PoStnina plačana v gotovini.
KRALJEVINA
JUGOSLAVIJA
SLUŽBENI LIST
KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE
Izhaja vsako sredo in soboto. — Naročnina: mesečno din 16'—, četrtletno din 48*—, polletno din 96’—, celoletno din 192'—. Cena posamezne številke po obsegu. — Plača in toži se v Ljubljani.
Uredništvo in upravništvo: Ljubljana, Gregorčičeva ul. 23. — Tel. štev. 25-52.
35.
kos.
V LJUBLJANI, dne 1. maja 1937.
Letnik
VILI.
VSEBINA:
219 Pravilnik k določbam finančnega zakona za proračunsko leto 1937/38 o neposrednih davkih in o izprernembah in dopolnitvah pravilnika o neposrednih davkili.
250 Pravilnik o izdajanju in uporabljanju bonov za odplačilo kmetskih dolgov pri Privilegirani agrarni banki.
251.	Naredim o odpiranju in zapiranju trgovinskih in obrtnih obratovalnic v dravski banovini.
252. Razglas o razpisu volitev občinskega odbora za občine Beltinci, Bogojina, Dobrovnik, Gaberje, Lendava, Gente-rovei in Poljana, Cezanjevci, Begunje in Sv. Vid nad Cerknico, Pragersko in Hoče, Ribno, Mislinja, Javorje, Poljana in Trata.
253. Objave banske uprave o pobiranju občinskih davščin v letu 1937-/38.
Uredbe osrednje vlade.
249.
Na podstavi pooblastitve iz člena 161. zakona o neposrednih davkih z dne 8. februarja 1928 predpisujem tale
pravilnik
k določbam finančnega zakona za proračunsko leto 1937/38. o neposrednih davkih in o izprernembah in dopolnitvah pravilnika o neposrednih davkih.*
Člen 1.
1. Prvi odstavek točke 3. pod I. pravilnika k členu 59. zakona o neposrednih davkih se izpreminja in se glasi:
»3. Za malega obrtnika, ki se obdačuje po devetem odstavku pod L'člena 59. zakona pavšalno, se smatra samb, kdor dela z ročno močjo (brez uporabe pogonskih strojev) z največ 2 pomočnikoma.«
2. V prvem stavku drugega odstavka točke 3. pod
1. pravilnika k členu 59. zakona o neposrednih davkih se namesto besed »iz člena 37., III. postavlja:	navedenih v razpredelnici iz devetega odstavka pod L člena 59. zakona :; na koncu tega odstavka pa se dodaje tale nov stavek: »Obrtnikom, ki se po rečenem ne morejo smatrati za male, se odmeri pridobnina ne glede na kraj, kjer stanujejo, po ocenitvi davčnega odbora.«
* »Službene novinc kraljevine Jugoslavije« z dne
2. aprila 1937. št. 74/XXIV/167. — Upoštevani so tudi popravki, objavljeni v »Službenih noviuah« z dne 16. aprila 1937, Št. 86/XXV11/195.
3. Tretji odstavek točke 3. pod i. pravilnika k členu 59. zakona o neposrednih davkih se izpreminja in se izpremenjen glasi:
»Ob presoji, ali je kakega obrtnika smatrati za malega in v katero skupino razpredelnice iz devetega odstavka pod 1. člena 59. zakona ga je uvrstiti glede na število prebivalcev dotičnega kraja, se upošteva poslednji uradni popis prebivalstva. Ali pa je oseba, ki jo zaposluje mali obrtnik, pomočnik, se presoja po dotičnih določbah zakona o obrtih. Učenci (vajenci) se nikoli ne smatrajo za pomočnike.
4. Peti odstavek točke 3. pod I. pravilnika k členu 59. zakona o neposrednih davkih se črta.
Clen 2.
Za točko 17. pravilnika k členu 63. zakona o neposrednih davkih so dodaje tale nova točka:
»18. Kljub določbi drugega stavka točke 6. člena 60. zakona o neposrednih davkih se opraščajo davka na rente zakupnine v denarju ali v pnševini, žirnini ali pod., ki jih prejemajo kmetovalci za svoja zemljišča, oddana v zakup za industrijske ali gozdne proge.«
Clen 3.
1. Drugi odstavek točke 1. pravilnika k členu 76. zakona o neposrednih davkih se izpreminja in se glad:
»Ce ne vodijo taka podjetja, poslujoča tudi s privatnimi osebami, posebnega računa za poslovanje s privatnimi osebami, se razdelijo dohodki in razhodki na poslovanje, ki je zavezano davku, in na poslovanje, ki ni zavezano davku, na način, določen v točki 14. člena 82. pravilnika.«
2. Drugi stavek tretjega odstavka točke 2. pravilnika k členu 76. zakona o neposrednih davkih se izpreminja in se glasi: »Če nimajo ta podjetja posebnega računa za dohodek od dela za lastne potrebe, se razdelijo do-
hodki in razhodki na poslovanje, ki je zavezano davku, in na poslovanje, ki ni zavezano davku, na način, določen v točki 14. člena 82. pravilnika.«
3.	Za prvim odstavkom točk 7. in 8. pravilnika k členu 76. zakona o neposrednih davkih se dodajejo tile novi odstavki:
»Obrestovanje zadružnih deležev se smatra za razdeljevanje dobička in ne morejo take zadruge biti oproščene po točki 7. člena 76. zakona. Izjemoma ne izgubijo te oprostitve kreditne zadruge, ki plačujejo obresti na zadružne deleže do višine eskomptne stopnje Narodne banke, če izpolnjujejo vse druge pogoje iz točke 7. in iz drugega odstavka točke 8. člena 76. zakona.
Zadruge iz točke 7. člena 76. zakona, ki ne izpolnjujejo pogojev iz prednjih točk (')> (“)> (1)	(*)>	kakor
tudi zadruge iz točke 8. člena 76., ki ne poslujejo po zakonu o zadrugah državnih uslužbencev, izgubijo pravico do davčne oprostitve za davčno leto, ki pride za poslovnim letom, za katero se ugotovi, da ne ustreza njih poslovanje določenim pogojem.«
* 4. Prvi stavek drugega odstavka točk 7. in 8. pravilnika k členu 76. zakona o neposrednih davkih se izpre-minja in se glasi: »Zadruge, za katere se ugotovi, da so poslovale v kakem poslovnem letu zoper določbe prednjih točk (5), (“) ali (;), izgubijo pravico do oprostitve za dve davčni leti.«
Člen 4.
V prvem odstavku točke 6. pravilnika k členu 80. zakona o neposrednih davkih se postavlja za besedami »v višini minimalnega davka« vejica, vse besedilo od tod do konca tega odstavka se črta in se postavlja namesto tega tole novo besedilo: »ki se • izračuna po določbi tretjega stavka drugega odstavka in po določbi tretjega odstavka točke I. člena 80. zakona.«
Člen 5.
1. V poslednjem (sedmem) odstavku pravilnika k členu 81. zakona o neposrednih davkih se na koncu četrtega slavka namesto »25 odstotkov« postavlja: »20%«; peti stavek se črta, v sedmem stavku se pa za besedo »razlike« vriva: »do 20%«.
2. Na koncu poslednjega odstavka pravilnika k členu 81. zakona o neposrednih davkih se dodajejo tile novi stavki: »Da more davčno oblastvo postopati po prednjih določbah, mora davčni zavezanec že v davčni prijavi in njenih prilogah priobčiti davčnemu oblastvu točni znesek nižje ocenitve zalog, razloge, zaradi katerih je niže ocenil, in predložiti podatke, iz katerih je razbrati, katera imo-vina je bila niže ocenjena in kako. Ker se sme po določbi poslednjega odstavka člena 81. zakona ocenitev zalog preizkušati in popravljati samo do trenutka, ko se vroči stranki odlok o odmeri družbenega davka, mora odmerno oblastvo v vsakem posameznem primeru, pre dcn izda odlok o odmeri, na zgoraj razloženi način podatke natančno preizkusiti, preveriti višino in razloge nižje ocenitve, opraviti po potrebi tudi pregled knjig in postopnti po uspehu v smislu določb poslednjega od stavka člena 81. in člena 142. zakona.«
Člen 6.
1.	Na koncu točke 4. pravilnika k členu 82. zakona o neposrednih davkih se doda je tale nov odstavek, ki se glasi:
»Če si je izposodilo samoupravno telo (občina, mesto, banovina) glavnico v svojem imenu in jo nato dalo na razpolago svojemu pridobitnemu podjetjUj se ne smatra,
da obstoji gospodarska istovetnost. V takem primeru mora dotično samoupravno telo dokazati, od koga si je glavnico izposodilo, da je dejanski odstopilo to glavnico svojemu pridobitnemu podjetju in koliko znašajo obresti, ki jih plačuje upniku. Če ne more dokazati, da je glavnica, ki jo je dalo samoupravno telo svojemu pridobitnemu podjetju na razpolago, res nabavljena iz izposojenih sredstev, je vzeti take obresti v davčno osnovo. Če se pa dokaže, da je dalo samoupravno telo svojemu pridobitnemu podjetju na razpolago dejansko izposojeno glavnico, da pa plačuje za to glavnico manjše obresti, kakor jih je vzelo od svojega pridobitnega podjetja, se priznajo davčno samo dejanske obresti, razlika pa se pribije k davčni osnovi.«
2.	Na koncu pravilnika k členu 82. zakona o neposrednih davkih se dodaje nova točka, ki se glasi:
»14. V tistih primerih, ko obsega bilanca, po kateri se odmerja družbeni davek, dohodke, ki celoma ali deloma ne spadajo v osnovo družbenega davka, je potreba, da se izločijo obenem, ko se izločajo taki dohodki, tudi razhodki, ki se nanašajo na take dohodke. Taki primeri morejo nastati, če obsegajo zaključni računi dohodke: a) ki so zavezani drugi davčni obliki (n. pr. dohodek od zgradb in zemljišča — točka 3. člena 83. zakona); b) ki so zavezani isti davčni obliki, toda pri drugi osebi (n, pr. dividende domačih delnic — točka 3. člena 83. zakona); c) ki so oproščeni rentnega davka; č) ki so trajno oproščeni družbenega davka (n. pr. državna ali občinska električna centrala proizvaja in prodaja tok za zasebno in javno razsvetljavo — točki 1. in 2. člena 76. zakona); d) kivobčeniso zavezani družbenemu davku (n. pr. dohodki javnopravnega značaja, zaobseženi v predloženih zaključnih računih samoupravnih pridobitnih podjetij); e) dohodki iz inozemstva, kolikor so izvzeti po členu 78. zakona iz davčne osnove; t) ki so začasno oproščeni družbenega davka (n. pr. banka ima tudi brod-ništvo, kovinska industrija ima tudi ladjedelnice) in temu pod..
Ko se ugotavlja višina dohodkov, ki jih je po prednjem odstavku izločiti iz davčne osnove, postopajo odmerila oblastva v primerih pod a), b) in c) po določbi točk 3. in 4. člena 83. zakona in pravilnika; v vseh ostalih primerih pa izločijo take dohodke iz osnove z njih dejanskimi zneski, če ni moči ugotoviti dejanske zneske omenjenih, v bilanci obseženih dohodkov, ki jih je izločiti iz davčne osnove, jih je ugotoviti, upoštevaje vsa dejstva, ki vplivajo na njih višino, kakor: količino prodanega blaga ali uslug, nabavno ali proizvodno vrednost prodanega blaga in temu pod.
Prav tako se izločijo tudi razhodki, ki so bili napravljeni* da se ostvarijo omenjeni dohodki, ki jih je izločiti iz davčne osnove, predvsem po njih dejanskih zneskih. Če ni moči ugotoviti dejanske zneske takih, v bilanci obseženih razhodkov, jih je ugotoviti v razmerju kosmatih dohodkov, ki jih je izločiti iz davčne osnove, do celotnih kosmatih dohodkov, upoštevaje vsa dejstva, ki vplivajo na njih višino, kakor: velikost ostvarjenih dohodkov, ki se izločajo iz davčne osnove; količino proizvedenega blaga (polizdelkov, postranskih proizvodov, odpadkov in dodelanega blaga), če gre za proizvodne stroške; količino prodanega blaga, če gre za prodajne stroške; pri električnih centralah količino električnega toka, uporabljenega za javno razsvetljavo, in toka, prodanega zasebnikom, in temu pod. Take razhodke je izločiti iz skupnih razhodkov, z drugimi besedami, dodati jih je davčni osnovi tudi tedaj, če taki dohodki .vobče niso bili
ostvarjeni, dasi je bilo stroškov, napravljenih za njih oslvaritcv. Kot laki razhodki so upoštevni zlasti arhor-tizacija in vzdrževanje zgradb, zavezanih zgradarini, davki na zgradbe in zemljišče (točka 1. člena 82. zakona), prenosna dopolnilna taksa, pasivne obresti, plače in mezde nameščencev, proizvodni in prodajni stroški, pisarniški in splošni stroški, kolikor so napravljeni vsi ti izdalki, da bi se dosegli dohodki, ki se izločajo iz davčne osnove.«
Člen 7.
Na koncu prvega odstavka točke 3. pravilnika k členn 83. zakona o neposrednih davkih se dodaje tale nov stavek: »Pri zgradbah, ki se uporabljajo deloma ali celoma za lastne namene podjetja, se izloči iz osnove družbenega davka kot dohodek tisti znesek, ki je služil za osnovo zgradarini od teh prostorov, uporabljanih za lastne namene podjetja, ne glede na to, ali je vpisana iti s katerim zneskom ali pa vobče ni vpisana v zaključnih računih vrednost dohodka in istočasnega razhodka za te prostore.«
Člen S.
1. Drugi stavek četrtega odstavka št. 1. točke Tl. pravilnika k členn 86. zakona o neposrednih davkih se črta.
2. Peli odstavek št. 1. točke II. pravilnika k členu 86. zak. o neposrednih davkih se izpreminja in se glasi:
Za osnovno glavnico državnih in samoupravnih podjetij se smatra tista vrednost, ki jo je vnesla v podjetje država ali samouprava kot svojo imovino.«
3. Na koncu točke II. pravilnika k čl. 86. zakona o neposrednih davkih se dodaje nova številka 5., ki se glasi:
5. V tistih primerih, ko ni ne ene izmed naštetih štirih potrebnosti vložene glavnice, se jemlje donosnost z 10%. Taki izjemni primeri so možni pri nekaterih državnih in samoupravnih pridobitnih podjetjih, zavarovalnih družbah po načelu vzajemnosti in temu pod.
4. Prvi odstavek točke 111. pravilnika k členu 86. zakona o neposrednih davkih se črta in se namesto tega postavlja tole besedilo:
111. Minimalni davek se odmerja kot začasni davek za novo ustanovljena podjetja (člen 80.) ali pa kot definitivni davek za že obstoječa podjetja.
