s "U"B
,:!. rM
S THE ONLY SLO-
J VENIAN S BETWEEN
8
a *
: ■
■ ■
: ■
S
DAILY NEW YORK & CHICAGO THE BEST MEDIUM TO REACH 180.000 SLOVENIANS IN U. S., CANADA AND SO. AMERICA.
■
■
NEODVISEN DNEVNIK ZASTOPAJOČ INTERESE SLOVENSKEGA DELAVSTVA
■ a
B ■
g
a ■
M
M
«
a
H ■
ti H
SI
"WE PLEDGE a a
ALLEGIANCE TO g OUR FLAG AND m TO THE REFUB- » LIC FOR WHICH J IT STANDS: ONE m NATION INDIVIS- ■ IBLE WITH LI- » BERTY AND JU- ■ STICE FOR \LL." ■
BBKHBWIBBIBBBBB
volume iii. — leto iii.
CLEVELAND, O., PONDELJEK, (MONDAY) JULY 12, 1920
ST. 163 (NO.)
Single Copy 3c
Entered as Second Class Matter April 29th, 1918, at the Post Office at Cleveland, O. under the Act of Congress of March 3rd, 1879.
Posamezna številka 3c
Published and distributed under permit (No. 728) author . by the Act of October 6,1917, on file at the Post Office of Cleveland, O. By order of the President, A. S. Burleson Postmaster, General,
Zavezniki bodo napravili konec polj-sko-ruski vojni.
. Berlin, 10. julija. — Bolj-•^eviške čete so dosegle že obronke ,mesta Lvov v njih napredovanju na južni fronti. Tako pravi vest, ki tudi po-da so se Poljaki umakni-11 Vilne.
p sPa, Belgija, 10. julija. — r|cakuje se, da bo internacijo-a{na konferenca, ki sedaj zboruje v tem mestu, zahtevala, a se med Poljsko in boljševiki 'eno pogajanja ter da se pre-n<% z vojno.
se poroča sta včeraj azpravljala Llyod George in ^Derand veliko stisko, v kate-Se nahaja Poljska sedaj, ko njena armada popolnoma po-/jena in boljševiki še vedno aPi"edujejo.
h I kratkem se pričakuje do-aa poljskega ministrskega Prednika Grabskega, ki bo
Zveza med Rusijo in Smrt privilegiju! Anglijo.
Prosil
zaveznike za pomoč.
Angleški in francoski mini-' rsl<i predsednik sta tudi raz-
^otri
vit
lvala zadevo glede obno-
trgovine z Rusijo. Kot se ^ °ca je sovjetska vlada po-m brezžičnega brzfojava od-da sprejema tozadev-
RUSI IN ANGLEŽI.
London, 11. julija. — L. Kra-sin, ruski boljševiški minister trgovine, ki je zapustil London, da gre v Moskvo, kjer se pogovori z rusko boljševiško vlado o angleških zahtevah po trgovskih zvezah med obema narodoma, je že zopet na potu v Anglijo. Tako pravi brezžična brzojavka iz Moskve.
Pogoji, katere je angleška vlada razglasila kot dogovor j e-nje, morejo biti sprejeti od Rusije le na način, kot pravi poročilo :
Obe vladi morate se strinjati na tem, da prenehati z neprija-teljskimi akcijami in uradnimi propagandami napram institucijam druge vlade; posebnost je pri tem, da ruska vlada ne bo podpirala vzhodne narode pri sovražnostih napram Angliji.
Angleški podanik; na Ruskem in ruski na Angleškem bodo iz, puščeni iz ujetništva, da se lahko povrnejo na svoje domove.
Da sovjetska vlada pritrdi na principe, ki pripoznavajo obligacije, da se povrne vsa privatna individualna škoda angleških podanikov, ki je nastala pri pro daj i blaga in osebne službe, in ki je bila povzročena od strani Rusije.
-o-
GENERAL JANKOVIČ UMRL.
^ Pfedloge, katere je stavila g].gliJa. Kot se javlja, je An-,!'!a Predlagala, da se med An-neJo in sovjetsko Rusijo skle-Vr Premirje, nakar naj bi se i Slla končna pogajanja za ^ cni mir.
avezniŠkim diplomatom se je
'anl jako velik kamen od sr-
' se jim je posrečilo pri-
aviti nemške delegate do te-	'
8a, d„ iem'SKe aeiegate no re j yzel Dmč -n ^ do Jadran_
j, ! ua ,so podpisali sporazum
Beograd, 11. julija. — V sredo, 7. julija je umrl v Novem, v Dalmaciji, general Boža Jan-kovič, bivši komandand armade, ki je v bankanski vojni za
te ,lazoroženje. Nemških pro-(ja °v proti zavezniški grožnji, Se 'bo zasedlo okrožje Ruhr,
se " ne bo razoroženje ne-
ako
iel1°ma izvedl°' se sPlob ne resnim.
T
ov»° se	samo zavezni-
Je dejal Llyod George.
k0v~,v se tiče samo
0 , 86 Tie maramo pogovarjati z Nemci."
Mi "V,
ert*ci so nato podpisali.
lj„'.eseli me, da ste podpisa-
"Ak'6 (iejal nato L1°yd George. ^ se b*'a konferenca 'la, bi imela to jako slabe
C°sledice."
je še deja'1, da je pool^ ,-a .Za razoroženje jako ne-dal^iva in da se je Nemcem t več časa, kot pa določa oc^stavek mirovne po-
"Mi •
'ahk 81 priclržujemo m°č> da ne Pod vzamemo vse potreb-
skega morja.
t 1n da i	- -
«0. ak0 trebi, tudi zasedemo
Llov^e Ruhr>" je nadaljeval sVan George' "To ie samo ak0 ka.i da se bo zgodilo,
p Se Pogodbe ne izvrši." la ^ Pcgov<yu se je vršila r*'ihna živahni debata, bi-8oJa.ihna živahni razprava o cev 1 nemških vo.nih zločin-
-lustični ninister je deja! °tvoritveni go-or ter je Vze] ' (la Je Nemčiji že pod-ap J Priliyiinarne krake, dal "Istočasno ] ^ aznuje one osebv katere vlada izjaviti,
obtoženci pobegnili iz dežele.
Lloyd George je odgovoril, da zavezniki želijo kaznovati vse one, ki so krivi in da bodo v ta namen podali vse dokaze, ki so na razpolago.
Nato je Lloyd George tudi povedal nemški delegaciji, da mora Nemčija priznati pravico prvenstva pri pošiljatvah premoga in da mora nadalje Nemčija tudi privoliti, da se v Nemčiji ustanovi trajna zavezniška premogovna komisija s sedežem v Berlinu.
Ministrski predsednik Mil-lerand je v tej zvezi pripomnil, da je do 1. junija Nemčija izročila samo 51 procentov premoga, katerega zahteva od nje mirovna pogodba.
London, 10. julija. — Neka brzojavka, katero je prejel list
, °rake za izvršitev pogodbe, Labor Herald iz Stockholma,
vsebuje besedilo ruske sovjetske note z ozirom na vzprejqtje angleških mirovnih predlogov,
"Sovjetska vlada vzprejema angleški načrt," pravi nota. "Sovjetska vlada je pripravljena razpravljati sklenitev premirja med Rusijo in Veliko Britanij'o, Sovjetska vlada tudi soglaša z angleško vlado v tem, da pričakuje, da bo tako premirje pripeljalo tudi do de finitivnega miru.
pa želi sovjetska
»to'	U1IC uaeu> Katere i viaaa izjaviti, da ni nikdar na-
bila ' lej0 Kavezniki. )a pa so j padla angleške države ali nje-i>b'tožn°kateru ir"ena z.vezniški; nih posesti." le listi netočna, d so bi-j Na noti jej podpiran sovjet-Jagfn a'ere obtožbe predalo po- ski komisar za zunanje zadeve e 111 Pa da so nkateri M. Cičerin.
Chicago, 10. julija. —?Kon-vencija stranke oseminštiride-setih držav, katero je danes otvoril njen 'začasni predsednik Allen McCurdy i-z New Yorka, si je vzela za svoje geslo odpravo privilegija.
MoCurdy je v otvoritvenem govoru izjavil, da sta republikanska in demokratična stran
Zavezniki svetujejo mir — Poljakom.
Splošen pregled: Poljaki in boljševiki se vzpodbujajo, da sklenejo mir. Poljski se pripo-
Tretja stranka se pojavi v Chicagi.
Chicago, 11. julija.—Pri konferenčnih komitejih je bilo danes zvečer že določeno, da se
Smrt v sodu - padec; Jutri se določi glede
roča, da odvzame njene čete, ki;bo jutri določilo pri glasovanju,) -
čez slapove.
Niagara Falls, N. Y., 11. julija. — Charles G. Stephens iz Bristola na Angleškem je hotel danes zjutraj posnemati dva
določila meje Rusije in Poljske. Boljševiške .čete so že zasedle Minsk, kar pravijo nepotrjena ka na svojih konvencijah zo-|poročila iz Londona. — Na kon-pet zčeli s tekmo, katera bo, ferenci v Spa so dobili načrt, po
so še ob mejah. Komisija bo,če se združite istranki. Komitej
oseminštaridesetih 'in delavska stranka, stem da odobrite skupno platformo in skupno volilno
bolje služila plutokratskim interesom za dobo bodočih šti-
katerem je Nemčija pripravljena poravnati njeno vojno od-
rih let. McCurdy je nadalje j škodnino. Izkušenci se ne stri-izjavil, da je stranka osemin-; nMo s točko, ki govori o pre-štiridesetih sklicala konvencijo jmcgu, in celotna vprašanja so iz razloga, da pronajde, da-li!se podala celi konferenci v raz-se da ustanoviti nova politična' Pravo stranka, katera ima na svojem
praporu napoved boja proti privilegiju.
McCurdy je nakratko obravnaval s platformama obeh meščanskih strank ter je izjavil, da nimajo voditelji ne prve ne
London, 11. julija. — Tukaj se -je prijelo neuradno poročilo, da so boljševiki, ki pode Poljake, okupirali Minsk. Poročilo je prišlo iz Kovna, kakor se sodi, ter je bilo poslano dopiso-
druge nikake dalekovidnosti j valcem Central News v Copen-državništva, poguma vodstva j hagenu. To poročilo še ni bilo ali patrijotičnega prepričanja, (potrjeno od direktnih virov.
