiča. Prva točka zunanjega programa Jugoslavije .ie ohranitev dosedanjih zvez. Samo odnošaji do Italije bodo povzročili nekoliko težav. Najti se bo morala formula, ki bo v sklndu z italijanskimi interesi, ki pa se bo obenem ozirala na narodne pravice kraljevine SHS. Nezadovoljnost Jugoslavije z italijansko-albansko pogodbo ie razumljiva. Svoje odnošaje do Francije bo Jugoslavija v prihodn;em letu še bolj utrdila. Italijanska smer madžarske politike Komunistična zarota Budimpešta, 30. decembra, (pr.) K vesti »Neues \Viener Tagblatta« da ie bivši madžarski poslanik v Beogradu Hory dospel v Budimpešto, kar se spravlja v zvezo s pričetkom važn:h iugc«sIovensko-madž3r-skih pogajanj piše »Magyar Uisag«; Ako bi se odnošaji Madžarske do Jugoslavije izboljšali, se zato ne sme premeniti italijanska smer madžarske politike. Pofašistenje italijanske diplomacije Rim. 30. decembra, o. Prihodnja številka revije cCritiča Fascista» bo priobčila članek, ki napoveduje, da bo prineslo prihodnje leto važne izpremembe v italijanski diplomaciji. Stara diplomacija, katere zasluge se sicer ne podcenjujejo, bo nadomeščena z novo fašistično diplomacijo. Dosedaj se to ni moglo izvesti, ker ni bilo dovolj izvežbanih moči za taku odgovorna iti delikatna mesta, sedij pa je že znatno število v državni upravi iz-vežbanili fašistov na razpolago. Cangtsoiin diktator Kitajske Peking. 30. decembra, (pr.) Na novo leto sc pričakuje proklamacija Čangtsolina za diktatorja Kitajske. Usoda javanskih komunističnih upornikov Berlin, 30. deccmbra. (be.) Po vesteh iz Batavije, bo 700 komunistov, ki so bili ra. di udeležbe pri zadnjem uporu obsojeni na težke ječe. deportiranih na kazenski otok Nosa, vzhodno od Jave. Velika železniška nesreča San Jago, 30. decembra (pr.) V osebni vsak, ki jc skočil c tira i' 7 "-n/P pomožni vlak. ki ic sko""' « •' v-•*•- ni vlak. l!> o ranjenih na Palermo, 30. decembra, (pr.) Policija je oukrila široko zasnovano protifašistovsko zaroto. 23 oseb je bilo aretiranih, med nji« mi več odvetnikov, novinarjev in profesor« jcv. Organizacija, ki je zasnovala to zaro« to, jc bila razširjena po vsej Siciliji. Nemške čete prekoračile poljsko mejo? Varšava, 30- decembra, s. Kakor poto- čajo listi, je nemška čela v popolni opremi pri Korzenievu prekoračila poljsko mejo. Dve nemški četi sta korakali vzdolž obmejnega nasipa na desnem bregu Visle. Berlin, 30. decembra s. Na merodajnem irestu izjavljajo, da je vest varšavskih listov o kršitvi poljske meje po nemških četah popolnoma izmišljena. Litovski komunistični vcditelii ustreljeni? Klcjpeda, 30. decembra, s. Kakor jc raz. vidno iz uradnega poročila, so bili štirje komunistični voditelji, ki jih je vojaško so» dišče obsodilo na smrt, vendarle ustreljeni. Napetost med Zedinienimi državami in Mehiko Sewyork, 30. deccmbra. (pr.) Napetost med Zedinjcnimi državami in Mehiko je stopila v kritičen stadij, ker odklanja pred sednik Calles popustljive predloge ameri. škili petrolejskih družb. Pričakuje se, da bo ameriški poslanik v Mehiki odpoklican, ako bi družbe vsled odredb mehikar.ske vlade trpele kako škodo. Katastrofalen potres v Ameriki Xe\vyrrk. 30. decembra, (pr.) V Kolum biji in Ekvadoru je močan potres porušil več krajev, med njimi mesti Gauchukal in Albana. Več tisoč oseb je brez strehe. Guayaquil. 30. decembra, s. Požar je uni. čil mc.--to Naranvito. ki leži ob železniški progi Guayaquil.Quito. Škoda znaša četrt milijona funtov. Število mrtvih pri požaru še ni znano. Bombni atentati na japonske banke v Koreji Berlin, 30. deccmbra. (be.) Po vesti iz Londona je v Soulu, glavnem mestu Korc. je. vrgel neki Koreanec bombo v tamošnjo japonsko banko. Trije nameščcnci so bil ubiti, pet pa je ranjenih. Istočasno je drug Koreanec vrgel v japonsko banko v Aho. kusi bombo, ki pa ni eksplodirala. Domne= va se. da sta atentatorja člana tajnega pror tijaponskega udruženja. Priorave za ustanovitev ukrajinskega vseučilišča na Poljskem Vrršava, 30. deccmbra. (pr.) Poljska vla. da namerava ustanoviti ukrajinsko vseuči« lišče Zato je odpotoval v Prago delegat sckciic notranjega min:strstva za narodne i manjšine, da se pogaja z ukrajinskimi emi* 1 granti. Resnica o radičevskem nasilju proti Zbornici za trgovino, obrt in industrijo Zadnji uspeh Pucljevega ministrovanja, da se prikupi SLS in da bi ga ne izključila iz ministrstva, je bil akt nasilja, ki ga je izvršil minister trgovine dr. Krajač zoper ljubljansko Zbornico za trgovino, obrt in industrijo. Že na prvo brzojavko je ogorčenje cele javnosti padlo na naše radičevske in klerikalce, ki so skupaj snovali svojo intrigo proti avtonomiji gospodarskih stanov. Sedaj pa, ko je objavljeno celo rešenje, se še posebej vidi, kakšno ne-čuveno nasilje je z njim izvršeno. Dr. Krajač volitev ni mogel razveljaviti, ker zakon te pravice ministru ne daje. Komisija, ki jo je postavil istj minister Krajač sam. po težkih premišljevanjih raznih njegovih svetovalcev in intrigantov, je zadnja instanca, zoper koje ni pritožbe. Celo volilno postopanje je pripravljala znana dvojica Ka-stor in Poluks: gg. Jelačin in Ogrin. V komisiji pa so biii pod predsedstvom g. sod. svetnika Levičnika i Jelačin i Ogrin iu še poseben funkcijonar vlade (svetnik Senekovič), radi katerega je g. Krajač celo spremenil volilni red, da ne bi za zastopnika Ljubljane prišel eden od tedanjih gerentov. Volitve so bile torej administrativnim potom neizpodbojne. Po zdravi pameti bi se moralo torej smatrati, da dogodki iz volilnih priprav in med volitvami ne morejo biti predmet razmotrivanja za — razpust. Zbornica mora konkretno nekaj zagrešiti, da se jo sme razpustiti. Dr. Krajač. ki je zategadelj poslal posebnega uradnika študirat v Gradec, sicer trdi, da se celo nekonstituirana Zbornica lahko razpusti in je našel 40 let staro sodbo «Verwaltungsgerichts-hoia». ki je v slučaju, ki pa je bil čisto drugačne prirode, na željo avstrijske vlade potrdil tak razpust. To pa ne more spremeniti naravnega smisla zakona, ki ne more biti drugi kakor da mora za razpust obstojati tehten razlog in to ne v volilnem postopku, ampak v samem poslovanju komore. Minister Krajač bi bil s pravnega stališča boije storil, da ni razpusta nič utemeljil, kajti iz dejstva, da je privlekel take »razloge* iz volitev, kakršne navaja v svojem odloku, se vidi, da drugih ni bilo. Ako naj obvelja dr. Krajačevo načelo, da sc radi namišljenih pogrešk volilne komisije, sicer ne morejo volitve saine razveljaviti, pač pa celo Zbornico razpustiti, potem je v naši državi sploh prenehala vsaka pravna varnost. Ako odslej kjerkoli volitve trgovskih komor ne bodo po godu slučajnemu ministru trgovine, on jih bo lahko na indirekten način razveljavil! Komisija, ki jo postavlja minister trgovine, pa je državni administrativni organ, ki po svoji sestavi mora nuditi garancije za objektivnost. Njena rešen.ia se morda dajo izpodbijati s tožbo na upravno sodnijo. nikakor pa se indirektno ne dajo izigravati s čisto samovoljnimi razpust;. A tudi «pogreške», ki naj bi jih zagrešila komisija, so take, da se že prvi hip vidi. da ne postoje. Delalo se je z neizmerno natančnostjo, g. Krajač pa si upa pavšalno napisati nq naslov slovenskih poštenih mož. ki so se zavedali vse svoje odgovornosti, »da so se zapisniki vodili sumarno». Ta žalitev je edtn od Krajačevih razlogov za — razpust ko- Kongres Davidovičeve stranke r Beograd, 30. decembra. Kongres Demokratske zajednice se je pričel včeraj dopoldne v dvorani »Kola srb-skit šesto. Po izvolitvi predsedstva ie prvi govoril Ljuba Davidovič ki je naglasa! kot dve največji zaslugi Demokratske stranke predvsem prihod radičevcev v Beo grad kakor tudi ustanovitev Demokratske zajednice davidovičevcev in muslimanov. Davidovič je kritikoval nasilni'in nezakoniti režim sedanje vlade, ki se ne bo mogla vzdržati več kakor par dni. Obnovitev koalicije RR je označil kot najbolj cinično strem Ijenje po oblasti radi nje same- Naglašal je, ds v dveh letih ta koaliciji ni uzakonila več kot 7 zakonov, izmed katerih sta bila samo dva koristna za državo. Glede na zunanjo politiko je očrtal vzroke, zaradi katerih ie demisijoniral dr. Ninčič, ki se ie slepo naslanjal na prijateljski pakt z Italijo, pri čemer je doživel popoln polom. Opustil je prijateljstvo z Angiiio ter omajal tudi prijateljske odnošaje s Francijo. Samo Mala antanta nas je obvarovala, da nismo vsled slabe zunanje politike popolnoma osamljeni. Dr. Mii a Šumenkovič je podal statistiko nedelavnosti radikalno-radičevske vlade, ki ni nudila parlamentu niti prilike za delo. V loženih je bilo za časa RR koalicije 2029 vprašanj, a vlada je odgovorila samo na S-32, na 144 interpelacij je vlada dala samo 16 odgovorov. Od predloženih 49 zakonskih načrtov jih je bilo rešenih samo 29, med temi pa je bilo 22- mednarodnih konvencij, izdelanih izven parlamenta, tako da je parlament rešil samo 7 zakonov. Izmed 60 zakonskih predlogov, ki so jih predložili narodni poslanci, je bil rešen samo 1! V debati je dr. Dušan Stevčič iz Pirota naglašal, da je problem parlamentarizma v zvezi s problemom monarhizma. Advokat Aleksa Davidovič iz Novega Pazarja je očrtal škandalozno stanje javne uprave v iržni Srbiji. Jovan Popovič iz Kneževca ie interpeliral Lj. Davidoviča, zakaj se je sploh pogajal z radikali, s katerimi da nobena poštena stranka ne more. Proi. Lasta iz Pakraca je pozival, naj se stranka zavzame za združitev vseh iu-goslovenskih elementov, sedanji parlament oa je treba razgnati. Na popoldanskem zborovanju je pozdravi kongres v imenu muslimanov Šalih more. Kako naj bi se taki zapisniki vodili, tega g. minister ne pove, a upa si v državni akt tak «razlog* čisto resno napisati! Eden nadaljnih grehov komisije je v tem, da se je baje v prvem trgovskem odseku dvakrat skrutiniralo. To je sicer neresnično, kajti glasovnice so se štele opetovano in to najprej ob prvem pregledu ene žare in nazadnje po pregledu vseh žar. Da se je ob tem končnem štetju našla glasovnica, kjer je bilo prečrtano ime Weixl in napisano Ster-mecki, vsled česar je bil le ta izvoljen, to se g. Krajaču ne zdi greh, pač pa da se je ob tem opazilo neveljavnost druge glasovnice. Skrutinij je bil šele po pre-štetju vseh glasovnic izvršen in šele nato proglašen. G. Krajač s tem veže «sumnjo», da se je morda ta neveljavnost utihotapila! Ne more seveda navesti ni sence dokaza za to. Njemu je dovolj enostavna «sumnja». Žalitev komisije je huda, še večja pa je drznost na tej podlagi izreči razpust komore. Vrhunec pa je dosegel g. Krajač, ko vidi «greh» komisije v tem, da je ugo-tovivši, da so glasovalne listine v redu, spisek volilcev praktično in edino pametno sestavila na ta način, da je en član komisije sproti urejeval, numeriral in po redu zložil legitimacije, ki tako zložene skupno tvorijo avtentičen spisek glasov. Dr. Krajač hoče, da bi vsako ime s podatki prišlo še posebej spisano v nov imenik. Pri 25 tisoč imenih bi delo razkosano v istotoliko presledkov trajalo gotovo mesec dni delj! Zaman pa iščemo razloga, zakaj bi ta kaprica g. Krajača mogla tvoriti razlog za — razpust Zbornice. Ministrovo rešenje sumniči komisijo, da je «ostavila otvoreno sumnju». ker baje ni izvedla kontrolnih štetij. V resnici se je štelo ponovno z vso pazljivostjo. Diferenca n. pr. v III. kategoriji na 2214 legitimacij znaša 2, ker se je naštelo 2212 glasovnic. Take razlike se pojavijo povsod pri vseh volitvah. A takoj sumničiti, to je bilo prvič pridržano g. Krajaču. ki se je menda v slavnem hrvatskem državnem pravu naučil poguma, da je kot doktor juris podpisal rešenje, da je i to razlog za — razpust komore! Kdor čita Krajačevo rešenje bolj pazljivo, bo šele spoznal vso površnost in diletantsko zlobnost celega akta. Ni se torej čuditi, če g. minister postavlja svojemu rešenju krono na glavo s tem, da že na podlagi golih, nedokazanih trditev tepene stranke verjame, da je bilo v volilni borbi i nedovoljenih borbenih sredstev. Na izid sodnih preiskav se g. Krajaču ni ljubilo počakati. On kratkomalo trdi, da je že taka tožba premagane klike dovolj, da se Zbornica razpušča. Mi se zanašamo, da nad kabinetno justico Radičeve stranke stoji v naši državi upravno sodstvo, :i bo te ljudi poučilo, da se zakona gaziti ne sme. Sedaj pa tudi marsikaj razumemo o hrvatskih razmerah, česar prej nismo razameli. Ce so pojmi o zakonih taki po Hrvatskem, kakor jih sedaj v Beogradu pokaznje hrvatski pravnik gospod Krajač. potem nas Bog varuj take druščine. a. Baljič, nakar je dr. Kosta Kumanudi poročal o zakonodaji glede občin in oblasti. Predlagal ie, nai se podeželske občine od-dvojijo v načinu upravljanja od mestnih z več kot 3000 prebivalci, medtem ko naj se mestom z več kot 30.000 prebivalci prizna večja avtonomija. Govoril je tudi za novo razdelitev na oblasti, ki so ponekod mnogo premajhne, katerim naj bi se dala še večja samostojnost. V debati je Marko Cemovič ostro napadal St. Radiča in njegove poslance, ki so izvoljeni na podlagi Radičeve demagogije, da je treba sedanjo državo razrušiti in osnovati hrvatsko republiko, sedaj pa se hujše bore za oblast kakor radikali sami. Danes dopoldne je kongres nadaljeval svoje delo. Dr. Voja Veljkovič je obširno govoril o davčnem zakonu in gospodarski krizi ter navajal ukrepe, ki bi se morali storiti za njeno odpravo. Napadal je nedelavnost radikalne stranke, ki se samo bori za porttelje, o Radičevi stranki pa je dejal, da ne vodi nobenega računa o pravi se-1 jaški politiki. Zatem je dr. Slavko Šečerov poročal v davčni reformi. Imenovanje predsednikov volilnih komisij za oblastne volitve Od raznih' strani nam prihajajo vprašanja, kake osebe se imenujejo za predsednike volilnih odborov, kdo imenuje in kdaj. Na vsa ta vprašanja nai služi sledeči odgovor: Po členu 17. zakona o oblastni samoupravi določi pristojno upravno sodišče (za mariborsko in ljubljansko oblast torej celjsko) najmanj 14 dni pred volitvami za vsako volišče po 1 sodnika ali sodnega uradnika. ali absolviranega pravnika. Če teh ni, določ' upravno sodišče za predsednike volilnih odborov v prvi vrsti osebe, ki so dovršile kateiokoli fakulteto, če pa takih ne bi bilo dovolj, tudi osebe, ki so dovršile katerokol; strokovno šolo, samo če niso v policijski, šumarski shržbi ali v službi agrarne reforme. Iz te jasne določbe izhaja, da so predsedniki volilnih* odborov tudi lahko osebe, ki niso sodniki ali absoivirani pravniki. Ti so le pokl:cani v prvi vrsti Razume se pač ob sebi. da velja določba 2. al. čl. 17 za vsak srez posebej tako. da kot predsedniki volilnih odborov pridejo v poštev v prvi vrsti sodaiki ali sodni uradniki, ki prebivajo v tem srezu, če pa teh ni, tudi druge zgoraj imenovane osebe v tem srezu Nikjer ni rečeno, da ako v enem ali drugem srezu sodnika, sodnega uradnika ali absolviranega pravnika ni, ki bi bil za to službo pripraven, bi se moral sodnik, ali sodni uradnik ali absoivirani pravnik iz drugega STeza imenovati Smisel postave je gotovo ta, da naj se imenujejo vedno le osebe iz onega istega sreza in sicer po vrsti sodniki ali druge v členu 17. imenovane osebe. Le če nobene take osebe v srezu ne bi bilo, bi morda bilo dopustno, da se imenuje predsednik iz druge volilne edinice. To je tudi potrebno iz ekonomskega stališča, ker se brez potrebe naj ne delajo stroški državi ali bodoči oblastni upTavi, ki se jim je lahko izogniti Ni dvoma, da bo upravno sodišče tako postopalo. Razume se samo ob sebi, da bo sodišče varovalo pri izbiri volilnih predsednikov najstrožjo nepristranost, da se kolikor mogoče volilna pravica volilcem sploh ne krati oziroma ne morebiti bolj na škodo ene stranke kakor na škodo druge. Pribičevič v Medjimurju V nedeljo, dne 2. januarja, ob pol 9. dopoldne se vrši vMacincuv Medjimurju tik ob nekdanji štajersko-medji-murski granici velik shod SDS, na katerem govori predsednik stranke gospod Svetozar Pribičevič. Somišljeniki iz ptujskega, ljutomerskega m lendavskega sreza vsi na shod! Macinec je železniška postaja. Politične beležke Klerikalno kameleonstvo Po propadu Avstrije 1. 1918 so bili klerikalci navdušeni Jugosloveni, kakor so bili pred vojno navdušeni srbožeri, kajti 1. 1918 je bilo nevarno reči, da kdo ni Ju-gosloven. Klerikalci so hiteli takrat na vso moč prepleskavati katoliške firme v jugoslovenske, kar jim je bilo pozneje dostikrat neljubo in v nepriliko, ko so zahtevali ne samo gospodarsko in finančno, ampak tudi politično avtonomno Slovenijo. Razvojna možnost klerikalnega kameleonstva je seveda velika in pred paT dnevi je slovesno iz>javi'l »Slovenec« spričo pogajanj dr. Korošca z radikali radi vstopa v vlado in spričo simpatij, ki jih kažejo v zadnjih dneh pašifevci za klerikalce, da jim je ljubše velesrbstvo. kakor pa Pribičevičevo jugoslovenstv-o. M; smo to izjavo nekdanjih srbožrcev vzeli seveda na znanje. Včerajšnji »Slovenec« se sedaj nekaj umika in piše, da so bili klerikalci vedno in bodo tudi vedno odločni zagovorniki ju-goslovenstva, kakor ga oni pojmujejo in imajo v svojem programuo, če pa imajo izbirati med velesrbstvom in jugosloven-stvom, potem jim še vedno stokrat ljubše prvo, ker je jugeslevenstvo SDS gola in grda hinavščina. Evo vam par značilnih klerikalnih izjav o jugoslovenstvu iz prvega časa obstoja Jugoslavije! Dr. Korošec je na shodu zaupnikov SLS meseca januarja 1. 