Začasni minimalni davek se odmerja po vloženi glavnici s stopnjami, določenimi v tretjem stavku drugega odstavka v točki 1. členu 86. zakona, če pa ni vložene glavnice, se odmeri začasni minimalni davek po določbi tretjega odstavka v isti točki I. člena 86. zakona od čiste imovine, in sicer s stalno stopnjo 2"/o«. Čista imo-vina je presežek celotne imovine in terjatev proti celotnim dolgovom.
Definitivni minimalni davek se odmerja tedaj, kadar ni osnove za odmero osnovnega in dopolnilnega davka
ali če znašata osnovni in dopolnilni davek po odbitku morda plačanega uslužbenskega davka na plače iz točke 8. člena 82. zakona manj ko minimalni davek. Definitivni minimalni davek se odmerja na način, določen v prvem in drugem stavku drugega odstavka v točki 1. člena 86. zakona. Če je podjetje mešano, je seštevek vseli osnov iz drugega stavka drugega odstavka v točki 1. čl. 86. zakona osnova za odmero minimalnega davka takega podjetja.
Minimalni davek ne sme nikdar in nikoli biti manjši od davka, izračunanega po vloženi glavnici v smislu poslednjega ^tavka drugega odstavka v točki I. čl. 86. zakona.
Če gre za podjetja, zavezana posebnemu davčnemu dodatku (točka II. člena 86. zakona), je vzeti minimalni davek, izračunan po prednjih določbah, v dvakratnem znesku.
Samoupravne doklade se sinejo nalagati samo na 50% začasnega ali definitivnega minimalnega davka.
5.	Na koncu pravilnika k členu 86. zakona o neposrednih davkih se dodaje nova točka, ki se glasi:
»V. 10%ni davek iz poslednjega odstavka v točki 1. člena 86. zakona se plačuje na vse razdeljene dobičke zavezancev družbenega davka ne glede na to, kako je bil dobiček razdeljen. Potemtakem je plačevati ta davek: na dividende delniških družb in komanditnih družb na delnice; na obresti in dobičke, razdeljene na zadružne deleže; na dobičke družb z omejeno zavezo, rudniških združb, zavarovalnih družb in hranilnic; na dobičke pridobitnih in samoupravnih podjetij države in samoupravnih enot, ki se vnašajo iz podjetja med proračunske dohodke: na vsote, ki jih podružnice inozemskih podjetij izplačujejo svojim centralam ali odobrujejo njih račun kot dobiček, delež pri stroških centrale itd.; na odškodnine, koristi in obresti, ki se vnašajo v osnovo po točki
4.	člena 82.; na ostale dobičke, ki so bili razdeljeni kakor koli, n. pr.: v obliki neopravičenih izdatkov, preveč zaračunanih obresti, više plačanih cen, niže prejetih cen, neopravičeno odpisanih terjatev, izdanih gratis delnic in temu pod.
Temu 10%nemu davku niso zavezani prebitki, razdeljeni med zadružnike v razmerju njih poslovanja z zadrugo, ki uživa oprostitev po členu 76. ali olajšavo po Členu 84. zakona.
Ta 10%ni davek morajo podjetja odtegovati in ga izročiti državni blagajni najkasneje v 15 dneh po izplačilu ali odobritvi. Davek se izroča ob istočasni predložitvi seznamka, sestavljenega v dvojniku po temle obrazcu:
Ime podjetja, ki izplačuje: ................................................................
Sedež: .......................,	ulica	  št.
Seznamek
razdeljenih dobičkov, zavezanih 10%nemu davku iz poslednjega odstavka v točki I. člena 86. zakona o neposrednih davkih
1	2	a	4	5	6	7
Zapo- redna številka	Dan izplačila ali odobritve v računu	Stran dnevniku ali blagajniške knjige	Vrsta razdeljenega dobička (dividenda, povračilo, korist, obresti ali na drug način razdeljeni dobiček)	Znesek razdeljenega dobička	Davek	Pripomba
				din p	din I p	
1				1 I 1		
Izjavljamo, da smo vpisali podatke pa svoji najboljši	Podpis	podjetja
Vednosti in vesti.
SL —.........................   dne	  19..
• V ta seznamek se vpisujejo izplačila ali-odobritve računu po vrsti, kakor so bile izvedene v knjigah podjetja. Davčna uprava potrdi na enem primerku seznamka prejeto vsoto, pritisne nanj uradno pečatilo, ki ga podpišeta dva uradnika (blagajnik in likvidator) in ga vrne podjetju kot dokaz, da je bila v seznamku označena vsohi plačana. Drugi primerek seznamka, na katerega se tudi postavljajo podatki o plačani vsoti, zaporedna številka dnevnika in podpisa blagajnika in likvidatorja, ostane v hrambi pri davčni upravi in se hrani pri knjigi zavezancev 10%nega davka.
Ko odmerjajo finančne direkcije družbeni davek, morajo ugotoviti tudi vse zneske po dotični bilanci razdeljenih dobičkov, ki so zavezani 10% nemu davku po poslednjem odstavku točke 1. člena 86. zakona in to priobčiti davčnim upravam v spremnem dopisu, s katerim jim pošljejo tudi odloke o odmeri družbenega davka.
Davčne uprave osnujejo po podatkih, ki jim jih pošlje finančna direkcija, posebno evidenco podjetij, ki so zavezana plačevanju 10%nega davka, in kontrolirajo po tem, ali je bil ta davek plačan in pravilno obračunan.
Kontrola davčne uprave je v tem, da preveri takoj, ko prejme te podatke od finančne direkcije, po seznam-kih plačanega 10%nega davka, ki so pri njej, ali je na Vse te zneske ustrezni davek že plačan.
Če se ne plača ta davek v 15 dneh od dne opravljene razdelitve dobička (izplačila ali odobritve), se izterja z izvršbo s 6% obresti za ves čas zamude. Če je kaka nepravilnost v poslovanju oseb, zavezanih odtegovati ta davek, ali če razdelitev dobička ni bila prijavljena davčni upravi, se izterja davek z 8% obresti, poleg tega pa je uporabiti tudi določbe člena 142. zakona o neposrednih davkih.
Na ta davek se samoupravne doklade ne smejo nalagati.«
Člen 9.
Na koncu drugega odstavka Ad II. pravilnika k členu 105. zakona o neposrednih davkih se dodaje nova točka
25.,	ki se glasi:
»25. sumarni seznamek kosmatega zneska brez kakršne koli zmanjšbe (skupna vsota imovinske strani), in sicer: opravljenega blagovnega prometa, zavarovalnih premij, obresti (izvzemši obresti, oproščene družbenega davka), provizij in uslug. V istem seznamku je treba posebej izkazati morda stornirane posle, pri zavarovalnih družbah pa tudi bonuse.«
Člen 10.
V tretjem stavku prvega odstavka točke 1. pravilnika k členu 114. zakona o neposrednih davkih se črtajo besede: »pristojni občinski odbor«.
Člen 11.
Na koncu pravilnika k členu 116. zakona o neposrednih davkih se dodaje tale nova točka:
»8. Če nastopa pred davčnim odborom kot zastopnik davčnega zavezanca mož za ženo, žena za moža, oče ali mati za otroke in otroci za roditelje, zadružnik za zadružnika, jim ni treba predlagati posebno pooblastilo, če so članom davčnega odbora ali davčnemu oblastvu kot
taki znani.	,.	.
Pooblaščeni odvetniki, javni notarji ali pooblaščeni
finančnopravni zastopniki smejo za zastopanje sv°!‘’ klientov pred finančnimi oblastvi in odbori samo take
osebe dalje pooblaščati, ki izpolnjujejo iste pogoje1, predpisane s členom 116. zakona, kakor oni sami.
Prošnja, s katero se zahteva dovolitev za opravljanje finančnopravnega zastopstva, se mora izročili obenem z dotičnimi listinami tistemu oblastvu, pri katerem je bil prosilec nazadnje uslužben. To oblaslvo pošlje prošnjo oddelku za davke pri ministrstvu za finance s svojim mnenjem in obrazloženim predlogom vred. Odločba ministra za finance o takih prošnjah je izvršna.
Finančnopravni zastopniki morajo opravljati svojo pooblastitev za zastopanje v skladu z veljavnimi predpisi, na kar morajo gledati vsa finančna oblastvu. Vsako ugotovljeno zlorabo izdane pooblastitve za finančnopia wio zastopstvo kakor tudi njegovo izvrševanje z namenom, da bi se zavestno in namerno oškodovale zakonite koristi državne blagajne, je treba naznanili oddelku za davke pri ministrstvu za finance v nadaljnji pristojni postopek v smislu zakona.
Člen 12.
Obrazec odloka o odmeri družbenega davka pod točko 3. pravilnika k členu 127. zakona o neposrednih davkih se takole izpreminja in dopolnjuje:
1. V točki IV. se postavlja namesto besed >se odmerja« beseda:	znaša«,	na koncu tega stavka pa se
črta beseda: >z*.
2. V točki V. se dodajo za točko 4. tale nova točka, ki se glasi:
»5. Glavnica iz drugega odstavka točke 4. člena 82.«
3. Poslednji odstavek točke V. in točka VI. se črtata in se namesto tega postavlja tole novo besedilo:
»VI. Izračun minimalnega davka:
a) Skupna osnova po prvem in drugem stavku drugega odstavka v točki 1. člena 86. zakona sestoji iz:
blagovnega kosmatega prometa .... kosmatih premij (kamor spadajo tudi pozavarovalne premije), po odbitku storniranih poslov in bonusov..................
obresti (izvzemši obresti,, oproščene družbenega davka) , , . c i .	.	> •
provizij c*r« »■•*•*»¥• .............................
uslug......................................................................................
Skupna osnova za minimalni davek
Na tej osnovi  °/oo minimalnega
davka znaša..........................................
b) Po tretjem stavku drugega odstavka v točki 1. člena 86. zakona  °/oo minimalnega davka od vložene glavnice, izračunanega pod točko V., znaša.........................
(Osnova za izračun minimalnega davka se
vpiše v vsak odlok o odmeri davka ne glede na to, ali se minimalni davek odmerja ali ne).
VII.	Podjetje dela na način, omenjen v točki II. člena 86. zakona, in njegov
skupni kosmati promet znaša . . . • • ...............
odbivši od tega promet z inozemstvom z .	..........
ostane osnova za odmero .«,«•«• .....................
ali zaokroženo .	 1........
na katero znaša posebni davčni dodatek, in sicer:
od prvih popolnih 1,000.000 din .	0'3%
od naslednjih začetih ali popolnih
2.000.000 din...........................0'4%
od naslednjih začetih ali popolnih
3.000.000 din...........................0’5%
od naslednjih začetih ali popolnih
6.000.000 din...........................0'6%
od naslednjih začetih ali popolnih
8.000.000 din............................07%
od naslednjih začetih ali popolnih
10.000.000 din..........................0‘8%
od naslednjih začetih ali popolnih
20.000.000 din..........................0'9%
od vsake naslednje vsote nad
50.000.000 din  ...................1 %
Skupni znesek posebnega davčnega
dodatka.........................................
VIII.	Glede na vse to se odmerja podjetju:
osnovnega davka iz točke IV.....................
dopolnilnega davka iz točke V...................
posebnega davčnega dodatka iz točke VII. kazni iz člena 137. zakona (na točko IV.
in VII.)..................................
Skupaj družbenega davka:
Od tega sc odbija plačani uslužbenski davek na plače iz točke 8. člena 82. zakona z..................................
čisti predpis družbenega davka znaša ali zaokroženo po členu 6. zakona Potemtakem se odmerja podjetju minimalni davek, izračunan po črki a) oziroma b) točke VI. (t. j. kateri od obeh je
pač večji), z.............................
oziroma se odmerja ta davek podjetju, ker je zavezano posebnemu davčnemu dodatku, v dvakratnem znesku posebnega davčnega dodatka iz točke VII. z . . . .
kazen po členu 137. zakona (na minimalni davek in posebni davčni dodatek)
Skupaj družbenega davka ..............
ali zaokroženo p o č 1 e n u 6. zakona
IX. Stanje rezervnih fondov in latentnih rezerv znaša, če se upoštevajo izpremembe po tej odmeri:
Naziv fonda		Stanje v začetku poslovnega leta		Dotacija med 'poslovnim letom		Skupaj		Porabljeno med letom		Stanje konec poslovnega leta	
		din j p		din	P	din	P	din	D	•lin I n	
Latentna rezerva	obdačeno										
	neobdačeno										
Občni rezervni fond	obdačeno										
	neobdačeno										
Pokojninski fond	obdačeno										
	neobdačeno										
Kond za zmanjšanie vrednosti	obdačeno										
	neobdačeno										
Kond za dvomljive lerjutve	obdačeno			I							
	neobdačeno										
Fond za tečajne razlike	obdačeno										
	neobdačeno										
itd.	obdačeno									"	
	neobdačeno										—
											
Člen 13.
Na koncu točko 1. pravilnika k členom 1-12., 143., 144. in 145. zakoiia o neposrednih davkih se dodajo nov odstavek, ki se glasi:
>Če se ugotovi ob preizkusu ocene vrednosti zalog (poslednji odstavek člena 86. zakona) ali se zve kako drugače, vendar vsekakor pred vročitvijo odloka o odmeri davka stranki, da obstoji neprijavljena nižja ocenitev teh zalog za več ko 20% pod nabavno ali proizvodno ceno ali da so razlogi prijavljene nižje ocenitvo bili netočno
navedeni, se ravna odmerno oblastvo po določbah po slednjega odstavka člena 81. in uvede obenem kazensk postopek po določbah člena 142. zakona.«
Člen 14.
Ta pravilnik stopi v veljavo z dnem objave v >Služ benih novinah«, uporabljati pa ga je od dne 1. aprili 1937.
V Beogradu, dne 1. aprila 1937; št. 22.300/111.
Minister za finance Lctica s. r.
250.
Na podstavi odstavka (•') člena 18. uredbe o likvidaciji kmetskih dolgov predpisujem sporazumno z ministrom za finance tale
pravilnik
o izdajanju in uporabljanju bonov za odplačilo kmetskih dolgov pri Privilegirani agrarni banki:*
Člen 1.
Boni za odplačilo kmetskih dolgov, ki jih izdaja Privilegirana agrarna banka po členu 18. uredbe o likvidaciji kmetskih dolgov, imajo tole vsebino:
a) na sprednji strani:
Serija ........:...,	št..........
Rok dospelosti dne 31. decembra 19........
Bon
za odplačilo kmetskih dolgov pri Privilegirani agrarni banki, izdan na podstavi člena 18. uredbe o likvidaciji kmetskih dolgov.
Privilegirana agrarna banka plača prinosniku v breme »Sklada za odplačilo kmetskih dolgov« vsoto dinarjev..............................................
( )
ob roku dne 31. decembra 19....... Pravica do plačila
tega bona v gotovini zastara v treh letih od tega roka.
Bon se sme uporabljati za preskrbo denarnih sredstev z lombardiranjem in morejo z njim plačati dolžne anuitete celoma ali deloma po imenski vrednosti, izračunani na hrbtu bona, tudi tisti kmetje, ki so dolžniki Privilegirane agrarne banke po odstavku (‘) člena 8. uredbe.