Dejal je, da ni v obeh plat- Poljske prevelike ambicije so formah niti ene besede, katere bile zelo zmanjšane od boljševi-ne bi napisala in odobrila kon- ške armade. Poljaki so že vpra-
šali zaveznike, da naj jim pomagajo ter jih rešijo iz poloma, v katerega so tako hitro zašli. Toda zavezniki so se odločili, da jim ne marajo zaenkrat pomagati, ampak so sveto-
vencija, sestoječa izključno iz korporacijskih advikatov in bankirjev iz Wall Streeta. Mc Curdy je dejal:
"Republikanska ponudba skrajno drzna; izobča iz svoje, srede vsakega moža in žeon,lvah Poljski' da naj rajši vPra" ki je kdaj stala za človeško !ša bol^evike za takojšno pre-
pravico; sprejeta platforma seimirje' katero naj bi Jih PrePe" ogiba ali omalovažuje vsako iljal° do mirovnega pogajanja, resnično važno' vprašanje; ta i'Zavezniki pa so obljubili Polja-
platforma dela pot za vojno, ko™ nekako pomoč V okvirju katera naj bi v zameno za člo- diplomaticne podpore kot zago-
veška življenja in denar izro- tovll°' ce bl bolJsevikl ne mai'a" čila velikim' interesom mehi- 11 shs'ati 0 diplomatičnih poga-
kansko olje; odobrava nesramni Esch-Cumminsov zakon navzlic protestom farmerjev, delavcev in informiranih državljanov ter temu dosledno krona svoje delo s tem, da nomi-nira za svojega kandidata priznanega političnega konja na kolesa, ki je nabral vse svoje politično znanje v oni zadost-ljivi in temeljiti šoli Marka A.
j an jih.
Poljska fronta naj bi se določila od mešane komisije, ki sedi sedaj v Londonu, seveda po znamenjih, katere bi dajal Lloyd George. V slučaju, da bi boljševiki odrekli to pogajanje, potem obljubljajo zavezniki Poljakom moralno in materialno podporo, da zabranijo boljševi-kom proti vpadu na Poljsko.
Hanna in Joseph F. Foraker- Te Predlo«e 80 bile sPre-l'ete ja v onih lepih starih časih,
listino. Po večurni debati ste obe stranki osvojili tri rezoluci-je, po katerih se združite in daste novi stranki druge ime.
J. A. H., predsednik zboroval-cev Delavske stranke, sta dejala, da se bo ta priporočba dala na komiteju seje še jutri.
Delavska stranka je pričela danes z drugo narodno konvencijo, na kateri je zastopanih več zastopnikov drugih organizacij.
Komitej oseminštiridesetih in "single tax" stranka zborujete skupno. Vse kaže, da se bodo te tri stranke združile v eno skupno stranko.
John Fitzpatrick, predsednik čikaške delavske federacije, ki je podal otvoritveni govor, je pripeljal konvencijo do viška vsega navdušenja, ko je dejal: "Prišel bo dan, ko se bodo delavci vseh Združenih držav zdru žili in delali prav tako, kot so naredili v Rusiji in delajo še danes."
Komitej oseminštiridesetih je podal osnutke njih platforme še v jeseni. Njih glavne točke so: Nacionalizacija vseh bistvenih industrij; odprava senata Združenih držav; odprava postavnih prepovedi od strani sodnikov ob času delavskih stavk; sveto-
njego\a prednika, ki sta naredila skok v sodu čez niagarske slapove, je bil ubit. Sod se je razbil, kajti najbrže ni padel v vodo, ampak na čeri za slapom.
Stephen je prišel v Canado še pred dnevi ter je študiral, kako
ženske volilne pravice.
Washington, 11. julija. — V torek se bo določilo, če bo pri prihodnjih jesenskih velitvah volilo 21 mil j ono v ameriških žensk jn deklet. Jutri se bo določilo, če se bo pripisal nov a-mendment k konstituciji Združenih držav. Ta dan je bil določen od najvišjega sodišča v
bi se napravilo ta padec v sodu Distriktu Columbija, kjer je bi
čez slapove.
Danes zjutraj pa je zlezel v sod, v katerem je bil aparat, ki je po mnenju nekega angleškega profesorja lahko oskrboval človeka z zrakom skozi 48 ur. Zlezel je v sod, katerega so zaprli in vrgli v vod'o. Začasni stanovalec tega soda ni bil nič kaj vznemirjen, ampak je šel z navdušenjem v sod.
In tako je nesla voda ta sod po vodi, tje proti slapovom.
Ljudstvo na bregovih je pazilo, kako bo padel ta sod čez slapove, kjer je bil njih padec visok 1-58 čevljev. Še eno sekundo.... in sod je padel----
Gledalci na obeh straneh' slapov so pričakovali, kdaj se prikaže sod iz vode, toda nikjer ni bilo sledu. Po daljšem pričakovanju se je prikazalo na površju vode več razbitih desk, ki so pričale, da se je sod razbil — a vprašanje je bilo, kje je Ch. G. Stephens.
Stephens je bil star 58 let in zapušča v Bristolu ženo in 11 otrok. Služil je v angleški armadi tri leta ter se je udeležil bojev na Francoskem.
Bobby Leach, ki je v letu
vno razorozenje, narodno-drzav-	, ,	,
^ '	.. 1911. naredil skok v sodu sez
m proračun, ter omeyitev moči . Tr , , v , , .
. .....	. ,.!slap Horseshoe bas tam, kjer
naivisTih zveznih sodisc, da bi ., , v , 0, • , . j
• , , j • .	ga je poskusal Stephens, ie de-
vetoirale postavodajstvo.	. ,	.	• i
__- jal prejšnjemu, da naj ne skuša napraviti ta poiskus, kajti njegov sod ni bil dovolj močan. Stephen ni verjel.
KAMPANJA ZA DEBSA.
Detroit, 11. julija. — Načrti za kampanjo so bili izvršeni pri posebnem zborovanju socialističnih voditeljev v tukajšnem mestu. Ker je Eugene V. Debs ! sedaj v državnih zaporih v At-
POLJSKA NE MORE UKROTI-
la vložena prošnja, da naj sodišče izda sodno prepoved, katera bi zavlekla in končno lahko tudi zaenkrat ovrgla žensko volilno pravico. . Če bi to sodišče pripoznalo prošnjo in sprejelo to sodno prepoved (injunction) potem pride gotovo pred najvišje zvezno sodišče, katero pa bi najbrže ne sprejelo to obravnavo tako hitro v roke, da bi bila mogoča ženska volilna pravica p-red prihodnjimi predsedniškimi volitvami.
Toda vseeno, če prav se še ne sprejme splošna narodna ženska volilna pravica, ne bo vseh 21. miljonov žen^k odvrnenih od te pravice, kajti okoli 11 miljonov jih živi v državah, katere že pripoznavajo to pravico.
Sufragetke so gotove, da sodišče ne bo sprejelo te prošnje. Vsa federalna moč bo proti temu sprejetju. Najboljši državni advokat je bodo govorili v prilog ženske volilne pravice.
Poleg tega pa bosta pri temu zaslišanju tudi državni tajnik ■Colby in justični tajnik Palmer, katera sta za sufragetke.
Kaj se bo zgodilo, da bomo vedeli že jutri. Največja zapreka pri tem je, da višje zvezno sodišče ne zboruje do 15. oktobra, in polegtega ima že na-kupičenih toliko razprav, da bi ta sodna prepoved prišla na vrsto zelo prepozno.
PREMOGARSKA DRUŽBA TOŽI MESTO.
TI RUSKEGA MEDVEDA.
ki so zaznamovani s škandali Standard Oil družbe.
"Tako stoji stranka, h kateri je pripadal Abraham Lincoln, v svojih zadnjih dneh svoje dekadentne nezvestobe, gola in brez sramu v svoji suženjski službi pohlepne pluto-kracije.
"Demokratična ponudba ni samo drzna, temveč nesramna. "Z majhnimi pridržki si pri-
Priznanje porazov od strani
,	, .. T	•	poljske vlade v Varšavi kaže
od poljskih zastopnikov v Lon- ]anta> Ga.; 3e je na zborovanju (0Čitn0( da Poljska ni dovolj ve-
napravilo načrt, potom katere- i;ka in močna za vojno, katero
donu. Lloyd George je že mnenja, da bodo boljševiki sprejeli te. predloge.
ČEHI EKSPORTIRAJO SLADKOR.
Washington, 11. julija. — Trgovinski komisar Vladimir A. ; Geringer iz Čehoslovakije, poroča iiz Prage, da je Češka edi-
na država v Evropi, ki je eks-lastuje" kr'edit'Va* Vojno,"\lte-1 P°rtirala sliadkor; v ^ I919
ri gre celokupnemu narodu in
I je prepeljala v druge dežele za
izjavlja, daje vodila vojnolf12.000.000, kar je prišlo pač brez vsakega škandala, medtem bas Prav republiki, ki po-
ko duhovi o graf tan ju na Hog Island zrakoplovnih napravah, pri ladjedelnicah in drugih vojnih napravah <še vedno strašijo po, deželi.
"Iz vsega tega je razvidna odločna zahteva po novi stranki, ki bo zastopala ljudsko odločnost, da se ne povrne nazaj v staro suženjstvo, temveč gre naprej k novim svobodščinam. i
"Mi smo tu, da ugodimo tej zahtevi. Zavedamo se nevarnosti, ki nam jo prinese razkol v naših vrstah. Bojimo se posledic, katere bi prišle po na-
trebuje —denarja.
BAVARSKA SE NE BO RAZ-OROŽILA.
Berlin, 10 .julija. —Kot pravijo današnja poročila iz Monako vega, je bavarska vlada uradno naznanila, da ne bo razorožila svojih čet navzlic akciji nemških delegatov, ki so podpisali tozadevni sprazum v Spa. Bavarska vlada se izjavlja, da je to njeno stališče neizpremenljivo.
ga se bo prebivalstvu tolmačilo nauk in potrebo delavske stranke.