1919 govoril, da nam je predvsem misliti na dobrobit našega celokupnega jugoslovenskega naroda, da bo zavest skupnosti slovenskega, hrvatskega in srbskega kmeta najmočnejša vez, najsigurnejše poroštvo za nerazdeljenost, za enotnost in skupnost jugoslovenskega naroda ln države. Meseca februarja 1 1919 ie tedanji načelnik SLS prof. Remec govoril: »Napraviti bi bilo treba avtonomijo za okrožja. Mi ne zahtevamo plemenske avtonomije. Zakonodaja naj bo skupna. En političen parlament, ki bo imel zakonodajno oblast, — za domače gospodarske interese pa posebna zastopstva. V polUlki naj se uvede centralizem!« Dne 12. aprila 1919 pa je izreklo vodstvo SLS v »Slovencu«: »V državnem oziru stoji stranka na stališču narodnega in državnega edinstva.« To klerikalno 1. 1919 javno izraženo naziranje o jugoslovenstvu je tudi bilo in je še danes naziranje demokratov, o katerem trdi sedaj »Slovenec«, da je gola in grda hinavščina. Ker pa so to naziranje Izpreminjali in menjali samo klerikalni kameleoni, naj blagovoli povedati »Slovenec«, kdaj so klerikalci uganjali hinavščino, ali 1 1919, ko so bili za jugoslovensko narodno in državno edinstvo, ali pozneie, ko so zahtevali politično in zakonodajno avtonomijo, naj pove, kako pojmuje sedaj svoje jugosloven-stvo in kakšnega imajo sedaj v svojem programuo, ko pišeio, da je klerikalcem stokrat ljubše velesrbstvo kakor pa Pribičevičevo jugcslovenstvo. Prazen izgovor Svoj volilni kompromis z Nemci v Mariboru zagovarjajo klerikalci z vsakovrstnimi lažmi in najbolj bedastimi zavijanji, kar pa jim prav nič ne pomaga iz zadrege. Včeraj je »Slovenec« iznašel zopet nov izgovor za kierikalno-nemško zvezo, češ, da jo narekujejo zgolj lokalni gospodarski interesi in da je nacijonalna ideja tu popolnoma elitni nirana. Kateri so ti lokalni gospodarski interesi, radi katerih morajo klerikalci baš zastopnika nemške nacijonalne stranke kandidirati v oblastno skupščino, prebrisani »Slovenec« seveda ne pove. Lokalni gospodarski interesi Nemcev in Slovencev v Mariboru so namreč isti in radi njih ni treba, da bi jih zastopal v oblastni skupščini zastopnik nemške stranke. Kompromis radi lokalnih gospodarskih interesov je bil torej pc-polnoma nepotreben ln se tudi radi njih ni sklepal. Končno tudi že dejstvo samo, da klerikalci in nemška stranka ne objavijo sklenjenega kompromisa, dokazuje, da ne zre za lokalne gospodarske interese, ampak za politične in nacijonalne. kar sledi tudi iz poziva glasila nemške stranke »Deutsches Volksblatta«. da mora vsak kom promis odobriti osrednje vodstvo nemške stranke v Jugoslaviji. In nemška stranka ie bila zato osnovana, da varuje predvsem nemške nacijonalne interese. Vse drugo je zanje stranskega pomena- Saj pri skupščinskih volitvah Nemci v Kočevju tudi niso volili posl. Škulja radi lokalnih gospodarskih interesov, ampak zato, ker so jim klerikalci obljubovali popolnoma nemške šole in uvedbo nemškega jezika v državne urade ter izpolnitev drugih nemško-nacijonal-nih teženj. Osrednje vodstvo nemške stran ke je pred kratkim priporočalo svojim organizacijam, naj Nemci sklepajo slične kom promise pri oblastnih volitvah kakor so jih nemški Kočevci pri skupščinskih, in za to je laž klerikalna trditev, da je bila kleri-kalno-nemška zveza osnovana radi lokalnih gospodarskih interesov in da je pri tem narodno vprašanje popolnoma eliminirano. Neugnani falzifikatorji Klerikalci sedaj doma držijo tezo, da so v Beogradu izvojevali veliko zmago, ker se jim je posrečilo doseči, da so zadnji moment bili iztisnjeni iz vlade RR. Mi smo že včeraj izvršili korenito korekturo člankov in lažnih vesti škofovskega lista ter smo kot avtentičen dokaz za pravo stanje klerikalnega uspeha v Beogradu navedli oficijetai komunike poslanskega kluba SLS, izdan v sredo, dne 29. t. m. ob 5. popoldne. Ta komunke je bil seveda udarec s pestroico na »Slovenčeve« »teorije«. Še dan poprej je »Slovenec« m. dr. javljal, da sc min. svet ves čas posvetuje samo o tem, kako pridobiti klerikalce v vlado, opisoval je do podrobnosti junaško borbo klerikalnega kluba za parlamentarizem in demokracijo ter ie nazorno slikal, da bi SLS šla samo v tako vlado, v kateri bi bil osiguran njen program. Komunike klerikalnega kluba je vse te fanfaronade postavil na laž. Klerikalni klub enostavno priznava, da je bil g. Korošec od Uzunoviča iz:gran, a se istočasno ravno istemu g. Uzunoviču zopet ponuja. Verjamemo, da je objava tega komunikeja za škofovski list mučna stvar. A kaj stori pristen klerikalec v takem slučaju? On po starem običaju falzificra! Do sedaj smo bili vajeni pri klerikalnih listih falzifikacij tujih izjav in listin, tokrat je škofovski list sebe samega prekosil: falzi-ficiral je komunikč lastnega klerikalnega kluba ter mu dal i drugo formo in drugo vsebino. Klerikalni falzifikatorji se ne dajo ugnati, oni so sposobni, kakor je sedaj dokazano, da celo sebe falzificirajo, kadar to potrebujejo za varanje javnosti. Pred odločitvijo Iz tega naslova včerajšnjega S pa popolnoma potisnjeni v stran. Z ozirom na to, ker je Samostojna kmetska stranka z bivšo Slovensko republikansko stranko, ki so jo Slovenci običajne zvali ;n jo tudi sedaj imenujejo Radičevo seljaško stranko, že dalje-časa združena v Slovensko kmečko stranko, ki je prostovoljno priznala za vrhovnega svojega vodjo predsednika HSS, pa prosi St. Radič vse svoie pristaše, zlasti iz Štajerske, naj glasujejo za kandidatne liste SKS ne glede na to, kdo je njihov nosilec. Obljubuje pa, da bo pri prihodnjih volitvah v Narodno skupščino skrbei, da bodo tudi v Sloveniji kandidati Hrvatske seljaške stranke (torej ne več Slovenske kmečke stranke) predvsem »seljaki«, — delavci, obrtnki ali šoiani gospodje pa samo tedaj. ako se bodo izkazali za stalne v »se-ljaški politiki« in ako bodo imeli take »vrline in sposobnosti«, ki jih bodo posebno priporočale za kandidate. Iz Radičeve objave torej ne sledi samo, da se slovenski radičevci prepirajo med seboj radi kandidatur za oblastne volitve, ampak tudi to, da St. Radič ne pripisuje kandidatom SKS v Sloveniji takšne vrline in sposobnosti, ki bi jih priporočale za to svrho Nadalje je razvidno, da SKS pri bodočih volitvah v Narodno skupščino ne bo več sama postavlja la kandidatov ampak jih bo Radič v imenu HSS, in da se zna celo zgoditi, da g Pucelj ob tej priliki ne bo več pnstavijet za kandidata, ker ni po poklicu »seljak« ampak mesarski pomočnik in deloma tud »školovan gospodin«, in ker se doslej ni izkazal povsem »stalnega v seljaški politiki«. G. Pucelj se bo tedaj bržkone spomnil, da smo mu tedij, ko je razbil Samostojne kmetsko stranko in se podal pod Radičevr komando, zaklicali: Ne kliči vraga! Za bivše pristaše SKS je najpametnejše, da žc to pot — pri oblastnih volitvah — ne gredo več volit radičevcev. H krizi Slavenske banke d. d. v Zagrebu Iz Zagreba nam poročajo, da je sodišče podaljšalo bilančni rok Slavenski banki do 30. januarja 1927 Ta mesec je torej še čas, da se slučai poravna brez konkurza. V tem pogledu se zdi, da v interesiranih krogih še ni pravega umevanja za resnost trenotka. Še vedno n pr. v Ljubljani obstojata dva upniška odbora, kojih enega tvorita odvetnik dr. Marušič in odvetniški kon-cipijent dr R Ravnihar, češ da zastopata Mestno hranlnico, 'o se načrti, sestavljale ankete, a načrt £a načrtom je padal v vodo. Izvršitev tega velikega dela za Prekmurje jc bila pridržana sedanjemu geren-tu soboške občin - industrijalcu g. Josipu Benku, k. je ze tciroiiocui »Jutrov« po-tovalec po Prekmurju označil kot »ameri-kanizatorja« Kakor se je g. Benko izkazal v svojem lastnem podjetju kot velikega človeka tako se >e fakoi tudi v občini čutil velikopotezen značaj javnega delavca, čim je prevzel pred enim letom gerentstvo. V enem letu je vidno izboljšal lice Sobote, sedaj ga je kronal ? uvedbo elektrike. Izročitev električne sile občimarjem se je završila na dogodku primeren svečan način. Ob 17. uri se ie vršila v občinski posvetovalnici seja sosveta, kamor so došli zastopniki vseh številnih soboških organizacij. korporacij in družb Govorili so gg. ge-rent Benko, ob čegar zaključku govora je naenkrat razsvetlila dvorano in celo mesto elektrika; srezki poglavar Lipovšek, ki je povdarjal pomen nove svetilne in delovne sile ter čestital getentu k uspehu njegovega dela; g dr. Somen. ki je orisal zgodovino dela za elektrifikacijo ter notar Koder, ki se je imenom sosvetnikov zahvalil gerentu za njegovo iniciativo in vodstvo pri elektrifikaciji. Navdušeni »Živijo Benko« v dvoran' in /unaj nje, kamor se je zgrnilo nebroj naroda, so zaključili to pomembno sejo. Po seji se je vrši: < godb i in ognjegasci na čelu obhod po krasti: razsvetljenili soboških ulicah ter ob navdušenih vzklikih občinstva. Zvečer je bil prirejen banket v hotelu Dobray, k ga ic posetilo nad 8'.) ljudi iz vseh slojev naroda. Po navdušeni napotnici našemu kralju so se vrstili številni govori, ki so vsi izražali svoje veselje nad izvedeno elektr fikacijo in zahvalo g. geren-tu Benku. ki :e to delo izvršil. Nove svetilne in delovne sile se Sobočani prav pridno poslužujejo. Polovica hiš ima uvedeno elektriko številni obriniki pa spreminjajo svoie motorje na pogon z elektriko Stara larothia pevka umrla V Kamni gorici so pokopali dan pred Božičem Marijo Arh, v vsej okolici znano kot Markovo maier. Pokoin:ca, ki je doživela lepo starost 79 let. ie bila zelo čislana in je gojila dolga leta najlepši vrt. Kadar sta se vozil« skozi vas krati ali kraljica, so va-ščanke hitele k pokojnicj po nageljne, vrtnice in razno drugo cvetje za poklonitev visokim gostom. Z Arhovo pa so položili v grob tudi mnogo najlepših narodn h popevk. Bila je do zadnjega časa čila in svežega duha in je kaj rada prepevala stare popevke, katerih je žal le prav malo zabeleženih in ni .nikogar več, ki bi j'h še znal. Prav potrebno bi bilo. da se povsod po deželi nabere tak za nas dragoceni materijal. ki hrani mnogo lepega in značilnega tud za naše leposlovje Blag ii sprmin in lahka domača žemljica! Kulturni preg LiubliansKa drama Petek. 31 : Zaprto Sobota. 1.: ob 15 »PeHerčkovc poslednje >anje» Ljudsk? predistava pri znižanih cenah. Izv Nedelja, 2.: oh 15.: «Trig!avska hajka». Ljudska predstava |>ri znižanih cenah. Izv. Ob 20.: «3talni gost«. «Boubouroche» Ljudska predstava pri znižanih cenah I Liuhljansfcf opera Petek, 31 : Zaprto Si.bota. 1 : ob 15: i >dana nevesta« Ljud ska predstava pri znižanih cenah Izv. Ob pol 20.: «Groti«ca Marica® Ljudska predstava pri znižanih cenah Izv Ntdelia. 2.: ob 15' »Terezina™ Opereta Ljudska predstava pri znižanih cenah Izv Pondeljek < «2idinjia». B Mariborsko eledallšče Petek 31 «Trnintčicn» Sobota, 1.: oh 15.: «Pepelka». Znižane cene. Kuponi Ob 20.: «Or!ov». Kuponi. Nedelia, 2.: ob 15.: i-Grofica Marica«. Zni= žane cene. Kuponi. Ob 20.: «Manon». Znižane cene. Kmponi. Šentjakobski gledališki oder. Sobota. I Kontrolni spalnih "oz Ob 20 Premijera Nedelja 2 Kontrolo! spilo h vo? Oh 20 Gledališki ropprloar novo leto i ljubljanski operi Na novega let« dan popoldne se uprizori popularna Smetanova opera 'Prodana nevesto* z "osno 2nhi 'ovo v naslovni partiji. Ostale glavne p:ir!iie oojo g;> Poličeva. Potučkova ler gg Kovač Mohorič. Rumpel. Snbeli in .lanko Začetek oh ?. popoldne. Isti dan zvečer se ooie r.etindvatsp la repriz.a pri!Hib'ione onerete Grofra Ma rica» z gospo Poličevo v glavni'ii'«gi — V nedelio. 2 januarja se r>o:e oh S popoldne opereta <»r«s , IJuhP.-i ni. V torek, dne t ianuarii bo \ liubliansH drami p"emiiera 7,g«rai imenovane kometi •p Osknria vvndein \:-slovno nlfr-f ho igra la ga. Nnblocka. v ostalih ulosr-h nasloni skorn ves ansambel naše drame. V tej igri - pre-tstavi ljubljanskemu občinstvu jhj daljši večletni odsolnoi-ti ga Avgusta Danilova v eni izmeti najlepših in najučinkovitejši! ulop Premijera bo izven abonmaja Verdije* -Pl.-s < maskah; v Ljubljani Po novem letu se uprizori v ljubljanski operi iivmienito Verdiieve delo -Ples v mu-s!.-ah» študira pa se v operi poleg Verdije-i' oiiere ■ Ples v m^sUa^- tudi Snttnerjeva ooeva Taidiv ip popsi.-n opera »Kros in ~sy>-: e Otvo predstava Mari-! i»rn Na Si!vestrovo copoMne ob S> sp u >ri-/ori na maritorskme odru prvič v letošnji sezoni lepa in zabavna otroška i.",ra 7. sorlbo in petjem Trn:ii!čira„. ki je že lani dosegla /elo len uspeh in vsakokrat privabila ne-S'etn m. lili in velikih glpdalcev Povdarjn->1(0. da bo i> r t predstivi Silve* t rove •Trniul-r-ipp-. čakalo deco veliko in zabavno presenečenje. Popoldanska prid-tava (Grofico Marice« > Mariliorii N i snlošno želio .".lasti okolišk?-•»3 občinslv.-' se uprizori najpopularne.fitt opereta -Grofica M lica. v nedeljo. 2. ja-»iiaria > h 3 ooiKildne pri znižanih ''enah Premijera "■Kontrolorja spalni'i voz» na ■šentjakobskem odru V soboto 1 ianuarja -e vrši na šentjakobskem odru premijera 'rancoske burke v treh dejanjih Kontrolor spalnih voz- igra ie polna sitnarijske komike lei nudi obilo smeha in zabave V iedp!;o '2 januarja >s;ra ponovi Zače-1 "k obet' !>^e'Jct■,^■ ie ''h 8 vv^čer Predpro-i ... 1-i'i.pnic v k.;varni Zal znik na Starem trgu. Danes: S lvtstr. v večer! Nepreklicno zadnjikrat. BEN HUR v giavni vlog. nepozabni Ram^n Novano S Torei danes zadnje predstave ob 3., 5., 7. m 9. uri. m Telefon /3' S ■ KINO .LJUBLJANSKI DVOR» K |B Tragična smrt skrbnega družinskega očeta Planina pri Rakeku. 28. decembra Vsa dolina od Planine do vasi Grčarevec je že približne osem tednov pod vodo. Če se pelješ z vlakom proti Rakeku, opaziš takoj to velikansko jezero, ki je zahtevalo približno pred 14 dnevi človeško žrtev. France Težak, posestnik in sedlar, se je vračal dne 13. t m kot običajno z dela domov. Na Rakeku je izp"! četrtinko vina in krenil nato čez Unec v Planino. Na Uncu je še govoril z znancem, od tedaj pa ga ni nihče več videl. Vsa po:zvedovanja so bila zaman. Kakor običajno, so tudi to pot nastale razne čudne govorice, ki bi dobile goiovo še čisto drugačno lice. ako ne bi gozdni ad-junkt VVindischgratza opomnil nekega domačina, da je v.del v vodi pod gradom človeško roko. Tržani so odšli takoi na označen1 kraj, tudi izkazalo se je, da dotični predmet n' bMa roka, temveč drevesna kr-vina. Vrnili so se nezadovoljni domov, naslednji dan pa .-o nadaljevali započeto delo. Šele na Štefanovo so dobrodušni Planinci našli pogrešanega Težaka. Hoteli so nesrečneža takoi odpeljati v Planino, vendar tega niso dovolile ne naše ne italijanske oblasti. Kmetje so potegnili ponesrečenega družinskega očeta iz vode, kjer je moral potem čakati prihoda komisije. Dne 28. ie prišla komisija iz Postojne. Navzoči zdravnik je izjavil, da je postal Težak žrtev nesreče Truplo ni kazalo nobenega znaka nasilja. Na glavi je bila sicer vidna podplutba, ki pa je očividno zvirala od padca. Težak. ki zapušča pet nepreskrbljenih otrok in ženo, je imel pri sebi orodje, katero je uporabljal v svoji obrti, ;n 140 Din gotovine. Bil je mirnega značaja, delaven in skrben ter zato pri tržanih zelo priljubljen. Trpljenje slovenskega legi-jonarja v francoski tujski le Včerai se je oglasil v našem uredništvu 28!etni rudar Erliard Foznič iz Zagorja ob Savi, ki je bil nad dve leti v francoski tujski legiji v Afriki, dokler se mu ni posre-č'lo slednjič pcbegniti in prispeti po silnih križih in težavah zopet v domovino Evo križev pol njegovega trpljenja: Kakor pripoveduje Poznič sam. je odšel I. 1924 v Francijo s trebuhom za kruhom. Iskal je tamkaj dela, ki pa ga ni mogel najti. V mestu Metzu v Alzacij ga ie lepega dne v neki gostilnici opazil agent, ki je v Pozniču takoj spoznal tujca Priscdel je takoj k njemu in mu pričel pr povedovati, kako dobro se živi v francoskih kolonijah, kjer je v ondotnih rudnikih dosti dela in izborna plača. Legitimiral se mu je kot zastopnik neke rudniške družbe, nakar je Poznič pristal na njegovo ponudbo. Namesto v rudnik v tujsko legijo 2e čez par dni se je Poznič odpeljal v Marseil e, kjer je čakal dva dni na ladjo. Ladja ga je odpeljala v mesto Gtran v Al-žirii. nakar se je vozil dalje v notranjost dežele v arabsko mesto Sidi-Bel-Abes, kjer so ga odvedli v legijonarsko vojašnico. Tam je šele opazil, da je bi! prevaran. Dobil je vojaško obleko in na roko 250 frankov. Zaman je protestiral da je prišel delat kot rudar, ne pa služit vojake. Zato je sklenil, da pri prvi priliki pobegne. V četi je našel kmalu še več Slovencev. Svoj načrt je zaupal tovarišu Antonu Kotniku iz Konjic. Prvi ponesrečeni beg Vendar pa se je prvi poskus ponesrečil. Nekega dne s;a nakupila več kilogramov čokolade. nekaj tobaka, se oskrbela tudi z zemljevid im ter kompasom in nato pobegnila od čete. Hodila sta 18 dni ter prišla do mesta Nermira ob morju nn mej Alžira in Maroka Bila sla že čisto blizu španske meje, ko iu je iaenkra' opazil neki Arabec, ki je istotako služil v tujski legiji. Spoznal ju je po oblek kot legijonarja. poklical takoj na pomoč svoje tovariše, ki so Kotnika v spopadu ranili, slednjič oba povezali ler odvedl kot ujetnika zopei v no-tranjest dežele letnika sta morala prehoditi dnevno