Pogodba o odstopu bona kmetom-dolžnikom iz odstavka (') člena 8. uredbe po ceni, ki presega imensko vrednost, izračunano na hrbtu bona, je nična.
Za kontrolo	Privilegirana agrarna
banka
b) na j u k s t i:
Serija ............,	št............
Rok dospelosti dne 31. decembra 19 ........
Dinarjev .........................................
Dan izdaje bona:	Za	konlrol0
c)	na hrbtu bona:
Razpredelnica z zaglavjem iz člena 7. tega
pravilnika.
Člen 2.
Boni se izdajo v 14 serijah, plačljivih v 14 letih vsakega dne 31. decembra, začenši z dnem 31. decembra 1937, do vštetega dne 31. decembra 1950.
Vsaka serija ima toliko številk od 1 dalje, kolikor bonov se izda v eni seriji.
Člen. 3.
Boni zastarajo v treh letih od dne, ko dospejo v plačilo v gotovini.
Z boni smejo plačali celoma ali deloma dolžne anuitete kmetje, ki so dolž,niki Privilegirane, agrarne banke po odstavku (*) člena 8. uredbe.
Pogodba o odstopu bona kmetom-dolžnikom iz odstavka (>) člena 8. uredbe po ceni, ki presega imensko vrednost, izračunano na hrbtu bona, je nična.
Člen 4.
Vsak bon se glasi na znesek ene anuitete ali na del zneska ene anuitete.
Znesek bona je vpisan z roko po številkah in z besedami.
Člen 5.
Vsi boni se odrežejo ob izdaji od svoje jukste; teh robov ni izravnavati, ker se bodo boni ob njih ižplačilu primerjali z juksto in se bodo smatrali boni, katerih rob se ne ujema z juksto, za nepravilne.
Člen 6.
Boni se smejo bilancirati po listi vrednosti, po kateri jih sprejema Privilegirana agrarna banka od kmetov, ki so njeni dolžniki po odstavku (') člena 8. uredbe.
Člen 7.
Privilegirana agrarna banka sprejema bone od kmetov, ki so njeni dolžniki po odstavku (') Člena 8. uredbe, v odplačilo anuitet celoma ali deloma do vštetega dne
1.	novembra 1947, pri čemer obračunajo vsak dinar imenskega zneska bona iz serij 1 do 14 po anuitetnik rokih po naslednji vrednosti:
	Privilegirana agrarna banka priznava ob plačilu anuitet po kmetih za											vsak	dinar bona			
	Serija bona	1	2	3	4	6	6	7	8	9	10	11	12	13	14	
	ftok odplačila po															
	členu 2H. uredbe															
	1. XI. 1936	0,9660	0,9379	0,9105	0,8840	0,8583	0,8333	0,8090	0,7855	0.7626	0,7404	0,7188	0,6979	0,6776	0,6678	
	1. XI. 1937	0,9950	0.9660	0,9379	0,9105	0,8840	0,8583	0,8333	0,8090	0,7855	0,7626	0,7404	0,7188	0,6979	0,6776	
	1. XI. 1938	1 —	0,9950	0,9660	0,9379	0,9105	0,8840	0,8583	0,8333	0,8090	0,7855	0,7626	0,7404	0,7188	0,6979	
	t. XI. 1939	1 —	1 —	0,9950	0,9660	0,9379	0,9105	0,8840	0,8583	0,8333	0,8090	0,7855	0,7626	0,7404	0,7188	
	1. XI. 1940	t —	1 —	1 —	0,9950	0,9660	0,9379	0,9105	0.884(	0,8583	0,8333	0,8090	0,7855	0,7626	0,7404	
	1. XI. 1941	1 —	1 —	1 —	1 —	0,9950	0,9660	0,9379	0,9105	0,8840	0,8583	0,8333	0,8090	0,7856	0,7626	
	1. XI. 1942	1 —	1 —	1 —	1 —	1 —	0,9950	0,9660	0,9379	0,9105	0.8840	0,8583	0,8333	0,8090	0,7855	
	1. XI. 1943	1 —	1 —	1 —	1 —	1 —	1 —	0,9950	0,9660	0.9379	0,9105	0,8840	0,8583	0,8333	0,8090	
	1. XI. 1944	1 —	1 —	1 —	1 —	1 —	1 —	l —	0,9950	0,9660	0,9379	0,9105	0,8840	0,8583	0,8333	l
	l. XI. 1945	1 —	t —	1 —	1 —	1 —	1 —	1 —	1 —	0,9950	0,9660	0,9379	0,9105	0,8840	0,8583	
	1. XI. 1946	t —	1 —	1 —	1 —	1 —	1 —	1 —	1 —	1 —	0,9950	0,9660	0,9379	0,9105	0,8840	
	1. XI. 1947	1 —	1 —	1 —	1 —	1 —	1 —	1 —	1 —	1 —	1 -	0.9950	0,9660	0,9379	0,9105	
* iSlužbene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 15. aprila 1937, št. 85/XXVl/183.
Ce sc glasi bon na znesek, višji od anuitete, ki jo plača kmet s tem bonom, zaračuna Privilegirana agrarna banka razliko na naslednjo anuiteto, če pa take ni, izda predložileu nov bon iste serije na vsoto, enako razliki med zneskom predloženega bona in zneskom, porabljenim za plačilo dolga. Ce ne zadošča predloženi bon za odplačilo ene ali več anuitet, izterja Privilegirana agrarna banka razliko ob roku v gotovini.
•	Člen	8.
Ustanove smejo zahtevati, da so jim izdajo boni za '♦no ali več anuitet iz odstavka (*) člena 14. uredbe. Če se glasi bon na del anuitete, mora biti njegov znesek deljiv s 100, izvzemši poslednji bon po tej anuiteti.
Že izdani boni na ene vsote se smejo zamenjati na predložilčevo zahtevo z drugimi boni na višje ali manjše vsote z istim rokom dospelosti, kakor predloženi boni; Privilegirana agrarna banka pa pobere ob vsaki zamenjavi za vsak nov bon, izdan v zameno, od predložilca po 2 dinarja v gotovini za stroške v dobro sklada za odplačilo kmetskih dolgov.
Člen 9.
Privilegirana agrarna banka obremeni tekoči račun ustanove za znesek izdanih bonov, odobri pa ta znesek ustanovi na računu izdanih bonov.
Od dne izročitve bonov preneha biti ustanova iz odstavka (') člena 7. uredbe upnik Privilegirane agrarne banke po tekočem računu za vsote, na katere se boni glasijo.
Člen 10.
Postopek z boni, ki se vzamejo iz obleka, ker se izplačajo v gotovini, prevzamejo v odplačilo kmetskih dolgov ali zamenjajo, določi minister za finance s posebnim odlokom.
člen 11.
Ta pravilnik stopi v veljavo z dnem razglasitve v »Službenih novinah«.
V Beogradu, dne 1. aprila 1937; II. št. 7614/K.
Minister za trgovino in industrijo Vrbanič s. r.
Banove uredbe.
251.
Vlil. No. 117/18.
Naredba
o odpiranju in zapiranju trgovinskih in obrtnih obratovalnic v dravski banovini.
Na osnovi čl. 47. ministrsko uredbe o odpiranju in zapiranju trgovinskih in obrtnih obratovalnic (podjetij) in o delovnem času pomožnega osebja z dne 16. aprila 1929, »Služb. nov.« št. I41/LIX, »Uradni list št. 284/66 in § 428., odst. 1., toč. 14., obrtnega zakona z dne 5. novembra 1931, »Služb. nov.« z dne 9. novembra 1931, št. 262/LXXX1/558, »Služb. list« št. 572/76 in ministrske uredbe o omejitvi nočnega dela pomožnega osebja v pekovskih podjetjih (obratovalnicah) z dne 27. maja 1936,
»Služb, nov.« z dne 9. junija 1936, št. 129/XXX/’306, »Služb, list« št. 384/52, predpisujem v mejah, določenih v čl. 1. in naslednjih navedene uredbe, čas, ko smejo biti trgovinske in obrtne obratovalnice v dravski banovini odprte, takole:
A. Oh delavnikih.
Trgovinske obratovalnice.
Čl. 1.
Trgovinske obratovalnice smejo, kolikor ni v naslednjih členih določeno drugače, biti odprte:
1. v Ljubljani in Mariboru v mesecih juniju, juliju in avgustu od 7 34—12J4 in od 15.—19. ure, sicer od 734—1234 in od 1434 do IS'/, ure,
2. v ostalih krajih skozi celo leto od 7'A—V1'A in od 14.—19. ure.
Čl. 2.
Trgovine z mešanim, špecerijskim in kolonialnim blagom, trgovine z delikatesami in ostale trgovine z živili, kolikor ne veljajo v naslednjem zanje posebni predpisi, kramarske obratovalnice in branjarije smejo biti odprte vse leto od 7.—1234 ter od 14.—1934 ure, izvzemši v Ljubljani in Mariboru, kjer se te obratovalnice v mesecih juniju, juliju in avgustu popoldne odpirajo ob 15. uri.
Čl. 3.
V vaseh se smejo obratovalnice iz čl. 1. in 2. odpirati zjutraj pol ure prej in zapirati zvečer pol ure kasneje.
Čl. 4.
Prodajalnice presnega sadja in presne zelenjave, prodajalnice mleka in mlečnih izdelkov, prodajalnice kruha in peciva ter prodajalnice mediearskih izdelkov smejo biti odprte celoletno od 6. do 20. ure, kateri obratovalni čas velja tudi za dostavljanje tega blaga po hišah.
Čl. 5.
Slaščičarske prodajalnice ter vzorne in samostalne male prodajalnice' monopoliziranih predmetov smejo biti odprte poleti od 7. do 21. ure, pozimi od 7. do 20. ure.
Čl. 6.
Prodajalnice svežega in prekajenega mesa ter klobas smejo biti odprte poleti in pozimi od 6. do 12. ure in od 16. do 19. ure.
Dovažanje mesa in druga pripravljalna dela se smejo vršiti od 4. ure, vendar mora biti lokal za stranke tedaj zaprt.
Čl. 7.
Prodajalnice svežega c.vetja smejo biti odprte celoletno od 734—1234 in od 1535—20. ure.
Čl. 8.
Trgovinsko obratovanje v kioskih, na stojnicah, cestnih križiščih, na nezagrajenih prostorih, vežah, hodnikih in barakah ni dopustno v času, ko morajo biti zaprte druge trgovinske obratovalnice za dotično blago.
Čl. 9.
Prodajanje in krošnjarjenjo po ulicah je pred 735 uro in po 18. uri prepovedano.
Izjemoma je dopustno prodajanje novin, revij, časopisov, pečenega kostanja, brezalkoholnih pijač, alve in sladoleda, presnega in posušenega sadja ter kuhanih klobas po ulicah od 5. do 22. ure. Po javnih lokalih se
smejo prodajati novine, revije in časopisi do 24. ure, kočevski predmeti, cvetice, kandirano sadje in presno sadje ves čas, dokler so javni lokali odprti.
ei. 10.
Za prodajanje na trgih (tržiščih) in ob tržnem ča.«u veljajo predpisi, izdani od pristojnih oblastev za ureditev tržnega prometa.
Cl. 11.
\
Pisarne industrijskih podjetij, ki se ne nahajajo na sedežu tvornice, trgovine na debelo in njihove pisarne, poslovalnice agenturnih in skladišča komisijskih trgovin ter blagovne razpošiljevalnice smejo biti odprte celoletno od 8. do 13. in od 15. do 18. ure, če pa je za poedino stroko ali posamezno podjetje vpeljano nedeljeno obratovanje, celoletno od 7 'A do 14. ure. Ta čas velja tudi za uvedene »angleške« sobote.
Zgornje velja tudi za bančne in zavarovalne poslovalnice, posojilnice in slične denarne zavode, s to izpre-membo, da velja zanje v času od 15. julija do 15. septembra nedeljeno obratovanje od 7 'A do 14., za stranke do 13. ure.
Cl. 12.
Podjetja za prevažanje, natovarjanje in raztovarjanje blaga na železniških postajah in v rečnih pristaniščih ter podjetja za prevažanje blaga z vozovi ali čolni smejo obratovati poleti od 5. do 20. ure, pozimi od 6. do 19. ure.
Cl. 13.
Potovalne pisarne in agenture, ki se bavijo s prodajo vozovnic, smejo biti odprte celoletno od 7. do 20. ure.
Obrtne obratovalnice.
Čl. 14.
Obrtne obratovalnice smejo, kolikor ni v naslednjih členih določeno drugače, biti odprte celoletno od 7. do 12. in od 14,- do 19. ure; v vaseh smejo biti odprte zjutraj eno uro prej in zaprte zvečer erio uro kasneje ter obratovati tudi preko poldneva.
Cl. 15.
Brivske, frizerske, lasuljarske, manikerske in kozmetične obratovalnice smejo biti odprte celoletno od l'A do 12. in od 14. do 19. ure, ob sobotah in pred prazniki, ko so obratovalnice ves dan zaprte, z zgornjim opoldanskim odmorom, do 21. ure.
Cl. 16.
Obratovalnice za likanje perila ter Čiščenje in barvanje oblek smejo ob sobotah in pred prazniki, ko morajo biti ves dan zaprte, obratovati do 20. ure.
Cl. 17.
Pekarne smejo obratovati od 3. do 15, ure, pri dveh izmenah od 3. do 19. ure.
Pripravljalna dela, kakor: kurjenje peči, pristavljali je kvasa in mešanje testa, se smejo pričeti ob 24. uri in se sme v ta namen zaposliti potrebno osebje.
O številu potrebnega osebja odloča v spornih primerih občeupravno oblastvo I. stopnje po zaslišanju delodajalske in delojemalske zbornice.
Raznašanje kruha in peciva se ne sme pričeli pred 5 'A uro.
Cl. 18.
V slaščičarskih delavnicah se sme obratovati od 5, do 16. ure.
Cl. 19.
V mesarskih delavnicah, v katerih se kolje živina in predelava meso, se sme obratovati celoletno od 4. do 17. ure, pri dveh izmenah pomožnega osebja do 20. ure.
Cl. 20.
Opravljanje obhodnih obrtov (brusaškaga, dežnikar-skega, steklarskega, vezanja loncev in sl.) je po 18. uri prepovedano.
Izjemne določbe.
Cl. 21.
Preko poldne smejo biti odprte vse trgovinske in obrtne obratovalnice, kolikor ni to vsebovano že v določilih gorenjih členov:
1. če se mora delo v obratovalnici neizogibno nadaljevati čez poldne, da se prepreči kvarjenje blaga, izpostavljenega atmosferičnim vplivom,
2. ob dneh letnih in mesečnih sejmov ter ob dneh tedenskih sejmov, če ni teh več nego trije na leden,
3. če se obratovalnica seli.
Dovolila za primere iz točk 1. in 3. daje pristojno občeupravno oblastvo I. stopnje. V teli primerih je prepovedana prodaja blaga.