Posebni poslanik 'iz države Massachusetts, Mr. George Roewer je v svojem govoru obtožil ravnanje uradnikov justič-nega oddelka v državi Maine, ker so uradniki oddelka obvestili socijalistične voditelje, da bo vsaka agitacija prepovedana v prid socijalistične stranke v državi Maine za letošnje volitve.
Pri tem zborovanju se je napravil tudi načrt ali odlok, da bo socijalistična stranka poslala poseben odbor v Rusijo, katerega naloga bo, da tam natančno preišče družabno in ekonomsko stanje Nameravan
je pričela proti boljševikom. Priznava se, da so poljski poveljniki prisiljeni skrajšati svoje bojne črte in da se poljska armada umika na fronti, ki meri nekako 750 milj.
To priznanje znači seveda, da so ruske armade prevelike in premočne za Poljake. Razlika v pomožnih četah, katere se v odločilnem trenotku lahko izpusti v akcijo, je med Poljaki in Rusi prevdlika. Zelo
Scranton, 11. julija. — The Peoples' Coal Co., lastniška družba od tukajšnjega premo-gorova Oxford Mine, je v soboto vložila tožbo proti mestu. Družba zahteva $1,000.000 odškodnine zato, ker je mesto Scranton .zaipovedalo zapreti premogorove pred par meseci. Mestni župan Connell in mestna policija so izvršili prepoved 0-bratovanja po takozvanem Da-| vis mine cave law. Vzrok prepovedi nadaljnega obratovanja je, ker se je na več prostorih zapadnega dela mesta Scranton mnogo poslopij in drugih zgradb pogreznilo. Po izdanem pove-
obisk bo odbor napravil takoj, j li, predno je Poljska pričela s
, ,,	|ljuo zatvoritvi je družba ob-
mozno je, da bodo Poljaki po- , ,» , . ' , .
. .	,	dolžena, da je obratovala pre-
gnani nazaj na poljsko ozem-	. ,	,
r. . ,, u j t-i mogorove jako neprevidno m ;je, m 'da se bo zadovoljila zi.,	, ,
. , , . , , „	. 1 škodljivo za mesto, kar bi na-
mejo, katera je določena v mi-L	,	....
,, . c ,	. pravilo velikanske nepnhke in
rovni pogodbi. Seveda pa jei , . ,	:
, v ■ v , J ' ■ .nirušenje mesta. Kdo ima prav, vprašanje, ce bodo boljseviki| .	. , . ,
, , ■ . ,. ... ,, ,. . i ali ima mestna vlada, ki ie za-tako pripravijeniti sklepati mir! , , , ,	v.
„„	h„+ „„ u,- vze^a korake, da prepreči prete-
čo nevarnost za mesto. Ali pa
na taki podlagi tako, kot so bi-
šem , propadu. Ta strah naj bo začetek razumevanja."	Rusiji.
ko prejme od vlade potne liste. Odbor teh poslanikom bo sestal iz štirih mož. Omenjena depu-tacija bo slična oni, katero so j žive bilo zelo naklonjeno Pobili poslali angleški socijdlisti.,ljakom, in njih sedanji poraz
svojo ofenzivo.
Arr.ieriško kapitalist)č|no ča-> sopisje je tekom vse te ofen-
In ob svojem povratku bo odbor podal poročilo ameriški so-cijalistiični stranki o stanju v
jih je globoko potrl. Prvitni uspehi poljske' armade so bili zeli lažnjive narave, kajti dobljeni so bili še predno je ime-lo zajca.
ima prav družba, bo odločila višja sodnija.
la Rusija čas dobiti potrebne čete iz drugih front; kakor hitro pa se je zgodilo to, je bilo /tudi konec poljskih zmag in Poljska armada si je vzela za svoj vzgled raka, ali pa še ce-
BTRAN 2.
"ENAKO PR AVNtJST"
JULY 12 th, 1920. J
44

IZHAJA VSAK DAN 1ZVZEMŠI NEDELJ IN PRAZNIKOV ISSUED EVERY DAY EXCEPT SUNDAYS AND HOLIDAYS Owned and Published bv
the american-jugoslav printing & publishing co.
Biissinen Place of the Corporation.____________6418 ST. CILAIR AVB.
SUBSCRIPTION RATES:
By Carrier .......................1 year $5.50, 6. mo. $3.00, 3 mo. $2.00
Cleveland, Collinwood, Newburgh by mail...... 1 year $6.00, 6 mo. $3.50
3 mo. $2.00.
United States .....................1 year $1.50, 6 mo. $2.75, 3 mo. $2.00
Europe and Canada ............................1 year $7.00, 6 mo. $4.00
POSAMEZNA ŠTEVILKA 3c	SINGLE COPY 3c
Lastuie in izdaia ea
Ameriško-Jugoslovanska Tiskovna Družba. 6418 ST. CLAIR AVE. Princeton 551. 6418 ST. CLAIR AVE.
Za vsebino oglasov ni odeovorno ne uredništvo, ne upravništvo.
cleveland, o., pondelje K, (MONDAY) JULY 12, 1920
104
KDAJ SE BO HM VOJNA?
Kako čudno vprašanje! — Saj se je že končala na ilan 11. novembra 1918. Vsa Amerika je bila tisti dan v veselju in radosti, vse je hipno pozabilo na vse, vsak si je mislil: Sedaj pa je vendar konec.
Kako kratkovidno so sodili ti ljudje, ko so gledali samo na to, kdaj potihnejo puške in topovi, kdaj se bodo vračali vojaki nazaj v Ameriko, in kdaj ne bo več tiste vojne, ki je trajala skozi štiri leta.
Ko smo bili še v vojni (stem mislimo čas, ko je bila 5e praktična svetovna vojna v svojem teku), so izdajali po Ameriki knjige in brošure, kjer so se stavila vprašanja: Kdaj bo konec vojne. Tako se spominjamo, da smo čitali v knjigi, ki jo je izdala zvezna vladna tiskarna v Washingtonu, baš tako:
1.	— Nobeden drugi ne more določiti datuma, ob katerem se konča svetovna vojna, kot le nemško ljudstvo, vojna se mora nadaljevati pač toliko časa, kolikor časa ne postanejo Nemci miroljuben in postave izpolnujoc narod. — Tudi predsednik Wilson je takrat podal svoje mnenje, ki pa se soglaša s prejšnjim stavkom.
2.	Sir Robert Baden-Powell iz Canade je odgovoril to: "Vojna se bo končala še le 1935. Prava zmaga pač ne odvisi od resničnih in taktičnih vspehov na bojnem polju z ožiro mna mašo ljudi, ki bo po vojni doprinesla žrtve vprid svoje zemlje. Vojna pobija najboljše ljudi iz moške dobe — zato se mora skrbeti, da se ohrani vsakega novorojenega, in da se ga ne reši radi njega samega in ne radi starišev, ampak radi naroda samega. To se mora storiti; rešiti se mora te otroke pred kruto otroško smrtjo, pred slabim zdravjem, in končno: da se jih ohrani pred nepotrebno oporabo kot človeški material. Mi moramo štediti z našim človeškim materialom. Vsak posameznik mora biti zdrav in močan ter prepojen s karakterjem, da postane vreden državljan njegove države."
3.	Prišel je naš W. J. Bryan, pa je dejal: "Najkrajša pot do mira je naravnost skozi vojno."
To so bile tri točke o koncu svetovne vojne. Prva se je uresničila na dan 11. novembra 1918., uresničila tako daleč, da Nemci niso več verjeli svojemu kajzerju. Toda
so prišle med nas v teku enega in pol leta. Imel pa je statistik iz Canade nekaj na misli, kar ni zapisal v svojem poročilu, oziroma prerokovanju. Mislil je tukaj na tiste elemente, ki še žive, kakortudi na tiste, ki še pridejo med nas. Da pa Se razumimo, preidimo na sledeče:
Človek živi in umrje, rodovi vstajajo in padajo, narodi se pojavljajo in presnavljajo v druge narode. V sebi pa nosijo ti narodi zavest in tisto veliko prepričanje, vsled katerega živijo, se bojujejo in umrjejo. Ta zavest in prepričanje se menjata v desetih, petdesetih ali v sto letih, kakor že vstajajo sile v narodu samemu, ali kakor se razširja na nje vpliv drugih narodov. To prepričanje pa je krivo in nazadnjaško, to prepričanje se je oddaljevalo naravnim zakonom bolj in bolj, čimveč so imele vpljiva razne vere in patrijotična navdušenja. Tisti primitivni človek je postal zloben in zavraten, kakor so danes velikanske skupine, skoro vsi narodi. To prepričanje je danes v narodih, a žalibog, to prepričanje je sebično in neprijateljsko. Vera se je oklenila zlatega teleta, zlato tele pa se je igralo z ljudskimi masami, ko se je po šolah učilo tako, kakor je zapovedal kapital narodnih parasi-tov. Vcepilo se je v kri, možgane in narodne navade in običaje, da so meje med narodi, in da vsak, ki stoji izven mej posameznega naroda, ni več naš prijatelj, ampak sovražnik, katerega bo potreba najbrže enkrat pretepati radi trgovine in dolgov in namišljenih krivic, katere so znali najti vsi tisti, ki so hoteli imeti — vojno.
Kar človek enkrat zna, to ne pozabi čez noč. On je končno trdno prepričan, da vrši svojo veliko življensko nalogo, zakar ga čaka plačilo v katoliških, protestantov-skih, mohamedovih ali kalvinskih nebesih. Ne pozna ta človek, da dela napram naravnim zakonom, kajti ni ga bilo človeka, ki bi ga učil to, kakor se mu tudi ni dalo prilike, po kateri bi prišel sam do tega zaključka. Baš nasprotno je bilo. Učilo se je te ljudi o verah, skrivnostnih bogovih in končno o vražah, ki so pripravile človeka pod "izobrazbo" primitivnega človeka.