do 50 kin in nista dobila nit: vode kliuh vročin 40 <;opini V podoficirski šoli. Drugi be^. Oba s;a bila končno v Tiraj' ru obsojena na f>'' dni zapori Tun sta preživljala strašne muke: kajti za kazen sta mnrala nositi vsak dan po 10 ut v nahrbtniku po 30 kg peska. Ko ie Poznič odsluži kazen je šel v podoficirsko šolo v Ain-El-Hadjar, iz ka-•ere je priše' kot kornoral Nekega dne je dob ! od kapetana dopust in odpeljal se je v- sosednje mesto PaTda. kjer sta se mu pridružila dva Italijana ier en Portugalec, ki so tud' s!uži'i v fraicosk vojski Vsi si bili že siti vojaške shižbe in domenili so se kar na brze roko. da pobegnejo Zasedli so neki avtomoti l in predrveli v smeri proti TripoIitan:ji celih 850 km, dokler iim ni zmanjkalo bencina Pustili so avto kar sre-ceste ter b od :I; nato 6 dni peš, dokler jih niso zasačili francosk: orožniki Od-vedli so jih v Aran kjer so prišli vs: štirje pred vojaško sodišče Poznič je bil obsojen na 3 leta nadaljne službe tako, da bi trajalo njegov suženirtvo skupno 8 let Poslali so ga na fronto proti vstaškim Kablom V boju pri Bibati-u dne 25. maja leta 1925 je ostalr od bataljona 1100 mož !e 213 živih lJu:eg drugih strahoi so se pridružili legijonarjem še glad, vročina in strašna žeja Ako je KUo izmed legijonar-jev obležal sr pobral' le njegovo orožje, truplo pa prepu-'il: hijenam iti šakalom. Rešitev Toda Poznič je mei še vedno toliko volje, da se je hotel na vsak način rešiti z begom. V boj h v avgustu 1925 se mu je zopet posrečila • tremi tovariši dezertirati čez bojno črto med vstaše Arabci so jih izpustili na svobodi; n po !50 km marša so prišli končno v španske oblast. Toda tam so bili internirani in so. zato zopet pobegnili nazaj v francoski Maroko, kjer so se skrivoma preživljal' cele mesece z različno divjač ino Slednjič so prispeli lo obale v b!iž ni Ca-sablance kjer se je Poznič ukrcal na neko francosko ladjo in sicei neopaženo. Pokazal se je šele ia odprtem morju Poznič se je izkrcal v Cadixu " Španiji. Tam je dobil od španskih oblasti podporo, nakar je prišel po 1500 km dolgi pot1 v Barcelono in Madrid, kjer je dobi na našem konzulatu pomi list, nakar se je ukrcal zopet na ladjo in se odpeljal v Italijo, ki io je tudi prehodil, dokler ni prišel » Trst in slednjič — do solz ginjen — na domača jugoslovenska tla. Pozničeva izpoved bodi v pouk in svarilo vsem mladeničem. k: silijo v tujino ali kar naravnost v francosko tujsko legijo Mrtvec - izvošček Včeraj opoldne ie peljal starina mariborskih izvoščkov, 721etui Dietinger, ki je bil 40 let izvošček v Mariboru, neko damo če* Državni most. Sredi mostu pa je starčka naenkrat zadela kap, ki mu je hipoma vzela življenje. Sedel pa je na kočiji v taki' ugodni poziciji, da je ostal negibno na svojem mestu in dobri konjiček je peljal še du konca mostu svojega mrtvega gospodarja in njegovo pasažirko. ki ni niti slutila, da jo vozi že mrtvi kočijaž. Stražnik, ki stoji vedno tam na mostu, je videl tc kočijo in se mu je zdela negibna poza kočijaža sicer malo čudna. Ker pa je šel promet redno naprej, se za kočijo ni več brigal. Ko pa so kolesa pridrdrala onstran mosta na tlakovana tla in se je začela kočija pri tem zibati sem in tja, je kočijaž zdrknil skupaj in njegova pasažirka ga je še pravočasno zagrabila, da ji ni pade! pod voz. V bližini je sta! zdravnik dr Ipavic, ki je ugotovil, da je kočijaž pripeljal že mrtev čez most. Dama je izstopila in konjiček je zapeljal svojega kočijaža na dom. Jutri! Velika premijera! Jutri! Dunajska opereta v Ljubljani! Valčkov car f\Valzertraum) po opereti Oskarja Straussa. S tem filmom otvarja KINO «LJUSLJANSKJ DVOR» svojo zimsko sezono 1927. Pred Dne 13. septembra se je Andrej iz Gore1 nje vasi prepiral t- svojim cčetont Jož« Oče in mati sta namreč sodiiijsko ločena a ločil ju je alkohol, ki ga oče zelo spoštuje Andrej je jeseni pokosil travnik ki je bil poraščen s ti ko visoko travo, da so fanta ljudje spraševali, čemu je ne [>okosi Fant, ki skrbi za mater. |e travo |,okosil Kmalu pa je prišel kosit ludi oče. ki se je za tra-vico pod nosom obrisal Sp,irekel se je s svojo ženo, prebrskal kamro, nagrabil jabolk in si jih naložil za srajco Pred odhodom se je znova jel jeziti na ženo in sina ter sk-v čil proti svoji ločeni boljši polovici Mati se je ustrašila moževe kose. sin je zgrabil že lezno kladivo in starega ž njim udari! Oče. ki je bi! pijan, je nadel na kamnu pred hiši in si nogo težko poškodoval Andrej je bi' oproščen, ker ni pričal oče. ki mu ie odpu stil; fant sam se ie na zagovarjal s silnbr.. iim. Starec, ki je j>riSel p« bergljnh. ie kaš Ijajoč dejal, da mu odpusti, češ: Star sen. star. pa naj bob * Zobotehnil; Primož iz Ljubljane je bil ol, sojen na 1 teden strogega zapor.: Elegantni rdefeličm mladenič je bil užaljen. da ^a kliče sodnija. še bo!j pa. ko ie bi! obsojen. Primož je sicer izučen zobotebnik in ljudje zelo hvalijo njegovo spretnost. I oda v po-slp diplomianih zdravnikov ne sme iiosegatj. saj je dr! zobe in jih plombiral kar sam od sebe. Zdaj se je proti si*|hi pritožil: saj trdi. da ie pač delal to v dobri veri. misleč. da mu je vse to dovoljeno • Vas Trata stoji jb zelenem ielševju Na drugi strani jo meje prostrane njive Starka Marjana hodi čez te njive v sosednje vasi obiskovat svoj« hčer Letos jeseni |«isli kmeta Fertinca. ki so zelo zanikarni ljudje, razorali veliko njivo in pobrali krompir Delali so pa tako površno da ie ostalo polno krompirja. Ko je šla drugi dan Marjana mimo. ie videla krompir in škoda se ji je zdelo. da bi sadež izginil Jeia je nabirati krom pir in dobila ga je kakih 40 kg Tedaj ie pa prišpl stari Fertinc ki ie ie! ženico »mer jati. Marjana mu je stresla krompir pod noge. a bilo jp že prpjiozno. s j ip nreit-prišel orožnik, ki ie zapisal Marjano Ker pa običajno kmetje revežem nuste da nob^ ro zaostali krompir po njivah je hita Mar jana oproščena, ker tudi ni bil dokazan na men tatvine. Domače vesti * Sprejem diplomatov pri dr. Perlču. Novi zunanji minister dr Ninko Perič je sprejel v sredo francoskega poslanika Gre-narda, angleškega Kenarda. rumunskega Errandija. češkoslovaškega Šebo in madžar skega upravnika poslov, včeraj pa poljskega poslanika Okenskega, nemškega Ols-hausena, turškega Hikmet beja in italijanskega poslanika generala Bodrera- * Novi načelnik kabineta ministrstva prosvete. Za šefa kabineta ministrstva pro-svete ie imenovan Mihajlo Marčetič, dosedanji vršilec obveznosti šefa kabineta ministra ver. * Akcija Cinovniškega saveza. Prihodnji teden poseti centralna uprava Zveze državnih nameščencev v Beogradu ministrskega predsednika in finančnega ministra in bo zahtevala preklic sklepa glede znižanja draginjskih doklad, izplačilo dolžne razlike ter viadno pomoč organizacijam državnih nameščencev za rešitev stanovanjskega vprašanja + Novi član Srpske akademije znanosti. Na svečam seji Srpske akademije znanosti je bil v sredo imenovan univ. profesor in narodni poslanec dr. Jovan Radonič za rednega člana. * Odlikovanje predsednika Narodne skupščine Predsednik francoske republike ie podelil predsedniku narodne skupščine g Marku Trifkoviču oficirski red častne legije drugega razreda + Občinski zakon. Širša komisija ministrstva za notranje zadeve je definitivno dovršila zakonski načrt o občinah in mestih * Občinske volitve v Gor Logatcu so izvršene s tem. da je bila vložena le lista SDS, ki je proglašena za izvoljeno. Nosilec liste je veleugledni dosedanji župan g Miroslav Puppis. Tudi v Dol. Logatcu ni bila vložena lista SLS, ki je imela doslej v xk\ občini župana * Kralj pokrovitelj kongresa bizantolo-gov. Na prošnjo pripravljalnega odbora za mednarodni kongres bizantologov, ki se bo vrš.l o Veliki noči v Beogradu, je sprejei kralj Aleksander pokroviteljstvo nad to važ no znanstveno manifestacijo- Kralj bo osebno otvoril kongres s kratkim nagovorom Kongresa se bodo udeležili najznamenitejši bizantologi iz vsega sveta, posebno iz Nemčije, Anglije, Avstrije, Rumunije, Grške in Italije. * Iz državne službe. Višji davčni upravitelj v Gornjem Gradu Fran Krajne je traj tic upokojen. * Kabinet ministra za trgovino in industrijo nas prosi za objavo, da g. minister bančnemu strokovnjaku g. Subiču. ki je bil poslan v Ljubliano, da pregleduje Slovensko odn Slavensko banko, ni dal nobenega navodila ali pooblastila za kakršnekoli izjave o situaciji v Slavenski banki. Ako je take izjave dajal, je to storil kot privatnik in na svojo lastno odgovornost. * Prejemanje penzij v inozemstvu. V ii-nančne.Ti ministrstvu ie bil te dni dovršen pravilnik o prejemanju penzije v inozemstvu. Po tem pravilniku se vsaki osebi, ki prejema pokojnino v inozemstvu, odtegne 30 odstotkov osebne in rodbinske draginj-ske drklade. Prošnje za dovoljenje takega načina izplačevanja naj se potom pristojnih velikih županov naslovijo na finančno ministrstvo. * Odprava direktnih vozov Ljubljana-Split in Ljubijana-Sušak. S 1. januarjem se radi slabe frekvence direktnih potnikov odpravijo direktni vozovi Ljubl.iana-Split in obratno pri vlakih št. 1015 804 in 803/1016 ter direktni vozovi Ljubljana-Sušak pri vlakih št. 1011/312 in 311/1018. Zadnji direktni vozovi Ljubl.iana-Split in Ljubljana-Sušak odidejo iz Ljubljane 31. decembra, iz Splita Ir. Sušaka pa 1. januarja 1927. * Uradništvo Jugoslavije. Po podatkih, k; jih ie zbral proračunski oddelek finančnega ministrstva, :e bilo stanje državnega uradništva dne i. avgusta 1925- naslednje uradnikov I.'kategorije 11.625: II. kategorije 32.112. III. kategorije 14.606; zvaničnikov je bilo 20.018, služiteljev 16.425. dnevničar-jev 14.484. orožnikov in uslužbencev finančne kontrole 28.020. oficirjev 6649 in podoficirjev 5894. skupaj torej 149-833. Ukaz •nih uradnikov je približno 40 odstotkov; ti opravljajo celokupno administracijo države, ki obsega 248.348 kvadratnih kilometrov, razdeljene na 33 oblasti, 386 srezov, 6576 občin in približno trinajst milijonov prebivalcev. * Državni izpit iz glasbe, ki se je vršil med 14- in 20. decembrom 1926 na konser-vatoriju »Gi. Matice* v Ljubljani pod predsedstvom univ. prof. dr. Go.imira Kreka, so položili: Josipina Cerne. učiteljica na mešč. šol: v Mariboru, Ivanka Klemene, učiteljica v Zaplani S. J. Marija samost učiteljica, Ivan Repovš. učitelj na I. deš-■trešč. šoli v Ljubljani in Pavle Rančigaj. ko-nservatorist. * Državni dentistični izpit so napravili v Beogradu koncesijonirani zobotehniki gg. Ferdinand Palovec, Pavel Vrankar in Er-nest Koder iz Ljubljane. Franc Holzhacker iz Kranja, Filip Ogrič iz Novega mesta in E.nanuel Hoppe iz Celja. * Iz generalne direkcije carin. Za načelnika oddelka za takse in cenzoru v generalni direkciji carin je imenovan g. Julij Gašparovič, dosedanji inšpektor. * Železniški promet na liški progi upo-stavljcn. Zagrebška direkcija državnih železnic razglaša, da je zasnežena proga li-ške železnice sedaj zopet očiščena, tako da je bil železniški promet predvčerajšnjim \ polnem obsegu upostavljen. * Turlstovski vlak Kamnik-Ljubljana. V nedeljo, dne 2. januarja, bo vozi! na progi Kamnik-Ljubljana nedeljski turistovski vlak odhodom iz Kamnika ob 20.28 uri ta prihodom v Ljubljano ob 21.40 uri. * Brezplačne železniške karte veljajo do konca januarja Železniška uprava je svoje podrejene urade obvestila, da ostanejo vse letne brezplačne železniške karte, izdane po prometnem ministrstvu v letu 1926., v veljavi še do konca januarja 1927 * Kronski učiteljski upokojenci. Meseca junija 1925 je odposlal krožek upokojenih učiteljev v Mariboru Narodni skupščini po g. poslancu dr. Pivku spomenico, v kateri prosijo skupščino za izenačenie kronskih učiteljskih upokojencev z dinarskimi. Oblastno tajništvo demokratske stranke v Mariboru je dne 4. julija 1925. obvestilo navedeni krožek z naslednjim dopisom. »Po naročilu dr Pivka iavliamo, da je prejel spomenico Mešiček-Podobnik-Farčnik in jo prednesci v razpravi o finančnem zakonu-Zadeva se da rešiti le za vse upokojence istočasno, ne pa posamezno za en del upokojencev. z izmeno v činovniškem zakonu ali s posebnim zakonom Minister financ dr Stcjadinovič ie izjavil na pritisk zastopnikov SDS. da predloži skupščini v najkrajšem roku t. j. v ieseni t. i (1925") zakon o izenačenju kronskih upokojencev z dinarskimi in nadejamo se. da bo z Novim letom (1926) ta problem likvidiran« — Leto 1926. ie že minulo, a dosedaj še nismo čuli. da bi bil eden ali drugi finančni minister predloži) ■skupščini obljubljeni zakon Tem gospodom ■renda n> znan pregovor »Obliuha dolg de-!a« zaregadel nas puste še nadalje živeti v neznosni bedi. dokler nas ne pobere smrt. Sigurno bo g. finančni minister predložil ibliuhlieni zakon, ko bo zaznal, da ie zadnji kronski upokojenec za vedno zapustil to dolino solz in raziičarania- * Himen. V Središču ob Dravi se ie poročil včerai starosta središkega Sokola g Franio Kočevar veleposestnik v Središču, z načeinico središkega Sokola gdč Anico fvanuševo Kot priči sta biia učitelj z loža Čulek in hivši župan g Fran Lukačič- — Dne 28 t. m. se ie poročil g Ivan Repovš. strok učitelj na I drž deš mešč šoli v Ljubljani z gdč Štefanijo Kraničevo. absol-\-prrk" knnservamriia B;|n srečno' Krekov trg 10 Srečno in vesela Novo itto želi vsem cenj ocjemaltem F. in l. Goričai, L|ubljatia Sv. Petra cesta 29. * Podporno društvo za slovenske viso-Košolce v Pragi ie dovršilo 25 leto svoiega delovania Ustanovlieno ie bilo dne 30. decembra 1901 po zaslugi pok. g Frana Tomšiča stavbnega svetnika pri deželnem odboru v Pragi, in g. prof Josipa Germa. ikad. slikarja Na podporah ie drušrvo izplačalo debma v gotovini, deloma v nakaznicah na obede ozir večerje skupai 95 tisoč 32.04 K predvojnih oziroma češkoslovaških Število podpirancev je bilo najvišje leta 1911-12. ko je znašalo 72. povprečno pa je bilo vsako leto podpiranih 24 dijakov. Do leta 1919 ie društvo imelo največ prispevkov iz Slovenije Po prevratu ie prenehalo sistematično nabiranje v Sloveniji, vsled česar so se društveni dohodki tako zmanjšali, da more društvo podeljevati le enkratne podpore in tudi te samo v slučaju prav izredne potrebe * Izseljevanje v Francijo. Dnevno se dogaja, da odpotujejo večie ali manjše skupine delavcev v Francijo iskat dela Navadho so delavci preskrbljeni z mgoslovenskim potnim listom in prehodnim vizumom švicarskega konzulata, dočim nimajo vizuma francoskega konzulata Delavci so mnenia, da iim bo v Bazlu lahko dobiti vizum za nadaljevanje poti v Francijo. Vendar v Baslu francoski konzula! odklanja izdajo vizumov Delavec, ki hoče dobiti vizum, mora preje skleniti z delodajalcem v Franciji delovno pogodbo, iz katere je razvidno: pri kom sprejema delo. v kakšni stroki, za kateri čas je zaposlen, višina mezde itd. Tako sklenjeno pogodbo mora odobriti in overiti prefektura Šele na podlagi tako opremljene delovne pogodbe izda francoski konzulat vizum za potovanje v Francijo v svrho zapos'enja Delavci, ki pridejo v Basel. navadno ne moreio predložiti potrebnih dokumentov francoskemu konzulatu, ki iim zato tudi ne izda vizuma Delavci ostanejo brez denarja na cesti- Švi-;arske oblasti ne dovolijo bivanja v republiki inozemskim delavcem, ki so brez sredstev Švicarska policija iih privede na iugoslovenski konzulat, ki nima na razpolago sredstev za odpomoč delavcem. Delavci pridejo tako v največje neprili-ke in ne preostane drugega, kot da se iih prisilnim f>o-tom odvede na iugoslovensko mejo. Jugoslovenski konzu'at v Baslu opozarja zato v Francijo potujoče delavstvo, da se ne podaja preie na pot. dokler ne dobi že v domovini vse potrebne dokumente, med temi tud' francoski vizum. * Ob koncu leta 1926 se hvaležno spominjamo vseh naših dobrotnikov, ki so se nas spomnili s kakršnimkoli darom v tem letu in nam tako vsaj delno olajšali neizmerno bedo. Sprejmite najprisrčnejšo zahvalo in prosimo Vas, ostanite nam i v bodoče naklonjeni. — Podporno društvo slepih, Ljubljana, VVolfova ulica 12. 