Književnost. Letna šolska poročila. (i. Letno poro&ilo stirirazredne deške in dcorazredne dekliške Ijudgke šole r Kranji. Število učencev 281, število učenk 171. Za višji razred sposobnih 300 (— 66°/o). S to šolo združeno obrtno nadaljevalno šolo je obiskovalo 71 rokodelčičev. Učiteljsko osobje: Kuster M. (nadučitelj), Grčar J. in Kukelj A. (veroučitelja), Pezdič J., Lacheiner E., Režek J., Jugovic F., Golf K. 7. Letno poroiilo štirirazredne deške Ijudake šole v Skofji Loki. Število učencev 310; za višji razred sposobnih 228 (= 77°/o). S to šolo združeno obrtno nadaljevalno šolo je obiskovalo 83 rokodelčičev. Učiteljsko osobje: Papa F. (nadučitelj), Tomažie I. (veroučitelj), Cetelj I., Krenner B., Kramar M., Jaklič F. Poročilo ima kratek spis jVzgojni ponien petja" od B. Krennerja. 8. Jahresberkht der Volksschule in Neumurktl (sarno neinško). Število otrok 418 (14 z nemškim inaternim jezikom); za višji razred sposobnih 260 (= 62°/o). S to šolo združeno obrtno nadaljevalno šolo je obiskovalo 82 rokodeleičev. Učiteljsko osobje : Kragl J (nadučitelj), Merčun R. (veroučitelj), Kmet A., Mally K., Cvirn J., Globozhnik A., Borovsky Marija, Ihan Gabrijela. 9. Letno poročilo štirirazredne deške Ijiuhke šole «• Kamniku. Število učencev 224; za višji razred sposobnih 137 (= 67"/o). S to šolo združeno obrtno nadaljevalno šolo je obiskovalo 65 rokodelčičev. Učiteljsko osobje: Burnik J. (nadueitelj), Oblak J. in P. Romuald Jereb (veroučitelja), Trainte I., Stefančič A., Stiasny Lj. 10. Letnu poročilo trirazredne dekliške Ijudske šole v Kamniku. Število učenk 195; za višji razred sposobnih 137 (= 7O°/o). Učiteljsko osobje: Čen('ič J. (nadučitelj), Muhovec BI. (veroučitelj), Verne Frančiška, Klančar Avgusta. 11. Letno poročilo trirazredne Ijudske šole v Mengši. Število otook 280; za višji razred sposobnih 210 (—¦ 74°/o). Učiteljsko osobje: Javoršek A. (nadučitelj), Zaletel L. (veroučitelj), Sirc P., Gerkman Einilija. Poročilo iraa na čelu jako zanimiv spis „ Nekdanji Mengšanje ". 12. Lctno poročilo štirirazredne Ijudske šo/e v Krškem. Število otrok 208. Obrtno nadaljevalno šolo je obiskovalo 30 rokodelčičev, kmetijski tečaj pa 29. Učiteljstvo: Gabršek F. (nadučitelj in c. kr. okrajni šolski nadzornik), Knavs I. (veroučitelj), Ravnikar J., Michel Marija, Scbmidinger Ana. V zimskem času je imela šola tudi šolarsko kuhinjo, katera je iraela 169 gld. stroškov. 13. Letno porocilo štirirazredne deške Ijudske kole c Sudulfucem. Število otrok 209, za višji razred sposobnih 174 (= 83°/o). Učiteljsko osobje: P. Florentin Hrovat (vodja), P. Izidor Normali (veroučitelj), P. Viljem Vindišar, P. Inocencij Koprivec, P. Avrelij Knafelj. 14. Letno poroiilo štirirazredtie Ijudske šole v Metliki. Število otrok 386; za višji razred sposobnih 236 (= 61». Učiteljsko osobje: Šest A. (nadučitelj), Pavlič I. in Avsec F. (veroučitelja), Gregorač F., Parma Matilda, Schfinbrunn F. 15. Letno poročilo Uirirazredne Ijudske šole r Postojini. Število otrok 401; za višji razred sposobnih 263 (= 65"/o). S to šolo združeno obrtno nadaljevalno šolo je obiskovalo 33 rokodelčičev. Učiteljsko osobje: Thuma J. (nadučitelj in c. kr. šolski nadzornik), Zakrajšek F. (veroučitelj). Josin T., Uimnik J., Praprotnik Ivana, Praprotnik Viktorija, Perušek Karolina. 