In kaj je danes? — To znajo ljudje, in to ne bodo pozabili tako kmalu. Malo jih je med njimi, ki razumijo celo situacijo, ki se zavedajo: kaj se godi okoli njih. So zopet drugi, ki bi kaj radi razumeli, toda dokler jim stoji molzna krava v hlevu, ne bodo je dali iz.staje. — Ta glavno pri tem je to: Imamo že danes ljudi, ki razlagajo pravico in krivico, kažejo obe strani tako očividno ih zanesljivo, da ni več strahu, da se v gotovih letih ljudstvo oprime tega nauka in postane svobodno, se reši vseh grozotnih vojn in bojev, nakar se bodo vodile le še vojne s silami razuma na papirju in v govoru.
Takrat pa bo končana vojna, kajti takrat bodo že izumrli današnji narodi, ki so bili v šolah kapitalizma in šovinizma, takrat bodo stopili na njih mesto ljudje, ki hodijo v šolo današnjega sistema, današnjih bojev in današnjega nemira. Saj je konečno zelo mučno, če mora starček petdesetih let, ki je bil vdan in naklonjen svojemu vladarju skozi vsa leta, se navadil nositi ta jarem tako lahko, da si je že predstavljal v jarmu eno veliko za-duženje, ki ga naklada sam Bog, druga firma, ki stoji nad kajzerjem ali carjem. Sedaj pa bi mu odvzeli ta jarem ; kako težko bi mu bilo....	, ,
Vidite, baš to je razlog in vzrok, zaUaj se ne more
Današnja vojna bo končana takrat, kadar se bo ljudi moglo podučiti o človečanstvu in bratstvu, ki ga ima človek od narave same. Če se bo naše otroke učilo o tem, gotovi smo, da bodo strmeli za tem in podučevali druge. Naučite mladino, dajti ji pravo prepričanje, ki je člove-
oblasti, cla ohranijo v obratova nju železnice, ki predstavljaj«, arterijo modernega gospoclar'| skega živi j en j.a
Na vseh koncih in krajih se kaže slabe strani kapital'"
<ma.
koljubno in resnično, se strinjajoče se zakoni narave sa- stičnega gospodarskega sisteme, pa boste dosegli konec današnjih vojn in pobojev. Oporabite vaše iznajdbe, moči in sile v dobrobit človečan-stva, pa boste veliki in plemeniti ljudje, otroci tiste velike Narave, ki je vaša mati, in krvavi vsled današnjih krivic, ki se gode po svetu.
Pomanjkanje pre mega in železničar-skžl S tilvikSL
miru še ni bilo na Nemškem in ga tudi še bo tako kmalu, kajti še živijo ljudje, ki so šli skozi šolo nemško-kajzerske i spremeniti ene države iz kapitalistične v socijalistično mašinerije.	'	j<ar čez noč. To priznava vsak, če ima le toliko razuma,
Drugo prerokovanje je bilo bolj umestno za iste ča-;da vidi vse te nevidne sile, ki so se razprostrle nad člove-se, ko danes že več ne odgovarja zadostno razmeram, ki | Škimi masami.
Najbolj važni obrati mesta New Yorka in drugih velikih mest, velike prometne družbe, plinske in električne naprave ter tudi številne privatne indu-strijalne naprave imajo zaglas-no z zastopniki teh družb tako malo premoga v svojih zalogah, da bodo prisiljene tekom par dni prenehati z obratovanjem, če se takoj ne odpomore položaju.
Zastopnik javne prometne komisije se je osebno zglasil pri meddržavni trgovski komisiji ter zahteval prednostno transportacijo premoga za New York. Iz tega se da sklepati, da je položaj v resnici resen, kajti tisti ljudje, ki se sedaj naenkrat pritožujejo radi pomanjkanja premoga, so si dosedaj ne vse mogoče načine prizadevali predstaviti javnosti stavko železničarjev kot povsem ■neuspešno. Nobenega dvoma ne more biti, da je treba pripisovati pomanjkanje premoga sedaj sredi poletja ie izvanrednernu motenju železniškega obrata.
Posledice večmesecev trajajočih stavk železničarjev, tekom katere so se številni železničarji za vedno odpovedali službi v tej stroki, je vsak dan bolj občutiti.
Pomanjkanje prevoznega ma-terijala — pravijo zastopniki železnic; pomanjkanje . vozov na železnicah je dejstvo. 'Kljub temu pomanjkanju pa smo mogli pred kratkim poslati Poljakom par tisoč železniških vez, da so mogli spraviti v Ukrajino vojni materijal, katerega smo ji dobavili mi
na razpolago. Stavka, ki je na tisoče voz pognala na stranske tračnice, je vsled tega ustvarila sedanji kritični položaj.
Kaj pa so stari'le oblasti in kaj* šo storili podjetniki, da do-vedejo do rednega obratovanja na železnicah? — Justični department ie preiskal stavko in zapretil štrajkar jem z obtožbami. Od predsednika imenovana arbitracijska komisija je imela zasliševanja, a kljub izrecno dogovorjeni obveznosti, da bo po dveh mesecih objavila odločitev, ni še danes prišlo do nobene take odločitve.
Mesto da se ugodi upravičenim zahtevam železničarjev, so stavkarje zaničevali, jim nagajali ter jih skušali ustrahovati. — Posledica tega je bila nov izbruh stavke, ki ni • nikdar ugasnila. Železniški delavci, ki stavkajo že več kot dva meseca, so dobili pomoč nadaljnih tisočev, ki so se jim priklopili in tako so listi prisiljeni vnovič pisati o železničarski stavki.
Potem, ko ni bilo nobeno, katero so sedaj uporabili za uničenje stavke v stanu uveljaviti rednega železniškega obrata ter stoji sedaj mesto
Zadnji čas, ua prevzamejo delavci sami vodstvo.
Volstead poražen! Oče pr°" hibicijske enforement postav? je bil poražen pri primarni!1 volitvah. — Takq pišejo list'* ki pa pozabljajo dostaviti, d* je zmagoviti kandidat že dvajset let prohibieijonist in da Je v kampanju Volsteadu očital ker je pustil'pol odstotka alkohola v pijačah. Volstead Je padel, ker ni bil dosti dosleden kot prohibieijonist, ne pa ker je dosegel uveljavljenJe svoje predloge. Njegov ®f siednik bo mogoče še hujši "J to naj si zapomnijo prijatelj1 osebne svobode.
prvi kandidat tretj® stranke.
. Chicago, 11. julija. — Včeraj je sem dospel David S. BeacJ iz Bridgeport, Conn. Mr. Beac" je prvi, kateri se je dosedaj Ja' vil za sprejem imenovanja predsedniškega kandidata tretje stranke.
Brez posebnega naznanila,
Beach stopil v urade takozv3(
nega odbora ''Committee
Forty Eight. S seboj je P1''
nesel poln ročni kovček raz'11 /	Ki
spisov in druge literature. A
| je Beach stopil v urad, se New York pred nesrečo, če ne^g^^ C(]bornikom predst*
bo kmalu dobilo velikih množin premega, zahtevajo kapitalisti prednostno' pošiljanje premoga.
To odgovarja popolnoma kaki se glasi: — Sveti Florjan, prizaiiesi moji hiši ter prizgi sosedovo. —
Ce bo meddržavna trgovska komisija ugodila tej zahtevi, potem bodo prišle javne potrebščine drugih okrajev in držav v par dneh s sličnimi zahtevami. — Lahko je pritisniti ves drugi tovor na stran, da se opomore trenutnemu pomanjkanju premoga, a v kratkem bodo moraii vsi spoznati, da bo promet še bolj blokiran, da bo
vil kot kandidat stranke.
"Jaz nisem politikar, in 3 bi odstranil vse politikai'Je' tako se je izjavil Mr. Bea^ ■ Nato je posebnemu odboru tal njegovo *?nlsi jen je' in njw?f° vo platformo.
Mr. Beach ima kot za bo/ geslo sledeče: "Mož je izvqU* volivec. Ostalo pa je na razP. Iago vam. Pojdite dalje in V* te vašo dolžnost." ■ Po nitie^ Mr. Beach bi se opravljali ni posli prav na tak način ^ se vodi velikansko industry no podjetje. Ce bi bil oiij voljen, on bi sestavil via . krog na ta načiin, da bi vze v ladho upravo iz vsake dr/-^ po dva previdna in zmožna ^ ža, enega izmed republika«3
Pri količkaj urejenem obra- pomanjkanje voz še bolj ob-tu na bi bilo v sedanjem letnem; čutno in da bo zmanjkalo dru-času komaj opaziti pomanjka-' važnega materijala. —
nje železniških voz. Prevaža- To, kar zahteva komisija	~	. - . ^
nje žita se* še ni pričelo in po-lpo naročilu newyorSkih kapita-jin enega pa iz deraota«^ šil j an je premoga, glavnega tod listov, je grdo skrpucalo, ki j stranke. Tako se je -izjavi . , . vca železnic, je bilo mh.imal-j nikakor ne more odpraviti se- Beach. H koncu svoje -j no kot kaže majhen obseg za- j daj obstoječih težkoč,ki so po-j je še pritrdil da je on e
log, ki jih imajo razne
edino
družbe Uledica nezmožnosti železniških : panje naroda.
V močvirju velemesta
Iz dnevnika slovenske priseljenke.
Moja hčerka je stara sedaj petnajst let, on pa je osemnajst. —
Osemnajst let! Kaj vse sem imela jaz za seboj,
ko sem bila stara osemnajst let.
* * *
Stara mati in oče se ozirata name na nekako čuden in očitajoč način. Vse kaže, da nista zadovoljna z- mojim početjem. — Do svojega desetega leta je bil deček pri njiju. Prepričana sem, da ga nista rada dala in da sta imela v mislih le njegov dobrobit. — Ne moreta razumeti, da ga hočem pustiti tam, kjer je po mojem mnenju najboljši in pravi prostor. Ali vodi vse moje počenjanje le osveta? — Ali ne pride v prvi vrsti v poštev dobrobit mojega otroka? — Ce hočem biti povsem odkrita napram sami sebi, moram reči, da tega sama ne vem. —
Jaz hočem imeti svojega otroka, ga poljubiti, a se vendar bojim tega trenutka. Vem pa zagotovo, da me navdaja blažen občutek, kadar niifilim na bolest, katero povzročam cqetu tega otroka.	\
Moja hčerka hoče ostati v gozdu, dokler ne bo vse pripravlj'eno na odhod. Mene pa vozi avtomobil hitro v mesto, do čimprej pridem do svojega cilja. Sklanjam se nazaj v vozu ter motrim s pogledi več-stoletno drevje. Lepo je sanjati v senci teh dreves in lepo in mirno boš počival, moj zvesti prijatelj. — Sedaj pa hočem tudi vzbuditi Človeka, katerega si tako pogosto želel dobiti za svoje delo. — * * *
Bliža se mrak in s ceste čujem krike otrok, ki se igrajo. Blažena otroška leta. Čeprav je moji hčerki
dbbro, a ene stvari gotovo ne pozna. —
To je one čudovite igre v poletnih večerih, ko se igrajo otroci predno se podajo spat. — Tudi bogataši ne morejo dati svojim otrokom vsega. —
* * *
Sedaj je vse uravnano. — Zopet sem v gozdu ter le še pričakujem svojega -sina.