41 »Jugoslovenski pomorac«. Prejeli smo dvojno številko za mesec december te dobro znane pomorske revije, ki jo ureja znani naš pomorski publicist g. Rudolf Čr-nič. kapetan dolge plovitbe. Iz bogate vsebine te številke omenjamo zlasti zanimiv članek iz zgodovine naše vojne mornarice. »Jugoslovenski pomorac« izhaja dvakrat mesečno in stane za celo leto 80 Din. Uredništvo se nahaja v Zagrebu, Gunduličeva ulica 24 U starem letu se spomnite vsi prijatelji narave lovci, turisti, smučarji, lepih doživetij v naravi in planinah o Brajerjevih gojzarjih. Priporočajte jih vsakomur. J.. BRAJER, Breg šiev. 1. * Zahvala. Za številne izraze sočutja, sprejete od vseh strani tu- in inozemstva za časa bolezni in o priliki smrti našega nepozabnega soproga in očeta, g švicarskega konzula Julija Schmidlina. nama je nemogoče. da bi vsakemu posebe odgovorila in se zato tem potom najtopleje zahvaljujeva vsem prijateljem, znancem in rojakom — Gospa Jozef na Sch.nidlin in sin Zagreb * Izvoz cvetlic in zelenja. Prometno ministrstvo ie dovolilo 50 odstotni popusl normalne voznine, določene za ekspresno blago. za izvoz cvetlic in zelenja iz naše države. * Poplava v Hercegovini. Po poročilih iz Hercegovine ie vsled trainega deževja poplavljeno vse Drenovačko polje. Mostarsko blato in Popovo polje. V mnoge hiše je udr-la voda- * Ponesrečen železničar. Na vnanji železniški postaji v Beogradu so našli v sredo zjutraj razmesarjeno truplo Pavla Sta-nojeviča uslužbenca državne železnice Domneva se. da je padel Stanojevič. ki je imel nočno sužbo. pod lokomotivo in dobil poškrdhe ki so povzročile niegovo smrt * Obsojen na sedem let ieče. ker je poskušal umoriti ženo. Seljak Stevo Radivoj-čevič iz Dalja v Slavoniji ie stal predvče-raišniim pred sodniki v Osjeku. ker je svojo ženo Milico zadavil in to potem misleč, da je že mrtva, več metrov globoko vrgel v re ko Donavo V vodi pa se ie žena zopet osvestila in se rešila iz reke. Sodni stol ie Radivoičeviča obsodil na sedem let ječe Povod zločina ie bilo liubavno razmerje z nekim dekletom, katero je hotel vzeti za ženo. Milico pa usmrtiti. * Viničar Hrlič zopet pred sodiščem. Pred velikim senatom kr. stola sedmorice kot kasacijskega sodišča se je predvčerajšnjim vršila lavna kasacijska obravnava povodom obsodbe viničarja Mirka Hrliča. ki ie — kakor smo svotedobno poročali — pečetkom oktobra v Rabusovem vinogradu v Vrapču pri Zagrebu s svojo službeno puško ustrelil vojaka Mihaila Drliača in Ju-sufa Bukvo- Sodni stol v Zagrebu ga je zaradi tega obsodil na štiri mesece zapora Zaradi premile kazni je državni pravdnik vložil ničnostno pritožbo. Kasacijsko sodišče ie prvo razsodbo razveljavilo in naročilo sodnemu stolu, naj izvrši ponovno obravnavo pred drugim senatom in izreče novo razsodbo. SILVESTROV VEČER Ljubljanskega Sokola v Narodnem domu bo nudil vsem posetnikom zanimiv pro* gram Predprodaja vstopnic od 16. do 19. PLES Pričetek točno ob 8. uri. — Ne zamudite veselega večera. * Kako ie Janez zspi] svojo svobodo. Lastnik skladišča drv Ivan Hartl v Zagrebu je svojemu delavcu Janezu Mirtu iz Blance ob Savi izročil 1740 dinarjev za nakup drv. Čez dve uri se je Mirt vrnil k službodajalcu ter izjavil, da je izgubil denar. Hart! mu ie to spočetka verjel, pozneje pa se je prepričal, da je Mirt denar zapravil. Policija je ugotovila, da je Mirt cele tri dni v veseli družbi popival in svoji ljubimki poklonil 500 Din Ker je njegova tedenska plača znašala 250 Din, je jasno, da ni mogel razmetavati lastnega denarja. Izročili so ga sodišču- * Snežne čevlje in galoše sprejema v popravilo »Voika«. 1668 * Vsak časopis tu- in inozemstva preskrbi po originalni ceni najhitreje. Novinski biro. Ljubljana. Selenburgova ulica 7-H. 1671 + Slovenski pevski praznik dne 6. jan 1927 v Ljubljani. Vsi udeleženci (tudi društva. ki ne sodelujejo) imajo ugodnost polovične vožnje po vseh železnicah. — Ljubljanski moški zbori nai se polnoštevilno in točno udeleže prve skupne pevske vaje za Forsterjevo »Umrl ie mož«, ki se vrši v nedeljo, dne 2. januarja ob 10. dopoldne v Glasbeni Matici. — Dne 6- januaria v Glasbeni Matici ob 10. dopoldne skupščina, ob pol 11. zadnja vaja vseh moških zborov ravnotam. nato pa na odru v Unionu Popoldne ob treh velik koncert v Unionu. Podrobnosti na lepakih in vzporedih. Pevci 'n pevke, ta dan vsi in vse v Ljubljano! * Izborna aromatična pijača, ki si jo lahko sam pripraviš na najenostavnejši način, ie liker iz slovitih Neuberjevih eseneov. V zalogi iih ima samo drogeri.ia A Kane. sinova, Židovska ulica. Ljubljana. V vsaki rodbini naj bi bila ta dobra pijača za okrep-čila svojcev in dragih gostov. 1010 * Čevlje za inale noge št. 35. 36. in 37 več tisoč parov močnih, solidnih in trpežnih nr^dai.i 'nvarna Peter Kozina & Cornp WALDEMAR PSYIANDER je igral glavno vlogo v starem filmu «DER TANZENDE TOR» (Pleši Bajaco!) GOESTA EKMAN igra glasno vlogo v novem velefilmu «P L E 5 I BAJACO.! (Der tanzende Tor) NORDISK FILMS KOMPAGNI Copenhagen Ali poznate vsi kralja smeha in cabatfe! Kdo je »orej! ZIG0TT0 ki ga vidite od danes dalje v njtgovi zborni burki ,Žigo to in lO.v-OJ do arjev*. Preds ave ob t, ooi h rol 8 in 9. uri. KINO IDEAL Ej m Tržič, v svojih lastnih trgovinah, Ljubljana. Breg 20, in Aleksandrova cesta 1„ pO povprečni ceni Din 145 dokler traja ta zaloga 1554 ITO zobna pasta najboljša * Volno, bombaž za strojno pletenje ir vsakovrstna ročna dela dobite po najnižjih cenah v veliki izbiri pri Karlu Prelogu Ljubliana. Stari trg 12 in Židovska ulica 4 * Tkanina »Eternum« glavna zaloga za Jugoslavijo pri J. Medved, manufaktura LiubMana. Tavčarjeva ulica 7. + Zdrave živce in mirno spanje dosežete z uživanjem zdravilnega »Nervosal« čaja Izdeluje lekarna Ph. Mr. Bahovec. Ljubljana, »Zvezda«. Kongresni trg 12- 1594 * Vrednostne papirje predvojne tu- in inozemske vseh vrst kot državna, deželna mestna železniška posojila, obligacije, prioritete. srečke itd. kupuje in plačuje naj-kulantneje Yerc, komercijalna družba. Ljub liana. Kongresni trg 9 (na vogalu Kina Matice) 1643 u— Novoletna voščila pri velikem župa-uu. V uradu velikega župana ljubljanske oblasti ie na Novega leta dan razpoložena knjiga, v katero naj se blagovolijo vpisati vsi oni, ki žele izraziti g. oblastnemu velikemu županu ljubljanske oblasti novoletna voščila. v vseh prostorih Spored posebno izbran 1:076 Iz Ljubljane u— Blagajna podružnice poštne hranilnice v Ljubljani bo zaradi letnega zaključka poslovala na dan 31. decembra samo do 11.30 u— Zglaševanje vojaških obveznikov. Vojaški obvezniki se opozarjajo na razglas mestnega magistrata o zglasitvi: v Ljublja no pristojnih mladeničev rojstnih letnikov 1902. do 1907 in 19tJ9; izven Ljubljane pristojnih nabornikov rojstnih letnikov 1902 do 1907, ki žele iti v Ljubljani na nabor ter obveznikov operativne in rezervne vojske, ki mislijo, da so postali nesposobni za vojaško službo- Vse podrobnosti so razvidne iz razglasa, ki ie nabit po mestu. u— Policijske prijave. Od srede na četrtek so bili prijavljeni policiji sledeči slučaji: i telesna poškodba, 1 pretep, 6 prestopkov pasjega kontumaca, 1 prestopek hoje po železnici, I prestopek kaljenja nočnega miru in 7 prestopkov cestno-policijskega reda. Aretacij je bilo izvršenih 5 ta sicer: 2 radi beračenja in 3 radi vlačugarstva. u— Tatvine na ženski realni gimnaziji Na ženski realni gimnaziji na Bieivveisovi cesti se je zadnie čase že ponovno pripetilo. da se ie med učnimi urami vtihotapil v poslopje tat ter odnesel s hodnika obleko. Oškodovanih je več dijakinj za skupno svo-to okrog 15'K) Din. u— Film ZKD- Opozarjamo občinstvo na nov, izredno zanimiv program, ki ga bo predvajala ZKD v soboto in nedeljo dne 1. in 2. januarja 1927 Poučni film »O lovu na divje zveri« prikazuje na najbolj slikovit način življenje v džunglah in opasne boje raznih ekspedicij z divjimi zvermi. Vsak, ki vidi ta film. se čudi brezmejni drznosti onih. ki so tvegali življenje, samo da so lahko kolikor mogoče naravno posneli boj z levi. divjimi sloni; leopardi itd. Za vse predstave, ki se vrše v soboto ob 11. dop. in v nedeljo ob 9.30 in 11. dopoldne, je zaenkrat še dovolj lepih sedežev na razpolago; vendar priporočamo publiki, da si nabavi vstopnice čim preje, ker bodo gotovo v najkrajšem času vse predstave razprodane Film se predvaja prvič v Ljubljani; vstopnice, na katerih so sedeži označeni, se dobe pri blagajni kina Matice. u— Zasledovan parček Gabrijela Vovko-va doma z Gline je že znana prebrisana liubljanska ptička ki preživi po nekaj mesecev v letu v zaporu, nekaj pa na prostem Kadar je na svobodi, si zna vedno pridobiti dobrega prijatelja. V zadnjem tednu se je spoznala s 25 letnim Ivanom Rezl.iem, s katerim se ie odpeljala na malo potovanje v Kamnik. Tamkaj je Rezelj vlomil dne 26. t m. v hišo pekovskega mojstra Ivana Mur na in odnesel kovčeg. Istega dne je vlomil še v stanovanje Tereze Karolnik. kateri je ukradel 150 Din gotovine, nekaj jestvin in obleke. Po vlomih je svedrovski parček izginil in ga že nekaj dni zastonj zasledujeta orožništvo in policija. u— Areiovane vlačugarice. Policijski organi so včeraj zjutraj aretovali pred glavnim kolodvorom tri že znane vlačugarice. Terezo G. Štefko P. ter Justo S. Vse tri ženske so spolno okužene in so bile oddane v bolnico. u— Društvo »Soča« v Ljubljani priredi danes. 31. t. m. ob 20- uri svoj »Silvestrov večer« v restavraciji »Ljubljanski dvor« s prav zanimivim in raznovrstnim sporedom Prehod iz starega v novo leto bo spremljal času primeren nagovor. Prireditev je brez vstopnine. u_ Kluba Primork prihodnja plesna vaja se vrši v pondeljek 3. januarja 1927. — Odbor. u— Obrtniki-pevci! Vabite se na sestanek, ki se vrši v nedeljo 2. januarja 1927 pri Mraku na Rimski cesti ob pol 10. dop. Danes na Silvestrov veči jp koncert uojošiie .cotoe v kavarni Evropa "33 jg Odprto do 3. ure zjutraj. Namen sestanka je združiti vse tova riše obrtnike-pevce da posvetijo svoje pevske vrline tudi svejemu stanovskemu druš tvu. Prosimo za točno in zanesljivo ude!e.; bo! — Obrtniško društvo v Ljubljani. u— Zlato srečo za mlado leto si bnmo voščili na Silvestrov! noči »Ljublj. Zvona« v zgornjih prostorih Narodnega doma. Po lepem koncertnem sporedu orkestra ».Sloga« in društvenega zbora bo posetnike zabaval član drame g. J. P|ut z original nimi kupleti in eriodejanko »Pevček jeclavček pred sodni.io«. Kdor želi v prijetni in neprisiljeni zabavi končati staro in začeti nove leto naj poseti »Srlvestrovo noč«. Ljub' lanskega Zvona- Za okusen prigrizek in rajne kapljico po nizkih cenah je vsestranska preskrbljeno. Prijatelji »L.iublj. Zvona« in lepe pesmi iskreno dobrodošli! u— Za društvo slepih je darova! g. * av-natelj D Fischer 100 Din. Denar v upravi. u— Prijatelji kegljanja! Poglejte današnji oglas restavraterja Mikiiča! 1651 u— Silvestrov večer železničarjev. Na Silvestrov večer, ki ga priredi veselični odbor UJNŽB v petek, dne 31. t. m. ob 20. uri v steklenem salonu kolodvorske restavracije gospoda Tomca v Ljubljani gl. kol. z godbo in plesom vljudno vabi — Odbor. 11664 u— Na Silvestrov večer v hotelu LI oyd Sv. Petra cesta vabi danes ob 8 uri pevsko društvo «SIavec» vse prijatelje in znance, stare člane in njemu naklonieno občinstvo. Pester spored jamči, da bo vsak zadovoljen in vesel preživel staro in nastopil novo leto. u— Plesna šola železničarjev. Ker je plesna dvorana na glavnem kolodvoru za soboto.dne 1. januarja 1927 oddana, se vrši plesna vaja v nedeljo, dne 2 ianuaria 1927. ob 20. uri. — Prireditveni odsek UJNŽB. 1664 u— Prvi pomladanski dan ie letos izjemoma že dne 8. januarja. Ne samo zvončki in trobentice. oznanievalke pomladi, tenrveč tudi nageljni, narcise bodo že v bujnem cvetju Kdor ne veruje, naj pride tega dne v Union na veliko družabno prireditev na-šili športnikov »Reduta v cvetju«. 1662 u— ASK Primorje: Prihodnja plesna vaja 2. januarja. i 663 u— Loterija saveza finančne kontrole. Radi večjega števila neprodanih srečk se žrebanje preloži do 10. marca 1927 — Sekcija saveza finančne kontrole, Ljubljana Ifi61 Silvestrovanje danes zvečer v restavraciji „Ljubljarski dvor* s koncertom salonskega orkestra, in postiežbo s pristnimi vini, izborno kuhinjo ter ribjimi specijalitetami naj združi vse Slovence. Vstop prost. Iz Maribora a— Kaj je z »Zvezo pevskih zborov«? V božični številki »Tabora« je vneti mariborski organizator pevske kulture, prof. H. Druzovič, napisal lep članek o »Organizaciji naših pevskih in glasbenih prilik«. V zanimivem članku pisec tudi ugotavlja, da obstoja v Mariboru »Zveza pevskih zborov« za mariborsko oblast, v kateri je včlanjeno že lepo število pevskih zborov. Doslej pa ta zveza ni pokazala nobenih znakov življenja, ampak je nekak trup brez glave. Tudi mi srno že parkrat spraševali, kaj ie s to Zvezo ki sicer nastopa koi zastopnica pevskih ;:borOv mariborske oblasti pri svečanih prilikah, drugače pa o njej, zlasti o delovanju ni ničesar slišati. Ponovno smo že svarili pted ustanavljanjem organizacij, ki nisc življenia zmožne. Društva naj delajo v pravo korist naroda, ali pa v likvidacijo! a— V včerajšnji osmrtnici za pok. Albertom Briščik se ie vrinila neljuba pomota v imenu soproge pokojnika Pravilno se ima glasiti Dragica roj Kukanja. a— Plesna sezona. Maribor ie dobesedno preplavljen z raznimi društvenimi, šolskimi stanovskimi in celo političnimi plesnimi šolami- Ne samo juristi. uradniška mtnza, tudi radikali imajo lett)s svojo posebno plesno šolo To ie menda tudi edino delovanje mariborskih radikalov v prospeh naroda Na Silvestrovc prične -Sokol s svojim Silve-strovim večerom se-.iijo večjih predpustnih plesnih prireditev Dne 9. januarja prirede zopet mariborski oficirji v proslavo rojstnega dne kraljice M.s rije elitni ples v Got-zovi dvorani Igra vojaška godba, pristop pa imaio samo vablie ii Za ianuar je na av-Ijen še Akademski pliis. velike priprave p-se vrše že tudi za pianinsk' ples in 'ugo-slovenske Matice. Protektorai Akademskega plesa je zopet prevzela soproga velikega župana dr Pirkmaieria Naiavlienih pa je seve še niti"?" drugih večjih in maniših plesov. ker se Mariborčiini. mladi in stari z veliko vnemo ogreva ju i za moderne plese. Nekateri trgovci imajo prav okusne Izložbe > J.iaEt m* A, Kfctii iBithj in leb^ie S 0 T T 0 « kino „ideai "1 eai" B raznih elegantnih potrebščin za plesne toalete Iuzijt pa da so kupci skrajno rezer-vnani in kupujejo letos le najnujnejše potrebščine- Luksus čaka boljših časov. h Celja e— Uradni dan Zbornice za trgovino, obrt in industrijo. Gremij trgovcev v Celju n;.znanja vsem gospodarskim krogom v Celju ip celjski okolici, da uraduie referent zbornice v torek dne 4. januarja od 8. do 12 ure v ravnateliski sobi Prevozne družbe d. d. (poslopje carinarnice) Stranke, ki žele kaka poiasnila. se vljudno vabijo, da se zglase v določenem času e— Občni zbor cinkarne d. d. v Celju se je vršil v sredo Za predsednika upravnega sveta je bil izvoljen g. dr. Anton Božič, odvetnik v Celiu. e— Mesnice budo tudi ob petkih odprte. Dosedaj se v Celju ob petkih ni prodaialo meso nit: v mesnicah niti na stojnicah. Sedaj pa so celiski mesarji sklenili, da bodo pmdaiali meso tudi o petkih, poleg tega pa še ob sobotah popoldne od štirih do sedmih e— Celjske brivnice bodo na novega leta dan ves dan zaprte, v nedeljo 2. januarja pa odprte od 7-30 do 11 dop. e_ Občni zbor CPD. Redni občni zbor Celiskega pevskega društva se bo vršil v uotldeliek. dne 10 januarja ob osmih zvečer v mali dvorani Narodnega doma z običajnim dnevnim redom. e— Sokolske plesne vaje. Opozarjamo, da se bodo vršile plesne vaie odslej zopet -. telovadnici. Prva prihodnja vaja bo v nedeljo. 2 ianuar.ia ob 8. zvečer. e— Silvestrov večer Sokolskega društva v Celju. Danes zvečer je v veliki dvorani Celjskega doma Silvestrov večer Sokola. Začetek ob 9 zvečer Vstopnina proti sokolski legitimaciji 10 Din za osebo, sicer pa 15 Din Program ie zelo mnosobrojen. Telovadne točke, deklamacije. šaljivi nastopi, šaloigra koncertne točke, živi kipi. nagovor in alegorija Po oficiielnem razporedu se bo razvila neprisiljena prosta zabava. Sodeloval bo orkester našega domačega Celjskega godbenega društva. e— Celjski smučarji pojdejo na novega leta dan in v nedeljo na Celjsko kočo. kjer ie sedal smuka izborna. Poleg tega bodo ta dan na Celjski koči tudi izvrstne domače K cline. Smuk! rGcnnnGnnanncnDDDDannnooDnoci □ w □ □ n □ □ n D □ p n □ n CC Inventurna orodaia c 14 karatnih manšetnih u gumbov g po zelo znižanih cenah □ fp f ii ii v /i Liubljana, g k'. L/liClrfl, Prešernova ulica 1 q 1DDOOOOC Mezdno gibanje v revirjih TPD. Na svoječasno vlogo rudarskega delava gtva na TPD za povišanje delavskih mezd je TPD odgovorila, da ni za povišanje mezd nobenega povoda, češ da so tako naj višje v državi in se cene življenjsk.h potrebščin niso zvišale. V odgovoru je II. rudarska skupina kot legitimna zastopnica rudarjev sklicala zaipniško konferenco iz vseh revirjev TPD. na kateri se je razprav« ljalo predvsem o ugovorih TPD L'gotov« Ijeno je bilo. da ie TPD pri mezdni raz. piavi 26 avgusti 1922 pristala na sledečo mesečno količino življenskih potrebščin, na podlagi kaJere bi se imele vbodoče re« gulirati ,-,iezde: o kg bele moke. 9 kg krus« ne moke, 3 Kg koruznega zdroba. 1 in po! ko sladkorja. 2 kg soli, 1 in tričetrt kg ma« sti, 60 kg krompirja. 6 kg mesa, 2 kg fižo« U 1 kg ješprenia- pol litra olja, en liter petroleja in pol kg mila Približno toliko znaša vrednost količine za nabavo obleke. Od tedaj pa so se cene zgoraj označeni količini zvišale za 11 odst. napram lanske« mu letu Poleg tega je oškodovano de lav« stvo pri zaslužkih povprečno za 21 odst., skupno torej za 32 odst. Oškodovanje na zaslužkih je razvi.ino tudi pri akordantih kljub 20 od t povišanju mezd, kar doka« zuie sledeči primer: delavec, ki dela na glini je imel pred 1 marcem t. I. od 1 m proge 176 Dn; za 1 m pa porabi različno od trdine 5 ks smodnika Pred 1. aprilom plača! za ta smodnik 0.70 Din. po 1. anri« le pa ie dobil na akordno postavko 176 Din ir, 20 odst, kar znese 211.80 Din. a smod« nik se za-ačuna 2C0 D n za 5 kg. Od tega plača TPD eno tretiino in rudar dve tretjj« ni nabavne cene. To znači, da plača druž« b. za 1 m izgotovliene proge 66.66 Din, delavec pa 133.32 D;n Torej znaša razlika n-ed nreišnio akordno postavko pri 1 m 176 Dn - 20 odst. = 211.20 Din - 122.32 77.88 Din. kar je faktično akordna postavka za 1 m. Pri vsem tem pa pride v poštev še iz« g.jha na zas!