LOJZE MALOVRH direktor gimnazije RAZVOJ ŠOLSTVA V ŠKOFJELOŠKI OBČINI Vrednosti današnje šole ne ocenjujemo samo po tem, koliko znanja so učenci pridobili v šoli, marveč tudi po tem, koliko je šola pri njih vzbudila potrebo po nadaljnjem izobraževanju in koliko jih je usposobila za samoizobraževanje. Gospodarski razvoj, pogojen z razvojem znanosti, ni potekal v zadnjih sto letih enakomerno, marveč se je začel iz enakomerne rasti skokovito dvi gati. To nam dokazujejo naslednji podatki: število visokošolskih študentov v svetu se je v zadnjih štiridesetih letih skoraj podeseterilo, število znanstveni kov se v zahodni Evropi podvoji vsakih petnajst let, v ZDA vsakih deset let, v Sovjetski zvezi celo vsakih osem let. Danes živi 90 "/» znanstvenikov, ki so kdajkoli živeli. Rezultat vsega tega je, da se svetovno znanje podvoji vsakih •osem do deset let, prav tako hitro pa trenutno veljavna znanja zastarevajo. V preteklosti je veljalo, da je za industrijsko tehniko zadoščal elementar no pismen delavec, kvečjemu še strokovno izučen, ne pa, da bi kaj več p»o- sedal po šolskih klopeh. Še pred tridesetimi leti smo imeli v Sloveniji tako strukturo dela, da smo med aktivnimi prebivalci potrebovali le slabih 10 "/o strokovno šolanih kadrov. Uanes je v strukturi dela že okrog 50 "/o strokovno delovnih mest, najkasneje leta 1990 pa jih bomo imeli ob normalnem razvoju že 80 "/o. Povprečni izobrazbeni produkt vsakega letnika ene generacije bi moral biti naslednji: — 15 "/o akademsko izobraženih — 35 "/o višje in srednje strokovno izobraženih — 35 "/» kvalificiranih in le — 15 "/o priučenih delavcev za delovno mesto ozkih profilov. Ce upoštevamo sedanjo kadrovsko strukturo (okrog 60 "/o priučenih de lavcev), lahko v najboljšem primeru pričakujemo, da bomo navedene izobra zbene produkte realizirali šele okoli leta 2000. Večjo učinkovitost na vseh stopnjah šol bomo dosegli predvsem z vsebin skimi in notranje organizacijskimi premiki v vzgojno izobraževalnem sistemu. Vzgojno izobraževalni sistem se pričenja že v predšolskih ustanovah. Te so pred leti vključevale otroke predvsem zaradi zaposlenosti staršev. Danes pa ima bivanje otrok v vzgojno varstvenih ustanovah že tudi značilen vzgojno- izobraževalni značaj. Zal je danes v te zavode vključenih še premalo otrok, da bi lahko za vse prek varstva uvedli ustrezno predšolsko izobrazbo. Znan- 170 stveno je dokazano, da je možnost za učenje v otroški dobi največja, pozneje pa upada, in to tembolj, čim manj smo jo v otroški dobi razvijali. Danes je v Sloveniji vključena v vzgojno varstvene ustanove približno ena četrtina otrok, ostali pa so prepuščeni vzgoji in izobraževanju okolja, v kate rem živijo. V naši občini so bile v šolskem letu 1968/69 tri vzgojno varstvene ustanove: Novi svet. Trata in Železniki. V naslednjem letu se je mreža vzgojno varstve nih ustanov povečala še za vrtec v Žireh. Od septembra 1971 pa je odprt tudi vrtec v nekdanji osnovni šoli v Klobovsovi ulici. Vsi trije vrtci v Skofji Loki so upravno priključeni Dijaškemu domu. Število otrok v vrtcih po starosti je bilo naslednje: šolsko leto 1968/69 1969.