Stari oče se je odpeljal včeraj na posestvo, da ga gre iskat. —
Ivan mu je namreč pisal, da presega njegove moči, da bi sam privedel fanta semkaj. — To mu rada vrjarnem ter je mogoče tudi boljše, če je tako.
Stari oče ga spotoma vsaj lahko nekoliko pripravi. — In moja hčerka? Končno ji moram povedati, da bo dobila tovariša, brata. Težko je namreč najti pravo besedo. —
* * *
Sedaj sem ji vendar povedala. Še celi otrok je, kajti veselita še je, ter vpraševala, kdaj bo prišel, ne pa kako in kje. —
Vedno si je želela brata, s katerim bi lahko skupno odhajala na izprehod in na izlete v gozd. — Tako je dobro. Pozneje, ko bo bolj pametna, ji bom
lahko vse boljše pojasnila. —
* * #
Sedaj je končno prišel. Moj veliki in lepi fant. Tako neizmerno srečna sem. Tako sem si ga vedno .predstavljala, velikega in čednega. Tudi prav gospod je.
Hvala bogu ni na njem ničesar, kar bi vzbujalo v meni neprijetne spomine. Ima temnorjave oči, lep nos ter kra?ne temne lase.
Le plah je in nekoliko okoren ter se neprestano radovedho ozira v svojo novo mater.
Jaz sem bila strašno razburjena. Smejala sem se ih jokala obenem ill ves moj mir je izginil. Ah, da sera .-ga imela že prej. Ali 9e bo sedaj privadil?—
Preje? Popolnoma sem pozabila, da ni smel moj pokojni mož ničesar Vedeti o eksistenci tega otroku.
Bil je vsled tega ravno pravi čas.
Da, da, kmalu se ne bom spoznala več v svojem lastnem življenju.
* # *
Jutri borno odpotovali. V tem slučaju se zelo veselim na potovanjje. Zadnji dnevi so bili naravnost neznosni. Deček mi je bil tuj in vsi moji poskusi, da se mu približam, so ostali brezuspešni. Nikake skupne vezi ni še med nama. Le moja hčerka je že sedaj njegova najboljša prijateljica. Vsaj njegovo ime ini je znano. Dali so mu namreč ime starega očeta.
Konrad je lepo ime ter zveni prijetno in možko.
Jaz hočem, da postane moj Konrad prav Ameri-kanec. Ali se mi bo to posrečilo? Upam, da se mi bo, kajti zelo mlad je še.
Sploh pa domnevam, da je bilo v prvi vrsti veselje do potovanja, mičnost neznanega, ki ga je napotila, da je tako hitro in brez odpora privolil v ločitev in odhbd iz hiše, katero je smatral dosedaj ža svojo. V vsakem mladem Človeku tiči nekaj pustolovskega. Naj bo tako. Vse moram sprejeti kot pač pride. Pozneje, ko bo v neprestanem stiku z menoj, ko bo popolnoma navezan name, se bo že našla tajna vez, ki naju združuje.
Mora se mi posrečiti! Vedno je bila zame neznosna misel, da pustim v tujih rokah tvornieo ter veliko posestvo, ko bo treba enkrat oditi.
Moja hčerka? Ona se bo.poročila in ne hotela bi ji 3iliti moža eciinole iz obzira do trgovine. Ce pa bo prišlo tako, da bo našla primernega človeka, potem tem boljše, kajti več kot prostora je za dva človeka.
Tudi veliki pUšniki potrebujejo nadzorstva in lahko bi ?i privoščili malo več miru. Mir v Ameriki in poleg tega pa še v poslu — to je popolho^tia nemogoča stvar. Vsled tega bi bilo dobro, če bi se delo razdelilo na dva.
v * *
Na morju.
Zopet enkrat leži zlata jasnost lepega jesens*^ dneva na morju. Zrak je mil in čudovito čist. ljajoči dnevi, oživljajoče noči in .vendar je zopet krat, ko lahko rečem, da je koncem konca ven vredno živeti.
Radi otrok obedujemo sedaj v velikem sa10 j kar nismo v zadnjih letih nikdar storili radi bol<?^ mojega moža. Lepo okrašene mize, razkošnost oP1 me, vse to vzbuja v človeku vtis, da je vedno P1' nik.	"	»J J	^
Mi sedimo pri mizi kapitana ter vživamo vs» tega neke vrste prednost.
Moj deček skoi»o ne more priti ven iz začuden) Še vedno se čudi prijetnostim bogastva kot neki resnični in nevrjetni stvari. Moja hčerka je vajena ter »prejema vse kot nekaj, samo posebi ljivega.
Kaj bi rekel kapitan in kaj bi reAla druga vi- 1 ka gospoda, ki sedi pri isti mizi, če bi izvedela, sem še pred šestnajstimi leti služila na ravno tak^ parniku kot postrežnica?
Denar je v resnici velika moč.
v =š *
Ne morem se premagati in še sedaj moram P" svoji stari navadi v<saki večer za eio uro na krov.
Danes zjutraj sem našla Komada ter na mes ' ki mi je bil vedno najljubši. To ie mj je fcdelo ču no. Ali sva še srečala tukaj valid nekega nedoloC nega občutka?	v
Položila sem roko krog njeg. ter mu pogledala oči.	.
Domoto:>ie? Ubogi deček! Lahko l/i si mi«!" kaj takega vnaprej...	A
— Drugo leto pojdejo z pet v Evropo, j moj. Ce boš priden, ti obljubam lepo potovanje^ Evropo. Tudi Lou bo slu 1<a# a nama. Ali ne m1' M tega? -	. f,ile
Veselo se je zablestelo vnjegcvih očeii, ki, so orošene od solza.
02020201010102010102020201010002024890010201300101020102000101020200020002010000020001010100010200000001
020001000101000101020202020001020101010100020000010200020002000501010102000202010101010101000901000101000001
JULY 12 th, 1920.
"ENAKOPRAVNOST"
STRAN S.
M^l ^ ^ * tM1 * ^ ^ I'WB l-B i T ^BlJ tV^M t l^j ŽB I I B T^ŽtijtT 1MI ^ IJ M111 (^ 111 f M111111 ^ ] ^ 11W T1 ^ 1 W l KB I 1B f IW T M MIM1111M1111 ^ t - i 1W1111W11 fc j B
"IIIT-TI iTin iTtT. rTsn i rsr. rai itst; rrsr. rtsn. rsr. fts-fi rfsr; rm. i-st. rtiii rrsrn nsr; . ■ rsn
Dr. Škapin:
ibe
,ie
demokratizirala tudi | pa sile, ki -so ga prikovale na
Najhitreje in najstalneje.
|j| pošiljanje denarja v staro domovino je potom čeka (draft). TU-s® KAJ JE KAR JE POTREBNO:
tat s i
iti l
II
| Schoenherr: Satan Vi^etnost in zlasti tudi drama ženski«
|j| . , Mi vam pošljemo ček. To ček pošljete vi naslovljencu in gj= kadar on ček prejme, gre z njim na dotično banko, kjer dvigne HI denar. Mi izdajamo čeke na vse večje banke v Jugoslaviji. —Polji siljamo denar tudi potom pošte in brzojavno. — Naša cena je |j| vedno najnižja.
|j| Pošiljamo denar na bančne uloge na vse hranilnice v Jugoslavs viji in vam dobimo vložilne knjižnice v najkrajšem času.
Prodajamo parobrodne listke vseh parobrodnih družb. Našim Sj= Potnikom preskrbimo vsa potna izkazila brezplačno. Dobimo vam f| Vašo družino iz starega kraja v Ameriko. Izpolnjujemo vse jav-Sj| ne notarske posle kot so: pogodbe, in razvrstne druge postavne gg listine. PRIDITE OSEBNO ALI PIŠITE ZA POJASNILA.

John Nemeth pres.
Glavnica i rezerva Dreko $2.000.000.00. v bančnem poslopju	1597 Second Ave.
gs 10 E. 22nd St.	NEW YORK CITY
tično umetnost. Dramatik ne
DR. L. E. SIEGELSTEIN
Zdravljenje krvnih in kroničnih bolezni je naša specijaliteta. 308 Permanent Bldg. 746 Euclid ave. vogal E. 9th St.
Uradne ure v pisarni: od 9. zjutraj do 4. popol. od 7. ure do 8. zvečer. Ob nedeljah od 10. do 12. opoldne.
Bratina in Bukšekova sta si izbrala za svoj častni večer v mariborskem mestnem gledališču to po svoji zunanji tehniki tako priprosto, enolično, zato pa po svoji notranji duševni vsebini, po duševni tehniki tako pestro moderno dramo Schoenherrja. Drama se je igrala sedaj že tretjič.
Moderna drama se loči od one antike in Shakespearja. S spreminjanjem svetovnega nazora se spreminja tudi umetnost. Če velja to o umetnosti kot najvišjem produktu človeškega dela sploh, velja to še tembolj o dramatični umetno-® 38 sti, koje tvorino tvori dejanje in nehanje ljudi j, njih žitje in bitje v gotovi dobi. Moderna doba je še le dvignila človeka do one proste osebnosti, da se skuša lahko ne glede na ver-j sko in družabno tradicijo in j brez omejitve po teh tradicijah v življenskih, dramatičnih motivov polnih konfliktih s popol-! nejšo osebnostjo uveljaviti. ' Demokratizacija človeške druž-
H o ® VV
Hiše
Ali želite kupiti hišo? Ako je to vaša želja — potem si oglejte našo listino. — Na lahka odplačila ali v gotovini.
