Ljubljana, 27. marca 1941. — Leto XIV. — Št. 13,
Poštnina plačana v gotovini.
c;m
////////>
KRJČAN JKEGA DELOVNEGA LJUDSTVA
Žena-mati IniHMlonja pristopila k irojnemn pakta
Praznik Marijinega oznanjenja je posvečen tudi materi. Prav je, da se slavi materinstvo ravno na ta .praznik. Mariji je bilo oznanjenje pričetek delovanja pri odrešilnem delu človeštva, pa tudi pričetek žrtve. Začetek veselja in začetek trpi jen j ak
Tudi vsalkjii ženi rodi materinstvo veselje, toda istočasno trpljenje in žrttev. Materinstvo povzdigne ženo na majvišjo čast, ikii je mora kdo postati deležen. Povzdigne jo pa tudi na na j višje mesto v narodu, državi in družbi. Brez matere bi bili vsi nič. Le po materi postane vsak, kar je.
Zato je prav, da je materinstvo obdamo z nekim tajinstveniin in po-boižaiim žarom. Vsaka mati je obdarjena s tolikimi vrlinami, zlasti v trpljenju in žrtvah, da je nepojmljivo, odkod izvira vsa ta njena sila. Saj je brez dna. Žena-mati je velika, pa naj jo motrimo v družini ali pa naj jo motrimo s stališča njenega ipomena za skupnost.
Najlepše je opisal Ivan Camlkar materino delovanje v družini in njeno jakost:	»Žena	je	devetkrat
močnejša od moža, mati pa desetkrat devetdeset.« Ko je to zapisal, je gotovo mislili na svojo mater. Njegova ugotovitev velja zlasti za mater iz družim: delovnega človeka. Za vzdrževanje družine ima le malenkostna sredstva. Naravnost čuidež je, kako pripravlja s terni sredstvi vise najpotrebnejše za družino. Ko klone mož pod težo 'razmer in obupuje, mati ne izgubi poguma. Se žrtvuje, ,vzgaja, daje se družini. Mati delavka, ko pride iz tovarne že utrujena, napne znova svoje sile za družimo in dela pozno v noč. Isito je z materjo kmetico. Nič manj ni vprežen a mati v uradniški druižini. Prav ima Cankar, ko pravi, da je strma in grapa v« pot in težek voz, v ikateregai je mati vprežen a.
Od matere zavisi usoda družbe in tudi usoda naroda. Kajti iz njenih rok prihajajo močni ali pa slabi člani družbe in naroda. Čisto gotovo je, da bi slovenskega naroda ne (bilo več, 'ko ne bi bilo slovenske matere.
Saj vidimo, ko postajajo vrhnje plasti naroda mehkužne, odprte tujim vplivom, ki so narodu škodljive; saj vidimo, kako so se in se še odtujujejo ,te- vrhnje plasti narodu. Če je iše masa naroda zdrava, je zasluga edino matere, iki vodi in vtzjgaja družino delovnega človeka.
V	torek 25. marca sta predsednik vtlade Cvetkovič in Kunamjii minister Cinear-Markovic podpisala ti a Dunaju tole pogodbo:
Clen 1. Jugoslavija pristopa k pak. tu treh držav, ki je bil podpisan v Berlinu 27. septembra 1940 med Nemčijo, Italijo in Japonsko.
Clen 2. V kolikor bodo skupni tehnični odbori, ki jih predvideva čl. 4. trojnega pakta, razpravljali o vprašanjih, ki se tičejo interesov Jugoslavije, bo pri delovanju teh odborov sodeloval tudi predstavnik Jugoslavije.
Člen 3. Temu protokolu je priložena kot priloga besedilo trojnega pakta. Ta protokol je sestavljen v nemščini, italijanščini, japonščini in jugoslovanskem jeziku, pri čemer velja vsako od teh besedil kot original. Protokol stopi v veljavo na dan podpisa.
O iprillilkii pristopal Jugoslavije k trojnemu paktu je bifla od nemške sitrani izročena jugoslovanski vladi nota, ki se nanaša na spoštovan je suverenitete iin ozemeljske nedotakljivosti) Jugoslavije. Ta nota, katero je izročil nemški zumainji iminister von Ribbentrop predsedniku juigoslovam.ske vlade Cvetkoviču iin zunanjemu! , ministru Cincar-Markoviču, se glasi:
V	imenu in po nalogu nemške vlade imam čast sporočiti vaši ekse-lenci sledeče: O priliki pristopa Ju-goslovije k trojnemu paktu, ki je bil izvršen danes, potrjuje nemška vlada svoj sklep, da bo vselej spoštovala suverenost in ozemeljsko nedotakljivost Jugoslavije.
Zunanja minister kralj. Italije grof Cia no je izročil v liimenu italijanske
vilade predstavnikom Jugoslavije noto iste VBieibikie.
Prav tako je metmški zunanji uniini-ster v. Ribbentrop izročili predsedniku jugoslovanske vlade Dragiši Cvetkoviču in Ciincar-Makovdču noto, s kar tero se Nemčija obvezuje, da 'ne bo, zahtevala od Jugoslavije prehoda ali prevoza svojih čet preko jugoslovanskega državnega ozemlja. Ta nota se gilasi:
Sklicujoč se na razgovore, ki so potekali o priliki današnjega pristopa Jugoslavije k trojnemu paktu, imam čast, da vaši ekselenci v imenu nemške vlade s tem potrdim sporazum med vladami držav osi in jugoslovansko vlado o tem, da vladi držav osi za časa vojne ne bosta pošiljali Jugoslaviji zahtev, da dovoli prehod ali prevoz, čet čez jugoslovansko državno ozemlje.
Noto iste vsebine je izročil predstavnikom Jugoslavije tudi italijanski zunanji mdmister grof Ciamo.
Predstavniki Jugoslavije in zastop-iniki držav trojnega pakta, so prispeli pred dvorec Belvedere okrog 14. ure. Pred dvorcem je bila razvrščena častna čeita. Na velikem stopnišču dvorca, ki je bilo bogato okrašeno s cvetjem, je nemška zunanji minister sprejemal in pozdravljal državnike in poslanike tujih držav. Vrata velike dvorane so se odprla od 14.02. Prviii je vstopal v svečano dvorano za podpisovanje predsednik jugoslovanske vlade Dragiša Cvetkovič, za njim nemški zunanji miiniilsiter von Rilbbentrop, dalje italijanski zunanji minister Ciamo, potem jugoslovanski izuinainji minister Cincar-Mairkovič, japonski poslanik im ostali delegati. Poleg predstavnikov Italije, Madžarske, Japonske, Romunije, Slovaške iin Bolgarije, iso pri podpisu pro-
tokola prisostvovali tudi sledeči: Načelnik političnega oddelka v italijanskem- zunanjem ministrstvu veleposla-niiik BuiMffl, pooblaščeni minister in šef italijanskega protokola baron Celesia, italijanski generalni konzul na Dunaju Rocim za japonsko veleposlanik Kasa, in načelnik prvega oddelka jugoslovanskega zunanjega ministrstva dr Stojkovič. Od nemških osebnosti so biliii navzoči: Glavni tiskovni ravnatelj Detrich, nemški veleposlanik v Rimu von Mackensen, nemški poslanik v Beiligradu von Heren, pristojni načelniki odelkov nemškega zunanjega ministrstva, šef nemškega protokola von Benlberg, šef kabineta zunanjega ministrstva, poobl. minister d. Schmidt, pooblaščeni minister von Ribbentrop, načelnik oddelka za tisk v zunanjem ministrstvu pooblaščeni minister dr. Pavel Schlidit in šef jugoslovanskega tiskovnega urada Predrag Millojevič. Svečanost je začel nemški zunanji minister von Ribbentrop z govorom, v katerem je med drugim rekel: Tukaj so navzoči pooblaščeni predstavniki vlad iz držav trojnega pakta im iz držav, ki so se njim pridružile, katere posebno po zdravi jami. Pooblaščen sem, da v svojem imenu in v njihovem imenu najprisrčneje in najtopleje pozdravim predstavnike kraljevine Jugoslavije, predsednika vlade Cvetkoviča in zunanjega ministra Cincar-Markoviča. Naito je von Ribbentrop -zaprosil, da so preide na branje protokola Protokol jo prebral iposilanik Schmiidt, nakar se je začel podpis. Podpisovanje se je začelo ob 14.07, končamo pa je bilo olb 14.19. Nato je vstal predsednik vlade Dragiša Cvetkovič in imel svoj govor. Po njegovem govoru se je ponovno dvignil nemški zunanji miim.i; ster von Rilbbentrop in prebral svoj govor.