Dalje smejo biti odprte preko poldne podkovniee konj in avtomehanske obratovalnice, če je treba izvršiti neodložno in nujno popravilo vozil in avionov ali jih oskrbeti s potrebnimi nadomestnimi deli. Isto velja za oskrbo motornih vozil in avionov z mazilom in pogonskim sredstvom.
Cl. 22.
V zdraviliščih, kopališčih in ostalih po čl. 9. min. pravilnika z dne 14. decembra 1936, »Služb, nov.« št. 294/LXX111/743, »Služb, list " št. 41/8, uradno priznanih in proglašenih letoviščih (turističnih krajih) smejo biti trgovinske in obrtne obratovalnice po potrebi in po odobritvi kralj, banske uprave, oddelka za trgovino, obrt in industrijo, za čas, dokler traja uradna sezona, odprte najzgodneje od 6. ure in najkasneje do 21. ure, čez poldne pa morajo biti tudi v tem primeru zaprte najmanj 2 uri.
Isto velja za bančne poslovalnice v teh krajih in v tej cfobi.
Cl. 23.
Neomejeno smejo biti odprte zvečer trgovinske in obrtne obratovalnice:
1. ob višji sili;
2. če je treba preprečiti	izvestno	Škodo,	ki	preti
dotični obratovalnici;
3. ob inventariziranju obratovalnice; ■
4. če se obratovalnica seli;
5. za čiščenje obratovalnice in nameščenje izložb;
6. prevažanje blaga z vozovi ali čolni kakor tudi natovarjanje in raztovarjanje ladij in prevažanje blaga, ki se rado kvari, živih živali in žive perutnine na tržiščih ali za nadaljnji transport po železnici ali z ladjo.
V primerih pod	3. in 4. jo	treba dovoljenja	pristojnega občeupravnega	oblastva I.	stopnje.
V vseh teh primerih ni dovoljena prodaja blaga.
14. 01» nedeljah' in praznikih.
Trgovinske in obrtne obratovalnice.
Cl. 24.
Vse trgovinske in obrtne obratovalnice morajo ostati ob nedeljah ves dan zaprte, kolikor niso v naslednjem dovoljene izjeme.
Cl. 25.
Ob nedeljah smejo biji odprte in obratovati:
a)	največ dve uri dopoldne:
vse trgovinske in obrtne obratovalnice v ostalih krajih, izvzemsi v Ljubljani, Celju, Mariboru, Ptuju, Trbovljah. Jesenicah, Brežicah, Sevnici ter v Kranju.
Obratovalnice se morajo zapirati pozimi najkasneje ob 11. uri, poleti pa najkasneje ob 10. uri.
Točna določitev časa se prepušča občeupravnemu oblastvu 1. stopnje po zaslišanju občinske uprave ter krajevnih delodajalskih in delojemalskih organizacij.
h)	ob nedeljah dopoldne:
1. podjetja za natovarjanje in raztovarjanje blaga na železniških postajah in v večjih pristaniščih ter podjetja za prevažanje blaga z vozovi ali čolni;
2. prodajalnice pekarskih izdelkov;
3. prodajalnice svežega in prekajenega mesa ter klobas od 5. do 9. ure, vendar velja to v Ljubljani, Mariboru, Celju. Jesenicah, Slov. Javorniku, Koroški Beli in Tržiču le za čas od 15. maja do 15. septembra, medtem ko velja za ostali čas popoln nedeljski počitek. Ce sta nedelja in praznik zapored, se dela prvi dan do 9. ure;
4 obratovalnice z življenjskimi potrebščinami (člen 38.): one, ki prodajajo tudi drugo blago, morajo biti za p rte;
5. prodajalnice mleka in mlečnih izdelkov;
6. cvetličarne;
7. brivske, frizerske in obrtne obratovalnice za negovanje telesa, izvzemsi v Ljubljani, Mariboru in Celju.
•e) uh nedeljah ves delovni čas:
1. slaščičarske prodajalnice, bonboniere ter samo-stalne male prodajalnice monopoliziranih predmetov;
2. fotografske obratovalnice in obratovalnice za pogrebno opremo, ki se ne bavijo s prodajanjem drugega blaga. V krajih, k jer ni obratovalnice za pogrebno opremo, se smejo odpreti v sili izjemoma tudi druge obratovalnice, če je treba oddati potrebno pogrebno opremo;
3. obratovalnice, ki se bavijo izključno s prodajo novin, revij in časopisov;
4. zgolj barake in stojnice pri cerkvah za prodajo slik in drugih nabožnih predmetov, knjig, igrač, alve, sladoleda, medičarskih izdelkov in kruha ob cerkvenih slavjih, proščenjih in drugih verskih praznikih, ko se zbirajo v izrednem številu ljudje iz daljne okolice.
V vaseh, trgih in mestih z največ 5000 prebivalci je dovoljeno, da so ob teh dneh odprte vse trgovinske in obrtne obratovalnice;
5. vse trgovinske in obrtne obratovalnice:
a) poslednjo nedeljo pred božičem in
b) če je praznik, ko morajo biti obratovalnice zaprte ves dan, na soboto ali ponedeljek,
c) če se ob teh dneh obratovalnica seli,
č) ob višji sili,
d) prevažanje stvari z vozovi, če se po krajevnih običajih stanovalci selijo in je nedelja na poslednja dva dneva ali na prve dni v mesecu.
č) ob nedeljah neomejeno:
delo ob natovarjanju in raztovarjanju blaga pri železnicah ali v rečnih pristaniščih in prevažanje blaga z
vozovi ali čolni, kolikor bi določali železniški in ladijski predpisi tako delo ob izrednem času ali bi ga odrejali kot izjemen ukrep.
Cl. 26.
Grafična podjetja za tiskanje dnevnih listov smejo biti po potrebi ob nedeljah odprta in obratovati največ 6 ur po posebni odobritvi pristojnega občeupravnega oblastva I. stopnje.
Cl. 27.
Ob državnih praznikih mora počivati delo v trgovinskih in obrtnih obratovalnicah:
a) ves dan:
1. na rojstni dan Nj. Vel. kralja (6. septembra),
2. na dan zedinjenja Srbov, Hrvatov in Slovencev (1. decembra);
b) v času med slovesno službo božjo, a največ dve uri:
1. na Vidov dan (28. junija),
2. na dan slovanskih apostolov sv. Cirila in Metoda (5. julija).
Točni čas odpiranja in zapiranja obratovalnic v času, ko se običajno opravlja služba božja, določi za vsak kraj pristojno občeupravno oblastvo 1. stopnje.
Cl. 28.
Prav tako morajo biti trgovinske in obrtne obratovalnice zaprte
a) ves »lan:
1. na novega leta dan (1. januarja),
2. na dan sv. Treh kraljev (6. januarja),
3. na Telovo,
4. na dan Vseh svetnikov (1. novembra),
5. na božični dan (25. decembra),
6. v Ljubljani, Mariboru in Celju na vse verske praznike katoliške veroizpovedi. Izjema velja za Celje na praznik sv. Jožefa (19. marca);
b) popoldan:
1. na praznik sv. Jožefa (19. marca), z omejitvijo, da to ne velja za sreza murskosoboški in dolnjelendavski,
2.	na	veliki	petek v srezu	murskosoboškem,
3.	na	drugi	velikonočni dan,
4.	na	praznik Vnebohoda,
5.	na	drugi	hinkoštni dan,
6. na dan sv. Petra in Pavla (29. junija),
7. na praznik Marijinega Vnebovzetja (15. avgusta),
8. na praznik Marijinega Brezmadežnega spočetja (8. decembra),
9. na drugi božični dan (26. decembra).
Cl. 29.
Določbe členov 25. b) do č) in 26. veljajo analogno tudi za državne in verske praznike, izvzemši prvi božični dan.
Cl. 36.
Na badnji dan (24. decembra) in veliko soboto morajo biti obratovalnice iz čl. 11. zaprte ves popoldan, obratovalnice iz čl. 1. in 14. ob 17., obratovalnice iz čl. 2. in 15. pa ob 19. uri.
Cl. 31.
V krajih s prebivalstvom različnih veroizpovedi morajo biti vse trgovinske in obrtne obratovalnice brez razlike zaprte po predpisih te naredbe tudi ob spredaj navedenih praznikih veroizpovedi, ki ji pripada večina prebivalstva v dotičpem kraju.
Cl. 32.
V času, ko je ob nedeljah in praznikih prodajanje dovoljeno, se smejo kruh in ostalo pecivo, meso, poslastice. mleko in mlečni izdelki dostavljati iz delavnic in prodajaln po hišah.
Prav tako je dovoljeno poleti ob teh dneh ves dan dovažati pivo, led, sodavico, rudninske vode in podobne proizvode,
Cl. 33.
Krošnjarjenje in izvrševanje obhodnih rokodelskih obrlov ob nedeljah in praznikih iz čl. 27. in 28. je prepovedano. Izjemoma se dovoljuje tudi ob teh dneh ves dan do 22. ure prodajati po ulicah in javnih lokalih cvetlice, kočevske predmete, pečen kostanj, presno in posušeno sadje ter kuhane klobase, in sicer, če se omejuje to prodajanje samo na te predmete, poleti pa ob istih pogojih še brezalkoholne pijače, alvo, sladoled in ostale medičarske izdelke.
Prodajati po ulicah in javnih lokalih novine, revije in časopise je dovoljeno ob teh dneh do 23. ure.
Cl. 34.
Mesarskim mojstrom je prepovedano ob nedeljah in praznikih, navedenih v čl. 27. in 28., vsako klanje živine in perutnine v času, dokler	so	obratovalnice	od-
prte, razen če gre za zakol v sili.
Cl. 35.
Ob nedeljah je ves dan prepovedano v pekarnah in pekovskih delavnicah izdelovati kruh	in	ostalo	pecivo.
Izjemoma se sme opravljati to	dplo:
1. poslednjo nedeljo pred božičem;
2. v bolniških, zdraviliških in sanatorijskih pekarnah, toda samo za potrebe teh zavodov in naprav.
C. Obče določbe.
Cl. 36.
Določila te uaredbe se nanašajo na vse trgovinske in obrtne obratovalnice (podjetja) na območju dravske banovine, ne glede na to, ali pripadajo privatnim osebam ali javnim podjetjem ter ali je v njih zaposleno pomožno osebje.
Kot obratovalnice se smatrajo: prodajalnice, poslovni lokali, trgovinske pisarne, delavnice in obrtna skladišča.
Za trgovinske obratovalnice se smatrajo tudi zadružne, obrtne in industrijske prodajalnice.
Cl. 37.
Ne velja pa ta naredba za:
a) lekarne,
b) podjetja za prevažanje oseb z vozovi, avtomobili in drugimi prevoznimi sredstvi, javno postrežništvo, kakor: čistilce, nosače itd. ter garaže,
c) prodajalnice novin in drugega (drobnega, kadilnega in pisalnega pribora), brivske in frizerske obratovalnice na železniških postajah kakor tudi za prodajo kolačev, čokolade in drugih sličnih poslastic na postajnih peronih,
č) prodajanje čokolade, kolačev, čaja in drugega v bioskopih, koncertnih dvoranah, gledališčih, zabaviščih in temu podobnih lokalih, kamor smejo prihajati samo osebe, ki so plačale vstopnino,
d) industrijske obrate,
e) gostinske obratovalnice (hotele, restavracije, gostišča, gostilnice, kavarne, penzije, bifeje, ljudske ku-
hinje, krčme, mlečne pivnice (zdravljake), gostinske slaščičarne in drugo] iz 78./1. in 44S./1. obrtnega zakona. Zanje veljajo posebni predpisi.
Cl. 3,8.
Za obratovalnice z življenjskimi potrebščinami se smatrajo one obratovalnice, ki se bavijo izključno s prodajanjem lahko pokvarnih viktualij, presne zelenjave, presnega sadja, jajc, presnega mesa, presnih rib, zaklane perutnine in divjačine.
Pojem vzornih in samostojnih prodajalnic tobaka in ostalih monopoliziranih predmetov je ugotovljen v pravilniku ministrstva za finance z dne 30. decembra 1935, -Službene novinec št. 19/111/30 iz I. 1036., Službeni list: St. 110/18 iz 1. 1936.
Bonboniero so prodajalnice, v katerih so prodajajo zgolj bonboni.
Mlečne pivnice (zdravljaki) in gostinske slaščičarne so obrati, v katerih se prodaja s potrošnjo proizvodov vrši s poslugo stoječih ali sedečih goslov.
Cl. 39.
V času, predpisanem za zapiranje obratovalnic, morajo biti zaprti vsi vhodi v prostore, ki so določeni za promet s strankami.
Stranke, ki se zatečejo v tem času v p roda jal n ih prostorih, morajo biti postrežene, a la posel redoma ne sme trajali dalj ko četrt ure po času, določenem za zapiranje obratovalnice.
Lastnikom obratovalnice in njihovim rodbinskim članom je dovoljeno bivati in delati v obratovalnici tudi v času, ko je za promet s strankami zaprta.
V obrtnih obratovalnicah, v katerih po naravi proizvajanja iz higienskih razlogov ni mogoče delati oh zaprti obratovalnici, se opravljajo posli ob odprti obratovalnici, toda brez pomočnika ali vajenca. Prav to velja tudi za obrtne posle, ki se opravljajo na odprtem prostoru.
Cl. 40.
Če se opravlja v enem lokalu ali v dveh ali več lokalih, ki so med seboj v zvezi, dvoje ali več vrst dela, oziroma stroke, za katere je določen različen delovni čas, velja za ta lokal, oziroma za vse te lokale, delovni čas one vrste dela, ki se opravlja v njem, oziroma v njih, za katero je predpisan krajši delovni čas.
'	Cl.	41.
Za poletje se smatra čas od 1. aprila do 30. septembra, za zimo pa čas od 1. oktobra do 31. marca.
Cl. 42.
Glede delovnega časa pomožnega osebja, preko-urnega dela ter odmora in glede zaposlitve žen.in otrok v trgovinskih in obrtnih, obratovalnicah veljajo določbe uvodoma omenjenih ministrskih uredb.
Pomožnemu osebju v pekovskih podjetjih (obratovalnicah) se mora dajati nepretrgan nedeljski odmor po 36 ur, in sicer od 15. ure v sobolo do 3. ure v ponedeljek, če se dela v eni izmeni, a od 19. ure v sobolo do 7. ure. v ponedeljek za drugo izmeno, če se dela v dveh izmenah.
Prekrške predpisov o delovnem času pomožnega osebja kaznuje kraljevska banska uprava (VI. oddelek); proti njeni razsodbi so more prizadeti pritožili na ministrstvo za socialno politiko in narodno zdravje v roku 14 dni od dneva razsodbe.
Izrečene kazni gredo y. dobro državnega zaklada.
0. Kazenske določbe.
Cl. 43.