Ali želite kupiti zemljišče kot investacijo ali za gradenje. Mi imamo precejšnjo izbiro.
Ali imate hišo naprodaj? Ako jo imate, oglasite se pri nas za hitro akcijo.
Ali hočete kupiti farmo. Mi imamo krasno zbirko farm in smo gotovi, da vam bomo lahko ustregli.
sLiLlČasLJ B I? 4JxT a
Ali imate zemljišče naprodaj? Ako ga imate, ga mi v kratkem času prodamo.
Ali imate farmo naprodaj? Pridite k nam nemudoma. -Imamo več kupcev,
ZA POŠTENO, HITRO IN USPEŠNO POSTREŽBO • SE POSVETUJTE Z NAMI.
URAD je odprt \sak večer do 8. ure zvečer.
ure do poldne.
Ob nedeljah od 9.
The SSth & St Cl Real Estate
1342 East 55th Street,
Cleveland, CMiio,
p
m
ZELO VAŽNO OBVESTILO
Dr. J. V. ŽUPNIK,
bo premestil svoj urad iz 6127 St. Chyr Ave. kjer je posloval nad 5 let.
NA 6131 ST. CLAIR AYR
takoj v drugo poslopje pod Knausovo dvorano.
Dr. Župnik bo v svojem novem uradu 1. Avgusta
Dr. Župnik ne vposluje nikakih potovalnih zobozdravnikov ali učencev, temveč posveča svojim bolnikom osebno pozornost. Vprašajte za Dr. Župnika in za nikakega nadomestitelja, ako hočete zanesljivega zobozdravnika, ki posluje v okolici več let. Vhod iz E. 62. ceste kot v Knausovo dvorano.
i- '

js34	:

C •'
išče danes več svojih junakov med božjimi in carjevimi izvoljenci, on ne vidi več življenskih konfliktov le v vrstah bogov in carjev, ampak v vrstah priprostih ljudi j. Zato je pa pri slikanju doživljajev in bojev lahko naravnejši, popolnejši in resničnejši. Naturalistična drama je zato še-le plod modernega časa. Moderna dramatična umetnost se oddaljuje od one, ki je slonela na mogočni zunanji tehniki, koji so služili za ogrodje veliki zgodovinski dogodki. Moderna drama slika, razvija, analizira notranje dramatične konflikte, secira, rekel bi, notranjega človeka, njegovo dušo. Zato pa tej umetnosti, koje tipična zastopnica sta Ibsen in Strind-ber:g, ni treba več onega zunanjega pompa v dekoraciji in sceneriji, kojega je potrebovala Shakespearjeva drama. Zato tej umetnosti tudi ni treba več onega velikega osebnega aparata, ki jo je imel prejšnji tip drame. Cim poglobi jenej še, čim intenzivnejše je notranje duševno življenje, tem pripro-stejša je okolica in tem manj statistov potrebuje drama. Seveda pa zahteva ta drama tudi poglcbljenejšo, dovršenejšo, intenzivnejšo igro. "
Moderna drama hoče torej nadomestiti zunanjo tehniko, ker je ne potrebuje več, ker jo vsa ta zunanja šara le moti. ^Človeško srce razvija pri svojem izražanju, pri svojem utri-pljaju, toliko gorkote, toliko barve, toliko muzike, v kratkem toliko pristne lepote, da zunanjost ne dvigne, ampak le zastira to lepoto.
Schoenherr je naslikal v tem delu v glavnem boj ženske, ki je dolgo pogrešala materinstvo. Ta polna, močna, zdrava ženska, žena telesnega slabiča, ki je dolgo premagovala sama sebe, svojo naravo, ki je bojevala proti svoji naravi silen boj, je slednjič, ko so naravne sile v nji dozorele, podlegla, pravzaprav zmagala in iz ust so ji privrele besede: "Otroka bi rada imela od tebe!" Zdi se, kakor da bi sama ne izrekla besed, ampak, kakor da bi iste •izpregovorila v nji. delujoča, mogočna demonska sila, ki je bila močnejša od nje.
Tu leži mogočen tragičen konflikt. Zena podleže naravnemu imperativu. "Žena se pač tako ne zapira v mrtvašnico!"
Značaj te ženske je skrajno kompliciran. Je v nji nekaj de-moničnega, nekaj, kar se zdi, da se ne da razrešiti. Uganka se nam zdi ta ženska tako dolgo, da ji ne privre iz ust: "Otroka bi rada imela od tebe!" Te ženske niti ne moremo imeti za pohotno. Mož, spolnost sta ji le sredstvo do materinstva, do otroka. Ni ji za erotiko, ljubimko van je, za spolno naslado, otroka hočeta njeno telo in duša, otroka hoče demon. Zato pa je njena osebnost jačja in simpatičnejša. Kako se bori: Možkega hoče H pritegniti, a ga takoj v isti sapi odbije. Iz samih tez in antitez so njeni kratki nagovora in odgovori. Komplicirana duševna tehnika, ki zahteva dovršene igre.
Temeljiti značaj drame je liliji boj volje. Zato mora imeti §8 drama aktivne osebnosti in ne ljudi, ki zgolj trpe. Ni kmalu drame, kjer bi bil volj z naravnimi silami, ki determinirajo UBcdo človeka, jačje izražen. Vse tri osebnosti so, kar se tiče njih volj, jake, izrazite osebnosti. Velja to tudi o telesnem slabiču. Tudi njegova volja, doseči cilj; imeti tam doli v trgu lepo hišo in biti zato za-vidan od bratov in sester in H i tržanov, imeti poleg tega še najlepšo ženo, je krepka in ja-
žensko. Premagan od njih zahode v ekstazi z žensko njenega moža. To je njegova tragika in tragika vseh.
Igra je bila Umetniško dovršena, kakoršne v mariborskem gledališču v tej popolnosti še nismo videli. Vsi trije: Bratina, Bukšekova in Nučip so tekmovali v cilju: pričarati nam v naših dušah, naših srcih ono blaženo čuvstvo, ki se razlije po človeškem bitju, ko srka iz čistega, srebrnega studenca umetnosti. Ker so bili sami, jih statisti, kar se tako pogosto zgodi, tudi niso motili. Bratina je kot človek z globoko
mmm

psihologijo, finim čustvovanjem f=j
in uvelenim svetovnim nazorom tudi velik kot umetnik - igralec. Svoj poklic smatra za resno, vestno delo za etično kulturo naroda. Bukšekova je rojena igralka-umetnica: podaja narn najkompliciranejše duševne pojave neznansko lahkoto in naravnostjo. S tako lahkoto je kreirala tudi ženo skladno z od Schoenherrja zamišljeno osebnostjo. Priklenila nas je na njo in na njeno usodo z uprav magično silo. Nučič je podal trdega, malo okornega, v značaju nepokvarjenega orožnika z njemu lastnim mojstr- f^i stvom. Ustvarjanja, dela vseh treh pa so se zlila v krepko, jako harmonično celoto: v živo umetnost.
Ponosni smo na nas Taljini hram, ponosni zato, ker pojmi no nalogo. Dramatična umetnost je z drugimi umetnostmi vred sinteza najvišjih etičnih in intelektuelnih potenc naroda, prosta 'šola, ki zbira etične znanstvene izsledke narodov in
PRIJAZNO NAZNANJAM cenjenim rojakom in rojakinjam v tilevelandu in okolici da sem odprl
Meat Market
in sicer na 105 ST. CLAIR MARKETU moj prostor je št. .3435 na levo.
Odprto je vsaki dan izvzemši v sredo popoldne. Prodajam vsakovrstno svinjsko meso, sveže in suho, Delam tudi prav okusne kranjske klobase, sveže in suhe, katere imam na razpolago vsaki dan.
Pridite in dobili boste katerekoli vrste svinjsko meso. Jaz želim, da tudi Slovenci okusijo, kaj je dobro. Dragevolje vam bom postregel v vašem lastnem jeziku kar najlepše mogoče. Cene ako najbolj mogoče zmerne. — Ker sera edini Slovenec na tem Marketu, se nadejam, da me kaj pogosto obiščete. Se priporočam vsem slovenskim in hrvaškim gospodinjam.
Ml, MARTIN FRANK
E. 105 ST. CLAIR MARKET — STAND 3435
=31
raisiMp
llšllilgiii
113!
*i£.!J LIHii	W^ii LBi." I.'^li L! lUitaiiEl! ii tiH^! UHi?	USLU ^iSi^ USi! yiil LtSIJ! Ui
«i a!: iTHil i "mi ! n fc ri iir,, s i lu I: iTj: I ■:! s-Ti t T&T: i: c:. r: ^ i i ■ fHT{ n uTTc! (Eft s ETii; -. i Te ^c 111,-11 iTxTl il^loiciitlielii ihTi iTaT« ilt»UilKlti'o!]iiTi

jih if.i-žuje v višjih življenskih oblikah ter predpisuje s svojim etičnim uplivom narodu kulturne in tudi politične ter gospodarske zakone ter oblike organizranega družabnega življenja, ki 'ustvarja nove ljudi. Občinstvo pa še dolgo ne bo poj milo tega vzvišenega cilja dramatične umetnosti sploh. Zato pa -je umetnost še tem potrebnejša.
■Is
»»da Bf^tfe|]
ia VED
PRIDITE v našo frgovino. Povejte nam kaj želite in mi vam bomo postregli tako, da vam bo uživanje naših jestvin privedlo nazaj oni sladki okus prošlih dni, ko ste jih z veseljem uživali v stari domovini. SVE^A ZALOGA MESA m GROCERIJE Posebnost — Domače suhe gnjati, plečeta, itd.
n ¥T j a Ttf <5?t m a v g
m
15805 Waterloo Rd.
GROCERLIA IN MESNICA
ilill^liiii^iiTciirriTjir^i.; ^iiTiLi jiTt-J'ti '-i:7!i>.	,	lTiii Ei^ nKiiiialiiTtTiriBTtcliiliilHit
inHHHttHHI * J8 A.