Isto velja za preteklost. Ko je meščanstvo tonilo v tujstvu, je edino mati malega človeka ohranila in rešila naš rod. Če se kdo čudi temu dejstvu, ise čudi pač tisti ia-jinstveni sili, ki biva v slovenski materi in 'ki s to silo neuklonljivo brani iin rešuje dediščino naših pradedov. Slovenska mati ne podpira le treh voglov hiše, ampak tudi tri vogle narodne stavbe.
Tudi v '.sedanjih težkih dneh čaka mater velika naloga. Vzdrževanje družine stavlja na njo skoraj neizmogljiivo nalogo.
Brezsrčnost sedanjega časa razkraja zlasti duhovne .vrednote in ubija vero v potrebo in amotrenost napora 'za idealne vrednote. Ubija vero v zmačajnost in neuklonljivo«!, 'kadar gre za velike stvari. Kdo nam bo dal rod, ki bo stopil odločno nasproti takemu razkrajanju, če ne mati. Če bo ona odpovedala, potem res ni več pomoči. Veru jemo, da ne bo odpovedala.
Malodušnost nastaja tudi v narodu samem. Ne verujemo več v njegovo vekoviitost. Ne verujemo
več, da moramo za njegovo ohranitev prevzeli nase najtežje žrtve. Kakor da bi bile na delu sile, ki imajo za cilj, da napravijo iz nas strahopetce, ikateirinn je ljubši kruh iz tuje kakor pa iz materine roke. Noviih, zavednih narodnih sil potrebujemo, v prvi vršiti voditeljev. Upamo, da bo genij slovenske matere tudi to vprašanje rešil.
Kamor pogledamo, vsepovsod mati. Toda ta mati ne uživa niti spoštovanja niti umevanja. Saj se ji sltavljajo na vsakem koraku zapreke ,v njenem poslanstvu. Na ljubo bogatenju posamezniikov je iztrgana iz družine in vržena med stroje in tovarniški prah, kamor najmanj spada. Kako rada bi bila doma pri otrokih in napravljala možu prijetnejši dom. Toda velekapital izem poje drugačno pesem.
Mater teži skrb za bodočnost otrok. Radi bi mu preskrbeli boljšo bodočnost. Toda razmere so take da bo št udiranje otrok iz delovne družine kmalu onemogočeno.
Poglejmo podjetja in zavode. Po-nelkod morajo pod silo razmer pri-
znati draginjisike doklade. Večkrat
—	celo pri ljudeh katoliškega svetovnega nazora — pa izrinejo mater iz družinskega članstva in ji ne priznavajo družinskih doklad.
Neprijazno iin brezsrčno je ozračje, iv katerem živi mati družine delovnega človeka in mrzilo. Saj ji tudi krogi iz tega ozračja pojejo slavo, toda ti slavospevi niso iskreni. Delajo zato, iker je pač sedaj to v navadi.
Mi, ki spadamo v razred delovnega Človeka, pa iskreno verujemo v naišo mater. Verujemo, da že prihajajo iz družine delovnega človeka, pa bodo še bolj prihajali, trdni, borbeni značaji, prežeti duha svojih malter im da -bodo ti značaji razgnali mrzlo iin sovražno ozračje, iki obdaja sedaj naše matere. Verujemo, da bodo ti značaji ustvarili bdljše razmere, da bo zasijalo gorko in vzhajajoče sonce tudi na .mater. Šele tedaj 'bo mogel delovni človek zapeti veselo, svobodno pesem isvoji materi in jo postaviti na tron, ki jii gre.
SJ — Št. 13 — 1941
DELAVSKA PRAVICA
O delovnem človeku
Organizem, ki zboli, ima samo dve poti: Ali išče ozdravljenja ali pa po. gine. Težko bolan organizem ima različne razvojne stopnje. Dokler je še trden, se bolezen toliko ne pozna. To-da ko je izčrpan, ga bolezen vedno bolj obvladuje, dokler ne doseže viška. Takrat -zbere organizem zadnjikrat vse svoje sile in jih pošlje v odločilno bitko z boleznijo. Izid bitke je odločilen za usodo organizma.
Tudi človeštvo je organizem. Usoda posamezniku, stanov, narodov, držav, vsega človeštva je med seboj povezana in zavisi od stanja posameznih sestavnih delov. Gospodarski položaj posameznika in stanov, narodov in držav zavisi od gospodarskega ustroja, ki vpliva na razdelitev dobrin med posameznika in skupnost.
Kulturno in politično stanje zavisi od gospodarskega stanja in od pojmovanja o naravnih in nravnih dolžnostih do posameznika in do celotnega občestva posameznika in družbe.
Danes je človeštvo težko bolno. Bolezen je prišla na višek; da, zdi se, da je človeštvo stopilo v odločilno bitko za svoj obstanek.
Odkod izvira bolezen človeštva? Ali je njegova bolezen materialnega ali duhovnega izvora?
Stanje materialnih dobrin dokazuje, da ni pomanjkanju istih. Če pa trpi človeštvo pomanjkanje na materialnih dobrinah, je torej vzrok drugod.
V	ureditvi človeške družbe. Danes je človeška družba urejena tako, da je človek svoje dostojanstvo izgubil, izgubil vsak pomen in tudi vsako obveznost družbe za svojo usodo. Geslo današnje družbe je: Bogateti brez ozira na sredstva. Zato beda, pomanjkanje, zatiranje, zato so gospodujoči razredi in tlačeni razred, gospodu ioči_nu-rodi in hlapčevski narodi, izkoriščajoče dežele in izkoriščane dežele, nezdravo in ponižujoče razmerje.
Vsi trpeči žele in hrepene po rešitvi. Nekateri so upali rešitve od tehnike. Ta je napredovala do prej neslutenih višin. Pa vendar ni prineslu rešitve, še večjo bedo delovnih množic, še večje suženjstvo, še večjo nesrečo. Torej tehnika ne more prinesti rešitve in to vse dotlej, dokler ne bo v službi človeštva.
Da, tehnika in vsi drugi gospodarski pripomočki morajo biti v službi človeka in človeštva in imeti samo en cilj: Kako olajšati človeku življenje.
To se bo zgodilo takrat, ko bo dobil človek nazaj svojo vrednost, katere posledica bo, da bo postavljen na prvo mesto v družbi človek mesto mrtve tovarne. Vse to pa predstavlja novo miselnost človeštvu.
Kdo mu jo bo dal? Pristaš današnje družbe veruje samo v strokovnjake, znanstvenike. Tudi v duhovnem pogledu. Samega sebe, svojo notranjost zanemarja. Zato ni v modemi družbi nobenih značajev. Vse je preračunljivo, vse podkupljivo, vse strahopetno, vsak izibegava žrtve in trpljenje.
Nova miselnost potrebuje novega človeka. Prerojenje družbe je do sedaj prišlo od malega človeka. Kristus^ ni zbral svojih apostolov med bogatimi,
Ereproste ribiče in cestninarje je po-lical.
V	prvih časih krščanstva je šel isto-tako v boj za novo krščansko družbo veči del takratni proletariat. Tudi pozneje, kjer koli in kadar koli je bila družba potrebna ozdravitve, je prišla iz vrst delovnih slojev.
Maribor
V soboto 29. t. m. bo širša seja strokovne skupine tekstilnega delavstva ob pol 4 popoldne v prostorih ekspoziture JSZ, Sodna ullica 9. Na seji borno obravnavali vsa pereča vprašanja tekstilnega delavstva, zaradi tega je udeležba za vsakega člaina skupine obvezna. S selboj pripeljite prav vsakega tekstilnega delavca!
Kalkor vsako leto, bo tud i letos priredila skupina KDM skupno z ekspozituro JSZ v Mariboru predavanja za velikonočni) čas: »Kje je rešitev modernega človeka«. Predavali ibo g. p. Laura Jakob. Predavanja bodo od 1. do 5. aprila ob 8 zvečer v cerkvi svetega Alojizija ina Glavnem trgu.
Hrastnik
V nedeljo 30. marca ,se vrši širša 66ja skupine po prvi sveti maši ab 8 zjutraj pri Logarju. Obvezno se morajo udeležiti visi odborniki in pod-blagajniki, kalkor tudi zaupnika. Vabljeni so tudi člani! Vsi točno in gotovo.
Prepričani smo, da je tudi delovni človek sedanjega časa poklican, da da družbi novo lice.