-žku od 1 aorila do 1. avgu« sta ko je delavstvo de'alo povprečno 16 š h tov mesečni, kar ie imelo za posledico cc-omno zadolžitev pri trgovcih. TPD je v svo;em odklonilnem odgovoru omenila tudi padanie prod'kciie Ni pa pr' tr-m upoštevala, da ie zmanisala stalez z* 2300 rvdariev. da ni imela z reducira« njem š'h'ov onih prnizva-afnih stroškov kot v normalnem polr^aiu in da znaša na« darve produkcije klirb vsemu temu mini« n.alni od='o*ek v primeri s produkcijo v ian^Vem letu. Za-m-ška konferenca ie po dalisi stvar« n! d bafi spreida sle.d^čo spomenico: Za« ,:nnr',-; H n cteTske skupine iz rudn'kov Tr« ho vi je Zagorje. .Irastnik in podietia Du« kič in dr"g ponovno o<*Vavliaio da ie bi« h sn^menVa. vložena 24 novembra t 1. upr«v:čcna"in to iz s!cd"čh razlogov: TVavstvo. 7» "f«! en o nr; TPD. 'e bilo z rrr!"kc:;o mozrlnih nreiemkov z dn- 1 ap« lila t 1 oškodovano na istih za 21 odst 7 nvdbo of!*t'odr""ne za strelivo akor« d-nti še verlnrt ->šl-odovani kli"b 20 odst povišanju akordnih postavk. Nakupna ce« r.a, količina življenskih potrebščin, na ka« tero je TPD pristala pri mezdni razpravi 26 avgusta 1922., je z dnem 15 decem« bra t I dosegla 11 odst zvišanje napram nakupni ceni te količine z dne 15 decem« bra 1925. Kot zakoniti zastopniki delavstva, zapo« stenega pri TPD prosimo zato ravnatelj« stvo TPD, da pristane na razpravo v naj« krajšem času in rezultat razprave naj bo veljaven tudi za delavstvo podjeaja Dukič ir drug. Kranjski občinski svet Kranj, 30 decembra 1926 Nocojšnja občinska seja ie b la posveče* tia le tekočim zadevam, zlasti onim financ« nega odreka Po otvoritvi seje se je župan g Ciril Pire spominjal smrti velikega dr« žavnika in politika Nikole Pašiča, ki ga je kranjski občinski svet kot prvi v Sloveniji imenoval radi njegovih zaslug za spreietje vidovdanske ustave za častnega člana me= sta Krama V izbranih besedah je g župan podčrtal zlasti ponos kranjskega meščan« stva na to svoje deianje. Nato je prešel občinski svet k reševanju tekočih zadev Odobrena je bila zakupni« na za stoinino. šotornmo in občinski teht. niči za leto 1927 gg Ivanu Engelmann in Franiu Pajerju. — Na prošmo gasilskega društva ie občinski svet pooblastil župan> stvo. da mu po možnosti izplača večjo ^soto za nabavo novih cevi in drugih ga. silskih potrebščin Soglasno je bila naka« z.ina kranjskemu dekanu podpora v izno> s-j 5000 Din v svrho kritia stroškov pri po= pravilu župnijske cerkve Stroški so se ras di nepričakovanih popravil zvišali za dva« kratni znesek od prvotno preračunanih 70 tisoč Din — Računski zakllučki Kranjske n.estne hranilnice so bili soglasno odohre. ni, ne da bi se kdo oglasil k besedi — Pro= šnji g AloizMa Pogačnika za podelitev koncesije postreščka je bilo ugodeno — Kot zastopnik občine ie bil poslan v šolski odbor obrtno=nadaljeva!ne šole za dobo tieh let ponovno činski odbornik g. Ru« dolf Floriančič — Za preglednika občin; skih računov sta bila izvoliena odborn:ka Fran Beziak in Fran Gonanc za reklama« ciisko komH^o za leti, 1927 odbornika dt Sabothv in Rudolf Floriančič, v volilni od; hor za oblastne volitve dr. Sabothy kot član in Makso Fock r— Posestno si banje Matiia Golob, me« sar in posestnik, ie kupi! od g M Lertar« č'ča večio hišo za 325 000 Din. — Viliem Pfitndner. krojaški movster, je prodal ne« k- poscstpici z "i^okega svoio hišico vse« huiočo dvoie sob in vežo. za 90.000 Din Kakor razvidno, so cene realitet v Kranju zelo visoke r— Sprejem v občinsko zvezo Na sinoč« n it seii ohčinsk- sveta kranjskega sta bila spreieta v občin ko zvezo gg Fran Ku« ralt in Ivan Dodič r— nc' praznuiemo vsi v Narodnem domu. k it nam pripravlia Na« rodna Čitalnica z gledališkim odrom nad« vse zabaven program in presenečenje. Ptuisko dedališče «Peterčkove sanje» nam je vprizoril go> spod ravnatelj Valo Bratina trikrat zapo« redoma ob polni hiši Ta povest v slikah nam podaja v štirih scenah sanje malega Peterčka o umrlem očetu in mamici, kralju Matjažu, njegovi soprogi Alenki, hčerki Alenčici ter niegovi vojski, o vtelešen h in prinodnih silah, ki pod vplivom duhov« nosti kipe v ubrano spokojnost bajnega zlitja nedolžnega otroškega srca z naravo, 0 božičnem večeru sredi teh prirodnih sil in končno o srečni združitvi Peterčka z ma« mico in atekom v nebesih V Ljubljani se je v dramskem gledališču vprizorila ta povest v slikah prilično tride« setkrat in tudi po nekaterih večjih pode« želskih odrih (Idrija, Radovljica itd.). Vprizoritev je spojena s preceišnjimi te« žavami, zahteva mnogo od igralcev, zlasti pa tudi od režije. Menimo, da sta v Ptuju oba navedena faktor ia izvršila svojo nalogo na časten način. Peterček (Branko Šalamun) je v na« slovni vlogi vprizor 1 čustvenega, dobrega fantka Njegova igra ie bila vseskozi glo« hoko občutena in brez pretiravanj Vt sni« la se je nedvomno vsakomur v spomin, ker jt bila podana z vso silo mehke otroške duše Alenčica (Cirila Gosakova). Peterč« kova partnerica, je kot hčerka kralja Ma« tjaža podala nežno princeso dobro, vendar pa vloga mestoma ni bila popolnoma do« igrana Mamica (ga Gabrijelčič va) Hrast (g Kaukler). Grča (g prof Jakhel). Megli« ca (gdč Jakhelova). Bukva (gdč Wagnerje= va). Mesec (g Kocmur). poveljnik straže (g Podiavoršek), sc bili vsak po svoie od. lični Napredovala sta g prof lakhel in hčerka, slednja ie igrala z veliko fineso in lepimi kretnjami subtilno d tu na Veliko Planino, vodi g Pe« lan Druga partita v soboto ziutraj ob 6.37 v Kranisko goro. vod ta g Tavčar in g Žc« kpr Tretja partija v soboto zjutraj ob 6.17 v Sodražico Vozne listke ie kupiti do po« >'aje Zlebič. Ta oddelek vodi g Smrdu Za vse druge ki se nf bi udeležili zadniih iz« letov pa se vrši v nedelio zjutraj enodnev. n; izlet v Sodražico. pod vod tvom g H. Šrclja. Oftozarjajo se posebno začetniki in pa naraščaj na ta izlet Vozne listke se vzame do postaje 21eb;č. Vsi. ki se udele« že gormih izletov, naj bodo 10 minut pred ■"dhndom vlakov na kolodvoru. Smučcrr.ki kurzi v DovjesMojstranl l':ometno društvo v Dovje.Mojstrani pri« redi meseca januarja permanentne teden« ske smučarske kurze za začetnike in :zvež« bane smučarje. Pričetk 1 januarja Kurze vodita brata Janša Na prog-amu so t"di enodnevni lažji izleti. Priiavnina 150 D:n Penzi;on v hotelih in gostilnah znaša 55 do 70 Din Prijave ie nasloviti na inž. Jan« ša. Dovie. kjer se dobe tudi pojasnila Turisfovski klub * Skele» obvešča svo« je člane in prijafe!ie kl"ha. da se vrši Sil« vestrov večer v Boh B:sfric: (Hotel Tri. glav). Polovična vožn;a je dovol«ena v skupinah po 10 oseb Skupni odhodi so s popo!dansk;m vlakom oh 14 45 z zvezo na brzovlak z Jesenic in pa ob 19 uri Pozivlia n>o da se ''del"ž°nci vsai 15 minut pred odh"dom v'aka zbero na glavnem kolodvo« ru. Prenočišča so za vse udeležence pre« skrbljena. — Obenem javljamo, da se vrši 1 in 2. januarja smuški tečaj za začetnike. Za bolj izvežbane so predvidene večje tu« re Pričakujemo polnoštevilne udeležbe! Češkoslovaška : Belgija. Kakor smo že poročali se vrši nedeljo 2 januarja v - e« ge nogometna tekma med češkoslovaško in belgijsko reprezen' ico Edina dosedanja tekma med imenovanima d žavama se je vršila v okvirju zadme olimpiiade leta 1920 v Anversi kot finalia tekma nO"jmetnega t"rnirja T"'—ia ie oila pri stanju 2 : 0 za B igijo -kinjena in i bilo belgijsko moštvo progL-eno za olimpijskega zrna. govalca. Nedeljsko tek.r.o bo sodil nizo« zeirski sodnik Lvmers Smuški tečaj za začetn ke in one. ki žele napredovati -,e vrši od 6 ianuar,a da. !je v Kranjski gori Tečaj ie nepreklicen ter se vabijo Vsi oni. ki sv žele udele« žiti, da se javijo na naslov Saveza ali pn tvrdki Goreč Prijavn na znaša 10C D n Iz Beograda ie najavlienih v tečai 20 udele« žencev. Tečai Hr traial do 16 januaria, eventualno tud dal' ča^a vodili ga pa bo« do najboljši savezni nastivniki — JZSS. Dospelost nekaterih perijodičnih taks (Opozoritev Zbornice ra trenvjno. obrt in industrijo v Ljubljani.) 1.) Taksa za reklamo One 15 januarja 1927 poteče rok za plačilo tnkse na reklamo v obliki napisanih^ in naslikanih stalnih ob jav. ki se obešajo" ns raznih krrjili ali so izdelane na zidovih, ogradah, 'ramvajih itd.. kakor tudi v obliki svellobnih objav ('e se taksa pravočasno ne plača, znaša kazen tri kratilo redno takso 2.) Taksa na kupone »li dividende in na tantijome Od kuponov ali dividende in i<1 tantijom se plačuje po pripombi 5 k tarifni nost.ivki 10 taksa 1 odstotek T;i k so je pla čati v 15 dneh po odobritvi bilance Prekoračenje tega roka se kaznuje s trikratnim zneskom redne takse 3.) Dopolnilno prenosno takso po tarifni postavki 12. pripomba 12. taksne tarife ;e za leto 1927.. kolikor ne presega 500 Din plačati v Celotnem iznrsu do 31. januaria 1927. ako pa taksa presega 500 Din. je plačati v istem roku prvi četrtletni obrok za leto 1927 Kdor ne plača le takse v dolore-nem roku plača p°'e2 re<1ne takse osem-nrlstotne zamudne obresti in kot kazen "e Ivakratni znesek nepolržene takse. 4.) Taksa za otvnrjene ali tekoče račune pri delniških drililah Do rine 15 janu-rja 1927 morajo delniške družbe predložili lavčnemu uradu seznamek otvorjenih ili 'ekočih računov v minulem polletju in takso po 20 Din za vsak r-fun prilepiti na seznamek. — Prepozno plačilo se kaznuje s tri-kratno redno takso 5.) Takso za pravico, da sc točijo pi;ačc (točilno takso po tarifni nostavki R2.) je plačati za prvo polletje 19?7 io dne 31 Innuar-:.l 1927 Zakasnitev plačila se kaznuje s trikratno redno hkso. 6.) Letno takso za hiliarde za leto 1927 v znesku 200 Din. ie plačati do 15 januaria 1927 sicer se pobere kazen v izmeri tri-krrine rpčiega trgovskega podjetja iz Havane na Kubi zaprosilo, da bi podjetje spravili v stikp z n-šimi važnesimi izvoz nimi tvrdkami za čipke Potrebno bi bil'., da bi naša konzularna z."sfor>«fva temu :z voznemu predmetu posvečala vpfjo pozor-nosl. S"j vidimo, da se blagr že danes tako-rekoč bre/ vsake reklame da ugodno plasirati na na'boli oddaljenih trgih Pri sistematično organizirani propagandi s strani naših konzularnih zistopsfev bi mo-rie postati naše črnko eden važneKih -zvoznih predmetov, ori čemer bi bili dana tudi mr.f, nost zaposlitve n-irevneiSib s'oipv v krajih, ki nim-rio za drurm ob^t danih po^oiev. = Kontrola n-oHnkoiip Snirifa Pri ministrstvu za treovino in :ndristri''o prioravlia posebna komisija nevilnik o kontroli pro-dukci>°. uvoza in izvoza šnirita. Konfrola se bo^ vršila potom kemi>'ske analize Pravilnik ioži za tem da se rrzviie domača proHn^-cija špirita. V zadniib mevi1! se je občutilo večie povpraševanje ro špiritu, tako da ie prišlo do znatnih naročil v inozemstvu. = Produkcija promopa v Slovpniii. Pro-dnkoiia premoga v sVivpraMh rudnikih je v okfobru t. 1. znašala 161.760 ton nroti 120410 tonam v septembru t. 1. inn i30"p'iati na trg 147 ter iih prodajali po 14 do 17 Din k" na debelo (v kom«diM in po 10.50 — 25 Din kg na drobno Penitni-na se je trgovala večinoma po nespremenjenih cenab. Kromnir se stalno drži cene 1 50 do 2 Din. Zelenjava in druga perutnina poka- zuje spričo zime deloma čvrstejse cene. Komad endivije je stal 1 - o Din. kg česna 15 - 20 Din. kg čebule 3-4 Din. kg kislega zelja 3—4 Din ^alje jabolka 3 — 6, hruške (ki pa jih ie malo) 4-8 Din kg. Mlečni proizvodi so bili teluma iražii zaradi praznikov in so se trgovali mleko 3 1o 4.50. smetana 14 - 18 Din liter, sirovo maslo 38 — 48. čajno 50 — 65. kuhano 48 lo 52 Din kg. — Knnkurz je razglašen o imovini Karo-line Zb: čnikove, trgovke, posestnice in go-stilničarke na Robu Prvi zbor upnikov pr) okrainem sodišču v Velikih Laščah bo dne 14 januarja 1927 ob 10 dopoldne Oglasitve-ni rok do 2!) januarja 1927. ugotovitv-pni narok pri istem Sodišču 12 februarja 1927 ob 10 dopnldne — Konkurza. ki sta bila razglašena o imovinah Hugona Scbmidta. trgovca v Celju in Franca Pergerja. trgovca v Dobovi, sta s pritrdilom vseh upnikov (po § 167 k. r ) odpravljena. = Dcutseho Bodonhank v konkurzn. Z Dunaja poroč jo: Dunajsko trgovinsko sodišče je olvorilo konkurzno postopanje proti zavodu Deutsche Bodenbnnk i L., ki ie pc--stala insolveiitna I. 1924 ^e istega lela s.e ie doseglo sodno poravnanje ta 30 odstotkov Ker pa niso mogli držati vsi pogoji poravnave, se je moral otvoriti konkurz — Drhave Direkcija državnih železnic v Ljubljani sprejema io 4 januarja 1927 ponudbe za dobavo 15.000 kg livarskega ppsk"., do 11. januarja 1927 pa za dobavo žari! in rrznegii stenja — Predmetni pogoji so ua vpogled pri ekonomskem odelenju te direkcije. — Direkcija državnega rudnika v Ka-kan;u sprejema do 12. jaguarja 1927 ponudbe za dobavo 1000 kg mila za pranje — Direkcija državnega rudnika v Velenju sprejema do 14 januaria 1927 ponudbe za dobavo in-\ent°rski!i predmetov (umivalniki. vrči, skodelice za milo pernate blazine, provleke za i'!e. brisače iid.) PredineSii oglasi so v Zbornici za trgovino obrl in industrijo v Ljubljani na vpogled. Bos^sre 30. decembra. LJUBLJANA. (Prve številke povpraševanja, druge ponudbe in v oklepajih kupčij-ski zaključki) Vrednote: investicijsko 82 — S4, Vojna škoda 350 — 0, zastavni in komunalne Kran ske 2!) 22. Celjska (»isojil-nica 195 — 198. Ljubljanska kreditna 150 — 0, Merkantilna 98 - 100. Praštediona 890 — 0. Kreditni zivod 170 _ 180, Strojne 105 — 0, Trbovlje 345 - 0. Vevče 120—120 (120), Stavbna 55 - 65, Sešir 104 - 0 — Blago: Zaključki: bukovi hlodi od 30 cm prem. naprej medija ca 35. od 2.50 m naprej. Ia, fco vagon naklad postaja, 1 vagon 220 — 220 ( 220); bukova drva, zdrava na-polsuha, brez okroglic in klad. fco vagon meja. 1 vagon 22 — 22 (22); trami inerkan-tilni. 6/7 in 6/8. od 4 do 8 m. fco va<7on naklad, postaja. 1 vagon 245 — 245 ( 245); trami merkantilni. od 4/5. 5 6. 6/7. 6/8 in S /10. fco vagon meja. 1 vagon 315 — 3'5 v315). Ponudbe v kmetijskih pridelki1? brez povpraševanja. — Od 3 ianuarja 1927 se bodo vršili borzni sestanki od pol 12. do pol 1. ure. ZAGREB. Bančne vrednote so se trgovale po nespremenjenih tečajih z iziemo Eskomptne, ki je zabeležila več zaključkov po 101 — 102. Promel v industrijskih vrednota1! neznaten. Tendenca za Vojno škodo slabša: nromptna se je trgovala po 353. kasa na po 352 — 352.5. — Na deviznem tržišču položaj v glavnem kakor včeraj Neznatno sta bila slabša Nevv York in London. Pariz in Italija sta se Irgovala na včerajšnjem slanju. ker tudi mednarodno nis'a zabeležila bistvenih sprememb Dinar ie v Curihu neznatno popustil Skupni levizni promet v Zagrebu je znašal 9 7 milijona dinar iev Notirale so devize' Amsterdam izni čilo 2267.5 _ 2273.5. Dunaj izplačilo 798 35 — 801.35. Berlin izplačilo 1349 9 do 135° 9. P.rtiseli 787 - 791. palj,., izplačilo 254 73 — 256.73. London izobčilo 274.R36 do 275.636. Ne\\ Vork ček 56.539 - 56.732. Pariz iznlačilo 225 — 227. Pran izplačilo 167 7 do 168.5, Švica izničilo 1T94 5 — 1097.5; valute: dolar 55.9 _ 56 1: efekli: bančni: Eskomntna 1015 — 102. Poljo 16 do 16.5. Kreditna Zagreb 1P2 _ 115 Mino ."9-0 Iu-to 97.5 _ 98. Obrtna 49 — 50. Praštediona 8925 - 895. Srpska 134 135. Liublianski kreditna 148 _ 0: industrijski- DubrovaČka znkliuček 400. f-is 50 _ 51. Slavoniia 32 5 do 33. Trbovlie 352 — 365. Vevče 120 _ o, Sečerana Osiiek 440 - i45. Drava zaključek 375. Strojne tovarne in livarne v Ljubli ri 115 — 0; državni: inv.-sficiisko 82 . 83.5, agrarne 48 4,8.5. Vojna š'oda. promntra 353 - 3r3 5 kasa 351 _ 351. za januar 352 do 354. za februar 319 _ 322 PFOORAO Devize: Dunaj 798.5 io 799.25. Berlin 13-'9 — 1359. RrUseIj n _ 790 Bndimpešia 0.179! - 0.079475. Ruk^rršvi 29.7 - 0. Italija 255 - 256. London "75 15 do 275.2. Vork 56 62 56.64 P-riz 224 5 - 225 "5. Praga 167.95 '18 Švica 1095.5 - 1096. OTRIH. Boc-^rad 9.1175. Rerlin 12815 NTe\v York 517 375. l.ondcm 25.11625 Pari? 20.50. Milan 03.276. Praga 15.31. Budimno-' šla 0.0(77245. Bukarešta 2.725. <=0fj;n 374.2,-Dunaj 78. TR^T Devize: Beograd 38 75 — 39 75 Dunaj 305 - 320. Praga 65 - 66. Pariz 87 do 88. London 106.75 — 107 75. \ew York 22.ro - 22.25 Curih 425 _ 435. Budimpešta 0.0300 - 0.0315. Rukarešta 11 _ 12: valute: dinatji 38.50 _ 39 50. dolarii °1 81 do 22.20 DUNAJ Devize: Beograd 12 48 _10 50 B=rlin 168.38 - 168.88. Budimpešta 99 05 -fo 99.35. BukarešJ.a 37051 _ 37150. London 34.3675 - 34-1675. Milan 31.8^ - 31 fi^ NTe\v York 70: 55 _ 709 95. Pariz 28 06 oS hj Prao-a 20.9475 - 21 0275 Sofija 51950 |„ 5 1350. Varšava 78.29 _ 78.79 Curih 136 77 do 137.27: v a I u I e: dinarji 1°45 — p 51 dolarji 705.25 — 709.25 "" ' Doviza Booirad na osialjh borzah: v Pr> gi 59 31. v Berlinu 7.407. v Londonu (popoldne) 275 v New Yorku (29. t. m. po borzi) 1.76 in tri Četrtinke. 