16. Neunter Jdhresbericht der Knaben-Burgerschule in Gurkfeld. Število učencev 33 + 27 + H = 71. Učiteljsko osobje: Lapajne I. (ravnatelj), Bezlaj J., Dr. Roiuih T., Knavs I. Poročilo ima na čelu .Kratek pouk o menjicah" iz dr. Romihove knjige .Obrtno knjigovodstvo z ozirom na obrtne šole", katero knjigo sino v letošnji 4. štev. ,,Učit. Tov." opisali. Pridan pa je poročilu še ,Pregled meteorftložkih opazovanj na tej šoli". 17. Letno poroiilo narodnih šol v Ijutomerskem okraji. To prav lepo sestavljeno poročilo, katero je založilo Ijutomersko učiteljsko društvo, ima nastopne oddelke: 1. Verženski vojvode (spisal L. Janžekovič); 2. Zemljepisna črtica (sestavil J. Krvl); 2. Nekaj o pridelovanji sočivja (spisal T. Pušenjak); 4. Iz ljutomerske šolske kronike; 5. Razredba šolske mladine iz vseh 8 šol tega okraja. na čelu okr. šolski svet tu in pri vsaki šoli krajni šolski svet in učiteljsko osobje. 18. JahresbericM des k. k. Oherijymnasiunw in Budolfsicert. Na čelu poročila je znanstven spis ,Zloženke v novi slovenščini" od prof. R. Peruška. Na zavodu je bilo razven ravnatelja A. Senekoviča še 19 učnih močij. Učencev je bilo 58 + 23 + 31 + 20 + 20 + 22 + 26 + 19 = 225. Za višji razred sposobnih je bilo 153 (= 68°/o), k ponavljalni preizkušnji priiiuščenih pa 26. Nemcev je bilo 10, potem 1 (leh. 1 Lah, ostali pa so bili Slovenci po maternem jeziku. S tem zavodom združena obrtna nadaljevalna šola je imela 70 učencev. 19. Jahreshericht der k. k. Staats-Oherrealschide in Laibach. Na čelu poročilu je prof. Knapitschev znanstven spis ,die Einwirkung des Wassers auf Blei im Allgemeinen und insbesondere die des "VVassers der stadt. Wasserleitung in Laibach". Ker se je letos otvoril ljubljanski vodovod, je ta razprava kaj primerna osobito iz peresa odličnega strokovnjaka, ki je ves čas, kar se je vodovod razpravljal in izdeloval, pri tem obširnem delu kot kemik sodeloval. Na zavodu je bilo razven ravnatelja dr. R. Junowicza še 18 učnih močij. Učencev je bilo 115 + 101 + 60 -f 83 + 20 + 22 + 14 = 370 , in sicer po maternem jeziku 125 Slovencev in 157 Neincev, ostali pa druge narodnosti. Za višji razred sposobnih je bilo 265 (= 72°/o), k ponavljalni preizkušnji pripuščenih pa 43. S tem zavodom združena obrtno nadaljevalna šola je imela 242 učencev. Na ovitku je zaznamek razprav iz vseh letnih poročil od leta 1852/3 dalje. 20. Jalmsbericht des k. k. Obergi/mnaniums in Laibach ima na čelu znanstven spis ,Uie Sprache des Satirikers Persius" od prof. J. Šorna. Na zavodu je delovalo razven ravnatelja J. Šuinana (sedajšnjega deželnega šolskega nadzornika) še 39 učnih močij. Učencev je bilo v 21 razredih 211 + 176 + 124 + 47 + 101 + 65 + 48 + 67 =r 88!). Od teh je bilo 685 Slovencev, 112 Nemcev, ostali so bili druge narodnosti. Za višji razred sposobnih je bilo 589 (= 66°/o), k ponavljalni preizkušnji pripuščenih pa 110. 