Bekli smo že, da manjka sedanji družbi duhovnosti. Le na podlagi duhovnih načel moremo ustvariti nasproti sebičnosti posameznika družbo skupnosti; nasproti sovraštvu brato-ljubnost; nasproti ideji vladujočih in podložnih narodov idejo o enakoprav-nosti narodov; nasproti sili pravičnost.
Le duhovne dobrine morejo vpostu-viti zopet red v človeško družbo, v ka-teri bo imel svoje mesto posameznik, družina, stanovi, narodi, države in posamezni kontinenti.
Delovni človek, odnosno je že postal nosilec teh idej. Prevzel je nase tudi borbo za zmago teh idej.
Če se ozremo na prenovitelje družbe v prejšnjih stoletjih in če se vprašamo, iz katere šole so izšli, bomo ugotovili, da so izšli iz šole trpljenja. Sicer je trpka ta beseda, vendar pa je njena skrivnost v tem, da odpira človeku obzorje, ki bi mu ostalo si-
Pri TPD so bila nova pogajanja za zvišanje plač, in sicer zaradi tega, ker izkazuje .indeks ponoven dvig cen. TPD je sicer privolila v razpravo. Bila je pa to bolj nekaka avdienca, pri kateri je TPD povedala, da bi sicer rada zvišala plače, da pa jih ine more, dokler ine bo rešeno vprašanje zvišanja cen za premog. Če bo držala ministrska uredba, se cena premogu ne bo smela zvišati' do avgustu t. 1. Potemtakem ni upanja, da bi se plače zvišale do avgusta 194-1. Kako bo za
V	»Delavski pravici« smo že svoje-časno ugotovili, da je centralno tajništvo DZ v razkroju in da mi več daleč čas, ko bo propadlo. »S lov en siki delavec« je v štev. 12 sedaj tudi priznal, da je tako.
Razpad centralnega 'tajništva hoče utemeljili z raznimi izgovori, češ da je predrago, da je vršilo površno svojo službo in da so ga ustanovili marksisti.
Pa vse to ne drži. Delavske zl>ornice so bile ustanovljene, da vrše gotovo naloige, kii globoko segajo v delavsko življenje. Sodelovati morajo tudi pri zakonih, ki se tičejo delavstva, če so hotele uspešno sodelovati, so morale ustvariti nekako enotnost. Brez te ni mogoče uspešno delo. Tak enoten forum je bilo ravino centra,lino tajništvo, ki je pod prejšnjo upravo v polni meri vršilo svojo nalogo.
Izgovor o marksistih m,e drži. Upravo Delavskih zbornic so tvorili člani v tajnih, sivobodnih in proporčniih volitvah. Bolj demokratičnih volitev sii ni mogoče misliti. Če so imeli v upravah Delavskih zbornic večino marksisti, so jo pač imeli po svobodni volji članov. Če bi ostali prejšnji način Upravljanja Delavskih zbornic, bi jo imeli pač dotlej, dokler bi imeli zaupanje volilcev.
cer prikrito. Skrivnost trpljenja je tudi v tem, da izkleše iz ljudi kremenite značaje. Z eno besedo v trpljenju je odrešilna skrivnost. Zato pojmuje delovni človek prav človeka, družino in odnose posameznika do splošnosti.
Delovni človek tudi pojmuje, dn mo-ru prevzeti nase težave in trpljenje v boju za ozdravitev človeštva, ki je mogoče edino v družbi, ki bo zgrajena na duhovnosti. Postavi se brez pridržka v službo nove družbe. Le teki značaji so pozitivni graditelji nove družbe.
V	preteklem tednu smo praznovali god moža-delavca, ki je bil na videz preprost, v resnici pa velik. Ne velik po svojem stanovskem poklicu, bil je velik po svoji notranjosti. V njem je vladala preprostost duha _ in zvestobe do božje postave. Sveto pismo pravi o sv. Jožefu, da je bil pravičen. Zato je postal tudi rednik in vzgojitelj Jezusov.
Veličina delovnega človeka je v njegovi notranjosti, v njegovi preprostosti. Čim več takih značajev bo delovni človek ustvaril in vzgojil, tem bolj bo mogel vršiti svojo nalogo, tem prej bo prišel tak red, ki bo dal vse pravice človeku in s tem človeštvu.
naprej, bomo že videli. Pri utemeljevanju TPD, zakaj ne more, zvišati plač, se človek ni mogel ubraniti vtisa, kalkor da se TPD boji, da hi obratovala z izgubo.
Delavstvo mora vizeti ta položaj na znanje. Tu položaj bo ostal tudi v bodoče. TPD že ve, zakaj tako nastopa. Kar se tiče JSZ, si bo premislila, da bi še hodila na 'take avdience. Rudarji se morajo zavedati, da je edina obramba pravic v skupnosti njih samih lin v volji, da si te pravice pribore.
§ 35. zakona o zaščiti delavcev določa svo'l>odno združevanje delavcev iin nameščencev. Torej je to edina normalna, {naravna in poštena pot, po kateri se pride do olainov Delavskih zbornic in upliivati na nje, da se odločijo pri ■volitvah tako, da ne bodo imeli marksisti več večine.
Kdor hodi drugačno pot, hodi nenaravno, lahko rečemo celo nenravno poit. Talka pot pa ne more voditi do srečnih in zdravih rezultatov.
Iz centrale
Nekatere skupine in tudi posameznike smo morali te dni pismeno opomniti, da nam takoj nakažejo denar za prodane koledarčke. Odborniki nuj se prepričajo pri odgovornih osebah, če so dolžne zneske tudi res odposlale. V prihodnji številki bomo primorani navesti imena tistih nekaj nerednih skupin, ki nam račune zavlačujejo. Izvodov koledarčka, ki nam niso bili vrnjeni januarja niti februarja, sedaj ne moremo sprejeti, ker jih v aprilu tudi razprodati ne moremo.
poroeila
TPD in delavstvo
Borba za zvišanje plač stavbincev
13. t. m. se je vršila prva uradna razprava zb izvišanje plač gradbenih
delavcev. Delavsko zastopstvo je pbd vodstvom 'Zastopnika Delavske zbornice nastopilo enotno in stavilo sledeče predloge: Nad eno Joto zaposlitve v I. razredu 10.30 din, v II. razredu pa 9.50 din za kvalificirane. Za navadne delavce v I. razredu 8.50 din, v TI. razredu pa 7.50 din na uro. Tretji razred naj se ukine, ker so sedaj najnujnejšim in najvažnejšim življenjskim potrebščinam cene maksimirane in ni dragiinj-skili raizlik, kakor so bile prej. Delavstvo je svoje zahteve utemeljilo s težkimi razmerami, v katerih se stavbin-sko delavstvo nahaja, in s tem, da so plače istavbiincev v osttailih delili države boljše.
Zastopniki delodajalcev so proti delavskim zdhtevam nastopali z zelo čudnimi razlogi. Predlagali so na primer zvišanje delovnega časa. To je od de-
lodajalcev zelo izzivalno, ker se vsak v debetih mrah i>ri taiko itežlkesm deliu
kot je sitavbinslko do konca izmuči. Zdi se nam čudno, ikafko morejo podjetniki priti na tako idejo, saj gotovo tudi sami vedo, kako je gradbeno delo težiko. Mislijo pač, da je delavec stroj, samo s to razliko, da delavcu nočejo d.aiti primerne hrane, kakor jo dajo stroju.
Postavili so še eno 'trditev, in sicer, da s povišanjem plač raste draginja. Da bi draginja 'ne rasla, bi moral delavec delati ma pol zastonj, dobički delodajalcev bi pa rastli kar naprej. Kje je tista potrebna državljanska skup-nosit od strani podjetnikov?
Gradbeno delavstvo nestrpno pričakuje zvišanja plač. Naj tudi oblast pokaže pravo razumevanje za delavstvo in naj stori potrebne korake, da bo gradbeno delavstvo prišlo do svojih pravic.
Konec Centralnega tajništva delavskih zbornic
3° let organizacijskega dela v Tržiču
Tržič, 19. marca 1941.
V	nedeljo 16. marca se je vršil trideseti letini občni zbor Splošne strokovne skupine JSZ v Tržiču.
Naj mi bo dovoljeno prikazati nekoliko zgodovine tržiške skupine. 30 let je že dolga doba v življenju posameznika, še veliko več pa pove kronika 30 letnega dela v organizaciji.