^0 1970'71 šte\-ilo odd, 8 15 18 0—3 let 17 33 3—7 let 169 330 7—15 let Skupaj 67 67 354 363 444 V to število so všteti tudi otroci, ki so obiskovali v sestavu vrtcev »malo šolo«. Ta se je razvila kot neposredna izobraževalno-vzgojna oblika za pripravo otrok na osnovno šolo. Delovati je pričela leta 1965/66 in je iz leta v leto vklju čevala več pred vpisne generacije. Pouk v teh šolah je trajal 70 do 100 ur. V prihodnjih letih bo treba vklju čiti v malo šolo vse otroke pred vstopom v 1. razred osnovne šole. S tem bomo ustvarili enotnejše pogoje za vstop v osnovno šolo in dosegli premik začetka šolske obveznosti na šesto leto starosti. Ustrezno organizirano malo šolo in testiranje pred vstopom v osnovno šolo imata bistveni vpliv na vsebino dela v elementarnih razredih osnovne šole in na osip v osnovnih šolah. Dosedanja osnovna šola, gledana z vidika prihodnjih potreb, je še precej neučinkovita. To se odraža predvsem v osipu generacije, ki znaša okrog 30*/o. Ta je med otroki nižjega socialnega statusa in v gospodarsko manj razvitih občinah praviloma višji kot v gospodarsko razvitejših občinah. Z modernizacijo vzgojno-izobraževalnega dela in učnih sredstev s preure jenimi učnimi načrti, ki bodo izločili nepotrebne zgodovinske podatke, z ures- Otroci vzgojnovarstvene ustanove Novi svet pri igri 171 ..' ;;•!•, • V i^I ničevanjem individualizacije pouka in z ustvarjanjem pogojev za celodnevno bivanje bomo osip še zmanjšali. V osnovnih šolah naše občine so učenci v zad njem petletnem obdobju izdelali 8 razredov v naslednjem odstotku: šolsko leto vstopa učencev v 1. razred sTodružlilcami 1959/60 "~ 1960/61 196L'62 ~ 1962'63 1963/6* Gorenja vas Škof j a Loka Trata Železniki 2iri V občini X podatki za učence, ki so osmi razred izdelali v 8, 9 in 10 letih šolanja XX podatki za učence, ki so osmi razred izdelali v 8 in 9 letih šolanja XXX podatki za učence, ki so osmi razred izdelali v 8 letih šolanja Glede na organizacijo šolske mreže je bilo v šolskem letu 1970/71 v občini pet centralnih in enaindvajset podružničnih osnovnih šol, in sicer: X 55,91 66,66 69,86 72,94 — 65,84 X 57,95 76,64 57,89 73,19 — 68,33 X 53,39 76,00 81,94 76,62 — 76,33 XX 62,79 79,70 74,07 74,44 69,70 73,28 XXX 56,86 73,15 66,66 70,21 58,09 65,49 Šola »Ivan Tavčar« Javorje Leskovica Lučine Malenski vrh Poljane Sovodenj Stara Oselica Trebija Skupaj »Peter Kavčič« Bukovica Bukovščica Gabrk Lenart Skupaj »Cvetko Golar< Rateče Skupaj Železniki Davča Dražgoše Martinj vrh Podlonk Selca Sorica Zabrdo Skupaj Gor. V?is Škof ja Loka ( Škof j a Loka »Padli prvoborci« Ziri Vrh nad Rovtami Skupaj V OBČINI SKUPAJ 1970/71 1969/70 Štev. vseh učen. 420 28 18 66 14 255 63 22 27 872 1108 40 19 23 27 1217 587 79 666 582 37 18 9 7 100 39 6 798 632 20 652 4205 4155 čistih 16 2 8 1 27 37 37 21 2 23 20 1 4 1 26 22 22 135 133 delno komb. 2 2 4 2 10 4 2 2 4 12 2 2 2 4 6 1 1 31 41 kombln. 2 1 3 — 2 1 5 1 1 9 R skupaj 16 2 2 4 1 8 4 1 2 4U 37 4 2 2 4 49 21 4 25 20 3 2 1 1 4 4 2 37 22 2 24 175 19 Razredi 1.—8. 1.—4. 1.—3. 1.—4. 2.-4. 1.—8. 1.—4. 2. 2.-^. 1.—8. 1.—4. 2., 4. 2., 4. 2., 4., 6., 8. 1.—8. 1.—4. 1.—8. l.,3., 5., 7.,8 l.,3. l.,2. l.,3. 1.—4. 1., 3., 5.,7. l.,3.,6. 1.—8. 1.—3. 172 Ker stavbe osnovnih šol po svoji funkcionalnosti in po velikosti niso več ustrezale razvojni stopnji pedagoškega dela, je občinska skupščina razpisala 21. aprila 1968 referendum za uvedbo samoprispevka za gradnjo novih šolskih prostorov v občini. Od vseh volivcev v občini se je referenduma udeležilo 82,20 °/o. Rezultati referenduma so dokazali visoko zavest občanov za izboljša nje materialnih pogojev dela v šolah, kar je tudi eden od pogojev za doseganje boljših učnih uspehov učencev. Iz sredstev samoprispevka sta bili že zgrajeni nova telovadnica v Železni kih in nova osnovna šola v Gorenji vasi. V gradnji pa je nova osnovna šola v Škof j i Loki. Z zgraditvijo potrebnih objektov bodo dane tudi možnosti za razne oblike pedagoškega dela: interesne dejavnosti, podaljšano bivanje učencev in drugo. Organizacija podaljšanega bivanja je osnovni pogoj za izboljšanje učnega uspeha. Zal je sedanji obseg te dejavnosti zaradi neustreznih finančnih, ka drovskih in prostorskih