21. lzrjeitaj kr. učiteljske školc i rjelbarnice n Zagrebu ima na čelu prav izboren spis učitelja glasbe V. Novaka o glasbi. Na drugem niestu je popolna naučna osnova, pregled ur, učiteljsko osobje, knjižnica, učila, ukazi, letopip, pismene naloge, podpore, statistika in imenik. Nastenskc table za prvi pouk v računstvu sestavil Jožef Kyzlik, nadučitelj v Solopisku. Založil Karl Janskv v Taboru (Ceško). — O važnosti nazornega poučevanja računstva, posebno v elementarnem razredu srao vsi jednega mnenja. Poudarjam tu početno računjanje radi tega, ker se v elementarnem razredu mora staviti temelj vsemu nadaljnerau računjanju. Je-li pa temelj našemu računstvu kaj drugega, nego prva desetiea — podlaga dekadičnemu sistemu. Da se malemu računarju zagotovi uspešno nadaljno računjanje, mora si pridobiti v prvem razredu jasen in določen nazor o številih prve desetice. G. nadučitelj Kyzlik je sestavil table v velikosti 66X54 cm., s katerih pomočjo si učenci lahko pridobe natančne pojmove o številih prve desetice. Na njih so upodobljene razne stvari iz otroškega kroga, katerim je dotično število karakteristični znak. Razven tega so na tablah tipi pisanih in tiskanih številk taki, kakor so v naših šolah v rabi in tako veliki, da jih večje število učencev lahko natančno razloči. G. založnik Jansky je dobil za ta učni pripomoček vee priznanj iz čeških učiteljskih krogov in tern se tudi nii radostno pridružimo in ob jednera opozarjamo vse svoje stanovske druge na to vrlo dobro učilo. 10 tabel stane z navodilom vred samo 1 gld. 50 ki\. nalepenko prilepljene 3 gld., po pošti 10 kr. veo, 1. K. Zbirka nastenskih zoologričnih podob, založil K a r 1 J a n s k y v Talioru (Češko). — Ako hočerno prirodopisje na ljudski šoli z uspeliora poučevati, t. j. dosegati v tem šolskein predrnetu predpisano nam tvarino, treba nam pred vsem n a z o r n o poučevati. Kaj koristi učencu še tako lep popis srne v gozdu, zajca na polji, ako teh živalij 'še nikoli v naravi videl ni, ni zmožen, prestavljati si po napovedanih znakib obravnavanih živalij. Da je torej ta pouk uspešen, si ve vsak tovariš pomagati. Pokaže učencem žival iz nature ali mrtvo nabasano in ako tega nima, uporablja stenske podobe. Kakšne zaliteve se pa stavljajo na dobre šolske stenske podobe, je znano vsakeniu. Izdelane morajo biti z veliko natančnostjo (dobro kolorirane imajo pred drugimi prednost), iineti primerno velikost in ako le mogoče mora biti na jedni tabli samo jedna žival. Ker so pa take table po večini zelo drage, niso vse šole v stanu omisliti si tega prepotrebnega učila. Zgnraj omenjena zbirka ima poleg naznačenih lastnostij še to, da ni draga, kajti 5 tabel iz trdega popirja stane saino 2 gld. 50 kr., posamezne podobe 60 kr.; zato jo toplo priporočaino svojim tovarišem. I. K. Slovensko petje v preteklih dobah. S p i s a 1 Fran Rakuša, nadueitelj. Cena 80 kr., zlata obreza 1 gld. 50 kr. Gospod spisatelj je nabral v to lično knjižioo mnogo gradiva o slovenski glasbi, raztresenega po raznih knjigah, leposlovnih in drugih listih, kar mu je prizadejalo obilo truda. Vse gradivo je razvrstil v prvem oddelku te knjige v kronologičnem redu in v kratkih potezah naslikal delovanje bolj ali manj važnih glasbenikov. opisovaje njih delovanje z njihovimi glasbenemi umotvori vred do denašnjega dne. Vsa razprava se bere prijetno, akoravno pogrešamo tu in tam korenitejših opazek in pravičnejše sodbe. Teinu oddelku slede životopisi umrlih skladateljev. ,,De mortuis nil, nisi bene" tega reka držal se je g. Rakuša vseskozi, akoravno je runogo v teh spisib pretiranega, kakor se sploh v umetnosti, posebno pa v glasbi pri, nas marsikaj hvali, kar bi se moralo dostikrat ostro