Tržišlko delavstvo samo lx> vedelo povedati, koliko truida je JSZ vložila za dobro njegovega stanu. Sodelovala je pri neštetih mezdnih giban jih in intervencijah, sklenila precej kolektivnih pogodb, kar ni čudno, saj je veljala do nedavnega za eno najmočnejših skupin centrale JSZ.
Pa je prišel čas, ko se je nekaterim gospodom zazdelo, da smo premočni in preveč zavedni, ker smo šli po poti nase JSZ. Ugodna prilika se jim je nudila ob priliki tekstilne stavke. Natolcevaliiso po 'vrsti vse strokovne organizacije, češ z demagogijo se delavski položaj ne rešuje. Seveda so pri tem pristavili svoj lonček z namenom, da ga napolni jo.
Tržiško delavstvo pa je snubljenje izpregledalo in ostalo rajši izven organizacije, kar je neveuljiva zasluga teh gospodov.
Posebno v Tržiču so zaradi pomanjkanja smisla za organizacijo šikaine iin izigravanja na dnevnem redu. Počasi, zelo počasi prihaja delavstvo do spoznanja, da bo trelba krepko poprijeti za delo za ohranitev najosnovnejših zakonskih pravic.
Občni, zbor je otvorill tov. predsednik Dolinar, ki je v lepem govoru orisal delo tržiške skupine v preteklem letu. Orisal je težave odbora in zaupnikov, podrobno poročal o izvršenih intervencijah ter uspehih.
Tajniško poročilo je podal tov. Jerman. Bogato in pregledno poročilo o delu in uspehih v telku 30 letnega delovanja je zaključil s pozivom, na navzoče in na vse neorganizirano tržiško delavstvo, naj pomnoži in poživi vrste krščanske delavske organizacije.
Blagajniško poročilo je podal tovariš predsednik, ker je tovariš blagajnik na oroftnili vnjaih.
Ko je član nadzorstva izjavil, da je pregledal knjige in delovanje odl>ora ter našel vse v redu, je povzel zaključno besedo tov. predsednik ter izvajali:
»Naša pot je jasna. Mi gremo po tej poiti naprej v trdnem prepričam jru m v veseli zavesti, da nais je tega učil maš vzvišeni vzornik dr. Janez Ev. Krek. Od dr. Kreka dalje do danes se je krščansko delavstvo borilo za svobodno udejstvovanje v delavskih organizacijah. Kako prav je imel dr. Janez Ev. Krek, ko je v načrtu dela=vi?kih stanov zahteval popolno svobodo iin neodvisnost krščanske, delavske organizacije. Zatorej, tovariši, na delo, da uveljavimo pravico našega delavstva.«
iJžaphkl---------------------------
Na praznik sv. Jožefa sta tov. Gostinčarja obiskala na njegovem domu v Vižmarjih predsednik JSZ tov. Srečko Žumer in tov. Anton Marinček. V imenu vsega članstva JSZ sta tovariša starosti Gostinčarju voščila za god in k njegovemu 81. rojstnemu dnevu. Vzra-došcen se je tovariš Gostinčar zahvalil za obisk iin za čestitke. Kaki dve uri sta se tovariša miudila pri starosti in se v živahnem razgovoru z njim marsikaj pomenila o važnih zadevah organizacije iin njenih nalogah. Ta d«11 je imel tovariš Gostinčar vse polno obiskov svojih prijateljev im zmamcev. Med drugim ga je obiskal tum njegov vnuk Marijan s svojim sinom. Gost inča rjeviim pravmiukom Marijanom, ki je star šele dobro leto. Gostinčar je zopet krepak, le noge, kakor smo že zadnjič poročali1, mu delajo težave. Da bi Je še lepo vrsto njegovih godovnih dni obhajali v družbi z njim, to je želja nas vseh.
Izjava. V zvezi s člankom z dne 10. oktobra 1940 v številki 42. našega^ list a je prizadeti g. Rudolf Smersu vložil tiskovno tožbo. Uredništvo je ugotovilo, da je bil napad povsem neosnovan in da igosp. Smersu ni nikdar zanemarjal svoje službe pri OUZD. Tudi v času, ko je vršil posle tajništva JRZ, je bilo njegovo postopanje pravilno iin ni bil OUZD prav nič oškodovan. V smislu poravnave plača obtoženi urednik 100 din Protitiiberkulozini ligi v Ljubljani in stroške tiskovine pravde. — V Ljubljani, 18. marca 1941. — Uredništvo.
DELAVSKA PRAVICA
1941 — Št. 7.
Pomanjkljivosti onemoglostnega zavarovanja
V predzadnji »Delavski pravici« smo omenili, da se. bo pričelo v juliju til. udejstvovati zavairovainje za omemoig-iost. Namen onemoglostne rente je, da omogoča onemoglemu delavcu, popolno vzdrževanje. Torej ne gre za nikako podporo ali pa za pomoč pri vmdrževanju, ampak za •vzdrževanje saimo.
Zaradi tega nastaja vprašanje: Ali nudi omemoglostno zavarovanje v sedanji obliki popolno vzdrževanje? Odgovor na to nam morejo dati 'le številko. Te namreč povedo, kako visoka je onemogllostna renta.
Višina onemoglostne rente se ravna pa višini prispevkov iin znaša osemkratni znesek povprečnega na leto vplačanega prispevka za osebo, ki je zavarovana za onemoglost. Ce je pa taka oseba vplačala že 500 prispevnih tednov, pa) znaša onemoglostna renta dvanajstkratni znesek povprečnega letnega prispevka.
Letni prispevek se zračil n a talko, da se celokupni vplačani in vračuniljivi prispeveik deli s številom zavarovanih ilet.
Primer: Dne 8. avgusta 1941 bo zavarovalnem trajno onemogel. Pogoji za dosego onemoglostne rente so podani. Zavarovanec je bil ves čas zavarovan v najvišjem mezdnem razredu. Izračunani letni prispevek znaša 5(X) din. Ker zavarovanec še ni plačal 500 prispevnih tednov, znaša onemoglostna renta 510 X 8 — 4080 din letno ali mesečno 340 din. Po 500 prispevnih ted-niih bi znašaila onemoglostma 510X12 = 6120 din letno ali mesečno 510 dim. Že v normalnih časih me pomenijo te števidke popolnega vzdrževanja. V sedanji draginji seveda še mainj. Navedene številke ipa pomenijo poleg tega najboljši primer, torej najvišjo rento. Onemoiglostne renite, tudi povprečne, bodo torej "veliko nižje.
Že samo udejstvovanje zavarovanja za onemoglost je sprožilo vprašam je zvišanja onemoglostnih rent. Toda kako?
Že prej smo omenili, da j.e višina rente odvisna od višine prispevkov. Torej bi biilo treba zvišati prispevke. 3% prispevek je veliko prenizek. Saj •plačujejo rudarji 14% ml svojega ka-tegorijskega zaslužka, privatni nameščenci pa 12% od svojega dejanskega zaslužka.
Koliki so prispevki drugod?
V Argentini 13%; v Belgiji 7%; v Čile 6%; v Ekvador n 10%; v Franciji 11% od zavarovane (mezde.
Če bi pri nas zvišallii prispevek za onemoglost no zavarovanje, bi bil potem uspeh naslednji:
a) Pri 200 prispevnih tednih:
iu koliko bi morali plačevati pri 6% prispevku:
Mezdni	Onemoglostim	Onemoglostna
razred	ronta pri 8%	ronta pri 6%
	prispovku Din	prispevku Din
1	94	188
2	125	250
3	156.50	318
4	188	376
5	250	500
6	313	626
7	375	750
8	501	1002
b) Pri 500 prispevnih tednih:
Mezdni	Onemoglostna	Onomoglostna
razred	renta pri 3% prispevku Din	renta pri 6% prispovku Din
1	141	282
2	188	376
3	235	470
4	282	564
5	376	752
6	469.50	939
7	563	1136
8	751	1502
Breme z višanj a prispevkov bi bilo po sedanji zakonodaji enakomerno porazdeljeno mod delodajalca iu delojemalca, torej bi nosil polovico delodajalec, polovico delojemalec — vsak bi plačeval 3% od zavarovane mezde.