Oni lastniki obratovalnic, ki imajo protivno predpisom te naredbe svoje obratovalnice odprte izven časa, določenega za odpiranje in zapiranje obratovalnic, se kaznujejo v denarju od dinarjev 50 do dinarjev 3000, sorazmerno z obsegom obratovalnice.
Prekrške predpisov preiskujejo in kaznujejo pristojna prvostopna občeupravna oblastva. Zoper njihove razsodbe je dopustna pritožba v petnajstih dneh od dneva priobčitve na kraljevsko bansko upravo dravske banovine, katere odločba je izvršna.
V primeru neizterljivosti se denarna globa izpre-meni v zaporno kazen analogno predpisom obrtnega zakona.
Pravioa, naznaniti prekršitev predpisov te naredbe, gre vsakemu državljanu, kakor tudi prizadetim organizacijam in zbornicam.
Cl. 44.
Denarne kazni se stekajo v sklad za obrlno in trgovinsko šolstvo pri kralj, banski upravi dravske banovine.
I). Sklepna določba.
Cl. 45.
Ta naredba stopi v veljavo s 15. dnem po objavi v »Službenem listu kraljevske banske uprave dravske banovine«.
7.	njo se razveljavlja naredba bana dravske banovine z dne 6. maja 1930, »Službeni list štev. 5/2, ter čl. 25., lit. b), toč. 7., v ostalem sistirane naredbe z dne 20. novembra 1934, Službeni list« št. 732/96, in nadomešča za območje sreza Črnomelj medtem že uveljavljena naredba bana savske banovine z dne 29. decembra 1929, br.5570/VI.
V Ljubljani, dne 29. aprila 1937.
Ban: dr. Natlačen s. r.
. ——... --------------
252.
11.	No. 11.442/1.
Razglas.
Na osnovi §§ 9., 26. in 30. zakona o občinah odrejam volitve občinskega odbora na nedeljo, dne 6. junija 1937 za naslednje občine:
Beltinci, Bogojina, Dobrovnik, Gaberje, Lendava. Genterovci in Poljana (sreza lendavskega), Cezanjevci (sreza ljutomerskega), Begunje in Sv. Vid nad Cerknico (sreza logaškega), Pragersko in Hoče (sreza maribor-skega-desni breg), Ribno (sreza radovljiškega), Mislinja (sreza slovenjgraškega), Javorje, Poljane in Trata (sreza škofjeloškega).
Razlogi:
Občina Sv. Vid nad Cerknico je bila s kraljevim ukazom z dne 11. februarja 1937 novo ustanovljena, in sicer z izločitvijo njenega ozemlja iz občine Begunje. Volitve občinskega odbora so se morale zato odrediti za obe navedeni občini. Za vse ostale občine so se odredile volitve zaradi poteka poslovne dobe občinskih odborov, izvoljenih v letu 1934.
Za izvedbo volitev veljajo predpisi zakona o občinah iu predpisi uredbe 'banskega sveta o sestavi kandidatnih
list, o sestavi in o poslovanju volilnih odborov in o glasovalnem postopku pri volitvah občinskih odborov v dravski banovini z dne 5. septembra 1933 (»Službeni list« št. 470/73), izpremenjene in dopolnjene z uredbo z dne 22. februarja 1936 (»Službeni list« št. 223/33).
Kraljevska banska uprava dravske banovine v Ljubljani,
dne 28. aprila 1937.
Ban: dr. Natlačen s. r.
. 253.
Objave
banske uprave o pobiranju občinskih davščin v letu 1937/38.
II.	No. 11288/1.
Občina Domžale v srezu kamniškem pobira v proračunskem letu 1937/38. nastopne občinske davščine:
1. 60 (šestdeset) “/ono doklado na vse državne neposredne davke.
2. Trošarine:
a) od 100 litrov vina din 100'—,
b) od 100 1 vinskega mošta din 100"—,
c) od 100 I piva din 50'—,
č) od lil stopnje alkohola špirita in žganja 5 din,
d) od litra likerja, ruma, konjaka, šumečih vin in drugih luksuznih pijač din 4'—,
e) od goveda nad 1 letom din 30’—,
I) od goveda pod 1 letom din 10'—,
g) od prašičev din 10'—,
h) od 100 kg uvoženega mesa (mesnih izdelkov) din 100'—,
i) 5% prodajne vrednosti od uvoženih tovarniških čevljev,
j) 2°/o prodajne vrednosti od uvoženih tovarniških oblek.
3. Takse po odobrenih tarifah ali po odobrenem pro računu.
Kraljevska banska uprava dravske banovine v Ljubljani,
dne 13. aprila 1937.
II.	No. 10142/1.
Občina Kapele v srezu brežiškem pobira v proračunskem letu 1937/38. nastopne občinske davščine:
1. 107 (sto sedem) "/ono doklado na vse državne neposredne davke.
2. Trošarine:
a) od 100 1 vina din 100'—,
b) otl 100 1 vinskega mošta din 100'—,
c) od 100 1 piva din 100'—,
.č) od goveda nad 1 letom din 25'—,
d) od goveda pod 1 letom din 15'—,
e) od prašičev din 10'—,
f) od drobnice din 5'—,
g) od 100 kg uvoženega mesa (mesnih izdelkov) din 100'—.
3. T a k s e po odobrenih tarifah ali po odobrenem
proračunu.
Kraljevska banska uprava dravske banovine v Ljubljani, dne 13. aprila 1937.
II.	No. 10683/1.
Občina Korena v srezu Maribor-levi breg pobira v proračunskem letu 1937/33. nastopne občinske davščine:
1. 70 (sedemdeset) %no doklado na vse državne neposredne davke.
2. Trošarine:
a) od 100 1 vina din 100'—,
b) od 100 1 vinskega mošta din 100'—.
8.	Takse po odobrenih tarifah ali po odobrenem proračunu.
Kraljevska banska uprava dravske banovine v Ljubljani,
dne 14. aprila 1937.
II.	No. 6937/2.
Občina Kresnice v srezu litijskem pobira v proračunskem letu 1937/38. nastopne občinske davščine:
1. 100 (sto) %>no doklado na vse državne neposredne davke.
2. Trošarine:
a)	od	100 1	vina din 100'—,
b)	od	100 1	vinskega mošta din 100'—,
c)	od	hi stopnje alkohola špirita in	žganja	5	din,
č)	od	litra	likerja, ruma, konjaka,	šumečih	vin
in drugih luksuznih pijač din 5'—.
3. Takse po odobrenih tarifah ali po odobrenem proračunu.
Kraljevska banska uprava dravske banovine v Ljubljani,
dne 14. aprila 1937.
II.	No. 106G2/1.
Občina Makole v srezu Maribor-desni breg pobira v proračunskem letu 1937/38. nastopne občinske davščine:
1. 95 (devetdeset pet) %no doklado na vse državne neposredne davke.
2. Trošarine:
a) od	100	1	vina	din	100'—,
b) od	100	1	vinskega	mošta	din	100'—.
c) od	100	I	piva	din	100'—,
č) od	hi stopnje	alkohola špirita	in	žganja 5 din,
d) od litra likerja, ruma, konjaka, šumečih vin in drugih luksuznih pijač din 5'—,
e) od goveda nad 1 letom din 15'—,
f) od goveda pod 1 letom din 10'—,
g) od prašičev din 10'—,
h) od drobnice din 5 —,
i) od 100 kg uvoženega mesa (mesnih izdelkov) din 20'—.
3. Takse po odobrenih tarifah ali po odobrenem proračunu.
Kraljevska banska uprava dravske banovine v Ljubljani,
dne 13. aprila 1937.
TI. No. 10.005/1.
Občina Slov. Konjice-trg v srezu konjiškem pobira y proračunskem letu 1937/38. nastopne občinske davščine:
1. 50 (petdeset) %no doklado na vse državne neposredne davke.
2. Trošarine:
a) od	100 1 vina din 135'—,
b) od	100 1 vinskega mošta din 100'—,
c) od	100 1 piva din 60'—,
č) od	lil stopnje alkohola špirita in	žganja	din	5,
d) od	litra likerja, ruma, konjaka,	šumečih	vin
in drugih luksuznih pijač din 5'— „
e) od goveda nad 1 letom din 30'—,
f) od goveda pod 1 letom din 20'—,
g) od prašičev din 20'—,
h) od 100 kg uvoženega mesa (mesnih izdelkov) din 100'-,
i) od 100 1 sadjevca din 25'—,
j) od tovarniških izdelkov obutve 5 % prodajne cene,
k) od tovarniških izdelkov obleke 3 % prodajne cene,
1) od raznega uvoženega blaga, dobavljenega direktno strankam, 1% prodajne cene.
3.	T a k s e po odobrenih tarifah ali po odobrenem
proračunu.
Kraljevska banska uprava dravske banovine v Ljubljani,
dne 13. aprila 1937.
II.	No. 10291/1.
Občina Sv. Marjeta ob Pesnici v srezu Maribor-levi breg pobira v proračunskem letu 1937/38. nastopne občinske davščine:
1. 74 (sedemdeset štiri) °/ono doklado na vse državne neposredne davke.
2. T r o š	a r i n	e :
a) od	100 1	vina din	100'—,
b) od	100 I	vinskega	mošta	din	100'—,
c) od	100 I	piva din	50'—,
č) od	hi stopnje alkohola špirita	in	žganja 5 din,
d) od	goveda nad	1 letom	din	15'—,
e) od	goveda pod	1 letom	din	10'—,
f) od	prašičev din	5'—.
3. T a k s	e po odobrenih tarifah	ali po odobrenem
proračunu.
Kraljevska banska uprava dravske banovine v Ljubljani,
dne 14. aprila 1937.
II.	No. 6669/2.
Občina Tržišče v srezu krškem pobira v proračunskem letu 1937/38. nastopne občinske davščine:
1. 70 (sedemdeset) °/ono doklado na vse državne neposredne davke.
2. Trošarine:
a) od 100 l vina din 100'—,
b) od 100 1 vinskega mošta din 100'—,
c) od 100 l piva din 50'—,
č) od lil stopnje alkohola špirita in žganja 5 din, , d) od litra likerja, ruma, konjaka, šumečih vin in drugih luksuznih pijač din 2'50,
e) od goveda nad 1 letom din 20'—,
f) od goveda pod 1 letom din 10'—,
g) od prašičev din 10'—,
h) od drobnice din 5'—,
i) od 100 kg uvoženega mesa (mesnih izdelkov) din 20'—.	.	'
3. Takse po odobrenih tarifah ali po odobrenem proračunu.
Kraljevska banska uprava dravske banovine v Ljubljani,
dne 13. aprila 1937.
• m	»	—
V
Izdaja kratjevska banska uprava dravske banovine; njen predstavnik in urednik: Pohar Robert v Ljubljani. Tiska in zalaga tiskarna Merkur d, d. i Ljubljanij njen predstavnik: .Otmar Mihalek v Ljubljani.
SLUŽBENI LIST KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE
Priloga k 35. kosu VIII. letnika z dne 1. maja 1937.
Razglasi kraljevske banske uprave
Vlil. No. 2737/1.
1222 2____2
Razglas.
Elektrarna »Fala« d. d. Maribor namerava zgraditi daljnovod 10 kV od Ptuja—Hajdine—Pobrežja do Sv. Vida.
Projektirane so transformatorske postaje v Sv. Vidu in Pobrežju in prehodna postaja v Hajdini. Daljnovod bo križal na enem mestu železniško progo Pragersko—Kotoriba (postaja Hajdina), na štirih mestih pa banovinske in občinske ceste. Telefonski vod se bo križal trikrat.
Podrobnosti so označene v predloženih načrtih in tehničnem popisu.
O tem projeklu se na podstavi §§ 110. in 122. ob. zak., §§ 84., odst. 2., 89.. odst. 3., gradb. zakona, zadevnih cestnih predpisov in § 73. i. sl. z. u. post. razpisujeta komisijski ogled na kraju samem in obravnava
na sredo 12. maja t. 1. s sestankom komisije ob 10. uri pri transformatorski postaji v Ptuju.
Interesenti se obveščajo, da so načrti nameravane naprave razpoloženi do dneva komisijske-.obravnave pri podpisanem uradu na vpogled in se pozivajo, da morebitne ugovore vlože do dneva obravnave pri kraljevski banski upravi, na dan obravnave pa v roke vodji komisije. Poznejši ugovori se ne bodo upoštevali. temveč se boo projektu odločilo ne glede nanje, kolikor ne bo javnih zadržkov.
Kralj, banska uprava dravske banovine v Ljubljani,
dne 24. aprila 1337.
Po pooblastilu bana načelnik
oddelka za trgovino, obrt in industrijo: Dr. Marn s. r.
❖
.V-No. 273/29-1937
1110-3-3
Razglas o licitaciji.
Kraljevska banska uprava dravske banovine v Ljubljani razpisuje za prevzeti] nekaterih obrtniških del pri gradnji nadzorovalnega oddelka za moške v diz. bolnici za duševne bolezni na Studencu
I.	javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 10. maja 1937 ob 11. uri dop. v sobi št. 33 tehničnega oddelka v Ljubljani. Pojasnila in ponudbeni pripomočki se dobe proti plačilu napravnih stroskov med uradnimi urami v sobi št. 18.
Ponudbe naj se glase v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami)^ na vsote odobrenega proračuna, ki znaša za:
1. mizarska dela	din	211.830 —,
2. steklarska dela	214.745'35.
3. slikarska dela	„	14.786 91,
4. parketarska dela	„	G6.372'—^
5. ključavničarska	dela	„	92.577'10,
6. pleskarska dela	„	143.467'16,
7. polaganje linoleja	„	4.867'65,
8. tapetniška dela	„	15.790'—.
Podrobnosti razpisa so razvidne iz
razglasa o licitaciji na razglasni deski tehničnega oddelka.
Kralj, banska uprava dravske banovine, v Ljubljani,
dne 16. aprila 1937.
* •
V-No 91/184—1937.	1177	3—3
Razglas.
Dne 8. maja 1937 sc bo vršila pri tehničnem oddelku kralj, banske uprave v Ljubljani, Gledališka ulica št. 8/1 V., drug a ofertna obravnava za izvršitev regulacijskih del na obmejni Muri od km 98‘7(>0 do km 122'580.
Proračun znaša din 947'481'58. Varščina din 95 000'— za domače, dinarjev 190.000'— pa za tuje ponudnike se položi pri davčni upravi v Ljubljani-mesto na dan licitacije najkasneje do 10. ure.
Načrti in licitacijski pripomočki so interesentom na vpogled pri tehničnem oddelku.
Ponudbe s predpisanimi dokumenti morajo biti predložene na dan licitacije najkasneje do 11. ure.
Kralj, banska uprava dravske banovine v Ljubljani, dne 22. aprila 1937.
IH.	No. 2961/1.
*
1248
Izkaz
živalskih kužnih bolezni na območju dravske banovine
po stanju z dne 25. aprila 1937.
Opomba: Imena sedežev sreskih načelnikov (mestnih poglavarstev) so natisnjena z debelejšimi, imena občin pa z navadniVni črkami, kraji s številom okuženih dvorcev so navedeni v oklepajih.