ŠPECIJALIST ZA ŽENSKE IN MOŠKE BOLEZNI.
ZDRAVI MOŠKE. — Med Euclid & Superior Uradne ure: — Od 10—12 dopoiden; 1—4 popoldne; -6—8 zvčer. — Telefon Main 1469. OB NEDELJAH: Od 10 dopoldne do 1. popoldne.
AMERIKA IŠČE KUHARIC NA DUNAJU.
Dunaj, 10. julija. — Dunajski listi prinašajo oglase, v katerih se išče 2000 avstrijskih kuharic, da bi šle v Chicago. V oglasih je rečeno, da bo ameriška vlada dopustila njih prihod.
Razloček.
Na svetu so ljudje, ki imajo ideje in druge, ki jih izdelujejo in uporabljajo. V tem se ljudje razlikujejo.
Zdru::era 3 Slov. Podp, Dr. Sv. Barbare in s S. D. P. D.
SLOV anic WORKWOMEN'S BENEFIT UNION
SEDEŽ V JOHNSTOWN, PENNA. •
1 GLAVNI URAD: 634 MAIN ST., ' JOHNSTOWN, PA.
USTANOVLJENA 16. AVG. 1908—INKORPORI-RANA 22. APR. J919.

H \m
Kdaj pride vaš mož zvečer domov? — je vprašala soseda;
—	To bi jaz rada povedala, sama, če bi vedela, — je dejala druga soseda, ki je hotela ■zvedeti, če se oglasi katerikrat pri nji. —
* * *
Dober način zdravljenja.
Doktor — je rekel bolnik — jaz sem žrtev brezspečnosti.— Ce je le najmanjši šum ali ropot, ne morem spati. Ne spim, če mi javka mačka na plotu. —
—	Ta prašek bo zelo uspešen — je odvrnil zdravnik, ko je zmešal skupaj par snovi. |
—	Kdaj naj ga pa vzamem? !
—	Ne, vi ga sploh ne bosie s vzeli. Zmešajte ga z mlekom!
in ga dajte mački.— * * *
Modri ljudje malo govorijo, ampak radi .poslušajo. Cesto le povprašujejo po istem, kar še niso vedeli preje. Kdo je na škodi: tisti, ki vedno govori, ali, tisti, ki posluša?
Je močna in sigurna organizacija s 154 krajevnimi društvi, ima nad $200.000.00 premoženja in okrog 11.00 članov.
Lepa družba.
— To je morala biti res
I6r
ka. In volja orožnika, izpolnjevati vestno svoje -dolžnosti pa gospoda, pri kateri ste prej kot orožnik in nositi ueomade- služili, Ana. — Vsak sodnijski ževano svojo stanovsko čast, eksekutor, ki pride k nam, vas |jjK je tudi močna, Še močnejše so pozna. —
Sprejema vsako značajno osebo ne glede na veroizpo-vedanje, zmožno kakega slovanskega ali angleškega jezika.
Članstvo zavaruje v starosti od 18—45 leta na $250.00 $500.00 in $1000.00 smrtnine in za $1.00 ali $2.00 dnevne bolniške podpore. Osebe and 45—55 let starosti za $100.00 smrtnine in $1.00 dnevne ali brez bolniške podpore.
Zavaruje se tudi lahko samo za smrtnino brez bolniške podpore.
Celo bolniško podporo plačuje za dobo 6 mesecov in polovico iste za nadaljnih 6 mešecev ene in iste bolezni.
Člani lahko zavarujejo tudi otroke v starosti od 2—,10 let do $200.00 smrtnine proti 10c mesečnine.
S. D. P. Z. posluje po National Fraternal Congress lestvici.
Svoje obveznosti plačuje redno n točno.
Nova društva se ustanavljajo z osem ali več novimi člani v starosti od 18—55 let.
Vstopnina znaša $1.00 poleg redne mesečnine za mesec, v katerem pristopi.
S. D. P. Z. ima krajevna društva po vseh naprednih naselbinah v Zdr. državah in Ciinadi.
Po naselbinah, kjer še ni društva S. D. P. Z., pišite za pojasnila kako istega vstanoviti na glavnega predsednika ali pa-tajnika.
J. PROSTOR, preds.
6120 Si. Clair Ave. Cleveland, O.
BLAŽ NOVAK, tajnik
631 Main Street, Johnstown, Pa.
010100000100020002000202011100020102000006050507050102021101010005110202020101050001000201000000010201020101010102000002000201020202
STRAN 4.
"ENAKOPRAVNOST"
JULY 12th, 1920.
LOKALNE NOVICE.
tru vina. Pa se je domislil po-' — Na dragem mestu poroča-
Ieg stoječi starokrajski "oldjmo, da je bil povožen v soboto timer",; pa je dejal: "Jakob, si i od avtomobila A. Brake, ki je — Iz starega kraja so se vr-j —Petsto delavcev je zaposljejpotegnil slamco ven?" — "Lej'jbil prepeljan v okrajno mrtvaš-R. Perdan, J. Debevc in nih pri delu na cestah mesta1 ga zlomka, pa se nisem spom-jnico. On je mrtev, toda tudi i,- __ —i—i-- - —-L- i /-fi i j- J.-J- -----j -	jjjy so dejali Burčev oče. In j-mrtvih doživljaji se pripovedi!
nili ___________ _______ _________ ___. ________ ______r.r
Jakšič, ki so odpotovali z zabo-l Clevelanda, toda mestni cestni ji v domovino. Z .istim parni- j komisar pravi, da mu jih še kom je prišlo več drugih Slo-1 manjka.
vencev in Slovenk.	j _ Alfred F grake iz 14908
—V našeir. uredništvu ima ; Westropp ceste je bil ubit v poštni zavitek Mrs. Fanny Zni-; bližini 88. ceste in Hugh Ave., daršič od Mrs. Vinko Pok, Box ko je prišel med dva vozova po 627, Ranton, N. M. — Prosi ?e,: cestne železnice.
potegnili slamco ven, zataknili;je še naprej. In če hi res, či-starokrajsko viržinko, ki se je tajte: A. Brake je bil v mrt-kadila, da je bilo le veselje. j vašniei. V žepu je imel še — Iz stare domovine je do-1 $120 denarja. Uslužbenec spelo zadnji petek več sloven- mrtvašnice, po imenu Josip Hr-skih deklet, brhkih deklet, mo-!dlička, je obdolžen, da je vzel i ramo reči. Med drugimi je bi-; mrtvecu teh 120 dolarjev, kajti
da se oglasi v najkrajšem ča-J _ Veliko nesreč se je pripe-|la tudi £osPa Frančiška Teka- j policija tako sodi, katera je ve-
"ec, doma iz Hrovača pri Rib-1 dela, da so bili dolarji v žepih'
Pripeljali so ga, to-
su"	jtilo včeraj popoldne, ko je na-i . .	-	,
r» i	, I narrinmo -,-vUpI f-'«+? dri nn v« ! mci- Gospa Tekavec je name- mrtveca. _ „	__
M S"™ o^i^&^J'l^^ot;«- k. t*-	^teriUa o„ pravi, da ni vfl denar |
ranjenin, So_ga3>., oge.i, avtomobili! Med številnimi ko- se "aha'a 5 Minnesoti, in tu v|Le tohko je povedal, da je vzel,
Cleveiandu se je ustavila le to-j denar iz žepa m ga položil na
Ohio Bronze Powder Co. na 1120 in 152. cesta. Voda se je vlezla v taiečo kovino, nakar je sledila razstrelba. Opekline niso nevarne. Požar je doprinesel od 50.000 do 100.000 dolarjev škode.
—	Huda ie bila Mrs. Rose Swarttout iz 1443 vzhodne 17. ceste, ki je bila kaznovana radi nerednega obnašanja na sod-niji. Pravijo, da tolče, tepe, skače in praska, če ne more bacniti po domače. Trije policaji so imeli opravka žnjo na policiji, in še je moral priti na pomoč tolmač, da so jo pomirili, če bi natolkla svojega možič-ka prepošteno.
—	Tudi pinjeno mleko pomešano s turovim maslom ima "kick", kakor pravi Dr. Herbert Watson, državni kemist v
lizijami je bilo tudi nekaj Slo vencev, ki so imeli razbite avtomobile.
liko, da obišče svoje sorodnike in prijatelje. Z njo je prišla
Društvo Zavedni Sosedje tudl	Ivanka Tanko
so razvili svojo zastavo včeraj!12 Nemške vasi pri Ribnici. I-
popoldne. Vdeležba je bila pre-!!anka ostane tukaJ v Cleveiandu pri svojem bratu John Tan
cejšna, člani društva veseli in zadovoljni. Po slavnosti se je vršila prosta zabava in ples.
— Dve sestri ste vložili prošnjo za razporoki proti njunim možem. Prva je poročila J. G.
ko na 61. cesti. Tudi Frančiška Mekinda iz Poštegberka pri Cirknici je prišla iz stare domovine. Frančiška bo tudi o-stala tukaj v Cleveiandu pri
Spencerja, druga H. Hunta, oba fvoji sestri- ^ej Ani Opeka, na 406 in 156. cesta. Tam so|kl stanuje na 64 cestl Kot skupaj obdržavali hotel. Obe-! razVldlmo> našim novirn došle-ma ženama je bilo pred poroko !CGm ne bo kaJ P°3ebno domo-obljubljeno, da boste v trgovini JtozJa po stari doniOTini> kaiti o
...j	tj,	. nnHrnfdVi n n nnrn^oin ~\t
imeli iste odstotne deleže kot oba možička. Obe ste 'delali
pridno noč in dan, bolj kot najeti natakarci. Prišel je čas, da se izkaže, koliko boste dobili
dobrotah ne poročajo. V stari domovini ljudstvo na kmetijah kljub svoji priprosti navadi navdušeno za pravo svobodo — za federativno državo — republiko. Ob priliki bomo o tem popisali natančneje. Novo došle-
od težkega dela, toda dobili ni-Limington, Del. Tri odstotke ste obljubljene vsote. Tako ste tega "kicka" je v njem. Takoj vložili prošnjo za razporoko. jce pa na-i)3kreneJše pozdravija-je pojasneral ta zdravnik, je Prva se je omožila s Huntom| mo in Jlrn kličemo: Dobro došli!