, Iz spodnje tabele je razvidno, koliko morata plačevati olbe stranki — delodajalec in delojemalec — pri 3%
T3 CJ	3% prippovek		ti% prispovek	
N 2 '5	Delež delojemalca din	o.S •S-o ;s	o .5 -J-o :j	o .S •s-a
<U 2		as % 'e?	« rt » B 0.2,	a> cj a> 'P*
1	6	6	11.50	11.50
2	8	8	15.50	15.50
3	9.50	9.50	19.50	19.50
4	11.50	11.50	23.50	23.50
5	15.50	15.50	31	31
6	19.50	19.50	39	39
7	23.50	23.50	47	47
8	31	31	62.50	62.50
Zboljšanje onemogilostnega				in sta-
rostnega zavarovanja je nujno potrebno in tudi zmogljivo. Zaradi tega se ga bomo za to poklicana faktorji tudi lotili.
Druga hiba zavarovanja za onemog-
lost v tej obliki je, da se v celoti ne izvaju. V tozadevni uredbi je določeno, dui plačuje država prispevke za zavarovanje tistim zavarovancem, ki so vpoklicani ina odslužitev vojaške službe, za časa vršenja te službe. Pogoj je, da imajo pred vpoklicem najmanj 50 prispevnih 'tednov.
Poileg tega je v tej uredbi določeno, da jamči država, da 'bo dobivala vsaka onemogla in stara oseba, ki izpolnjuje pogoje za dosego onemogilostne ali starostne rente, najmanj 125 din ua mesec. Analogno temu je zajamčena tudi delavska podpora in otroška renta mesečno najmanj z 31.25 din na mesec. Toda določila se še ne izvajajo, ker še mi izdan pravilnik. Pravilnik bi moral izdelati SUZOR v Zagrebu. Ne vemo, iz katerega razloga še ni izvršil svoje dolžnosti.
(Podatke o višini onemoglostne podpore in tabele smo povtzelii po »Delavskem zavarovanju« str. 1 in 2.)
Važno vprašanje
Vsak član J SZ naj skrbi, da se bo članstvo vedno bolj množilo. Le močna organizacija bo v prihodnosti lahko uspešno pomagala delavstvu.
Črta prelomnica med našim gibanjem in tako imenovano slovensko politično idkupnositjo jo v vprašanju neodvisnosti in svobodi krščanskega delavskega gibanja. Samo v tem vprašanju je »oosus belli«, ki so jo napovedo vali voditelji slovenske politične skupnosti že pred desetimi leti. Iz te boribe, v kateri so isi hoteli na vsak način pod rediti krščansko socialistično delavsko gibanje, se je pred do-hrimii petami leti pojavila nova katoliška delavska organizacija, po imenu Zveza združenih delavcev, ki je imela in ima še vedno prvenstveno nalogo v tem, da razbije svobodno iin neodvisno krščansko delavsko gibanje' in -v politični skupnosti prevzame kot ipodre-jen stranka rsiki organ vse katoliško delavsko gibanje v svoje lastne roke.
Naše gibanje je imelo kot .svoje vrhovmo načelo vedno pred očmi svobodno udejstvovanje delavcev v vseh vprašanjih, ki se dotikajo njihovega gospodarskega im duhovnega prestiža. Že dr. Janez je neštetokrat poudaril, da mora biti delavsko gibanje svobodno in neodvisno. Drugače si tudi ne moremo predstavljati zdravega socialnega razvoja. Ali. naij smer socialnemu udejstvovanju v javnem življenju naroda nakazujejo industrijci s svojim vplivom ali morda kdo drugi, katerega interesi so daleč od kakega socialnega napredka in ki se morda drži z visemi sivojiimii mišicami kričevito starega reakcionarnega kapitalističnega sistema. Ne. Vsi taki im podobni ljudje imajo veliko korist na tem, da vsak socialni napredek udušijo že -v kali. Zato je nujno potrebno, da stopi na plan delavstvo, ki ni vezano po nobeni poti s kakim starim načelom kapitalistične meščanske družbe. Torej, če hočemo govoriti iskreno in odkritosrčno o kakem novem rodu, o pravici iin spoštovanju, ki naj ga v bodočem redu uživa delovni človek, si moramo biti tudi na jasnem, kdo bo ta novii red ustvaril, kido ga bo izoblikoval in ikdo mu bo dal temeljme osnove. Na vsak način delaivec. Kapitalistični družabni red je •vendar delovnega človeka oropali pravice, časti in človeškega dostojanstva. Delorvini človek trpi danes pomanjkanje, strada in hlapčuje svojemu sočloveku-kapitali-stu. On je tiisti, ki danes vpije po novem redu, ki mu bo vrnil zopet to, kar mu je odvzel nekrščamiski in nečloveški kapitalizem.
Torej delavstvo je itisti elemenit, ki bo moralo začrtati svetu inova pota izživljanja in nove simeri tako v gospodarstvu kot v politiki. Toda ta delavec bo moral biti svoboden in neodvisen od stare, odmirajoč« človeške družbe, katera je do sedaj vodila vse javno in privatno življenje. Zato pride tu v prvi vrsti v poštev le svobodno in neodvisno delavsko gibanje.
Boj Zveze združenih delavcev z Jugoslovansko strokovno zvezo je boj starega sveta z novimi svetom, ki se bo moral nujino ustvariti, če bo hotelo človeštvo doseči res blagostanje, mir in vsestranski zdrav napredek. Zato tu ni težka odločitev za delavca in obstoja le vprašanje: ali hoče delavstvo po starih kolesnicah v negotovo bodočnost, kjer bodo drugi odločali o nje-, govi usodi, ali pa poti naše skupnosti, kjer bo delavstvo kot enakopraven či-nitelj v družbi samo odločalo o svoji bodočnosti.
Svobodna delavska organizacija hoče, da se po delavskih socialnih ustanovah napravi red im da se te važne ustanove izročijo v iroke. svobodnih delavskih organizacij in talko res pravim iin izrazitim delavskim zastopnikom. Vprašajmo se le, kdo danes sedi v teh zavodih in kdo odloča o njihovi usodi. Komu velja boj v tem primeru? Mar samo Zvezi združenih delavcev, torej organizaciji, ki si je s svojo imočjo in s svobodno delavsko odločitvijo priborila pravico do teh narodov? Nobene volitve ji niso dale te pravice, nobeno delavstvo ji ni poverilo te važne naloge. Paič pa ljudje, ki iso to organizacijo ustanovili za delavstvo in ki po tej organizaciji vodijo tudi te delavske ustanove*
In prav v zadnjem času silovito nastopajo ljudje okrog vodstva te nove
(QjcugjqiexLL~
O nočni triurni seji naše vlade v četrtek je poročal v Belgradu izhajajoči 'last »Vreme«, da iso bili na tej seji sprejeti zgodovinski sklepi, za msodo Jugoslavije. Vsi berlinski listi so javili na prvih straneh vesti v zvezi s sejo bel-grajske vlade, isti list je poročali iz Berlina po svojem dopisniku, da v Berlinu ne vidijo nobenega razloga za to, da jugoslovanska vlada ne bi sprejela tesnega sodelovanja, ki ji je bilo poli udemo s strani Beri ina »kot popolnoma enakovrednemu sopogodbeniku«.
O četrtkovi triurni seji vlade mislijo, da bo naša javnost v kratkem dobila vsa pojasnila o zelo važnih odločitvah zunanjepolitičnega značaja. Talko je poročal o seji »Hrvatski dnevnik« že prejšnjo soboto.
Končnoveljavno razčiščenje v odno-šajih med Nemčijo in Jugoslavijo, so pisali madžarski listi, da lx> nastopilo po posvetovanjih v Belgradu. Vsi listi so pisali v dolgih člankih, da je Jugoslavija isprejela važne odločitve, katere madžarski listi seveda pozdravljajo.
Ta teden bo znano vsemu svetu, kar se je v teku prejšnjega tedna napravilo, je zapisalo belgrajsko »Vreme« dne 23. marca. Isto so napovedali tudi nemški, italijanski in madžarski listi. Prav tako kot »Vreme«, so pisali tudi nemški lilsti, ki izhajajo v Jugoslaviji.
Vse oči so uprte v Jugoslavijo, je jMjročal bolgarski list »Mir« v soboto iz Belgrada in pristavil, da je od Jugoslavije odvisno, če: bo Balkain zajela vojma ali ne. List je zapisal, da bo že 'te dini objavljena odločitev Jugoslavije in s tem jugoslovanskim korakom bo končno rešena usoda Balkana.
V	Berlinu poudarjajo, da je Jugoslavija s svojim staliiiščem dokazala, da želi svojemu ljudstvu obvarovati mir in da želi sodelovanje z vsakim, ki spoštuje njene meje in njeno samostojnost. Tako je poročalo »Vreme« po svojem dopisniku iz Berlina. Kaj poudarjajo drugod, listi niso pisali.