Steklina:
Šmarje pri Jelšah: Rogatec (Dobovec 1 dv.).
Garje:
Celje: Braslovče (Polče 1 dv.).
Gornji grad: Rečica ob Savinji (Št. Jan/. 1 dv.).
Litija: Trebeljevo (Janče 1 dv.).
Ptuj: Sv. Marko (Sv. Marko 1 dv.).
Slovenj Gradec: Št. lij pri Velenju (Ložnica 1 dv.).
MehurČasti izpuščaj:
Litija: Stičria (Vel. Čemelo 1 dv.). Št. Vid (Male Pece 1 dv. in Vel. Pece 1 d v.).
Maribor-desni breg: Poljčane (Nosnica 1 dv.).
Ptuj: Sv. Urban (Levanjci 1 dv.).
Svinjska kuga:
Brežice: Dobova (Mihalovec 3 dv., Sela 3 dv.), Videm (Anovec 1 dv.).
Celje: Braslovče (Sv. Rupert 1 dv.).
Črnomelj: Metlika - mesto (Metlika 1 dvorec), Semič (Nestopla vas 3 dv.).
Litija: Krka (Randol 1 dv.).
Ljutomer: Križevci (Boreči 2 dv.).
Maribor-desni breg: Hoče (Razvanje 1 dv.).
Maribor-levi breg: št. lij v Slov. gor. (Dobrenje 1 dv.), Zg. Kungota (Kozjak 1 dv.).
Ptuj: Osluševci (Cvetkovci 2 dv.).
Maribor-mesto:	Maribor	(Cvetlična
1 dv.).
Ptuj-mesto: Ptuj (Brstje 1 dv.).
Svinjska rdečica:
Črnomelj: Semič (Kot 1 dv.).
Dravograd: Dravograd (Vič 1 dv.).
Ljubljana: Polje (Hrastje 1 dv.), Dol (Kleče 1 dv.).
Maribor-desni breg: Rače (Brezala 1 dvorec, Sp. Gorica 1 dv.), Slov. Bistrica-okolica (Visole 1 dv.), Sv. Lovrenc na Pohorju (Sv. Lovrenc na Pohorju 1 dv.).
Maribor-levi breg: Jarenina (Vukovski dol 1 dv.), Jurovski dol (Varda 1 dv.).
Ljuhljana-mesto: Ljubljana (Stepanja vas 1 dv.).
N o z e m a t o z a :
Ljubljana: Tomišelj (Tomišelj 1 dv.).
Škofja Loka: Stara Loka (Reteče 1 dvorec).
Kralj, banska uprava dravske banovine v Ljubljani.
dne 25. aprila 1937.
Razglasi sodišč in sodnih oblastev
Su 323/13/33-11.	1260
Razglas.
Sevnik Lavoslav, javni notar v Ptuju, je dne 24. aprila 1937 umrl.
Do popolnitve po Sevniku izpraznjenega mesta bo njegove posle začasno vodil Golob Fran, javni notar v Rogatcu.
Preilsedništvo apelacijskega sodišča v Ljubljani,
dne 27. aprila 1937.
Dr. Golia s. r.
P 178/37.
*
Oklic.
1267
Pravna stvar tožeče stranke vd. Sliv-njek Vilme, roj. Erdelyi, pos., Sebe-borci St. 65, ki jo zastopata dr. Pinter Nikolaj in dr. Fleck Friderik, odvetnika v Murski Soboti, zoper toženo stranko Bertalaniča Josipa in Terezijo, Nemca Štefana in Verono, roj. Bertalanič, vse
pos., Sebeborci št. 82 radi 6.000 din s prip.
Tpžnica toži med drugimi Nemca Štefana, posestnika iz Sebeborcev št. 82, na plačilo 6000 din s prip.
Ustna sporna razprava je določena na dan 19. avgusta 1937 ob 8. uri.
Ker Nemec Štefan biva neznanokje v Argentiniji, mu sodišče postavlja za skrbnika Bertalaniča Josipa, posestnika iz Sebeborcev št. 82, ki bo toženca zastopal na njegove stroške in njegovo nevarnost, dokler se ne javi sam ali ne imenuje svojega zastopnika.
Sresko sodišče v Murski Soboti, odd. II., dne 19. aprila 1937.
$
I 656/34—14.	1285
Oklic.
Voršiču Francu in Mariji, posestniko-ma v Mihovcih, sedaj v Ameriki neznanega bivališča, je vročiti v izvršilni stvari Mastna Ivana, Stanovnika na Humu 91, ki ga zastopa dr. Ban Adam, odvetnik v Ormožu, radi din 5916'— s pp. sklep z dne 19. marca 1935, opr. štev. 1 656/34—7, s katerim se jima naznanja uspeh sodne cenitve njunih nepremičnin, vi. št. 157 k. o. Velika Nedelja.
Ker bivališče Voršiča Franca in Marije ni znano, se postavlja za skrbnika Kocmur Ciril, odvetnik v Ormožu, ki ju bo zastopal na njiju nevarnost in stroške, dokler se ne oglasita sama ali ne imenujeta pooblaščenca.
Sresko sodišče v Ormožu, odd. II., dne 20. aprila 1937.
Og 23/37-3.	1227
Amortizacija.
Na prošnjo Bračič Berte v Beogradu. Starina, Novaka ul. 16, se uvaja postopanje za amortizacijo hranilne knjižice, ki jo je prosilka baje izgubila, ter se nje imetnik pozivlje, da uveljavi v šestih mesecih po objavi v »Službenem listm svoje pravice, sicer bi se po poteku tega roka proglasilo, da je hranilna knjižica brez moči.
Oznamenilo:
Hranilna knjižica Hranilnice dravske banovine v Ljubljani št. 346.636 z vlogo 1044 din 49 p, glaseča sc na ime Bračič Berta.
Okrožno sodišče v Ljubljani, odd. IV.,
dne 15. aprila 1937.
•k
Og 27/37.	.	>	1225
Amortizacija.
Na prošnjo Čuden Josipine, zasebnice v Ljubljani, Mestni trg št. 13/11., se uvaja postopanje za amortizacijo sledečih vrednostnih papirjev, ki jih je prosilka baje izgubila ter se njih imetnik pozivlje, da uveljavi v 6 mesecih po objavi v »Službenem listu« svoje pravice, sicer bi se po poteku tega roka proglasilo, da so vrednostni papirji brez moči.
Oznamenilo vrednostnih papirjev:
Hranilne knjižice:
I.	Mestne hranilnice ljubljanske v Ljubljani:
1. L 8398, glaseče se na ime Čuden Dušan z vlogo din 7.950'—.
2. L 8001, glaseče se na ime Čuden Draga z vlogo din 7.660'—,
3. L 7967, glaseče se na ime Čuden Josipina z vlogo din 25.980'—;
II.	Kmetske posojilnice ljubljanske okolice v Ljubljani št. 36.803, glaseče se na ime Savnik Elza z vlogo din 29.077'—. Okrožno sodišče v Ljubljani, odd. IV.,
dne 15. aprila 1037.
lin Og 14/37-3.	1255
Amortizacija.
Na prošnjo T i r š e k Ane, trgovke na Polzeli, se uvaja postopanje za amortizacijo deležne knjižice št. 182 Hme-'ljarne 1. jugoslov. zavoda za vskladanje in konserviranje hmelja, r. z. z o. z. v Žalcu: št. 182 z deležem po 100 kron na ime Julij Žigon, Polzela, ki je prosilki prešla.
Imetnik knjižice se pozivlje, da knjižico pokaže sodišču ali pa poda prigovore zoper ta predlog v 6 mesecih od dneva objave v »Službenem listu«, ker bi se sicer deležna knjižica sodno razveljavila.
Okrožno sodišče v Celju, odd. Ha.,
dne 26. aprila 1937.
.j.
I 3702/35-19.	1149
Dražbeni oklic.
I) n e 2. j u n 1 j a 1937 ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 10 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Vorpete vi. št. 19.
Cenilna vrednost: din fi0.605'05.
Vrednost pritokiine: din 3.960'—.
Najmanjši ponudek: din 67.044'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri družbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Celju, odd. VI.,
dne 30. rnarca^ 1987.
*
I 1653/36-18.	1164
Dražbeni oklic.
Dne 9. junija 1937 ob deve-I i h bo pri podpisanem sodišču v sobi št, 10 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Svetina vi. št. 8.
Cenilna vrednost: din 85.38070.
Vrednost pritekline: din 485'—.
Najmanjši ponudek: din 37.244'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri družbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljali glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Celju, odd. V.,
dne 2. aprila 1937.
I 3305/36-10.	1185
Dražbeni oklic.
Dne 4, junija 1937 ob deve-t i h bo pri podpisanem sodišču v sobi štev. 10 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Vojnik-trg vi. št. 31 in 204.
Te nepremičnini se bosta dražbali po skupinah, in sicer:
I. skupina: (stavbe in zemljiške parcele vi. št. 31):
Cenilna vrednost: din 261.780'—.
Vrednost priteklin: din 4002'—, (posestva in pekarne).
Najmanjši ponudek: din 177.188'—.
II. skupina (zemljiška vi. št. 31 in 204):
Cenilna vrednost: din 21.816'—.
Najmanjši ponudek: din 14.544'—.
III. skupina (stavbene in zemljiške parcele vi. št. 31):
Cenilna vrednost: din 49.080'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri družbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča
Sresko sodišče v Celju. odd. VI., dne 30. marca 1937.
1 78/37-7.	1022
Dražbeni oklic.
Dne 3. junija 1937 ob dese-t i h bo pri podpisahem sodišču v sobi št. 6 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Stavešinci (polovica) vi. št. 61.
Cenilna vrednost: din 447575.
Najmanjši ponudek:. din 2984'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri družbenem naroku pred' začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Gornji Radgoni, dne 3. aprila 1937.
I TIU/UU.
Dražbeni oklic.
Dne 3. j u n i j a 1937 ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 6 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Lastomerci vi. št. 10, 42 in zemljiška knjiga Ščavnica vi. št. IS.
Cenilna vrednost: din 7467'90.
Vrednost pritekline: din 550'—.
Najmanjši ponudek: din 4978'60.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Šresko sodišče v Gornji Radgoni, dne 18. aprila 1937.
1 183/37—7.	1252
Dražbeni oklic.
D n e 3. junija 1937 ob o s m i li bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 4 dražba nepremičnin zemljiška knjiga k. o. Kamnik vi. št. 1028.^
Cenilna vrednost: din 74.956'60.
Najmanjši ponudek: din 50.000'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnalv dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Kamniku, dne 20. aprila 1937.
-j-
1 149/37-5.	1210
Dražbeni oklic.
D n e 9. junija 1937 ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi štev. 3 dražba nepremičnin zemljiška knjiga k. o. Polom vi. št. 328.
Cenilna vrednost: din 18.628'11.
Vrednost pritekline: din 4.975'—.
Najmanjši ponudek: din 13.086'—.
Varščina: din 1963'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Kočevju, odd. II.,
dne 22. aprila 1937,
-j-
1 52/37-9.	1123
Dražbeni oklic.
Dne 7. junija 1937 ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 3 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Sv. Vid vi. št. 141, 215.
Cenilna vrednost: din 14.712'—.
Najmanjši ponudek: din 9.808'—.
Varščina: din 1.472'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavlja*’ glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Kozjem, dne 10. aprila 1937.
*
1 S35/36—8.	1954
Dražbeni oklic.
D n e 5. junija 1937 o poli enajstih bo pri podpisanem /orli-šču v sobi št. 5 dražba nepremičnin zemljiška knjiga k. o. Dovje vi. št. 369, 448. '
Cenilna vrednost: din 49.218 —.
Najmanjši ponudek: din 32.812'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe,
je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Kranjski gori, dne 8. aprila 1937. jJj
I 1249/36—7.	1026
Dražbeni oklic.
D n e 8. j u n i j a 1937 ob desetih bo pri podpisanem Sodišču v sobi štev. 22 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Vel. Goba vi. št. 142.
Cenilna vrednost: din 16.115'—.
Najmanjši ponudek: din 10.744'—.
Varščina: din 1.611*50.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri družbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega SOuisČcl.
Sresko sodišče v Litiji, odd. II.,
dne 5. aprila 1937.
»T.
I 323/36-19.	‘	1027
Dražbeni oklic.
Dne 8. junija 1937 ob deve-t i h bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 22 dražba nepremičnin
a) zemljiška knjiga Zagorje vi. št. 114,
b) zemljiška knjiga St. Lambert vi. št. 263.
Cenilna vrednost: ad a) din 66.879M0, ad b) din 1.551'90.
Najmanjši ponudek: ad a) dinarjev 44.586'50, ad b) din 1.035'—.
Varščina: ad a) din 6.6SS’—, ad
b)	din 156'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri družbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja; ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit ua uradni deski toga sodišča.
Sresko sodišče v Litiji, odd, II.,
dno 5. aprila 1937.
IV I 3675/36—11.	981
Dražbeni oklic.
Dne 4. junija 1937 o poli devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi šl. 27 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Bresternica vi. št. 83 in 84.
Cenilna vrednost obeh vložkov skupaj: din 133.225'50.
Vrednost priteklin: din 12.310'—, ki jo upoštevana v cenilni vrednosti zemljišča.
Najmanjši ponudek obeh vložkov skupaj: din 88.817'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri družbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati
glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je uabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Mariboru, dne 27. marca 1937.
H!
IV I 401/36—27.	1038
Dražbeni oklic.
Dne 4. junija 1937 o poli desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 27 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Pobrežje vi. št. 1134.
Cenilna vrednost: din 5990'—.
Najmanjši ponudek: din 3994'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Mariboru, dne 1. aprila 1937.
•J-
IX I 21S/37—9.	1098
Dražbeni oklic.
Dne 7. j u n i j a 1937 ob d e s e -l i h bo pri podpisanem sodišču v sobi štev. 11 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Bohova vi. št. 33.
Cenilna vrednost: din 101.381’—.
Najmanjši [»onudek: din 67.587'50.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasili sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Mariboru, dne 5. aprila 1937.
IX I 3084/36-22.	i0S0
Dražbeni oklic.
D n o 7. j u n i j 1937 0 |, enajstih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 11 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Zg. Hlapje vi. št. 77.
Cenilna vrednost: din 28.868’40.
Vrednost priteklin: din 2790'—, ki je že prišteta k cenilni vrednosti zemljišča.
Najmanjši ponudek: din 19.246'—.
Pravice, ki hi ne pripuščale dražbe, ,|e priglasiti sodišču najpozneje pri družbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, k: je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Mariboru,
dne 6. aprila 1937.
&
I 766/36—8.	1265
Dražbeni oklic.
D 11 o S. j u n i j a 1937 o poti devetih bo pri podpisanem sodišču
v sobi št. 4 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Ormož vi. št. 95.
Cenilna vrednost: din 50.015'—.