okoliščin še zelo skromen. Vse šole so v šolskem letu 1970/71 na predlog občinske skupščine in ob soglasju sekretariata za prosveto in kulturo SRS prešle na petdnevni delovni teden. Pred začetkom pouka so bile izvedene vse priprave za nemoteno delo med šolskim letom. Izobraževanje in usposabljanje otrok z motnjami v telesnem in duševnem razvoju je organizirano v posebnih osnovnih šolah. Na območju občine deluje ena tovrstna osemrazredna šola. Pouk v njej je v šolskem letu 1970/71 potekal v dveh izmenah. Od 92 učencev, kolikor jih je v tem letu obiskovalo pouk, je bilo 43 učencev vozačev, 24 pa jih je zaradi oddaljenosti od šole ali slabih domačih socialnih razmer stanovalo v dijaškem domu. Na novo pa je bil usta novljen oddelek za težje prizadete, v katerem se je za delo usposabljalo 8 učencev. Pri novi osnovni šoli v Škofji Loki bodo zgrajeni tudi prostori za posebno šolo. S tem bodo dani boljši pogoji za njihovo usposabljanje v raznih oblikah. Bistveno drugačni značaj kot osnovne šole imajo srednje šole. Osnovna šola ima splošno izobraževalni značaj, je obvezna in enotna v svojem vse- Učenct posebne šole pri delu 173 binskem. programu. Srednje šole pa so splošno izobraževalne na višji ravni, strokovno usmerjene in izbirne. Organizacijska struktura srednjih šol v občini je naslednja: vrsta šole Gimnazija Skofja Loka Poklicna šola za kovinsko in avtomeh. stroko v Šk. Loki Poklicna šola lesne stroke na Trati Poklicna šola čevljarske stroke v Zireh Poklicna šola za usposabljanje slepih in slabovidnih v Sk. Loki Skupaj Učni uspeh Ste\"llo učencev 1968.69 1969.70 201 261 349 — 20 190 258 458 94 19 1970.''71 193 309 608 74 54 1970/71 95,85 89,90 97,60 98,20 Ginmazije so najbolj razširjene srednje splošno izobraževalne šole. V zgo dovini našega šolstva so odigrale pomembno vlogo kot nositeljice vzgojno iz obraževalnih nalog med osnovno šolo in univerzo. Med časom se je spreminjala njihova vsebinska in organizacijska jKKtoba, s tem v zvezi pa tudi njihova funkcija v okviru celotnega področja vzgoje in izobraževanja. Popolna gimnazija v Škof ji Loki obstaja od leta 1954. V njej pridobivajo učenci pretežno temeljno znanje za nadaljnji študij na višjih in visokih šolah. Le redki učenci se po končani gimnaziji zafK)slijo. Šolanje na gimnaziji nada ljuje približno 20 "/o tistih učencev, ki nadaljujejo šolanje po obvezni osnovni šoli. Odstotek se približuje potrebam po kadrih z visoko ali višjo izobrazbo in tudi ustreza širokim možnostim, ki jih imajo učenci za šolanje na srednji stop nji, zaradi vedno bolj razvejanega strokovnega šolstva. Mešani pevski zbor gimnazije v Skofji Loki 174 Ker želimo, da bi se po končanem študiju čimveč dijakov zaposlilo na raz nih delovnih mestih v gospodarstvu in družbenih službah v občini, vključu jemo v program šole dejavnosti, ki omogočajo globlje spoznavanje nekaterih pomembnejših poklicev. Tako smo v predmet praktičnih znanj uvedli med drugimi predmeti tudi pouk računalništva in pKjuk nemškega jezika, v pred met tehnične vzgoje pa pouk strojne in elektro stroke, strojepisje in proizvod no delo v gospodarskih organizacijah. Šolanje na gimnaziji je prilagojeno petdnevnemu delovnemu tednu. Ta sprememba se ne kaže samo v skrčitvi delovnega tedna za en dan in podalj šanju šolskega leta, marveč v drugačni organizaciji delovnega dne, drugačni strukturi predmetnika in drugačni razporeditvi učne snovi skozi vse šolsko leto. Vzporedno z razvojem gospodarstva v občini so se razvijale poklicne šole. Posamezne šole so hotele čimprej zadostiti potrebam gospodarstva, zato so širile svojo dejavnost z uvajanjem pK>uka za nove poklice. Tudi vpis