Nemčija je odločena, da po ureditvi položaja na Balkanu nadaljuje svojo pot k Egejskemu morju, pišejo romunski listi v zvezi s poročili o važnih odločitvah v Jugoslaviji.
Nevarnost, da se vojna na Balkanu razširi, je visalk dan večja, pišejo turški listi. Turčija da je že vse ukrenila, da so njene meje zavarovane in
Iz uprave lista
Upamo, da se vsi naši zaupniki zavedajo važnosti, da dobi delavski list ob vsaki priložnosti čim več oglasov. Vemo tudi, da ne čakajo naših opominov in da je lepa priložnost za naročilo oglasov prav ta čas pred velikonočnimi prazniki. Zaupniki, pojdite k vsakemu trgoivu ali drugi tvrdki, kjer ste odjemalci, da vam za praznike dajo besedilo za oglas.
delavske organizacije proti JSZ. Na nekem tečaju v Ljubljani govorijo predavatelji tečajnikom, da v vodstvu JSZ ni nobenega delavca od predsednika navzdol, da se JSZ vtika v politiko itd. Torej vedno ista pesem že dobrih deset let. Ti ljudje dobro vedo, da s takimi udarci udarjajo po dveh muhah. Istočasno ko hočejo ubijati JSZ, uničujejo v delavstvu tudi njegovo zavest, njegovo samostojno mišljenje in pogled na življenje. Podrediti ga hočejo sebi, da bo pokoren sluga tako v privatnem in javnem življenju, da bo hlapčeval še nadalje ljudem, ki nimajo nobene resne volje za kak nov pravičen družabni red.
Boj med Jugoslovansko strok, zvezo in znano novo delavsko organizacijo ni v kakih malenkostnih vprašanjih, ampak je velikega pomena. Delavstvo v Jugoslovanski strokovni zvezi mora v težkem boju dokazati, da hoče 'biti daleč od stare miselnosti kapitalističnega sveta in po svojih krščanskih načelih voditi borbo za svoj pravičen delež v človeški družbi. Kakor so se nekdaj borili kmetje proti graščakom za svojo staro pravdo, prav tako se mora danes delavstvo boriti proti modernemu kapitalističnemu svetu in vsem njegovim pomagačem za svojo Staro pravdo, ki je uzakonjena od Boga že od začetka ustvarjenja.
Vrste Jugoslovanske strokovne zveze, ki so v težki preizkušnji ostale neokrnjene, dokazujejo, da je krščansko isocialisitično delavstvo zrelo in tudi vredno, da doprinese svoj bogati delež pri gradnji novega in pravičnega reda. To je po naših krščanskih načelih tudi naša dolžnost.
vojska pripravljena na vse. Turčija bo do konoa ostala zvesta svojim zarvezni-kom, so izjavili turški državniki že ponovno. Vsa Turčija čaka samo na znak svojega narodnega voditelja in spremenila se bo v eno samo trdnjavo.
Med Turčijo in Sovjetsko Rusijo je bila zadnji teden bolj živa diplomatska delavnost. Ameriški časopisi so objavili, da je Sovjetska vlada poslala Turčiji zagotovilo, da me bo ničesar napravila, kar bi delalo Turčiji težave v primeru, če se bodo odnošaji med Turčijo in kako drugo državo začeli hitro slabšati. Drugi listi poročajo, da bo prišlo do podpisa nenapadalnega pakta med Turčijo in Rusijo.
Razdejanja z letaskimi napadi med Nemčijo iin Anglijo zavzemajo vedno hujši obseg. Nemci bombardirajo razna angleška mesta, angleški letalci pa bombardirajo predvsem kraije, kjer se zbirajo podmornice in vodna letala.
Najhujša podmomiška vojna se je začela na morju med: Anglijo in Ameriko, od koder sedaj vozi Anglija vse, kar potrebuje za vojmo im za življenje. Nemčija si je zastavila za cilj, da poskuša pretrgati pomorsko zvezo n»od Ameriko iin Anglijo, kjer plove zelo veliko število ladij. Angleži so že povedali, da se že drugi teden bije silna »bitka za Atlantik«. Ker bodo Angleži sedaj dobili iz Amerike vse, kar potrebujejo, bodo veliko večino svojega brodovja spravili v Atlantski ocean in opustili plovbo iz Avstralije in okrog Afrike.
Vojna v Abesiniji se razvija v isti smeri kot doslej. Amglešika' vojska z mnogih strani prodira zdržema v simeni proti glavnemu mestu Abesinije Adis Abebi. Hujši odpor mudijo Italijani v Eritreji okrog Kerena* ki je važna strateška točka.
Na albanskem bojišču zavzemajo boji iisiti potek kot doslej. Italijani svoje ofenzive ne nadaljujejo več. Grki se sedaj pripravljajo, da vzdrže drugo spomladansko ofenzivo, ki se bo pričela tudi od severne strani. Grki so poklicali pod orožje nove letnike vojakov.
Za stradajočo Francijo bodo iz Amerike poslali živila. Več ladij je že na potu iz Amerike v Firainciijo. Anglija je dala svoj pristanek, da se kljub blokadi pomaga nezasedeni Franciji z ži-veženu
4 — št. 13 — 1941
DELAVSKA PRAVICA
nmlk kmujik
Jesenice Razglas. Po predpisu § 160. skladinič-iiiih rpravil je stopila 1. januarja 1941 v veljavo dolločba § 54., odst. 2. pravil bratovske skladnice, po kateri je treba vise kopače in strelne mojstre, ki so prdhili v 11. kategoriji 20 let vštev-nega članstva, ostale osebe pa po 23 letih, prebitih v II. kategoriji, razvrstiti v I. kategorijo. V zvezi' s tern vabimo vse tiste polnopravne člane, ki so 'hili pred 25 deti, to je dne 1. januarja 1916, zaposleni v svojat vu, ki bi jih upravičevalo do uvrstitve v 11. kategorijo, odnosno so bili od začetka leta 1916. dalje zaposleni v istem svoj-stvu kot v začetku lata 1925., ko so bili uvrščeni v II. kategoriji, da prijavijo to, zaradi preureditve v I. kategorijo, v pisarni bratovske skladmice v bolnišnici. — Krajevna bratovska skladmica na Jesenicah.
Gameljne
Pri mas smo imeli v nedeljo lep članski sestanek. Zanimanje med člani je bilo precejšnje in se ga je udeležilo posebno lepo število tovarišic. Najprej smo obravnavale domače skupinske zadeve, nato pa nam je govoril predsednik centrale JSZ o delavskem položaju, predvsem pa o nalogah članov v JSZ. Popoldne smo se zbrale zopet skupaj pri tovarišici Angeli Tacarjevi in smo šle skupaj s predsednikom na izlet na Rašico. Popoldne smo prav lepo preživele v skupni družbi. Prihitela je iz šentviške »Store« tudi tovarišica Pavla Hvastja in šla z nami na Rašico. Obujale smo prav lepe spomine in celo lanskoletni izlet na Doibeno je bil tudi vreden svojega spomina. Pri nas je v skupini velika živahnost, ker so dekleta spoznala, prav tako itudi moški, kako nam je potrebna skupnost. Le tako naprej!
Škofja Loka
V nedeljo 30. maroa 1941 ob 9 dopoldne bo v gostilni »Pilevna« redni občni zbor strokovne skupine tekstilnega delavstva’ v Škofji Loki. Delavstvo škofjeloške predilnice pozivamo, da ®e občnega Zbora polnoštevilno udeleži. Dolžnost vsakega je, da se v teh težkih časih v polni meri zanima za strokovno gibanje. Pride zastopnik iz centrale.
V nedeljo 16. marca 1941 se jo vršil osmi redni letni občni zbor oblačilne skupine JSZ. Na ta dan je delavstvo tovainne »šešir«, ki je organizirano v JSZ, manifestiralo za svoje pravice. Kot zastopnik centrale je bil navzoč tov. Srečko Žumer, oblast pa je zastopal g. Flajs. Našega občnega zbora sta se udeležila tudi dve tovarišici iz Ga-meljnov, kar nas je zelo razveselilo.