1 a in Novoletna darila Otroci dobijo svoja darila za Božič, odrasli si pa pošiljajo spominke za novo leto. Koliko si človek beli glavo, kaj naj pošlje! Vsakdo ni v stanu, poslati biserne ovratnice in če se slednjič odločiš. kupiš ali veliko kaseto pisemskega papirja ali pa debelo vrečico ali elegantno škatlo čokolade. Med božičem in novim letom dobijo razni srečniki papirja in čokolade dovolj za pisanje pisem in za sladkanje za vseh 12 mesecev. Čokolada pa se ne drži dolgo, posebno če je polnjena s kremo in zato je srečni obdarovanec prisiljen, da io črmpreje pohrusta. ako se ne boji želodčnega katarja. Ne preostane drugega — če noče, da mu čokolada splesni — kakor da podari lepo polno vrečico dalje, komu drugemu za novo leto. Včasih take vrcčice menjajo dvakrat ali celo ve.krat svojega gospodarja. S tem seveda nihče ni oškodovan, nasprotno — vsak ima svoi dobiček od tega: prvi si je pridobil naklonjenost drugega, drugi si je prihranil denar za novoletni izdatek. tretji pa se je naslajal na čokoladi . . . Novoletna darila so zares nekaj praktičnega! Umetniške siike so tudi priljubljena novoletna darila . . . drugod, ne pri nas. Naši umetniki bi nam o tem poglavju marsikaj mogii povedati. Ljudje, ki se smatrajo za inteligentne in so vrhu tega petični, okrašujejo svoje domove z ničvrednimi barvotiski v razkošnih okvirjih, ker nimajo pojma, da je naj-skromnejša originalna perorisba vredna več kakor kvadratni meter bujno natiskanega papirja. Izbrati darilo za otroka je lažje: igrač jc na izbiro dovolj. Tudi mladinskega slovstva imamo že precej. Zanimivo pa je, da se malčki ne zanimajo več — kakor smo se mi nekdaj — za škrate in vile iti druga bajna bitja. To sc jim zdi neverjetno . . . preotročje. Vedno se bom spominjal dogodka, ki se mi je pripetil lani. Stari prijatelji so mi za eno uro zaupali svojo deklico, staro kakih sedem let. Ko sva bila sama. me je prosila: — Povej mi kako povest. Ni moja navada pripovedovati povesti, zato sem bil v prvem trenutku v škripcih, toda takoj sem se spomnil klasične pravljice in začel: — Nekdaj je bila vila . . . — Ne. me prekine otrok. — Kako to, da ne? — Ne! Vil sploh ni. Papa mi je povedal. — Dobro. Ti bom povedal povest o Velikanu in Palčku. — Velikanov sploh ni. Palčkov tudi ne . . . tudi strahov ni. Na svetu so samo pravi, resnični ljudje, bogataši in reveži, dobri in hudobneži. Drugih pa ni . . . Vprašal sem očeta in ta mi je odvrnil: — Res je, da sem odstranil malo zastarele poezije iz otrokove duše. toda s tem sem ga tudi rešil nepotrebnega Zaroka na rimskem dvora Princ Avmon, nečak laškega kralja, in princesa Irena, hči bivšega grškega kralja Konstantina, ki sc bosta glasom rimskih vesti v kratkem zaročila. strahu in praznoverja. Spominjam se na svoja mlada leta, ko so se mi ponoči v temi kar ježili lasje in me je v spanju tlačila mora. vse radi strašnih pripovedk. ki nam jih je otrokom pravila služkinja. Danes imamo lepih, poučnih in zabavnih knjig za dečke in deklice v lepi iz- beri. še pred dvajsetimi leti je bilo naše mladinsko slovstvo tako skromno, da smo ga dečki nadomestovali s Karlom Mayem in nemškimi prevodi Julesa Vernea. O knjižnih darilih za odrasle ne govorim. Tako darilo še prav posebno kaže okus in takt darovalca Mr£2 v i ar.zu Piiriz je znan po zmerni zimski temperaturi Tudi letos se je toplo vreme obdržalo nenavadno dolgo. Na sveti dan pa je pritisnil mraz Štiri stopinje pod ničlo, za Pariz že mnogo Naša slika prikazuje posnetek oledenel h fontan na Plače de la Concorde Rabini - čudotvorci med seboj Žide na Poljskem in v karpatski Rusiji je Jehova obdaril z več čudodelnimi rabini. Najslavnejši, oni v Lodzu, je pred par tedni umrl. zdaj pa ostali konkurirajo med seboj v čudo-tvornosti in slavohlepju. Nasprotja med njimi in njihovimi privrženci rastejo v besno sovraštvo. Najsrditejša nasprotnika pa sta Spira v Munkascu in Mozes v Bielcu. Zadnje čase so se po karpatski Rus'ji razširili številni letaki z oznanilom. da je rabin Spira s svojimi oristaši vred proklet. Letake so seveda razširili pristaši rabina Mozesa, vendar pa avtorja doslej ni bilo mogoče dognati. V sveti jezi je rabin Spira takoj sklical svojo cerkveno občino. Sestali so se v templju in Spira je svečano izrekel proklet-stvo nad avtorji in razširjevalci letakov. Prokletstvo je najstrašnejša obsodba ki lahko zadene pravovernega Žida. Ono ga ne teži le na tem. marveč tudi na onem svetu. Radi tega je prokletstvo v zgodovini židovstva redkost. Prokletstvo, ki ga je izrekel rabin Spira, utegne zatorej imeti tudi sodne posledice. S!enarstvo s pajčolanom Napoleonove soproge Okrožna hranilnica v Oelsu je podlegla drznemu sleparstvu. Nedavno se je pri njej zglasil eleganten mož, se predstavil za bivšega stotnika Wolter-ja ter s svojim zgovornim nastopom prepričal gospode, da jim za posojilnico preskrbi izredno ugodno ameriško posojilo. V «momentani» denarni zadregi je VVolter pripravil gospode do tega. da so mu takoj posodili 30.000 mark proti za-ložitvi zavarovalne pole, iz katere je bilo razvidno, da ima Wolters v Berlinu razkošno stanovanje z nekaterimi izredno dragocenimi objekti. Čez par dni se je Wolter zopet zglasil ter za višje posojilo zastavil prav lep etui. v katerem se je po njegovem zatrdilu nahajal pajčolan Napoleonove soproge. Od tega dne ni bilo stotnika VVolterja nič več na spregled. Poizvedovanja so dognala, da je WoIter posebno pretkan -ssp- slepar. Seveda nikoli ni bil stotnik, marveč zavarovalni agent, tudi nima v Berlinu nikakega razkošnega stanovanja, razen da je že parkrat gostoval v zaporih, k;fr se bo zgodilo tudi zdaj. ko mu je policija za petami. Skoda, ki jo trpi hranilnica v Oelsu. presega 100.000 mark ali po naše 1,400.000 Din. Srce v filmu Frederik Melvjlle, vodja radiološkega laboratorija na vseučilišču v Londonu poroča v listih o zanimivem eksperimentu, ki se mu je pred kratkim posrečil. Učenjak je s pomočjo radijevih žarkov posnel delovanje človeškega srca ter ga spravil v film in potom tega na platno. Posnetek je tem večje važnosti, ker je ta film združen z gramofonom in mikrofonom. «Govoreči film» je namreč izpolnjen s fonografično metodo in medtem ko se menjavajo na platnu slike. se čujejo iz fonofoiia udarci, ki so čisto natančno podobni utripanju srčne mišice. To je prvi primer, ko bodo mogli ljudje opazovati delovanje srca na platnu ter točno gledati in slišati njegovo delovanje. Seveda bo ta posnetek služil v prvi vrsti učenjakom in bo za lajike na razpolago le tedaj, ko ga ne bodo več rabili v zdravniških krogih. X Podzemske železnice v Moskvi. Mo= skovski občinski zastop je sklenil zgraditi podzemsko železnico. Stroški za d.!a so preračunjeni na 20») milijonov nemških zla. tih mark. Dela bo izvršila nemška tvrdka Siemens, s kapitalom pa bodo pomagali tu. d; ameriški denarni magnati. X Pošteni ali pozabijivi tatovi? Na ion. donskem kolodvoru je pred tremi leti nc. kdo ostzvil zaboj, katerega je deponira! v pisarni za prtljago. Termin, ki določa ga. rancije in varstvo izročenih predmetov, je sedaj potekel in v pisarni so paket odprli. Lahko si mislimo da ni bilo njih začude. nje baš majhno ko so videli, da se nahaja v zaboju za 3000 funtov šterlingov drago, tin in redkosti, ki so bile nakradene v Lon. donu in v njegovi okolici pred štirimi, petimi leti. X Bivši perzijski šah — trgovec z oris jentalskimi dišavami. Bivši vladar Perzije, ki se je moral umakniti pred sedanjim go= spodarjem dežele, Riza.Khanom, ter živi trenotno na francoski rivijeri, je sklenil, da se posveti trgovskemu poklicu. Naročil je že nešteto zabojev z orijentalskimi di. šavami. kajti prodajanje parfumov še naj. bolj odgovara njegovi dispoziciji in mu odpira najlepše poglede v prihodnjost. X Haraktri radi mikadove smrli. Japon. ska in kitajska zvestoba je splošno znana. Ko jep red nekaj dnevi umrl japonski ce. sar, so izvršili mnogi Japonci v domovini ssmomor. Na sličen način si je skušal vzc. □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ n D □ □ □ □ □ □ □ o □ □ □ n □ D □ □ Samo še danes ob: 4., pol 6. in pol 8. Strašna usoda kralja ... se predvaja senzacijonelni film ki je pri vseh dosedanjih predstavah dosegel sijajni uspeh. — Glavne osebe v tem filmu so: Cesarica Elizabeta — Franc Jožef i. Ljudevit II. — Knez Bismark — Richard \Vagncr itd. itd. - V glavnih vlogah: Thea von Aucrspcrg — grofica Eszterhazv — E. von Preis — Oiaf Fjord itd O X • večer h (šaljivi fox-iilmi) Sodeluje kompletni Jazz.band orkester. Cene navadne! Osigurajte si vstopnice! Cene navadne. «ELITNI KINO MATICA« na,ugledni tetne v Ljubljani. Tel 124 •D C D n □ c a □ D □ □ P r L □ C L q r c ♦£ Z D C C t 0 C □ □ □ O □ n □ □ ^□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□ccrnoDc-n zanjo iz Francije in katere so hoteli vtiho. tapiti na grško ozemlje brez carine. Ta afera je vzbudila v grški javnosti velik škandal in je bržkone tudi pripomogla do napovedane razporoke X Prvi dan nove valute na Madžarskem. V pondeljek je prišel na Madžarskem v obtok nov denar pengo. Državna banka je izdala kovani denar in bankovce. Zame. njava starega denarja za novi se je izvršila gladko. Stari denar mora izginiti iz prome« ta do 30. junija 1927.. pozneje bo vršila zamenjavo le še madžarska Narodna ban. ka. Od 1. januarja dalje morajo na Ma. džarskem vsi računati samo v novi denar, ni veljav;.. ti življenje tudi neki v Budimpešti živeči Juponec. Bil je gost neke ciganske družine v budimpeštanskem predmestju in ko se je raznesla novica o mikadovi smrti, si je prerezal trebuh. Malo je manjkalo, da ni popolnoma izkrvavel, vendar ga je pred smrtjo rešila bolnišnica, kamor so ga prt. peljali z rešilnim vozom. X Pzngalcs se loči od svoje žene. O biv. šem diktatorju Grške' Pangalosu se javlja, dr. ima namen ločiti se od svoje žene. Ta korak utemeljuje s tem, da ga je žena pri. pravila v mučen položaj, ki meče zelo čud= no luč na njegovo bivšo državniško delo. vanje. Znana je namreč afera Pangalosove žtne s svilnatimi oblekami, ki so prišle Splošne dolžnosti davkoplačevalcev v prvem četrtletju 1927 (Opozoritev Zbornice za trgovi i Vložile* napovedi. a) Za dohodnino. Rok za vložitev napovedi za leto 1927. poteče dne 31. januarja 1927. Do tega dne mora vsakdo, čigar dohodki so zavezani dohodnini, vložiti s kolkom za o Din opremljeno napoved iz lastnega nagiba brez posebnega poziva, da se ogne zamudnim posledicam § 205 zakona o osebnih davkih. - Zaslužek (plesnih delavcev (delavk) ni zavezan dohodnini: zato telesni delavci (delavke) niso zavezani vlagati dohodninskih napovedi. b) Za rentnino. Hkratu z napovedjo za dohodnino je vložiti tudi napoved za rentni-no. Za vložitev najjovedi za rentnino ne dobi nihče posebnega poziva Napoved ie istotako zavezana taksi 5 Din. Napovedi za rentnino ni Ireba vlagati davkoplačevalcem, ki že plačujeio rentnino in svojega bivališča tekom let-i 1926. niso izpremenili, ako se r.jiboH rentnini zavezani dohodki niso pomnožili. Tiskovine za te napovedi se dobe pri davčnih oblastvih in davčnih uraslovni promet za IV. četrtletje 1926 do dne 30. januarja 1927. IV. Naznanilo o izplačanih službenih prejemkih Vsakdo, ki izplačuje službenih prejemk-iv na leto za eno osebo več nego 5000 Din, je dolžan, ako ta oseba ni zavezana davku na zaslužek telesnih delavcev, vložiti za odmere dohodnine naznanilo o izplačanih službenih prejemkih v 1. 1926. do konca meseca januarja 1927. Za to naznanilo ni plačati noben« takse. V. Ftazgnitev predpisanih izkazov in prizivni roki. O davkih, ki so jih davčna oblastva odmerila v IV. četrtletju 1926 bodo predpisani izkazi razgrnjeni prvih 15 dni meseca januarja 1927. kolikor niso bili davčni zavezanci opozorjeni na razgrnitev izven tega roka. — Prizivni rok se pričenja s 16. dneui po razgrnitvi in traja 15 dni. VI. Dospelost direktnih davkov. Dne 1. februarja 1927 dospo v plačilo neposredni davki za I. četrtletje 1927. Davčni uradi so upravičeni jih prisilno izterjati, če se ne plačajo v 1-1. dneh po dospelosti, in zaračunati poleg osemodstotnili zamudnih obresti še za opomin po 1 paro od vsakega dinarja davčnega zaostanka. ouc rr n a jboljs e.,naj'trptarosloven-skega obredovania primer za nesporazum. Tako ie btmjevec na potovanju v nedeljo razjahal konja in ga pred cerkvijo privezal za hrast. Toliko, da je snel kapo, io potisnil za pas in odstopil k vratom, začuje iz bogomolje popov glas: »Svijat, svijat. sviiat! (Sveto)«. Med verniki ie tedaj vzvalo-valo, ljudje so vstajali, bunjevec pa si de: »Neš, gloga mi!« skoči proti klju-setu, ga brž odveže. zakorači ter odjezdi. Siromak ie menil, da ie pop * e-lel: vsi iahat! Med spomeniki sem si zapomnil. da je Henricus Reha (očividno Čeh s strešico — f) postavil enega Heleonorae baronissae de Koetzschau 1819. Nedaleč proč počiva morda kak Rus — Moscovita. A zunaj na dvorišču posedajo pod visokimi cipresami sivolasi siromaki, pisarniški sluga Kanceijak. bosopeti Arnautovič (ako ni Aeronau-tovič). Toma Birimiš in Ante Cukrov poleg drugih Dvornikov itd. Ko sem ogledaval napise po vodnjaku. ;e pristopil sivolas možak odličnejše vna-njosti nego ostali hiralci in pripomnil: »Eitie tnalerisclie Gegend!« »Da. da. lepo je tu!« sem mu pritrdil po svoje, čeprav je bilo videti, da je sobesedniku ta kraj precej »malheu-riseh«. »Aj. gospodin je Slovenac!« je takoj dodal in pristavil: »Svi smo brača.« Nehote sem ga poslušal, kako so ga svoje dni v Trstu Lahi zapirali in pretepali kot panslavista. Mene ie imel za Nemca ali Angleža, sodeč po svetlih laseh. Pač ne pozna najnovejše francoske teorije, ki šteje med naipristnej-še Slovane Poljake in Ruse, koder je plavolascev na pretek. ^Moj starček pravi, da zna vsega Šekspirovega Hamleta na pamet, in res mi je gladko citiral precej angleških stihov, dokler ga nisem prekinil: »Enough. enough! thank you!« A kje ste se naučili jezika? — »U novo; Jorci.« Iz rokava mi je stresal poietn še kitice iz Schillerja. Naj vam takoj zaupam, kar sem slišal šele nekoliko dni kasneje, da se včasih ima za sinu pokojnega cesarja Franca Jožefa, češ. da mu je i v obraz podoben Nadalje me je prosil, nai pišjm bratu Antonu Karninčiču — Biliču v Bol na Hvaru. da bi prišel skoraj ponj. drugače po.ide tja PO odgonu. Ko je nedavno laški konzul obiskal to zatišje, je govoril tudi z mojim sobesednikom. Ta ga je tolikanj zadivil s svojim poznavanjem italijanske književnosti, da ie prejel 60 Din darila. Lep donesek njegovi financarski pokojnini 468 Din! Kasneje se je celo drznil pismeno prositi konzula za stare novine. Frančiškani mu baje ne maraio posojevati »Jadranske pošte« ali »Novega doba«, ker potrebujejo papir za stranske namene. Tako se je torej zameril v hiralnici. kjer sicer ne strada, a so iim zadnie čase odtegnili razne pribeljške: žmuljič vina. cigareto... Skoda, ker ga nisem povprašal, ali pozna dalmatinsko »živo istino«, ki slove: Vlada upravlja narode, papež blagoslavlja obojico. vojak služi vsei trojici, posestnik plačuje stroške za vso četverico, odvetnik guli vso peterico. zdravnik ubija vso šesterico, ra-nocelnik dere vso sedmerico, fratri žive ob trudili vse osmerice. popi pevajo za vso devetorico. grobar Dokopava vso deseterico, smrt ozdravi vso enai-sterico in secula seculorum amen ... Ob gatu se zibljejo čolni, eden z naslikanimi očmi. kakor imaio navado babjeverni Kitaici opremljati svoja plovila. Namerim se »kroz Pijate«. zemljo med Stinicami in Dujami. na-zvano svoie dni Pilatum. kar se da prevesti na Golobrdo ali Pliešivico. Zroč na Kaštelanski zaliv, globoko do 40 metrov, in na otročič Silo. se spomnim, da ie letos opisal krasoto Dalmacije v svojem posledniem romanu Fd mond Jaloux. kj je prebil na našer u-gu svoje detinjstvo in prvo u.iuuost. -;ar je se Damske rclsšde 30 do 50 " ceneje F, in I. Goričar. Ljnbijana, Sv. Petra c. 29. Tovarna trikotaže Gaspari & Faninger, MARIBOR ima za takojšnjo dobavo vse vrste zimskega blaga še v zalogi. Dijaško življenje Idejni tečaj naših srednješolcev Ljubljana, 30. decembra Ljubljanska župna uprava Saveza jugoslovanskih srednješolskih udruženj je priredila v dneh 28., 29. in 30. t. m. svoj prvi idejni tečaj za člane srednješolskih organizacij, ki so včlanjene v župi. Lepa udeležba delegatov iz Maribora, Celja, Novega mesta, Kranja, Kočevja in Ljubljane je pričala, kako živo zanimanje je vladalo za ta tečaj. Pod pokroviteljstvom ravnatelja gosp. Juga je pripravljalni odbor pod vodstvom agilnega delavca v naših srednješolskih društvih e. Kobilice vestno in skrbno zasnoval program tega tečaja in poskrbel za njegovo vzorno izvedbo. Veliko zaslugo, da je tečaj tako dobro uspel, ima tudi načelstvo Akademskega kolegija, oziroma ravnatelj kolegija gosp. prof. Jeran, ki ie šel prirediteljem v vsakem oziru na roko. Na tečaju so se obravnavala vsa ona vprašanja, ki morajo biti jasna vsakemu omla-dincu, zlasti pa voditeljem naših srednješolskih organizacij. Udeleženci tečaja so se poglobili v ideologijo jugoslovenske napredne omladine, se bavili z zgodovino omladinskih pokretov in končno dobili nasvete in smernice za delo posameznih srednješolskih udruženj. K poživitvi in še smo-trenejšemu delu omladine je nedvomno te faj mnogo pripomogel in je le želeti, da »e fa idealno zasnovana institucija obdrži stalno v programu. Predavatelji gg. dr. Albert Kramer, dr. Stojan Bajic, dr. Stane Rape, ravnatelj Jeran, prof. Jan Kolar, dr. Vidic, gosp. Jelene V. Iskra in R Prešeren so se pečali s pomenom in namenom ter zgodovino omladinskih organizacij in razpravljali o študentskem položaju doma in v tujini, o socijalnem nazoru omladine itd. Med tečajem se je vršil drugi pokrajinski zbor župe SJSU, ki se je pečal z razširitvijo organizacije v ona mesta Slovenije, kjer ts še