učencev v pK>klicne šole iz leta v leto raste, saj se že več kot polovica vseh učencev, ki nadaljujejo šolanje v srednjih šolah, vpiše v poklicne šole. Ker tolikšno število učencev presega dosedanje kapacitete šolskega pro stora, tako učilnic za teoretični pouk kot učnih delavnic, so vse šole prešle v graditev oziroma adaptacijo šolskih prostorov. Tako je poklicna šola za ko vinsko in avtomehansko stroko v šolskem letu 1970/71 odkupila in preuredila prostore za avtomehansko delavnico. Nabavila je tudi vse potrebne naprave in orodje za praktično delo v delavnici. Tudi poklicna šola čevljarske stroke v Žireh je adaptirala in sodobno opremila učne delavnice in s tem omogočila učencem uspešnejši pouk za poklic. Šola ima tudi urejen svoj dijaški dom, medtem ko je dijaški dom v Škof ji Loki postal funkcionalno neustrezen. To dejstvo terja čim hitrejšo zgraditev novega doma. Zavod za šolstvo SRS je v letu 1971 izdelal predlog mreže poklicnih šol s periodično organizacijo pouka in ga dal v javno razpravo. Po tem predlogu naj bi na področju naše občine delovale naslednje šole: Praktično dcJo v Šolskem centru za kovinarsko in avtomclianlčno stroko v Skofji Loki 175 — Poklicna šola za kovinsko in avtomehansko stroko v Skofji Loki — za poklicno skupino avtomehanik, — Poklicna šola lesne stroke na Trati — za poklicno skupino splošni mi zar, pohištveni mizar, stavbni mizar, strojni mizar in modelni mizar, — Poklicna šola čevljarske stroke v Zireh — za poklicno skupino čevljar in šivaleč zgornjih delov obutve. Med poklicne šole v občini spada tudi poklicna šola za usposabljanje sle pih in slabovidnih. Ta deluje v sklopu Centra za rehabilitacijo slepih in slabo vidnih v Skofji Loki. Šola opravlja vzgojno in izobraževalno dejavnost s tem, da usmerja, pripravlja in usposablja učence za tista delovna mesta in poklice, ki najbolj ustrezajo njihovim sposobnostim in nagnjenjem. Hkrati pripravlja učence za koristno in aktivno vključitev v življenje. Poklicno izobraževanje in usposabljanje slepih je usmerjeno za delo v indiistriji, za telefonista in za admi nistrativno služibo. Gibanje števila učencev po letih in smeri je naslednje: Šolsko leto 1968/69 1969/70 1970/71 Kovinarji Telefonisti ^o^brtr*^ Skupaj 6 11 12 8 20 19 Pouk v poklicni šoli je organiziran podobno kot v drugih poklicnih šolah. Teoretični del obsega splošno in strokovno izobraževalne predmete za posa mezne stroke, praktično delo pa poteka v učnih delavnicah Centra. Učni načrti so kolikor mogoče enaki načrtom podobnih poklicnih šol za zdrave učence, hkrati pa upoštevajo specifičnost usposabljanja slepih in sla bovidnih. Šola deluje v utesnjenih in neprimernih prostorih. Ti so bili preurejeni iz delavniških in stanovanjskih prostorov. Tudi domski prostori so premajhni. Zadovoljivo rešitev za uspešno delo šole in doma lahko pričakujemo le z gradnjo novega objekta s šolskimi in domskimi prostori za 60 učencev. Pri prave za gradnjo so v teku. Zaradi vedno večjega razvoja znanosti in njene uporabe se izobraževanje ne končuje s šolanjem v mladosti, temveč postaja trajni proces, v katerem Slepi telefonist Mirko osterž ob telefonski centrali v posebni poklicni šoli pri Centru slepih v Skofji Loki 176 dobiva organizirana oblika izobraževanja odraslih čedalje pomembnejšo vlo go. Porast tehničnih in znanstvenih izsledkov in pospešena družbena spre memba so vzrok za nenehno izobraževanje. Najbolj nujno in zato že tudi najbolj razvito je stalno poklicno izobraževanje. Nihče, ki je zaposlen in ki že opravlja določeno delo, ne more slediti stalno spreminjajočim se zahtevam svojega poklica, če se ne bi nenehno izobraževal. Cilj izobraževanja