Podpredsednik tov. Pirc Tone je začel občni zbor zaradi tega, ker je tov. predsednik na rožnih vajah. Pozdravil je najprej vse navzoče ter prešel na dnevni red. Najprej je bilo prebrano pismo itov. predsednika^ v katerem nas je vzpodbujal k solidarnosti in slogi. Nato iso sledila poročila odbornikov, in sicer tov. tajnika, blagajnika, knjižničarke, podpredsednika ter nadzornega odbora. Vsa poročila so bitu izčrpno podano. Iz poročil je bilo razvidno, da je skupina oziroma odbor sivojo nalogo rešil v popolno .zadovoljstvo. Posebno poročilo tov. blagajnika nam je pojasnilo, da je .ta funkcija zelo težavna, saj je bilo v preteklem letu okoli 40 tisoč dinarjev prometa. Mirno lahko rečemo, če bo tako tudi v letošnjem poslovnem letu, potem bodo vsi, ki komaj čakajo propada naše skupine, še dolgo čakali. Poročilo tov. tajnika je obsegalo, koliko je bilo korespondence in ugotovitev, da skupina vedno narašča. Sedaj ima .skupina 177 članov din članic, čeprav nekateri mislijo in želijo, da bi bilo skupine konec. Da se jim ta želja ne bo izpolnila, kažejo navedene številke. Delavstvo tovarne »Sešir«, organizirano v JSZ, ve in tudi zna ceniti svojo skupnost, .saj je bila ta .skupnost ustanovljena iz potrebe,,
MALI OGLASI
POSAMEZNA BESEDA 50 PAR
Ako ste delavci resnično zavedni,
potem vlagajte svoje prihranke v
PRVO DELAVSKO HRANILNICO IN POSOJILNICO V LJUBLJANI.
Tudi delavske organizacije imajo
svoj denar pri nas.
ne pa kakor nam nasprotna skupnost oziroma organizacija. V poročilu tov. podpredsednika je bilo nanizano vise organizacijsko delo in mezdna gibanja. Skupina je v lanskem letu poslala več vlog na odločilna mesta, in sicer ministru za socialno politiko, banu itd.
Po poročilih odbornikov so bile izvršene volitve novega odbora. Z malimi spremembami je ostal stari odbor. Po volitvah je zastopnik centrale tov. Žumer nanizal nekaj misli, ki so za nas delavstvo zelo vzpodbudne. V svojem govoru je poudarjal da je organizacija tista sila, od katere delavstvo lahko pričakuje izboljšanje svojega položaja. Poudarjal je tudi, da je delavska boiba zelo težavna, zato je treba pravih, zavednih in discipliniranih delavcev. Kje bo dobilo delavstvo te vrline? Samo v pravi, svobodni, neodvisni delavski organizaciji! Podčrtal je tudi to, da bo delavstvo imelo le .to, kar si bo .samo priborilo is svojo skupnostjo — s svojo organizacijo. Omenil je nadalje, da je JSZ v gospodarskem pogledu dovolj močna in naj naši nasprotniki — stoodstotni katoličani — opustijo pobožne želje, da Ibi JSZ gospodarsko propadla. Dejal je, da je zelo vesel, da je med članstvom JSZ toliko idealizma, da delavstvo od svojega skromnega zaslužka tako redno plačuje članarino. Poudaril je, da JSZ nima dolgov in da' je čiisto neodvisna. Tako ji ni treba plačevati mikakih obresti ne v tem ali. onem smislu, kakor morajo to nekatere organizacije. Vse navizoče delavstvo je besede zastopnika centrale pazljivo poslušalo in smo hiili. vsi ene mislil, da smo lahko ponosni, ker smo člani talke organizacije kakor je JSZ. Tovariš podpredsednik se je tov. Žumru za te vzpodbudne in kremenite besede lepo zahvalil. Tovarišica iz Gamaljnov pa mais je pozdravila v imenu svoje skupine. Ker je bil dnevni ired izčrpan, je tov. ii»odpred-sedniik zaključil lepo uspeli občni zbor.
Dodamo naj samo še nekaj misli. Novi odbo.r naj se tudi v letošnjem letu zaveda, da bo vršil svoje funkcije v korist najprej delavstva tovarne »Šešir«, nato okoliškega i.n tako celotnega slovenskega delavstva. Delavstvu pa palagamo na srce, da naj se tudi ono
—	kadar ga kliče dolžnost — odzove v polnem številu, iker le od skupnega dela lahko pričakujemo tudi izboljšanja našega položaja.
Ta dan je delavstvo tovarne »Sešir«, ki je organizirano v JSZ, .s .svojo' udeležbo in z zavednostjo pokazalo, da stoji na braniku, pripravljeno braniti in boriti se za svoje pravice.
Kranj
Dne 16. marca tega leta .se je vršil občni zbor kranjskega gradllrenega delavstva JSZ. Kaikor je splošno znano, Kranj v gradbenem pogledu zelo napreduje in tako .zaposluje vedno več delavcev. Že v mnogih primerih se je pokazala živa potreba, da se to delavstvo, iki ga vežejo trdni krščanski naizori in velika boirfoenosit, tudi organizira. Kajiti do svojih pravic bomo prišli šele takrat, ko bomo mogli nastopiti skupno in trdno te.r krepko skleniti svoje žuljave rolke. Na občnem zboru je bil izvoljen tale odbor: predsednik Kužnar Simon, podpredsednik Špacapan Stanko, tajnik Boiga.taj Rado, blagajnik Ra.movž Franc; odbornika: Pahor Franc in Bukovšek Jožef; nadzorni odbor: Pristavnik Jožef, Seikne Jožef in Badalič Rrnest. Ves ta odbor s članstvom vred je porok, da bo naša sk.u.piina .napredovala in v polni meri dosegla svoj namen. Obenem obveščamo vse gradbeno in lesno delavstvo, da smo vsem vedino na razpolago v društvenem prostoru JSZ pri »Lulkežu« v Kranju. Tako smo na razpolago tistim, ki želijo kakih informacij, in tistim, ki še niso organizirani ali včlanjeni, ob nedeljah in praznikih od 9 do 12 opoldne. Če pa kdo kaj želi po 6. uri, se lahko zglaisi v stanovanju predsednika in tajnika, ki stanujeta na Skali .St. 5, Kranj.
Reeica-Nazarje
Zopet se moramo oglasiti v »Delavski pravici«, kakor iz Rečice talko iz Nazarij. Pa zakaj? Zato, ker stalno jokamo za našimi .postojankami, ki so se .podrle, kakor piše »Slovenski delavec« z dne 14. marca, št. 11., sit ram 3., pod naslovom »Rečica ob Savinji«. Čudno se nam zdi, kako .so se mogle naše postojanke podreti, ker mi člani nič ne vemo o tem, kajti število naših skupin vedno le raste, ne pa pada. Go-
tovo se je piscu članka sanjalo, da so padle naše skupine. Prav tako .lahko potrpimo vse bolečine zaradi uspehov ZZD z mirnim srcem, kajti tcih žal v Nazorjih in na Rečici še me morejo beležiti, Svetujemo jim, da za .naše solze ni treba skrbeti, ker iimauno še vodno vedre in vesele oči. Solize naj rajši otirajo delavcu .z družino, ki. je bil ob ustanovitvi njihove postojanke od delu v podjetju na Rečici odpuščen in je sedaj brez vsakega zaslužka. Ce so ti zeleni gospodje tuiko mogočni in borbeni, zakaj mu ne pomagajo zopet dobiti delo pri podjetju, saj je žrtvoval svoje delo za svojo organizacijo. A to jih talko malo zanima kakor lanski sneg. Ce j»a mi zupo,redoma pišemo članke v »Delavsko pravico«, ne bomo tem gosii»o.dom stavili nobenih vprašanj, saj so mas oni .prv začeli 'kritizirati in obrekovati, mi pa smo jinn samo odgovorili. Klonili jim pa mi ine bouno, ker oni .niti začeli niso .tega, katr .smo mi že končali, A vse to, kar smo si priborili, je bilo storjeno brez paznikov. Mi jih me (potrebujemo, Iker nismo jetniki, ampak svobodni ljudje. Zato tudi ni treba paziti na nas, pač pa bi paznikov potrebni naši zeleni tovariši; ki naj bi pazili na njihove ježke,, ki so polni kritiziranja im obrekovanja. Tovariši v ZZD, mA smo pripravljeni odgovarjati, vi le pišite v 120 odstotni katoliški list »Slovenski delavec«. Bog živi mašo svobodno Jugoslovansko strokovno zvezo, katere ustanovitelj je dr. Janez Ev. Kreki
Javornik
Občni .zbor je za nami. Pokazal je, da je skiupiina kljub viharjem, ki butajo od vseh strani, na svoji začrtani poti. Vsa poročila so pokazala, da se je odbor skupine dobro zavedal naloge, ki jo je prevzel in jo tudi častno izvršili. Marsikdo, ki je med letom še malo pazubavljat, se je lalilko prepričal, da brez strokovne organizacije ni danes delavec in da je izročen na milost in nemilost nenasitnemu kapitalu. Uspehi, izvojevani v preteklem letu, naj govore. Tov. Rozman je v svojem enournem govoru pojasnili delo JSZ, njeno zgodovino in obenem tudi njen boj. Delo, ki ga je izvršila JSZ v tem pogledu, je več vredno kot vsi dema-goški članki' v dnevnem časopisju. Načela drže, ne pa demagogija im blatenje. Članstvo je hvaležno tov. Rozmanu za njegov res jedrnat govor, v upanju, da se večkrat vrne .med svoje .sodelavce. Mlade moči v skupini, članska zavest, ki je neomajna, nam jamčijo, da bo Skupina uspevala in bo po svojem programu storila vse za. delavstvo.