Najmanjši ponudek: din 25.008'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Šresko sodišče v Ormožu, dne 22. aprila 1937.
❖
I 2928/36-17.	1250
Dražbeni oklic.
Dne 26. maja 1937 o poli desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi štev. 7 dražba sledečih nepremičnin zemljiška knjiga d. o. Trnovski vrh vi. št. 102.
Cenilna vrednost: din 10.371'40.
Najmanjši ponudek: din 6.914'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale diažbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Ptuju, odd. IV.,
dne 14. aprila 1937.
*
I 1112/36-10.	1236
Dražbeni oklic.
Dne 5. junija 1937 ob enajstih bo pri podpisanem sodišču v sobi štev. 26 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Dobrava pri Kropi vi. št. 160.
Cenilna vrednost: din 5144'40.
Najmanjši ponudek: din 2572'20.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se Opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Radovljici, dne 15. aprila 1937.
*
I 1852/32—75.
1237
Dražbeni oklic.
Dne 5. junija 1937 ob deve-t i h bo pri podpisanem sodišču v sobi štev. 26 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Zasip, Bled vi. št. 20, 444, 445.
Cenilna vrednost: din 97.870'75.
Najmanjši ponudek: din 65.248'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pridraž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opo^rja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Radovljici, dne 15. aprila 1937.
I 874/36-9.	1206
Dražbeni oklic.
Dne 5. j u n i j a 1937 ob trinajstih bo pri podpisanem sodišču v sobi štev. 26 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Boh. Bistrica vi. št. 254, 316, 321, 367.
Cenilna vrednost: din 220.884'50.
Vrednost priteklin: din 620'—.
Najmanjši ponudek: din 125.406'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Radovljici, dne 15. aprila 1937.
I 1413/35—9.	1205
Dražbeni oklic.
Dne 5. junija 1937 ob enajstih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 26 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Kamna gorica vi. št. 439.
Cenilna vrednost: din 42.210'—.
Najmanjši ponudek: din 21.105'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
D’rugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Radovljici, dne 15. aprila 1937.
I 1257/36-7.	1207
Dražbeni oklic.
D n e 5. j u n i j a 1937 ob dvanajstih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 26 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Predtrg vi. št. 149, 235.
Cenilna vrednost: din 121.700'80.
Vrednost priteklin: din 2160'—.
Najmanjši ponudek: din 81.134'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Radovljici, dne 15. aprila 1937.
«{•
I 1488/36-5.	^	1204
Dražbeni oklic.
Dne 5. junija 1937 ob osmi h bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 26
dražba nepremičnin zemljiška knjiga Sp. Gorje vi. št. 34.
Cenilna vrednost: din 24.308'—.
Najmanjši ponudek: din 16.205'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Radovljici, dne 15. aprila 1937.
1 926/36-13.
*
1208
Dražbeni oklic.
Dne 5. junija 1937 ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi štev. 26 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Studor vi. št. 424.
Cenilna vrednost: din 180.000'—.
Najmanjši ponudek: din 90.000'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Radovljici, dne 15. aprila 1937.
I 585/36-
*
Dražbeni oklic.
12
Dne 5. j u n i j a 1937 o poli desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 5 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Rajhenburg vi. št. 128 in 205, Šedun vi. št. 107.
Cenilna vrednost: 1. din 306.869 —,
II. din 243'—, III. din 22.86175.
Vrednost pritekline: I. din 4473—,
III. din 2045'—.
Najmanjši ponudek: I. din 153.434 50,
II.	din 162'— in 111. din 15.241'25.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benern naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne moglo več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Sevnici, dne 24. aprila 1937.
*
1 837/36-9.
1238
Dražbeni oklic.
Dne 22. maja 1937 ob e na j; stih bo pri podpisanem sodišču v sobi šl. 6 dražba nepremičnin:
I. zemljiška knjiga Ilošniea K’ vi. št. 149, in sicer pritlična, zidana, s slamo krita stanovanjska hiša in zemljiške parcele;
II. zemljiška knjiga '/.abljek h vi. št. 31 — zemljiško parcele.
....Cenilna vrednost: din 22.617'60.
Najmanjši ponudek: din 15.078'40.
Vadi j znaša: din ‘2262'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Slov. Bistrici, odd. II.,
dne 20. aprila 1937.
*
I 67/37-8.	1158
Dražbeni oklic.
Dne 2. junija 1937 o poli devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 4 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Bezovica vi. št. 12.
Cenilna vrednost: din 110.622'—.
Vrednost pritekline: din 8.028'75.
Najmanjši ponudek: din 73.748'50.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri družbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Slov. Konjicah,
dne 11. aprila 1937.
1 12/37—15.	1199
Dražbeni oklic.
1) n e 2. j u n i j a 1937	$> poli
enajstih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 4 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Bezonca vi. št. 19.
Cenilna vrednost: din 109.057 SO.
Vrednost pritekline: dinj.3.595’—.
Najmanjši ponudek: din 72.710	.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-ibenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.	^	..
Sresko sodišče v Sl. Konjicah, dne 17. aprila 1937.
1 1471/36-8. 1161 Dražbeni oklic.
Dne 2. junija 1937 ob de sel i li bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 4 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Konjice vi. št 304, 352, Skalre vi. št. 148, Bezina vi. št. 98
Cenilna vrednost: din 188.751'40.
Vrednost pritekline: din 7.392"—.
Najmanjši ponudek: din 125.850'—.
Pravire, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred »neetknm dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati
glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega
sodišča.
Sresko sodišče v Slov. Konjicah,
dne 12. aprila 1937.
•j*
I 1399/36—9.	1160
Dražbeni oklic.
Dne 2. junija 1937 o poli desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 4 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Stranice vi. št. 120.
Cenilna vrednost: din 3.137'25.
Najmanjši ponudek: din 2.100'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi ie ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja. ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, kj je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Slov. Konjicah,
dne 12. aprila 1937.
I 81/36-20.	1159
Dražbeni oklic.
Dne 2. junija 1937 ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 4 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Vitanje vi. št. 52, 53, 187 in 190.
Cenilna vrednost: din 90.6‘23'60.
Vrednost pritekline: din 420'—.
Najmanjši ponudek: din 60.420'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Slov. Konjicah,
dne 12. aprila 1937.
H*
I 805/36—8.	1049
Dražbeni oklic.
Dne 7. j u n i j a 1937 ob d e v e -I i ti bo pri podpisanem sodišču v sobi štev. 2 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Škofja Loka vi. št. 9.
Cenilna vrednost: din 36.775'20.
Najmanjši ponudek: din 16.699'—.
Varščina: din 3318'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljat) glede nepremičnin v škodo zdražitelja. ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Škofji Loki,
dne 2. aprila 1937.
jj;
I 415/36-11.	619
Dražbeni oklic.
D n e 2. j unija 1937 n poli deset i li bo pri podpisanem sodišču v
sobi št. 2 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Podgora vi. št. 3.
Cenilna vrednost: din 136.934'—.
Najmanjši ponudek: din 91.289'50.
Varščina znaša din 13.694'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče Vel. Lašče, dne 18. februarja 1937.
*
I 555/35—45.	1076
Dražbeni oklic.
Dne 4, junija 1937 ob trinajstih bo na mestu samem na Vrhniki dražba nepremičnin zemljiška knjiga Vrhnika in Borovnica vi. št. 1114, 1414, 251 in 1531 ter Borovnica vi. št. 454.
Cenilna vrednost: din 503.792'—.
Najmanjši ponudek: din 335.867'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče na Vrhniki, odd. II.,
dne 8. aprila 1937.
I 202/36—39.
*
1074
Dražbeni oklic.
D ne 5. j u n i j a 1937 ob osmih bo na mestu samem v Borovnici dražba nepremičnin zemljiška knjiga Borov-nica vi. št. 62, 66, 71, 754, 778, 1272, 1297 in 1354.
Cenilna vrednost: din 225.824'50.
Vrednost priteklin: din 22.610'—.
Najmanjši ponudek: din 150.553'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri družbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča
Sresko sodišče na Vrhidki. odd. II.,
dne 12. aprila 1937.
Vpisi v zadružni register.
Vpisale so se izpremembe in dodatki pri nastopnih zadrug ali:
304.
Sedež: Grosuplje.
Dan vpisa: 22. marca 1937.
Besedilo: Živinorejska selekcijska zadruga na Grosupljem, registrovana zadruga z omejeno zavezo.
Izbrišejo se člani načelstva Adamič Anton, Okoren Alojzij, Koprivc Lovro,
Štrubet.j Janez in Okoren Franc, vpišejo pa se člani načelstva: Kastelic Jože, posestnik in župan, Vel. Mlačevo 11, Mehle Alojzij, posestnik, Perovo 2, Hribar Franc, posestnik v Spod. Slivnici 18, Mehle Anton, posestnik v Zagradcu 22, Šeme Jože, posestnik v Mali Žalni 18. Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 20. marca 1937.
Zadr. X 18/6.
*
305.
Sedež: Sv, Pavel pri Preboldu.
Dan vpisa: 23. marca 1937.
Besedilo: Zadružni dom v Sv. Pavlu pri Preboldu, reg. zadr. z o. z.
Izstopili so iz načelstva Planko Josip, Bukovec Franc, Herman Franc in Skok Ignac.
'Vstopili pa so novoizvoljeni člani: Cizej Martin, tkalski mojster, Dolenja vas, Derča Franc, tov. mojster, šešče, Ehrgott Peregfin, tov. mojster, Sv. Pavel pri Preboldu, Kotnik Ivan, tov. mizar, Sv. Pavel pri Preboldu.
Okrožno kot trg. sodišče v Celju, odd. I., dne 23. nlarca 1937.
Zadr. III 262/10.
*
3(16,
Sedež: šiška.
Dan vpisa: 22. marca 1937.
Besedilo: Stavbena zadruga »Delavski dom« v šiški, registrovana zadruga z omejeno zavezo.
Po sklepu občnega zbora z dne 9. januarja 1937 se je zadruga razdružila in prešla v likvidacijo.
Likvidator: Kovač Jakob, vlakovodja v pok. v Ljubljani, Medvedova cesta 36.
Likvidacijska firma: kakor doslej s pristavkom »v likvidaciji«.
P,odpis firme: Likvidator samostojno podpisuje likvidacijsko firmo.
Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 20. marca 1937.
Zadr. VIII 266/8.
*
307.
Sedež: Vič.
Dan vpisa: 22. marca 1937.
Besedilo: Konsumno društvo Vič, registrovana zadruga z omejeno zavezo.
Izbriše se član načelstva Zupan Ivan, vpiše pa se član načelstva Mar Joško, uradnik OUZD v Ljubljani.
Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 20. marca 1937.
Zadr. X 363/5.
*
308.
Sedež: Zabukovca,
Dan vpisa: 23. marca 1937.
Besedilo: Zadruga državnih uslužbencev za nabavo živil v Zabukovci, registrovana zadruga z omejeno zavezo.
Izstopil je iz upravnega odbora inž. Kenda Franc, vstopil pa Berdnik Jože, rudar v Zabukovci.
Okrožno kot trg. sodišče v Celju, odd. I.,
dne 23. marca 1937.
Zadr. IV 116/6.
30!».
Sedež: Zavodna.
Dan vpisa: 23. marca 1937.
Besedilo: Vodovodna zadruga v Za-vodni (okolica Celje) registrovana zadruga z omejeno zavezo.
Izbrisal se je član načelstva Oset Franc, posestnik v Zavodni, vpisal se je nanovo izvoljeni član Grajžl Anton, posestnik v Zavodni.
Okrožno kot trg. sodišče v Celju, odd. I., dne 23. marca 1937.
Zadr. III 181 /IS.
Konkurzni razglasi
310.	1283
Poravnalni oklic.
Uvedba poravnalnega postopanja o imovini Lorenza Karla, trgovca v Slov. Javorniku, registrovanega pod firmo Lorenz K., trgovina z mešanim blagom in žganjem v Javorniku.
Poravnalni sodnik: dr. Bregar Stanko, starešina sreskega sodišča v Kranjski gori.
Poravnalni upravnik: dr. Stanovnik Aleš, advokat na Jesenicah.
Narok za sklepanje poravnave pri sreskem sodišču v Kranjska gori dne
1.	junija 1937 ob 10 uri.
Rok za oglasitev do 25. maja 1937. Okrožno sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 26. aprila 1937.
Tor 10/37—4.
311.	*	1284
Konec poravnave.
Poravnalno postopanje Auerhammer-ja Ivana, pos. v Ljubljani, Zadružna ut. 9. je končano.
Okrožno sodišče v Ljubljani, odd. III.,
dne 16. aprila 1937.
Por 27/36.
Razglasi raznih uradov in ohlastev
No. 4559/1.	1249
Razglas.
Sresko sodišče v Celju je z razsodbo Kps 1190/36—5 z dne 29. X. 1936 prepovedalo zahajati v krčme za dobo 2 let Lilija Antonu, roj. 12. I. 1883 v Gotov-ljah št. 3, tja pristojnemu in tam stanujočemu, oženjenemu posestniku.
Prepoved zahajati v krčme je nastopila dne 4. II. 1937 in se konča dne
4.	II. 1939.
Sresko načelstvo v Celju, dne 21. aprila 1937.
*
T. No. 256/121—1937.	1163	3-2
Razglas
o drugi javni ustni licitaciji za dobavo gramoza na progi km 38—13 državne ceste št. 50.
Ker prva z razglasom z dne 12. marca 1937 razpisana licitacija za oddajo do-
bave gramoza na progi km 38—43 državne ceste št. 50 ni uspela, razpisuje sresko načelstvo v Celju drugo javno ustno licitacijo
na torek, 18. maja 1937 ob 11. uri
v pisarni tehničnega razdelka sreskega načelstva v Celju.
Oddala se bo dobava 375 m3 gramoza za znesek din 16.875'—. Kavcija znaša 2.000'— dinarjev.
Podrobnosti o licitaciji so razvjdne iz popolnega razglasa, objavljenega v »Službenem listu kr. banske uprave dravske banovine« z dne 17. marca 1937, št. 22.
Sresko načelstvo v Celju, dne 20. aprila 1937.
V. No. 585/20.	1178	a 2-2
Razpis
drugo ustne licitacije za dobavo gramoza za drž. ceste v območju tehničnega razdelka pri sreskem načelstvu v Novem mestu.
Ker je prva licitacija le deloma uspela, se razpisuje druga javna ustna licitacija, ki bo:
1. dne 19. maja 1937 ob eni uri popoldne v občinski pisarni v Kostanjevici za odseke pod tek. št. 1. do 4.;
2. dne 20. maja 1937 ob desetih dopoldne v pisarni tehničnega razdelka za odseke 5. do 8. iti 15. do 18.;
3. 21. maja 1937 ob devetih dopoldne v občinski pisarni v Trebnjem za odseke pod tek.' št. 9, do 11.;
4. dne 22. maja 1937 ob dveh popoldne v občinski pisarni Mctlika-mesto za odseke pod tek. št, 12. do 14.