ne obstoja. Določil je, da se bo vršil kongres SJSU, ki se ga bodo udeležili delegati iz vse kraljevine, od 10 do 13. julija 1927 v Ljubljani in je razpravljal tudi o poglobitvi dela v posameznih organizacijah. Vse te prireditve je zaključila danes lepo uspela akademija v dvorani Akademskega kolegija pod pokroviteljstvom gospe Jeranove. Akademijo so priredili ljubljanski srednješolci v čast svojim tovarišem izven Ljubljane Udeležili so se je zastopniki raznih omladinskih korporacii. naprednih aka demskih društev in nekatere odlične osebnosti. Tečaj je bil zaključen v prija»eliski družbi s popolno zadovoljnostjo udeležencev in prirediteljev, ki so se razšli z zavestjo, da je bil zopet storjen nov korak v razvoju jugoslovenske napredne omladine. Pevski zbor ljubljanskih vsenčilišnikov Brez vsake zunanje slovesnosti se je prel dobrim mesecem vršil ustanovni občni zbor ljubljanskega »Akademskega pevskega zbo ra». Pobudo je dajal tov. I. Marolt, ki je z vzgledno požrtvovalnostjo pripravil vse potrebno za osnovanje tega nad vse važnega društva na našem vseučilišču; zaeno ie prevzel tudi artistično vodstvo, medtem ko je organizatorični del poverjen tov. C. Debevcu. Zbor tvori približno 50 izbranih pevcev, ki se vežbajo tedensko v štirih večernih vajah. Prostore je dalo blagohotno na razpolago vodstvo ^Glasbene Matice>. Seveda bo potrebno radi umetniškega razmaha in dobre organizacije delovati na to, da dobi zbor lastne društvene prostore. Istočasno pa se vrše na vseučilišču samem predavanja zbo-rovega odseka »Glasbena šolaš, kjer si pridobivajo ostali tovariši, ki bi radi pozneje vstopili v zbor, potrebno znanje in zmožnost. Upajmo, da bodo znali vsi nadrejeni me-rodajni faktorji upoštevati kulturne težnje razvijajočega se zbora ter med drugim skrbeti za to, da se ustanovi tudi na našem vseučilišču muzikološka stolica. kar se ie že letos zgodilo na beograjskem vseučilišču. Gotovo tudi ta visoka ustanova pritiče narodu pevcev! — Letošnji načrt sestoji v tem, da se zbor dodobra irvežba, glasovno izenači ter pevsko uredi; v ta namen bo še letošnje študijsko leto odpel par podeželskih koncertov, da si s tem pridobi še siguren nastop, primerno rutino in gibko enotnost. Po možnosti pojde zbor v Zagreb in na propagandno potovanje skozi Prago na Poljsko, kjer se je že večkrat izrazila želja slišati našo pesem. Glasovno je zbor zastavljen kar najbolje Pevovodja je s 6ebi lastno preračunanosfjo razporedil glasovni materijal tako, da ie vsak glas in glasek izrabljen na eni strani silno skromno, pa zopet do skrajnih meja. Ogrodja vsake glasovne skupine tvorijo izurjeni. barvno enaki solisti, ki dajejo pogonsko smer ostalim, pa tudi pevovodji odgovarjajo za sigurnost ostalih pevcev. Tako ustrojen zbor je seveda silno prožen in vedno zanesljiv. Razven par tov. Dalmatincev so se priglasili sami Slovenci Kulturno so zastopani vsi akademski klubi in društva; najštevil-neje so zastopani Triglavani in tovariši iz katoliških akademskih društev; mnogo je tudi neorganiziranih Seveda lo za kakovost zbora nima pomena, ker tu se v miru prepeva. politično navlako pusti vsak pevec doma. kar je edino prav! Umetniški krst bo prestal »Akademski pevski zbors na letošnji svetosavski proslavi na ljubljanskem vseučilišču. Na .tej proslavi bo zapel prelepo A. Foersterjevo kan-tato: »Komur Gospod ni zgradil doma .. .> Upajmo, da bo že s tem malim nastopom potrdil v dobri veri vse, ki se zanj zavzemajo s toplo besedo in dejanji —ič. Ljubljanski konservatoristi Skoraj čisto neopaženo delujeta med nami glasbena šola in konservatorij tGlasbe-ne Matice*, ki je pa bi! v preteklem semestru podržavljen. S tem činom je država postavila mladi konservatorij na ugledno mesto, kjer bo z uspehom vrši! nalogo, ki mu gre med narodom pevcev Zato upajmo, da mu v bodoče ne bo odtegovala država rok, ko bo šlo za podrobno spopolnitev tega visokega glasbenega zavoda S podržavljenjem konservatorija so zado-bili tudi njegovi gojenci popolnoma drugo obiležje, ne le glede dolžnosti, ampak tudi giede pravic, ki jim kot takim gredo po vseh postavah. Te se dajo doseči le s pomočjo dobro ustrojene organizacije, ki bo znala in vedela priboriti članstvu vse ono. kar mu je potrebno za izvršitev njegove stanovske naloge pri gojenju glasbene umetnosti. Kali take stanovske organizacije so poganjale že par let, a lansko podržavljenje je dalo smer, na podlagi katere se je začelo z delom. Početkom tekočega semestra se je združila desetorica navdušenih konservatorislov ter dovedla priprave do zrele zasnove S čebelično marljivostjo se je zavzela za skorajšnjo ustanovitev predsednica pripravljalnega odbora gdč. V Popovičeva, ki je sestavila pravila in poslovnik, uredila vse potrebne formalnosti in z globoko zamišljenimi članki budila med gojenci zmisel za skupnost in plemenito sožitje — Dne IS decembra se je vršil ustanovni občni zbor »Dru štva konservatorislov v Ljubljani > Že pred tem časom se je vpisalo preko 50 konserva toristov. a tudi številna udeležba na usta novni skupščini kaže živo zanimanje novega članstva. Predsednica pripravljalnega odbora V. Popovičeva je pozdravila zbrane in z mnogoterimi prispodobami orisala nevzdržnost stanja glede stanovske zavesti med ljubljanskimi konservatoristi. Ustanovljena organizacija naj pripomore k močni vzajemnosti, na drugi strani naj pa soli i med članstvom i med našim narodom * pomočjo božiče muzike blagodejno strpnost ter mir. ki naj ublažita današnje razruvane razmere. Zborovalci so se požrtvovalni tov. V Popovič oddolžili za plemeniti nagovor s skromno zahvalo, nakar so se rešile običajne formalnosti dnevnega reda: čitnnjp pravil in poslovnika. odobrenje; volitev odbora in slučajnosti. — Novi predsednik, tov K. Rupel, znani virluoz goslač, je razvil delovni progam. ki je zelo pester. Č"e se bo članstvo marljivo udeleževalo društvenega življenja, bosta razmah in kulturni porast mlade organizacije odlična. Če poberemo le glavno iz okvira začrtanega programa ie dana možnost vsem. tudi naši javnosti podpreti to ali ono stran društva: zboljšali sorijalni položaj članstva (menza. bolniška blagajna, ugodnosti na že leznici. znižane vstopnice v gledališču itd.j; skrbeti za primerno družnbnost in izobrazbo članstva (muzikalna knjižnica, skupen lokal; predavanja): stiki z javnostjo in sorodnimi tu- ter inozemskimi organizacijami (javna predavanja, matineje: podeželski koncerti; zveze z zagrebškimi in beograjskimi konservatoristi) itd -- Živahni razgovori pri slučajnostih so pokazali, da društvo ni mrtvorojeno dete, ampak svež.in zdrav poganjek, ki se bo razrasel v plemenilo. rodovitno dre^o na njivi naše kulture. —ič- š_ Idejni tečaj in drnsri pokrajinski zbor naših srednješolcev. Zadnji čas se je začelo med srednješolci živahnejše gibanje. Število prireditev nam kaže, da se srednješolci po lagoma dvigajo in si skušajo na različne načine pomagati ter pridobiti vse ono potreb no, česar ne najdejo v šoli. — V dneh 28. 29. in 30 t. m priredi SJSU, župa za Slovenijo,, v Ljubljani idejni tečaj, katerega se udeleže vsa srednješolska društva iz Mari bora, Celja. Novega mesta in Ljubljane Na sporedu tečaja so razna predavanja, ki jih bo naša mladina gotovo z velikanskim zanimanjem poslušala, zlasti še, ker so mer! pre- Vremensko poročilo MeteutcušKi tonu » L>uWan' 30 tlecmr« I92h Visti/. uHmni--'!* Kra Ca* onazovania Ljubljana . ( 7. 8. idvorecl i 14. t 21. Manboi . . . 8. Zagreb . . . 8. Beograd . . . 8. Sarajevo . . . 8. ikoplje . . . fi. Dubrovnik . . 7. Split .... 7. Praha .... 7. Solnce vzhaja Je. ,lr- J lir.. Vrsi;; oadavint iai um lemoet smej vetra ■ i .(Tj V °/f brzma v m I— 1( um ro .re t' |Q.->£01(8IVI /62v -49 92 S 0.5 O 0-2 762-7 -3-9 90 N\V 0.5 9 megla 7639 o-s 7.-. nirno y megleno 765 2 -1 3 82 E 1 megla 761-0 -20 90 N\V 3 10 dež LO 7621 -50 99 \V 3 9 megl3 /60 0 2r» 8i NVV 3 8 12.0 no 0 00 00 0 75v8 40 73 SW 0.5 10 po dežju 3.0 56-8 90 28 N 9 0 7.0 /5t>-H 80 45 SSW 1.5 » / morje lahko 6.4 760-9 3-0 - \VSW 5 10 davatelji po večini stari voditelji omladine. — Tečaj se bo vršil v Akademskem kolegiju in bomo o njegovem poteku poročali. — Dne 28. t. m. pa se bodo ob 20. zbrali v areni Narodnega doma predsedniki vseh srednješolskih društev, da dado svojim članom nekaj smernic za delo. š— »Društvo ljubljanskih konservatori-atov>. Na ustanovnem občnem zboru izvoljeni odbor si je razdelil funkcije sledeče: Kar-lo Rupel, predsednik; Vera Popovič, podpredsednica; M. Kozina, I. tajnik; H. Arko, II. tajnik; P. Šivic, blagajnik; Vera Moho-rič, arhivar; Stanič, knjižničar; J. Likovič. društveni obtožitelj. Naši onstran granic NatviSia temperatura danes v Liuhliani 18 oalnižja —6 6 C Povprečni barometer je danes v Ljubiianl višji za 82 mro kot včeraj. Dunajska vremenska napoved za petek: Spremenljivo, nejasno, v severnih Alpah nekoliko padavin, v nižini temperatura nad ničlo, močni zapadni vetrovi, na višinah snež ni viharji. Tržaška vremenska napoved za petek: Lahni vetrovi g severa, nebo spremenljivo, temperatura od 5 do 10 stopinj, morje mirno. VRHNIKA. Še ni minilo leto od ustanovitve našega »Goibenega društva« iu že zaznamuje prav lepe uspehe. Radi velikega napredka in agilnosti si je moglo že nabaviti nova godala in druge pripomočke. Glavna zasluga na napredku gre pa neumorno požrtvovalnemu in delavnemu ka-pelniku g. Petroviču. Društvo šteje 36 delavnih godbenikov, ki pod spretnim vodstvom vrlo napredujejo in že mislijo na lasten Godbeni dom Odbor društva me je naprosil, naj 'zrečem v njegovem :menu vsem dobrotnikom iu podpornikom najlepšo zahvalo in srečno novo leto, proseč še nadaljne naklonjenosti. Ignotus DOL. LOGATEC. Dne 28 t. m. smo spremili k večnemu počitku priljubljenega brata Sokola Pavla Poženela. Rajnki je bi vzgled marljivega, vztrajnega in vzornega Sokola, ki je od svoje mladeniške dobe neumorno deloval pri sokolskem društvu. Dolga leta je ti! član odbora, zlasti pa se je izkazal delavnega kot član stavbnega odbora pri zgradbi Sokolskega doma Ob odprti gom:'i se ie poslovil od njega starosta brat dr Papež, pozivajoč vse navzoče. da naj ga ohranijo vedno v blagem spominu Vdo\i rajnkega brata Pavleta in njegovima otročičema naj bo v delno tolažbo. da čutimo z r.jo vred tudi mi vsi ostali bratje in sestre Sokoli in Sokolice njeno srčno bolest. ZAGORJE OB SAVI. Sokol priredi danes »Silvestrov večer«. Na sporedu je burka »Napoleonov samovar«, kupleti. žive in senčne slike, komični prizori, prosta zabava, ples itd. Vse se vrši pri pogrnjenih mizah. Začetek ob 19-30. Vstopnina samo 5 Din. med prired'tvijo svira tamburaški orkester. Pridite polnoštevilno, da 'kupno poženemo leto 1926 in z veseljem pozdravimo leto 1927. ' NOVO MESTO. Tudi letos je priredilo Kolo jugoslovenskih sester v Novem mestu božičn co revnim otrokom. Okrog lepo okrašenega božičnega drevesa se je zbrala mladina. Po primernem nagovoru društvene podpredsednice ge. Drage Svet-kove so se vrstile ljubke deklamacije in otroci so zapeli nekaj božičnih pesrnc. Nato so se razdelila darila. Obdarovanih je bilo 24 najubožnejš:h otrok z gorkimi oblekami, čevlji, perilom, pecivom in jabolki Novomeško Kolo jugoslovenskih sester je tudi darovalo Din 250 za mestne reveže na mesto venca pok Skalickemu, soprogu društvene predsednice. Podružnica pripravlja za 8. januar zabaven večer z bogatim in pestrim sporedom s prijaznim sodelovanjem tukajšnjih znanih kulturnih delavcev Ker je smoter te prireditve in delovanja Kola sploh samo v prid ubožcem, je želeti čim najlepšega uspeha. RAJHENBURG. Sokolsko društvo priredi danes na Silvestrovo zabavni večer z burko-trodejanko »Poslednji mož« Sodeluje domači orkester diuštva »Sloga-< Dne 8. januarja pa priredi naše društvo svoj običajni »Sokolski ples« s sodelovanjem salonskega orkestra iz Krškega Obleka pro-menadna Obe prired'tvi se vršita v Sokolskem domu, obakrat ob 8. zvečer. So-kolstvu naklonjeno občinstvo se vabi k naj-obilnejši udeležbi. Odbor. KONJICE Orii-Metodova podružnica vabi vse člane na redni občni zbor, ki bo v sredo, dne 5. januarja ob 20. uri v dvorani Narodnega doma. SODRAŽICA Dasi oddaljen od centra Slovenije, je naš trg vendar le v stalni zvezi z ostalim svetom. Naši rešetarji in krošnjarji skrbe. da ne zatone v pozabljivost glas Ribničana. Tudi društveno se precej gibljemo. Tu in tam zaide med nas kak intelektualec, ki nam pomaga prižigati luč prosvete in nam da pobudo, da ne utonemo v vsakdanjosti Lepa je vrsta domačinov. ki ne pozabijo rojstnega kraja, svoje domovine, dasi žive raztreseni širom Jugoslavije, da ce'o preko morja. Imamo tudi prijatelje, k' nam izkazujejo dobrote srca in duha Baš na ian sv. Štefana je vstopil v tak venec dobrotnikov blagonaklonje-ni gospod Ivo Ronko, poročrrik dravske bol-ničarske čete v Llubliani. Poklonil ie tuk. Sokolu krasen kip Sokola na podstavku, težak 50 kg in vlit iz mavca. Cas dopusta mu ni poteke! v brezdelju in uživanju bučnega veselja, ampak z vso resnostjo in vnemo se Je lotil osnutka v delavnici prijatelja kiparja gosp. Zajca. Gospod poručnik Ivo Ronko, ki je že opetovano pokazal na sokolskih izletih in tekmah, kaj premore njegov vojaški telovadni zbor, se je izkazal s tem zares klasi&vm delom ne le mojstra v sukanju meča. ampak s spretnostjo dleta, pravega umetnika. Kdo bi mislil, da pod strogo vojaško suknjo biva nele hrabro vojaško srce, ampak tudi mehka uraet" niška duša? Umotvor, ki spada v dvorano, krasi skromno sobo sokolskega prosvetnega odseka v Sodražicl Upamo, da si Sokol preskrbi udobno gnezdo, da pride do popolne veljave šele v novem Sokolskem domu. Po besedah ministra Federzonija Ko je minister Fedcrzoni lani v Padovi ctvarjal kongres društva «Dante Alighierii jc izvajal: _ »Čuvati italijanstvo, ki obsega jezik, o bi« čaje, kulturo, prepričanje, ni samo n.i5a narodna dolžn-ost, ampak pred vsem naša človeška pravica katere se ne moremo od* reči. Ne obstoja nikak pošten vzrok, da bi se ta naša pravica smatrala za nekaj nevarnega ali sovražnega.« Baš po teh načelih usmerjajo Jugoslo* veni v Julijski Krajini svoje postopanje. Kar je pravično in pošteno za Italijani;, mora biti pravično in pošteno tudi za Ju* goslovene. Ni samo v interesu našega ljud* sva. ampak tudi v interesu države, da d-o* voli pol milijonu svojih novih državljanov, ki hočejo biti polnopravni, svoboden raz* mah njihovega jezika in njihove kulture! Italija naj prične spoštovati — človeške človeške ptavice! Po naukih rimskih pravnikov »Pravo je umetnost dobrega in pravic* nosti. — So pravice, ki niso zapisane^ pa so bolj nepobitne nego vse pisane. — Krv* nih pravic ne more uničiti nobeno civilno ptavo — Pravo narodov je ono, katero je raravna. zdrava pamet ustanovila med vse* m; ljudmi — Naravno pravo je ono, ka* tero je narava učila vsa živa bitja. — Gle« de na narodno pravo so vsi ljudje enaki. — Kar je po naravi nedopustno, tega ne more potrditi noben zakon. — Zakon lah* ko menja civilno pravo, naravnega pa ni* koli. — Zakon je samo določba, pravična in božjega izvora, ki zapoveduje, kar jc pošteno in zabranjuje, kar je temu na* sprotno. — Kdor se poslužuje svoje pravi* ce. nikogar ne oškoduje.