po dokončanem obveznem šolanju ni le v prilagajanju tehničnemu napredku, temveč usposabljanju za sodelovanje v razvojnih pro cesih na vseh življenjskih pK)dročjih. Izobraževanje po končanem rednem šolanju organizira in izvaja v naši občini Delavska univerza s sedežem v Skofji Loki. Ta je v šolskem letu 1970/71 razvijala družbeno, strokovno in splošno izobraževanje. V smislu splošnega in družbenega izobraževanja je organizirala vrsto se minarjev in predavanj. Organizirala je tudi razmeščene oddelke naslednjih šol: Naziv šole oddelkov slušateljev Osnovna šola 3 82 TSSS 3 51 ESS 80 Administrativna šola 1 16 Del. šola strojne stroke 3 59 Del. šola avtomehanične stroke 1 12 Skupaj 14 300 Delavska univerza nima lastnih učilnic in drugih prostorov za opravljanje zelo razvejane dejavnosti. Vsi oddelki nastalih šol imajo pouk v popoldanskem času, v učilnicah gimnazije, osnovne šole, posebne osnovne šole, dejavnost izven Škofje Loke pa še v prostorih krajevnih skupnosti, zadružnih domov itd. Dopolnilno izobraževanje se izvaja tudi v šolah, ki so posebnega družbe nega pomena. Te šole so v svoji osnovi strokovne šole ali jih zaradi posebne vloge in vzgojno-izobraževalnih nalog štejemo v jjosefbno skupino. V občini deluje za širjenje in poglabljanje glasbene kulture glasbena šola s sedežem v Skofji Loki. Njena naloga je, da seznanja učence z dosežki na Poklicno izobraževanje odrasliii 12 Ix>ški razgledi 177 področju glasbene kulture, jih navaja k estetskemu doživljanju glasbene umet nosti in jih izobražuje za nadaljnji študij in sodelovanje v orkestralnih sku pinah ali pevskih zborih. Območje glasbene šole je okolica Škofje Loke, Trate in Selške doline. Po treba po tovrstni dejavnosti se kaže tudi v Poljanski dolini. Pouk v šoli poteka po predmetniku in učnih načrtih, katerih osnove je določil strokovni svet Zavoda za šolstvo SR Slovenije. V šolskem letu 1970/71 so učenci obiskovali pouk v naslednjih oddelkih: Oddelek število učencev Pihala 4 Trobila Godala 10 Klavir 54 Harmonika 50 Kitara 19 Šolo petje 7 Skupaj 158 Nauk o glasbi 126 Pouk traja vse šolsko leto, dnevno in tedensko pa se mora pouk prilagajati prostemu času učencev, ki pretežno obiskujejo osnovno šolo. Šola se pri izven- šolskem delu povezuje z drugimi vzgojnoizabraževalnimi zavodi. S tem sem le v skopih obrisih opisal stanje šol v občini in delno nakazal njihov razvoj. Ob vsem tem pa sem nameraval poudariti potrebo po nenehnem izobraževanju, ki ga od vsakega terja današnji čas. Zusammenfassung DIE ENTWICKLUNG DES SCHULWESENS IN DER GEMEINDE SKOFJA LOKA Die fortschreitende Entwickliang der WLrtschaft erfordert immer mehr gebildete Arbeitskrafte. Etwa 60 "/o aller Arbeiter in unserer Gemeinde sind bloB angelemt. Wir wurden eine bedeutend groBere 2^ahl quaUfizierter Arbeiter sowie solcher mit Mittelschul- und hoherer Bildung brauchen. Die Ausbildung beginnt schon vor dem schulpflichtigen Alter, leider nimmt aber gegenwartig in Slowenien nur etwa ein Viertel aller Kinder an der Vorschulerziehung teil. In den Elementarschulen der Gemeinde Skofja Loka bringen jetzt nur rund 70 "/o aller Schulkinder samtliche acht Klassen zu einem erfolgreichen Ende. Fiir die in der Entwicklung zuriickgebliebenen Kinder besteht in der Stadt eine besondere Schule. An Mittelschulen gibt es in der Gemeinde: ein Gymnasium, eine Berufsschule fiir das Metallgewerbe- und Mecha- njkerfach, eine Holzfachschule, eine Schuhmacherschule und eine Befahigungsschule fiir Blinde. Fiir die Fortbildiuig Ervvachsener sorgt die Volkshochschule, die ver- schiedene Vortrage und Lehrgange organisiert. Die Gemeinde besitzt auch eine Musikschule. 178