Popolni razglas o dobavi gramoza glej v prilogi k 22. kosu »Službenega lista« z dne 17. marca 1937.
Tehnični razdelek pri sreskem načelstvu v Novem mestu, dne 22. aprila 1937.
*I»
Št. 989.	J268
Razpis.
Uprava, občino Fram, srez Maribor-desni breg, razpisuje pragmatično mesto občinskega tajnika.
Šolska izobrazba: 4 razredi srednje ali njej enako strokovne šole. Varščina: din 5000'—.
Pravilno kolkovanc prošnje, opremljene z listinami po čl. 7. in 8. uredbe o občinskih uslužbencih, je vložiti v roku enega meseca po objavi tega razpisa v »Službenem listu« pri upravi občine.
Uprava občine Fram, dne 28. aprila 1937.
•j*
Št. 1058/1.	1241
Razpis.
Občina Prevalje, srez dravograjski, razpisuje pragmatični mesti: glavnega tajnika, ki opravlja tudi blagajniške posle, in pomožnega tajnika za evidenčno službo in vojni referat.
Predpisana šolska izobrazba za obe mesti je popolna srednja ali njej enaka strokovna šola z zaključnim izpitom. Za mesto glavnega tajnika je potrebna
tudi varščina 5000 din v gotovini ali v hranilnih knjižicah ter se želi vsaj Iri-letna praksa v samoupravni službi.
Pravilno kolkovane prošnje, opremljene 7. listinami po čl. 7. in 8. uredbe o obe. uslužbencih, je treba vložiti pri tej občini v roku 30 dni po objavi razpisa v »Službenem listu«.
Občina Prevalje, dne 26. aprila 1937.
K. H. štev. 5327.
❖
1280-3—1
Razglas o licitaciji.
Na osnovi čl. 82. do 98. zakona o drž. računovodstvu ter ostalih zakonskih določil razpisuje uprava obče državne bolnice v Ljubljani III. ofertno licitacijo v skrajšanem roku 20 dni za potrebe bolnice do 30. septembra 1937, in sicer:
Dne 18. maja 1937 za zdravila.
Dne 19. maja 1937 za obvozila in sa-nitetske lekarniške potrebščine.
Dne 25. maja 1937 za meso, slanino in drobovino.
Dne 26. maja 1937 za moko in mlev-ske izdelke.
Licitacije se bodo vršile vsakokrat ob .11. mi v pisarni upravnika bolnice. Pogoji kakor tudi vsa druga navodila se dobe v ekonomatu bolnice.
Iz uprave obče državne bolnice v Ljubljani, dne 29. aprila 1937.
Štev. 4138/37.
*
Razpis.
Direkcija drž. rudnika Velenje razpisuje za prometno upravo drž. rudnika Zabukovca na dan 19. maja 1937 neposredno pismeno pogodbo za dobavo zaklopk, ventilov, pip in kolen. Ostali pogoji pri podpisani.
Direkcija, drž. rudnika Velenje, dne 27. aprila 1937.
*
Štev. 4145/37.	#	l2"1
Razpis.
Direkcija drž. rudnika Velenje razpisuje na dan 19. maja 1937 za potrebe prometne uprave drž. rudnika Zabukovca neposredno pismeno pogodbo za dobavo raznih vijakov, zakovic in druge železnine. Ostali pogoji pri podpisani.
Direkcija drž. rudnika Velenje, dne 27. aprila 1937.
Štev. 4144/37.
*
1270
Razpis.
Direkcija drž rudnika Velenje razpisuje na dan 19. maja 1937 za potrebe prometne uprave drž. rudnika Zabukovca neposredno pismeno pogodbo za dobavo razne železnine. Ostali pogoji pri podpisani.
Direkcija drž. rudnika Velenje, dne 27. aprila 1937.
•j.
Štev. 4150/37.	5200
Razpis.
Direkcija drž. rudnika Velenje razpisuje za prometno upravo drž. riuUUka
Zabukovca na dan 19. maja 1937 neposredno pismeno pogodbo za dobavo 12(10 kg vulkanskega. 600 kg cilindr-skega in 100 kg dinamo olja. Ostali pogoji pri podpisani.
Direkcija drž. rudnika Velenje, dne 28. aprila 1937.
*
Opr. .št. 21/9-1937-4.	1	1277
Razpis.
Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani razpisuje mesto zdravnika-uradnika 1. plačilnega razreda v ambu-latoriju v Kranju.
Vse pravice in dolžnosti v službi ureja službeni pravilnik za zdravnike-uradnike. Z vsemi potrebnimi dokumenti opremljene prošnje je vložiti najkasneje
do 2. junija 1937 do 12. ure
v uradu, soba št. 205. Vse podrobnejše pogoje glede službenih pravic in dolž-nosli ter potrebnih prilog dobe prosilci v uradu, soba 202. Prosilci, ki bi reflek-tirali, da se jim ob sprejemu v službo všteje v napredovanje in v pokojnino državna ali samoupravna služba, morajo v prošnji navesti točen čas službovanja v državni službi in priložiti potrebne priloge. Kasneje se prošnje za vštetje let ne upoštevajo.
Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani,
dne 29. aprila 1937.
*
Opr. šl. ZP 123/6-1936-12.	1278
Razpis.
Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani razpisuje mesto zdravnika-ur&dnika L plačilnega razreda za zdravniški okoliš Radovljica s sedežem v Radovljici.
Vse pravice in dolžnosti v službi ureja službeni pravilnik za zdravnike-uradnike. Z vsemi potrebnimi dokumenti opremljene prošnje je vložiti najkasneje
do 2. junija 1937 do 12. ure
v uradu, soba št. 205. Vse podrobnejše pogoje glede službenih pravic in dolžnosti ter potrebnih prilog dobe prosilci v uradu, soba 202. Prosilci, ki bi reflek-tirali, da se jim ob sprejemu v službo všteje v napredovanje in v pokojnino državna ali samoupravna služba, morajo v prošnji navesti točen čas službovanja v državni službi in priložiti potrebne priloge. Kasneje se prošnje za vštetje let ne upoštevajo.
Okrožni urad zn zavarovanje delavcev v Ljubljani,
dne 29. aprila 1937.
*
Broj: 19021/1937.	1262—3—1
Oglas licitacije.
Središnji ured za osiguranje radnika održati če u prostorijama Okružnog nreda zn osiguranje radnika u Karlovcu na dan 10. maja 1937 u 11 sati drugu javnu ofertalnu Iieitnciju za izdavanje radova za adaptaciju i dogradnju ured-ske zgrade Okružnog ureda za osiguranje rudnika u Karlovcu,
Ponude se imadu predati najkasnije do tog roka u zapečačenom omotu sa oznakom: Ponuda radova za adaptaciju i dogradnju Okružnog ureda za osiguranje radnika u Karlovcu.
Zajedno sa ponudom imade se predložiti kaucija prema odredbama uslova licitacije. Brzojavne, zakašniele ali ne-propisno sastavljene ponude neče se uzeti u obzir.
Predloge za sastavljanje ponude mogu se dobiti dnevno kod Tehničkog otsjeka Središnjeg ureda za osiguranje radnika u Zagrebu ili kod Okružnog ureda za osig.- radnika u Karlovcu za vrijeme uredovnih sati, nz naplatu Din 70'— odnosno Din 30'— bez načrta.
U Zagrebu, dne 28. aprila 1937. Središnji ured za osiguranje radnika.
*
Broj: 18.845/1937.	p263
Povremena dobava sanitarnih potrepština za mesne organe Središnjeg ureda za osiguranje radnika.
Oglas licitacije.
Središnji ured za osiguranje radnika u Zagrebu održati če u petak 28. maja 1937 u U sati u uredskim prostorijama u Zagrebu, Mihanovičeva ul. 3 III, prvu javnu ofertalnu licitaciju za povremenu dobavu sanitarnih potrepština za mesne organe Središnjeg ureda za osiguranje radnika.
Ponude, taksirane propisno odredbi T. br. 25 Taksene tarife Zakona o taksama velja predati ili postom dostaviti u zapečačenoj kuverti do gore označe-nog roka Središnjem uredu za osiguranje radnika (soba broj 305).
Kaueiju u iznosu 5% za domače, a 10% za strane ponudjače valja položiti kod blagajne Središnjeg ureda za osiguranje radnika (soba broj 420) najda-Ije do 10 sati na dan odredene licitacije.
Oslove i obrazac ponude mogu interesenti dobiti kod Središnjeg ureda za osiguranje radnika (soba 305) besplat-no.
Iz kancelarije Središnjeg ureda za osiguranje radnika u Zagrebu.
28. aprila 1937.
Razne objave
1276-3-1
Poziv upnikom.
Zadružna posredovalnica v Mariboru
r. z. z o. z. v likvidaciji poziva upnike, da v roku enega meseca prijavijo svoje zahtevke.
Likvidator.
*
#	1258	3-1
Poziv upnikom.
Pašniška in gozdna zadruga v Kotljah pri Guštanju r. z. z o. z. se je po sklepu občnega zbora z dne 7. marca 1937 razdružila in prešla v likvidacijo. Upniki se pozivljejo, da prijavijo svoje morebitne terjatve do zadruge likvida-
torju Razgoršku Jakobu, posestniku v Podgori, pošta Kotlje, do 15. maja 1937. Likvidatorja:
Razgoršek Jakob, Ivartnik Florjan.
*
1244
Vabilo na redni letni zbor delničarjev d. d. J. Blasnika nasled., univerzitetna tiskarna, litografija in kartonaža v Ljubljani, ki se bo vršil v soboto, dne 22. maja 1937 ob 17. uri v Ljubljani, Breg št. 10 (družbena pisarna).
Dnevni red:
1. Poslovno poročilo.
2. Predložitev bilance za 1. 1936. in ev. predlogi.
3. Poročilo nadzorstva.
4. Volitev nadzorstva.
5. Slučajnosti.
Po § 26. družb, pravil se morejo udeležiti občnega zbora tisti delničarji, ki so založili vsaj 6 dni poprej pri družbeni blagajni najmanj 10 delnic. Ljubljana, dne 28. aprila 1937.
*
Načelstvo.
1259
Vabilo
na XIV. redni občni zbor Tovarne ogledal in brušenega stekla Kristal d. d. v Mariboru,
ki se bo vršil dne 20. maja 1937 ob
3.	uri popoldne v prostorih Zadružne gospodarske banke d. d., podružnice v Mariboru,
s sledečim dnevnim redom:
1. Poročilo upravnega sveta o poslovanju in predložitev bilance za leto 1936.
2. Poročilo nadzorstva.
3. Odobritev bilance za leto 1936. in podelitev absolutorija upravnemu svetu in nadzorstvu.
4. Slučajnosti.
Občnega zbora se morejo udeležiti po čl. 14. družbenih pravil oni delničarji, ki predložijo 6 dni pred zborovanjem pri Zadružni gospodarski banki d. d. v Ljubljani ali pri njeni podružnici v Mariboru vsaj 25 delnic z neza-padlimi kuponi.
Upravni svet.
1246
Vabilo na redni občni zbor Tovarne strojil d. d. v Majšperku,
ki bo v četrtek, dne 20. maja 1937 ob
10.	uri dopoldne v pisarniških prostorih Tovarne strojil d. d. v Majšperku. Dnevni red:
1. Poročilo uprave.
2. Predložitev bilance za leto 1936.
3. Poročilo nadzorstva.
4. Sklepanje o odobritvi bilance za leto 1936.
5. Slučajnosti.
V Majšperku, dne 27. aprila 1937.
Upravni svet.
*
1190
Kolinska tovarna hranil d. d. v Ljubljani.
Računski zaključek za leto 1936.
Aktiva: Gotovina din 60.530'40. dolžniki din 512.116'94, denarni zavodi din 1,008.524"—, zaloge din 1,593.855'85, nepremičnine din 1,145.583"30, premičnine din 265.574"—, vrednostni papirji din 5.550'—, kavcije din 3.850'—, skupaj: din 4,601.584"05.
Pasiva: Delniška glavnica dinarjev
4,000.000"—, londi: za kritje izgub dinarjev 182.480"07, uslužbencev dinarjev 126.61t"05, upniki din 152.234'13, dobiček za leto 1936. din 140.258"80, skupaj: din 4,601.584"05.
Račun izgube in dobička dne 31. decembra 1936.
V breme: Pogon in obrat dinarjev 180.20870, mezde din 924.795 91, vzdrževanje naprav din 215.117'08, ambalaža din 547.205'89, prodajni stroški dinarjev 507.447'15, poslovni in upravni stroški din 1,769.051'56, pristojbine in davki din 413.983'50, amortizacija din 50.237'—, dobiček za leto 1936. din 140.258'80, skupaj din 4,748.366'19.
V dobro: Kosmati donos dinarjev 4,748.366'19, skupaj din 4,748.366'19.
Dividende se ne izplačujejo.
, Upravni svet.
*
1261
Objava.
Izgubila sem prometno tablico štev. 85021 za kolo in jo proglašam za neveljavno.
Benko Marija s. r.,
Gerlinci hiš. štev. 130.
Objava.
1245
Izgubil sem orožni list št. 8668/1, reg. št. 394/1929, ter ga proglašam za neveljavnega.
Rajko Filipič s. r.,
obratovodja v Slov. Bistrici.
*
Objava.
1281
Oglašam za neveljavno prometno knjižico šl. 9158, glasečo se na ime Honig-mun Friderik, Kočevje 55, in evidenčno tablico št. 2/10—29832, ker sem obe izgubil.
Henigman Friderik s. r.
*
Objava.
1264
Izgubil sem orožni lisi, izdan od predstojništva mestne policije v Mariboru dne 19. avg. 1933 pod št. reg. 712, glaseč se na en brovvning samokres kal. G'35. Proglašam ga za neveljavnega.
Maribor, dne 28. aprila 1937.
Josip Hutter s. r.
*
1243
Objava.
Izgubil sem evid. tablico št. 2-12405-4 za kolo, in jo proglašam za neveljavno.
Kozmus Franc s. r., Zigrski vrh 34.
*
1257
Objava.
ubil sem odhodno izpričevalo tri-edne strokovne nadaljevalniee za ansko tehniške obrti v Ljubljani z 24. februarja 1929 na ime: Kregar od Sv. Trojice pri Rog. Slatini, lasa m ga za neveljavno.
Kregar Karl s. r.
Iz
rnzr
meh
dne
Kar
Prog
❖
Objava.
1279
Izgubil sem evid. tablico šlev. 99169 za kolo, in jo proglašam za neveljavno.
Perčič Anton s. r.,
D. M. v Polju.
*
1275
Objava.
Izgubil sem evidenčno tablico št. 11476 za kolo, ter jo proglašam za neveljavno.
\Veher Franc s. r., Celje.
Izdaja kraljevska banska uprava dravske banovine. Urednik: Pohar Robert v Ljubljani. Tiska in zalaga tiskarna Merkur d. d, v Ljubljani, njen predstavnik: O. Milialek v Ljubljani.