Iz pisarne. Članstvo skupine obveščamo, da bo vodil skupino tudi nadalje tov. Bizjak Janez, dosedanji večletni predsednik; blagajniške posle je prevzel tov. Pretnar Matija; tajniške pa tov. Smolej Tine. Vse člane pozivamo, da vse inered.nosti in vse pritožbe takoj prijavijo .med uradnimi urami ali kjer koli' mogoče članom odbornikom, iki so še naslednji: Smolej Tomaž, Svetina Ciril, Noč Franc, Andrejčič Anton, Noč Jakob, Novak Janez in Urbanc Anton. Člani nadzorstva pa so: Šober.1 Pavel, Rožič Jože, Gerdej Rudi.
Guštanj
Dne 18. februarja je centrala JSZ v imenu delavstva .tovarne na Ravnah poslala podjetju Jurija grofa Thurin-ske na Ravnah zahteve za povišanje draginjiskih doklad. Razprava 'bi se morala vršiti 1. .marca. Podjetje je ta datum odklonilo, češ da še ini uredilo svojih predpriprav. Centrala je nato pri ravnateljstvu urgirala pogajanja. Dne 10. marca je podjetje nenadoma sklicalo pogajanje, .ki se je .moralo vršiti še isti dan popoldne ob 4. O pogajanjih n.i bila obveščena organizacija JSZ niti .njena centrala, čeprav so bili Vloženi vsi predlogi po centrali. JSZ. Cisto razumljivo se .zastopnik JSZ pogajanj ni imogel udeležiti. Delavec s temeljno imezdo pod 6 din je dobil poprej najmanj 300 din na mesec; tisti z višjo temeljno mezdo pa je dobil 25 odstotkov na temeljno plačo.. Zena delavca dobiva 80 din, otrok pa 40 din na mesec. Po novi .pogodbi, ki so jo podpisali zaupniki i.n ravnatelj, odpadejo vse dosedanje .zgoiraj navedene dragim j.s'ke doklade. Nove dragiinjske doklade so: 1. Delavec prejme za izdelano posado (ši.ht) draginjških doklad 16 din. 2. Žena delavca ali gospodinja prejme 120 din mesečne doklade. 3. Dragimj.s.ka .doklada za otroka znaša 60 din na mesec. Razlika med starimi in novimi dokladami je zelo skromna, če primerjamo razliko draginje med tem časom.
Tovariši! Ne čakajte samo na odrešenje, treba bo misliti na resno strokovno delo. Le z žuljavimi' rekami bo
žetev bogata. Delavstvo, ki danes tako brezbrižno, s prekrižanimi rokami gleda v prihodnost, so ne zaveda svoje pogube, ki ga že tepe vsa leta.
Solčava
Dne 16. marca tega leta je bil redni letni občni zbor strokovne skupine lesnega delavstva. Iz poročil funkcionarjev je razviden precejšen .napredek v opravljenem strokovnem delu. Zastopnik centrale JSZ tovariš Grošelj Jože iz Ljubljane je opozoril člane na novo ofenzivo kapitala in na težave, kri .so že in še bodo' nastale zaradi tega Premagali pa jih bomo z notranje .močno in enadušno požrtvovalnostjo. Nato je bil izvoljen naslednji odbor: predsednik Kruimpačnik Gregor, .(»odpredsed-nik Prepolnih Pave1!, tajnik Ciga.la Jože, blagajnik Komar Franc, gospodar Škvarča Franc; odborniki: Kleimenšek Janko, Krivec Ivan, Roblek Klemen in Ošap Flori; nadzorni odbor: predsednik Ošop Ivan, podpredsednik S up im Leopold in tajnik Prek Lovro.
Ljubezen do bližnjega t škofjeloškem „Seširju“
Delavka iz tovarne »Šešir« v Škofji Loki mam je poslala tale dopis:
Obstojijo problemi več ali manj pereči, v katere se javno življenje sleherni dan .zagniizuje in jim dnevno časopisje posveča, mnogo pažnje. Ne zamikam njihovo važjuost, saj .gre za prelom med dvema dobama; za novo suner življenja, .za novo, pravično življenje. Vsekakor pa bi .naše notranje razmere zaradi zunanjih dogodkov ne smele biti tako silno pahnjene proč. Posebno življenje nižjih slojev se od drugih slojev popolnoma ignorira. Le redkokdaj je opaziti v .naših dnevnikih nekaj, kar nam da spoznanje, du ljudje le še vedo, da obstojajo delavci in delavke, tovarne in dimniki, kamnolomi, plavži itd. Zdi se mA, da smo delavci le preveč izolirani in le preveč pahnjeni od javnega življenja. Vsak pokret, najsi bo upravičen svojega obstoja ali ne, je podprt im razumevam od katere koli strani, .le delavci smo prepuščeni sebi in svojim valptom.
Mogoče ta članek ine bi zagledal be-l-eiga dine, fia nicmi-o ibitlo dela-vike to-
vatni e »Šeišiir«, ki smo izajposlene — nas je okoli 30 po številu — zopet deležne nove dobrote od strani vodstva podjetja.
Ne 'bona na dollgo im široko razkladala, v fcaikšnem delovnem, prostoru se sedaj borimo za svoj kruh. Delavke, ki smo toliko srečne, da sinemo delati v podjetju, ki povsod (samo v tovarni ne) zagovarja krščanska načela same dovolj bridko občutimo, kako malo nas je .podjetju mar in kako malo se nas ceni. Da nas vodstvo podjetja smatra za manjvredna bitja družbe, to vemo, da pa nos kljub svojii verski in svetovnonazorski orientaciji pusti hirati an trpeti v vlažnem, malem prostoru, talko vlažnem, da poleg sopare, ki je potrebna, torej v izvezi z delom, curlja 'Prav 1 'V^en strani na nas i.n povrhu talko malem, da se niti premikati ne moremo.
Delavke, ki smo zaposlene v tem oddelku (filcanja) apeliramo na vodstvo podjetja in na vse merodajne faktorje, da ,se resno zavzamejo za ta problem. Rešiti ga je treba čimprej. iin .sicer ugodino za delavke, ki so prizadete.
Delavke tega oddelka 'se zavedamo, da moramo takšne in slične probleme reševati složno kot ena. Zavedati se moramo, da se naše roke sicer udinjajo kapitalu, naš duh pa mora ostati svoboden. Ne .suženjstvo, temveč svoboda, to mora biti naše gesto. Im to naše geslo, naša želja pa je^ da bi zapoved ljubezni do bližnjega stopila na pravo mesto, v .tovarno »Sešir« d. d.
Vdna***nn k\JW A ilasilo mT Hi a f I Lil.
KB S C A N 3 K KI) A DKLOTNKGA LJUDSTVA
Iahaja vaak četrtek popoldne. T prt*— ru pramlka dan prej. — UrednlMvo la uprava Je v Ljubljani, Mlklolltova ee-»ta Ja-I. — Oglati, reklamacije In naročnina na upravo, Mlkloiltova B-L Opati po oenlkn. - Telefon Itav. ««*. Številka poit. tokovnega raAnna li.NI. Poeameina ItevUka 1 din. N aretolnet ta 1 meaee 1 din, aa totrt lete W din, ta pol leta M din, ta vet let« 44 din. Zamejstvo meteCno T din, letne 74 din.
Urejoje la odgovarja Boaman Jolke v Ljubljani Iadaja aa konzorcij •Delavske pravice, Srečko 7jmer, Ljubljana. Tlaka Zadrntna tiskarna r. a. s o. t. V Ljubljani, Trrteva e. 17 (Maka Blelee)