® Mussolini se tako rad sklicuje na stare rimske čase in njihove ljudi. Prav bi bilo, da bi proučil tudi nauke rimskih pravni* kov in bi se po gorenjih citatih ravnal pri svoji manjšinski politiki. p— trltalia Redenta» ima svoje azile, ri* kreatorije in dopolnilne šole med Slovenci v glavnem v gorskem delu goriške dežele: v Kanalu, Ročinju, pri Sv. Luciji, v Tolmi* nu, Kobaridu, Bovcu, na Žagi, v Cerknem, v idriji, potem pa v koroški Kanalski doli* nt. Vodstvo vseh teh zavodov je bilo do* siej v Vidmu, odslej po obnovi goriške po* krajine, pa pripade Gorici okoli 20 az.Iov altalie Redente». — Začetkom 1925. je bilo v vseh potujčevalnicah altalie Redente® nad 6000 otrok Od takrat je število še znatno narastlo ter se bliža številu 10.000! Po vseh teh «šolah» so bile božičnice, pri katerih so biii otroci obdarovani z raznimi rečmi. V azilih dobivajo otroci kosilo, ku* hajo jim posebno mlečni riž. Poročilo pra* vi, da se otroci naučijo italijansko dobro ter potem lahko napredujejo v osnovni šoli. Italijani imajo veliko veselje, ko po» slušajo slovenske otroke, ki pojejo aGio* vinezzo® in kraljevsko himno modi v fašistovskem močniku p— V Skopem na Krasu je bilo v četr« tek pred božičem razpuščeno društvo «Kras» Prišli so orožniki, prečitali dekret o razpustu in odpeliali v Dutovlje društve* no premoženje, to je dva stola in eno mizo p— Prebivalstvo tržaške, pulske in reške pokrajine je od konca 1924. do sedaj na. rastlo od 737 944 na 747.156, torej za 9212. p— Pridelek krompirja in grozdja. Ka« kor za žito je bila tudi za krompir leto* šrja letina v tržaški, pulski in reški po« krajini izredno bogata Lani se je pridela« lo 966.000 centov, letos pa 1.151.000 centov. Grozdja je bilo letos 472.000 centov, lani 284.867. Konoplje se je pridelalo letos 500 centov, lani pa jo je bilo dvakrat toliko Podatki o krompirju in grozdju so seveda italijanski. Vinogradniki se jim najbrže ne bodo mogli načuditil k_ Za poplavljence na Koroškem so se nabrale baje precejšnje vsote. Za razdeli« tev jc napravil načrt Heimatdienst. Zato ni pričakovati, da bi se darovani denar de* lil po potrebi nesrečnikom, marveč bo od* ločeval le cilj nemške propagande Gospo* darski položaj med našim ljudstvom je ne« ugoden in to slabost hočejo celovški go» spodje izkoristiti v polni meri za germa* mzacijske svrhe. k— V Šmiheiu pri Pliberku je proslavilo tamošnje izobraževalno društvo te dni svo» jo dvajsetletnico Na v^poredu ie bil go« vor, petje, deklamacije in veseloigra «Ne uaajmo se!» Izjava. Rihard Jakelj, kleparski mojster v SIo» venjgradeu, sem brez naročila in namerno izdeloval in prodajal železne peči za kur« jenje . žagovino po patentu g Ivana Koli* manna, posestnika ir trgovca v Šmartnem pri Slovenjgrad.u, te s tem posegal v nje* gove patentne pravice. Ta poseg obžalujem in se g. Kollma.inu zahvaljujem, da je od« stopil od svojih proti meni vloženih tožb Sloven j gradeč, dne 28 decembra 1926 1663 RIHARD JAKELJ. Boljša gospodična z znanjem nemščine se išče k / letni deklici. Ponudbe z referencami in sliko je poslati na gospo Vida Jankovič, Pančevo. Banai DOPISNIKA (korespondenta) za hriaščno, nemščino italijanščino, s stenografijo, če mogoče s knjigovodsko izkušujo spre memo v Jugoslaviji za takoišen nastop. Natančne ponudbe pod ..Priden" na oglasni oddelek „Juiraa zanesljivih vajenih v prevozu lesa iz gozdov sprejme takoj uprava družbe JEZERSKO", Kokra nad Kranjem Zahvala. Vsem, ki so ob nenadomestljivi izgubi nepozabnega soproga Jakoba Uršiča nadsprevodi ika v pokoju izrazili svoje sožalje in ga sptemili na njegov^ zadnji poti, iziekam naj-iskrenejšo zahvalo. Posebej se zahvaljujem g. Jakiču in soprogi ter uradnikom O- U. Z. D za izkazano podpoio. V Ljubljani, 0. decembra 1926. Žalujoča soproga M. Zevaco 42 Papežinja Favsta Roman Ko je mezgar priskočil, je Maurevert že vstajai. Bil je ves bled: ob dotiku njegovih prstov je dala mošnja kovinski glas in žito v njej je bilo trdo, kaj malo podobno ječmenu... Bila je polna srebrnjakov ali ceio zlatnikov!... »Prav,« je rekel hladno. »Poberi svoje žito, prijatelj!« Mezgar je molče izdrl samokres in ga je napel. »Pozor, gospod oficir!« je viknil Maineville. »Ta človek je blazen besnež!« Zbežala sta. Ko sta pretekla dvajset korakov, je odletel Mau-revertu klobuk z glave: mezgar je bil ustrelil za njim... Maurevert in Maineville sta kmalu izginila in mezgar je zamrmral: »Kdo sta? Ali sta govorila resnico?... Upam, da nista utegnila ...« Segel je v vrečo. Ko se je uveril, da je ostal dragoceni tovor na svojem mestu, je spet položil vrečo na mezga ter krenil za tovariši. Maurevert in Maineville sta se med tem ustavila za sečjo ob znožju griča. »Trideset tovorov ziata!« je rekel Maurevert. »Ni dvoma, da je vsebina prvih devetih vreč enaka vsebini zadnje.« »Da,« je zamišljeno pokimal Maineville. »To utegne biti nekaj milijonov.« »Maineville!.. »Maurevert!...« Spogledala sta se. Maurevert je bil bled kakor zid. Maineville se je zdel miren. Po dolgem molčanju je Maineville položil Maure-vertu roko na ramo, rekoč: »Razumem te, tovariš. Reči hočeš, da bi lahko vzela dve, tri vreče zase, namestu da obvestiva vojvodo. Postala bi bogataša... Toda kaj bi nama toliko zlata?< Maurevert je plašno pogledal okoli sebe. Zdelo se mu je, da se je za živo mejo nekaj premaknilo. A videl ni nikogar; gotovo je le veter zašumel med listjem. »Kaj bi meni toliko zlata?« je dejal. »Odpotoval bi, Maineville! Vojna in prigode so mi jele presedati. Nehvaležnost velikašev se mi je zamerila. Služil sem Karlu IX. in Katarini de Medicis; oba sta me pozabila. Zdaj služim Lorencem. Veliki Henrik mi ie obetai zlate gore, toda obljube so ostale obljube. Če bi mel dve sto tisoč liver, bi šel svojo pot. Kam? Sam ne vem. Vsekakor mi pariški zrak ne prija. Ne upam se več hoditi po ulicah, ker se bojim, da ne bi srečal...« »Koga?« je vprešal Maineville. »Strahu. Ali ti veruješ v strahove? Jaz verujem! Videl sem ga na svoje oči...« Maineville je skomignil z rameni. »V strahove!« je dejal. »Jaz za svojo osebo jih vselej odpravim z bodalom.« »Tudi jaz sem jih hotel! A strah, ki preganja mene. je menda nesmrten. Oni večer sem mu poslal na vrat dva rokovnjača...« »In kaj se je zgodilo?« »Zgodilo se je, da je vzel vsakega pod eno pazduho in ju je odnesel s seboj...« »Bojiš se ga, kakor vidim!« se je zarežal Maineville. »Ne norčuj se!« je rekel Maurevert z zamolklim glasom. »Poznaš me, da nisem strahopetec. Števila bojev, dvobojev, pokoljev pri belem dnevu in nočnih zased v katerih sem tvegal glavo in kožo, sam ne pomnim. Trepetal nisem nikoli... Kadar mislim na tega človeka, pa čutim, kako me mrazi do kosti. Ako sem na ulici, hitim domov; ako sem doma. zadelam vrata svoje sobe!... Da, Maineville, bojim se ga!... Tako se ga bojim, da bi se ubil, če bi le vedel, da mi na onem svetu ne bo za petami.. .c Maineville se ni več smejal. »Pobesrniti hočem,« je povzel Maurevert. »Če treba, pojdern na konec sveta ... samo da okusim radost, ki je ne poznam že šestnajst let: spati brez skrbi, živeti, ne da bi se mi bilo bati drugega kakor bitk. udarcev in smrti... ter pozabiti tega človeka!... Za to pa po- trebujem denarja!... Kaj ti je do teh dve sto tisoč liver, Maineville? ... Daj, da jih vzamem ...« »Čuj,« je rekel Maineville. »Velike stvari se pripravljajo. Vojvoda bo francoski kralj. Zarota, ki smo jo snovali žt-v dneh velikega klanja hugenotov, se bliža srečno koncu. Česa še nedostaja? Samo nekaj zlata, da zberemo vojsko, s katero uženemo Bearnca in udarimo na Valoiškega v njegovi poslednji utrdbi... Papež nam je bil obljubil to zlato... in evo, zdaj se stari iopov umika: zbal se ie kaj vem česa... In vendar to zlato tukaj!... To zlato, Maurevert, pomeni Ligi rešitev. Guisu krono, meni pa vojskovodski meč. Ako poneveriva le en zlatnik, sva navadna tatova. Guise naju zapodi...« »Kaj meni mar!« je zagodrnjal Maurevert. *Tebi ne. a meni je mar!« je nadaljeval Maineville. »Poslušaj moj načrt: poiščeva si do drevi nekaj smelih ljudi in se z njimi vrneva v malin; polastiva se vreč ter jih spraviva v Guisev dvorec. In tedaj porečem vojvodi: Visokost, evo vam denarja. Zase ne prosim ničesar, toda Maurevert potrebuje dve sto tisoč liver. Če jih ne dobi, je zmožen glasno povedati, kje ste našli milijone, ki zanje nabirate vojsko... Ali meniš, da ti Guise odreče ta denar?...« Maurevert je molčal. »To je vse, kar morem storiti.« je končal Maineville. »Ako si poizkušaš vzeti sam, vedi, da te ubijem, naj mi bo še tako žal.. »Nu, bodi! Prav imaš...« »Tedai storiva, kakor sem rekel?« »Kakor si reke!,« je deial Maurevert. »Do svidenja drevi!...« »Vrlo, tovariš. A znaj. da se od tega trenutka ne razstaneva. dokle ne bo delo opravljeno... Zamisli se v moj položaj in boš videl, da ne morem prizanesti niti prijatelju, če vidim, da ga skomina po zlatu, ki ga smatram za vojvodov plen. Saj veš. da sem Henrikov pes. Kdor se hoče dotakniti njegove kosti, tistemu pokažem zobe. Ostaniva prijatelja, Maurevert...« Maineville je govoril z vso odkritosrčnostjo nasilnega človeka, ki se je prodal svojemu gospodarju v neomajen^ last. Med tem. ko je iztezal desnico, ie držal levico na ročniku bodala, pripravljen, da ga zasadi tovarišu v srce. Mati oglasi, ki služijo v posredovalne In socialne namene občinstva, vsaka beseda 50 par. Najmanjši znesek Din 5'—. Zenitve, dopisovanje ter oglasi strogo trgovskega značaja, vsaka beseda Din I - —. Najmanjši t nese k Din !9'—\ Zabavni večer 6 plesom to Šaljivo pošto priredi podofieir.o-to, dne 1. januarja 1927 v restavraciji na glavnem kolodvoru. Svira Jazz-band »Merkur, Vstop brez po* Bebnega vabila. — Začetek točno ob 20. uri. Za obilen obisk se priporoča odbor. 39094 Gostilna A. Kramer v Trbovljah - Retje priredi na Silvestrovo proslavo petdesetletnice obstoja gostilniške obrti in prosi za udeležbo, — A. Kramer 39667 Najboljša zabava Da Silvestrovo v gostilni pri Sodčku. S9G50 «KoIizejski oder» priredi danes 'Silvestrov večer« s raznovrstnim sporedom v sa'onu pri «Levu». Go.-po-svetska cesta. Začetek ob %21. uri. 39751 Prvo slov. tambur. društvo «Krim» priredi 31. t. m. Silvestrov večer v gostilni g. Antona Stei-nerja na Opekarski cesti 34 Začetek ob 8. uri. K obilni udeležbi vabi odbor. 39741 Ka Silvestrov večer, na dan novega leta in v nedeljo priredi godbeno društvo «Gradašca» zabavni večer » plesom v gostilni Amerika 39736 Snežne čevlje in galoše popravlja Avgust S k o I, Borštnikov trg 1 (za dramo) 39440 Snežne čevlje gprejema v [»opravilo tvrdka M trebar. Ljubljana. Sv Petra costa 6 39138 Ondulacija. vodna, ondulacija. striženje. barvanje las. nanikura. najtočne-fe se izvršuje v damskem salonu «KELŠIN» Kopitarjeva ulica L Galoše popravlja D a r o a vulkanizacija P Škafar. Ljubljani. Rimska cesta 11. 870 s~ T. RABIČ •] O, Ljubljana ^J SSgVOKSKiS? 3000 Din mesečno za raznečavanje sezonskega piedmeta. Priiave pod . 12.000' na Publicitas d. d. Zagreb, Gunduličeva ulica 11 EEEEEBE dobe Izurjeno pletiljo iščem za takoj Tudi one se lahko oglasijo, katere bi hotele v prostem času priti Naslov v oglasnem oddelku «Jutra* 39506 Knjigovodjo zmožnega slov in nemščine sprejmem Samski ima prednost — Ponudbe tvrki Al Sotlar. izvoz jajec. Gornja Radgona 89476 V trgovino specijalne stroke sprejmem takoj trgovsko popolnoma izobraženo samostojno žensko Želim organizatoričen talent. popolno znanje slov., srbohrv. in nemške korespondence. strojepisja in občevanja s strankami — Ponudbe s sliko, ki ge vrne na oglasni oddelek »Jutra* pod »Marljivost*. 39665 Vrtnar, pomočnika sprejmem pod zelo ugodnimi pogoji. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro c Vrtnarski pomočnik*. 89680 Učenca 6 primerno šolsko izobrazbo in poštenega mlajšega hlapca sprejmem v trgovino z že-leznino v Ljubljani. Hrana in stanovanje v hiši. Kje, pove oglasni oddelek Jutra 39698 Vajenca v trgovino sprejme takoj tvrdka Zu-panič. Griblje. p. Gradae. Hrana in stanovanje v hiši Pismene ponudbe na tvrd-ko. 36702 Trgovskega učenca marljivega, kateri ima veselje do trgovine in je dovršil 2 rn-rp^a meščanske šole z dobrim uspehom — sprejmem v vočjo trgovino z mešanim blagom. — Ponudbe e prepi om zadnjega šol. izpričevala na tvrdko Ivan Rojnik, Slovenjgrarfec 39657 Lep, lahek zaslužek Iščem potnike za rarpeča-vanje drž. vred. papirjev. Potrebna kavcija 50 Din. Josip Plevnik. Maribor. Vr. banova ulica 28. 39763 isce;o Odvetn. uradnica z najizvrstnejšo kvalifikacijo v mnogoletni odvetniški praksi, popolnoma ve-šča in spretna slov srbohrvaška in nemška iaj Pnzeuiuo 2 trgovska lokala » kletjo m skladiščt-ui V prvem nadstropju trisob-uo stanovanje m Kuhinja Poleg hiše četrt joha velik vrt in 4 johe gozda proolno oskrbo Naslov v oglasnem oddelku »Jutra* 39646 Sobo oddam za pisarno ali društvene namene na Starem trgu S/I, desno. 39715 3—4 sobe s kuhinjo in kopalnico išfcem za takoj. Ponudbe na oglasni oddelek «Jutra» pod značko .B H.. 39716 Gospodično iz boljše robine. sprejmem na hrano in stanovanje. — Na-lov v oglasnem oddelku •Jutra., 39717 Sredi mesta oddam s 1. januarjem dve-ma gospodoma sobo na ulico. Naslov v oglasnem oddelku .Jutra. 39732 Stanovanje 2. ozir 3 Hjb. in kopalnice odda za 1200 Din mesečno, blizu Rleiweisove ceste .Posredovalec*. Sv. Petra cesta 18 . 39722 n □ a o □ □ □ znamke „RENAULT" '22/36 HP 4—5 sedežen odpri malo rabljen v izbornem sianju se radi nakupa zaprtega voza ugodno proda. Poraba benena maihna, voz pripraven ludi za autotakse. Po;asnila da tvrdka A. Laimret, Lfubl ana, Ouna ska cesta 22. a 'innauujuuuaoaonnnnnnnnnnnnr □ H a g 0 o innnnnnnnmnnmnonnnnnnnnnr c ŠE DANES si preskrbite „OOKO" lak čevlje, polčevlje za praznične prilike in plesne večere. So na Upši in najcenejši. Trgovina „Doko" Prešernova 9, dvorišče. 3Q®6©©666©66©66 Opremljeno sobo oddam le boljšemu gospodu Naslov v cglasnem oddelku »Jutra*. 39726 Opremljeno sobo separirano. s parketom in elektriko oddam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 39655 Opremljeno sobo oddam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. Cisto sobo oddam s 1. januarjem sostanovalcu v sredini mesta Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 39690 Majhno sobo takoj oddam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*. 39656 Stanovanje v novi hiši, sobo in kuhinjo oddam takoj za 300 Din mesečno pol ure od Ljubljane. Naslov v oglas, oddelku »Jutra*. 39691 Priprosto sobo s posebnim vhodom iščem, najraje v Sentpeterskem okraju. Ponudbe oa ogla*, oddelek «Jutra> pod Šifro »Plačam naprej 53* 89653 Stanovanje 2 sob. kuhiuje in pritiklin oddam s 1 februarjem v bližini obrtne šole. Naslov v oglasnem oddelku Jutra 39649 Stanovanje sobo in kuhinjo, aii sobo s štedilnikom išče 1 oseba Naslov na oglas oddelek »Jutra* i>od šifro »Mirna franka 11*. 39745 Lepo, solnčno sobo z električno razsvetljavo takoj oddam akademiku — Mallner, Levstikova 19/111. 39758 Sobo takoj oddam gospodu. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra* 39754 Opremljeno sobo lepo. veliko in «olnčno u 39.365 20.000 Din posojila iščem proti popovi varnosti, dobri garanci in visokim obrestim Ponudbe na oglasni oddelek Jutra* pod »Posojilo 11*. 39711 Tiho družabnico sprejmem v lohro idočo trgovino. Potr-ben kapital 20.000 Din. - Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Tiha družabrica 12*. 39712 mjsssm Mirko! Ne morem! . To nisem! Da Vi domaevate — to ža- lil! - LE 39678 Inka 3 Hvala! Tuli Tebi več sreče in zadovoljstva, pa manj trpljenja v novem letu! — Lepo pozdravljena. Inka! 39744 Boljši gospod Nemec, želi znanja z dostojno gospodično ali vdovo Zenitev ni izključena. Ponudbe na ogla; oddelek c.Iutra» pod značko »101*. 89737 V oglasnem oddelku «Jutra» ie dvigniti sledeča pisma: M Beber. Bodočnost 1927. Boljša moč. Blondinka in Crrolaska. Blat k. Brezhibna Bottonna Bogatjj mladenka 26. Brei rizika. Ceno in dobro. Ciro Miiitante. Duševna inteligenca. Dobro iiurjena 68. Diskretnost. Dobro ohranj-n 82- Delnice. Dobiček. December S6. Francija. Fictkana Gama. J Gantar. Ivo. Jolanda 64. I Perko. Ježice. Iris in Ethel. K. B popolnoma samostojen. Komisija 99, Soliden gospod „ .. .. - dobi krasno sobo v bližini Kn^ovo£a ,'4/. Kj;.v:ir"a' liceja. - Poseben vhod in . Klav,r' Ko*kcija, elektrika. Naslov v oglas, j oddelku »Jutra> 39753 tura I. Ljubljana 333. L 101, Ljubljana 91. Luštna i:, fletna. Motor 5, Morlis. Mraz, Napredk 24. Nizka cena. Najrajši na deželo. Najpoštenejši, Nočni čuvaj, Novo leto. Neznanec visoke postave. Odločnost, Podjetnost 87. Poznanstvo. Podjeten trgovec, Pristen. Pe. kel, Predpust 1927, Podjetje 7, Plačam uaprej. Stalno 15, Slučaj. Sposoben, Samostojna 100. Stanovanje 42, Ši-vlja v Ljubljani, Trgovec 98. Tajne orienta. Takoj 101, Takojšnja dobava, Te-sači. Točno 15. december. Takoj 14. Umirajoča roža, Učenka 36, Udobno življenje. Vestna in snažna. Vida Kuža Mara. Vpokojenka. Vzgojiteljica 39296. Zanesljiva 31, Zasigurana eksistenca, Zajamčena tajnost. Zabava 60, Zarja, Značaj in tajnost, Zakopan zaklad v Savinjski dolini. Zanesljiv 348. Železne peči. M. Zargi. — Brez dokazilnega listka pisem n e izročamii! Gospodična z lastnim stanovanjem, se želi poročiti z gospodom od 45—50 let starim Dopise na oglasni oddelek »Jutra* pod značko *Mirni dom 73*. 39738 Klavirji Tovarna in zaloga klavirjev, prvovrstnih inštrumentov različnih tvrdk. kakor tudi lastnih izdelkov — Poseben oddelek za popravila Uglaševanja in popra vila za Glasbeno Matico, Konservatorij in druue inštitute izgotavlja moja tvrdka. Točna postrežba in zmerne cene. tudi na obroke Izdelovalec klavirjev Ii. Warbinek, Ljubljana — Hilšerjeva ulica 5. 39521 Gramofon dobro ohranjen, s 25 raznimi ploščami po ugodni ceni prodam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*. srno Klavir dobro ohranjen, zelo poceni prodam Naslov v oglas, oddelku »Jutra* 39641 Klavir kupim. Ponudbe z nave.ibo cene na oglasni odd< b k »Jutra* pod o Dre-tani težki < peroci/i — zahvalnih m gospodu prima>iju Dr Choltu' za me-aovo skrb in noirLiovalr.ost, ktr /e njtmu se mam zaHvaiiti ta živuenje: on me je ozaravil tudi itinde^e.lhtne naauhe Runi no se zahvaliujem tudi čč. astram ■n vsim, ki so mi izkazati kako nrijuznost. JOSIP LE Slik vpokcner.i oskrbnik m pesesmik. Pot sreda Sostanovalko sprejmem v zakurjeno sobo po nizki ceni. Naslov pove oglasni oddelek .Jutra. 397.T' Sobico čedno opremljeno, poceri oddam na Resljevi cesti mirni gospodični. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra* 39800-: Stanovanje obstoječe iz sobe, kuhinje in pritiklin takoj oddam. Naslov v oglasnem oddelku •Jutra*. 39733 r- L. Srečno in veselo novo leto žeii vsem cenjenim odjemalcem MANUFAKTURNA TRGOVINA ANTON SCHUSTER Ljubi,trna, Mestni trg 25. »grafitni. Kopirni, ačunski o povoščen, zvitki (roiei ia regls'rir-ae blaga ae in računske stroje liane, matrice n spec papu za ozmno rvan ? Barvn' 'rakovi Plco Braco tet ogljen; rap < L. BARAGA, Ljubliana, Seienburgova ulica St 6. I«l«l0ti St l-t-lor it Urejuj« Franc Puc. isdaja za Konzorcij »Jutra* Adoli Ribnikai. Za Narodno tiskarno dd. kot ti&karnarja Fran iczeriek. Za inscratai del Je odgovoren Alojzij Novak. Vsi t Ljubljani