grajati. Tu privošči nekemu skladatelju polnili deset stranij, in lahko umejemo njemu peto slavo, kajti narekovala jo je bratovska ljubezen. Vsi skozi so mojstri, a mi pristavimo, da so vmes tudi mojst.ri skaze. Zdi se nam potrebno tukaj nekaj besed spregovoriti, kako se pri nas premnogi poklicane čutijo komponirati nied tem, ko jih je le malo malo izvoljenih. Na nekem izobraževališči je bilo svoje dni pravo tekmovanje gojencev, kdo bode več kornponiral in učitelj glasbe jili je v tein še toplo podpiral. Mnenja smo, da to ni bil pravi namen poučevanja glasbe, kajti glasba je umetnost in ne da se ,rokodelsko" priučiti. Ni še vsak skladatelj, kdor nam ubere z rokami na klavirji par lično ubranih akordov, da nam prijetno božajo uho, srce pa mrtvo puste. Ker je glasba umetnost, ne da se nikakor prisiliti, in kdor že čuti poklic v sebi komponirati, treba mu je pred vsem drugim teoretične in tehnične izobraženosti v toliki nieri, da si jo šele prisvoji, ko se leta in leta bavi le s tem predmetom, primerjaje slavne klasike vseh časov in narodov. Dokler sino še na tesnosrčnem, jednostranskein in političnem stališei, da tudi v glasbi nečerno od Nemcev ničesa na posodo jeinati, učimo se od čehov. ,Ta ,,par excel- lence" muzikalni narod šteje med svoje može take skladatelje in umetnike, kateri se dandanes sinejo meriti z veščaki vseh drugih narodov. V njih najdemo v vsaki stroki glasbe zastopnike, od katerih se lahko učimo, kaj je res lepo, umetno, tudi dovršeno. Pustimo že jedenkrat tiste nesladno doneče, trivijalno zavijajoče pesmi, katere šegačejo ušesa, a srce prazno puste. Želimo si raesija, kateri bi z neusmiljeno roko jel trebiti v naši glasbi zrnje od plev. Rešeto moralo bi res precej veliko biti, a brez zamere, zrnja ostalo bi jako malo. Učimo se torej najpoprej, pustimo govoriti veščake in ne bodimo trmoglavi. Preverjeni sino, da, ko pridemo do pravega ukusa, tudi tisti skladatelji, (se ve, eastne izjeme so tudi pri nas) kateri štejejo svojih skladeb na stotine, ne zastavijo več peresa za komponiranje ainpak stavili si bodo ves drug smoter, da gojijo glasbo kot umetnost v koncertih, v cerkvi in v šoli. Med skladatelje prištevamo tudi mnogo učiteljev Kdo deluje v narodu laže v povzdigo glasbe, kot učitelj! Potov tukaj ne zaznamenujemo, a jedno se nam zdi potrebno, da svoje tovariše prosimo: Nabirajte narodne drobtinice, narodne napeve! Kolikokrat so nas pozivali v ta namen veščaki, tudi ,Glasb. Matica" je storila svojo dolžnost, a uspeha je do sedaj še malo. Vsak učitelj je tolikn v glasbi zmožen, da zapiše narodno pesem vsaj jednoglasno, — za harmoniziranje bodo skrbeli že strokovnjaki. 0 še živečih skladateljih podaje nam spisatelj tudi podatke s tistimi hibami, kakor o prejšnjih. Opomnimo naj, da ima A. Nedved za povzdigo slov. glasbe vsaj toliko zaslug, kakor kdorkoli si bodi, in vender je ocena njegovih del jako skromna v tej knjižici. In kaj A. Fiirster! Pa mi segamo predaleč. Končno ne odrekamo gospodu spisatelju nikakor zaslug, ki si jih je pridobil s tem, da je lično knjižico z res prav čednimi podobami nekaterih skladateljev poslal med svet. Kakor sam v svoji skromnosti dostavlja, pritrjujemo tudi mi: služila bode strokovnjaku prav dobro pri opisovanji Bzgodovine slovenske glasbe". — r.