že v letu 1916., druga s Spen-!, ~ Ko je hotela v soboto Pre" cerjem 1919.	koraciti St. Clair ulico na 61.
po postavi vsak prodajalec iz postavljen, da so ga lahko are-titfa. — Lepa reč.
—	Kakor hitro se bo oblaži-lo potne postave v evropskih državah, bodo immigrant je prihajali v tolikšnem številu v A-meriko, da bodo prekosili vse prejšne rekorde. To je mnenje John Prucha, ki je načelnik mestnega biroja za imigracijo. To mnenje on podaja iz poročil, ki jih je dobil o evropskem priseljevanju. Pravi, da pride povprečno vsaki teden po 50 oseb iz/ Evrope v Cleveland. ,
—	V Clevelandskem muzeju
umetnosti so razstavljene nove slike, ki jih lastujejo Cleveland-čani. Ta razstava bo trajala skozi mesec avgust.
—	Elizabeta Adams je bila v Cleveiandu samo 30 minut. Prišla je iz Columbusa. V tistih
cesti Fanica Lauschetova,
je
— Naročite se na "Enakopravnost". Mi skrbimo, da vam prinesemo prve in najpoljše novice, ki se dogode v Cleveiandu in okolici. Mi gledamo na
to, da vam podamo zanimive resila svoje mlado življenje.
polico, nakar ga je zopet spravil v žep mrtveca. — Kdo ima sedaj denar ?
—	Policija še ni dobila roparje, ki so odnesli zlatnino Isaac Miller-ja. Policija sodi, da so bili to tisti roparji, ki so napadli še par drugih trgovin.
—	Gasolinska postaja na Miles Park cesti in Broadway je Ifila že trikrat oropana v dveh tednih. Zadnji napad se je za vršil sinoči, pri katerem so trije napadalci odnesli čez $900 denarja. Njih napad je bil tako dobro organiziran, da jih je vzelo samo nekaj minut, pa je bilo vse dogotovlje-no. Prišli so; eden je rekel u-službencu: Roke kvišku, drugi je stal na straži, a tretji je ropal. Pobegnili so proti Pennsylvania železnici.
—	Delavci neke vzhodne tovarne so priredili piknik.v Ash-tabuli. Tja je odšel tudi Paul Hallisy, star 14 let, v spremstvu svojega brata. Zvečer so
"napredni" in "moderni" Jugo-slavij i, da bodo za udeležnike tega kongresa na razpolago celo posebni vlaki! Kaka druga stranka za svoje prireditve1 gotovo ne bi dobila polovične vožnje in posebnih vlakov. Je pač klerikalna korupcija vsepovsod!
Koroška mladina v Ljubljani. — Koroški malčki, 523 učencev in učenk, so 11. junija od polu 12. dopoldne dospeli s posebnim zelenjem okrašenim vlakom iz B'orovelj v Ljubljano. Nad 7,000 šolske mladine ljubljanskih šol je pozdravljalo z otročjo iskre-j nostjo in veseljem došleee. Po končanih sprejemnih pozdravih na glavnem kolodvoru, ki je bil z zelenjem okrašen, so koroški šolarčki vkorakali v vzorni po-vorki z godbo Salezijancev v mesto. V Mladiki so bili pogoščeni. Popoldne so si učenci in. učenke v skupinah ogledovali mesto in njega znamenitosti. Učenci boroveljske meščanske šole so zvečer zapeli pred Prešernovim spomenikom več koroških narodnih pesmi. Učenci in učenke ljudskih šol iz Št. Jan-ža, Podgorja, Sveč, Bilčovsa, Podljubelja in Bistrice o se zvečer vrnili z vlakom domov. Ljubljanska mladina jim je priredila iskreno slovo.
MALI OGLASI
iiiiiHiiiiiiiii
IŠČE SE 3 sobe za majhno dru-j DOBRA KUHARICA žino, med 55. in 79. cesto. Po-1 se sprejme takoj v restavracijo nudbe naj se oddajo v upravni-J Samo zmožnim se je zglasiti. štvu Enakopravnosti do 1. av- i Dobra plača. Poizve se pri Jos<
gusta.
(160-61-62)
POHIŠTVO NAPRODAJ. Prodajo se tri visoke omare za obleko, ledenica, in velika miza; Vse v dobrem stanju. Poizve se na 6702 St. Clair Ave.
! ODDA SE SOBA za enega fanta; električna razsvetljava in kopališče. Poizve se na 14306 Sylvia Ave.
PRODA SE postelja, in omival-na omara za spalnico. Proda se radi odhoda v domovino. — Zglasite se na 7508 St. Clair Ave.	(163—65)
OGLAŠUJTE V 'ENAKOPRAVNOSTI'

| hipoma pridrdral avtomobil, ki j se peljali domov z Nickel Plate jo je podrl na tla. K sreči se jej železnico. Ko so se peljali do-mlada Fanica prijela nevedočimov, je šel Paul iz železniške-za nadkolesno krilo ter si tako
novice iz ostalega sveta. Zakaj bi .je ne naročili?
—	Prvi Clevelandčan, ki je bil ubit v bojih v Franciji in začasno pokopan v Franciji, je bil prepeljan v Cleveland. Danes zjutraj so ga pokopali. Piše se J. Gilbert O'Neill, ter je stanoval na 2173, zapadna 98. cesta.
—	Kako se zaželi star slovenski naseljenec dobre in dišeče starokrajske viržinke, nam priča dejstvo, ki se je dogodilo baš v nedeljo zvečer. Stvar pa .ie bila sledeča: Mr. Jakub Lovšin, podomače Burčev ata,
tridesetih minutah je ukradla je dobil po posredovanju njego-
blago v neki trgovini ter je bila ob istem času tudi že aretirana. Sodba: Trideset dni v prisilno delavnico.
vega prijatelja lepo viržinko. Brž jo je zapalil, toda ni hotela goreti, kot se gorele svoje čase viržinke v starem kraju pri li-
NAJVEČJI IN NAJMODERNEJŠE UREJEN SLOVENSKI POGREBNI i ZAVOD V AMERIKI.
Razven par malih prask ni do bila drugih škodb.
ga voza na vnanje stojišče, od koder pa je padel na železniško progo, ne da bi kdo zapazil to nevarnejših po-'nesrečo. Ko je prišel njegov brat na postajo v Cleveiandu,] ga ni mogel najti, pa si je mi-1 slil: šel je k sorodnikom. Ko ga drugi dan le ni bilo tudi pri sorodnikih, so začeli poizvedovati i po njem. Kmalu pa so bili obveščeni, da je v Charity bolnišnici, kamor ga je prepeljala neka izletniška družba, katera gaj je našla nezavestnega ob želez-j niški progi. Fant ima večje po-j škodbe na glavi, in zdravniki so mnenja, da ima ubito črepinjo.
Moških prazničnih in
delavnih čevljev, Ženskih in otročjih
—	Kako je v starem kraju?!
Iz pisem čitame enkrat tako, drugič zopet drugače. Iz stare domovine došleci poročajo, da .je v starem kraju jako slabo. To so seveda nekateri. Drugi pa zopet pravijo, da ni kaj posebnega pomanjkanja. V gostilnah je vedno obilo obiskovalcev. In gotovo je, da v sedanjih časih krčmarji vendar ne pišejo več s kredo na steno! en frakeljn, dva, tri, itd. Toraj: kako je v stari domovini — Jugoslaviji?
—	Včeraj je bilo več piknikov in zabav, katere pa niso tako dobro vspele, kot se je pričakovalo. Slabo vreme, ki je sedaj v Cleveiandu nekaj dnev-
Pridite zgodaj, da dobite vašo velikost.
IZ SLOVENIJE.
RUŽENA KRISTANOVA.
V petek, dne 11. junija dopol-____„ . ____________________ - (dne je v Leonišču po dolgotrajnega, je pridržalo večino ljudi ni bolezni umrla soproga sodru-
AVTOMOBILI ZA KRSTE. POROKE IN POGREBE.
Posebnost je nas bolniški voz, ki je eden najlepše opremljenih. Nas lahko pokličete ponoči ali podnevi.
Za one, ki nimajo prostora za mrtvaški oder. imamo nalašč za to pripravljeno kapelico.
Zakrajšek & Kausek
poErebniki in embalmerii 1105 Norwood Rd.. N. E.
Nasproti slovenske cerkve sv. Vida.
Cleveland. O.
Telefon:
O. S. Princeton 1735
Bell Rosedale 4983 ——-----
BoiGiOiEii
Slov. Delavski Dom v CoIIinwood, 0.
IZVRŠEVALNI ODBOR:
Predsednik: — JOHN IVANClC, 1280 E. 168th St. Tajnik: — ANDREW ZUPANC, 385 E. 162nd. St. Zapisnikar: — JOHN PRUDlC, 1276 E. 168th St. Blagajnik: — FRANK FENDE, 1225 E. 168th St.
NADZORNI OD>BOR: Predsednik: — JOHN BOHINC, 1296 E. 173rd St. FRANK HAJNY in JOHN PAVLIN. STAVRINSKI ODBOR: JOHN IVANČlC, FRANK FENDE, JOHN BOHINC, PAUL CESNIK, PAUL ŽELE. Direktorske seje se vršijo vsak prvi in tretji torek v Jf'nede'ljo. Tisti> ki najbolj dela mesecu v Jos. Kunčičevi Dvorani.	@ j0, so vedno pripravljeni poma-
IU gati, pa še so še tako utrujeni.
doma. Tako ni bilo posebno velike vdeležbe na izletu J. R. Z., katerega je priredila collin-wodska organizacija.
—	Tatovi so vdrli v trgovino H. Shannon-a na 11623 Kinsman cesti. To se je dogodilo v soboto zjutraj. Odnesli so blaga v vrednosti za $700.00. Ukradeno blago je bilo povečini: klobuki, čepice in razne moške obleke.
—	Zabava v Slovenskem Narodnem Domu v Cleveiandu, ki se je vršila včeraj popoldne in sinoči, je pokazala živahnost naših delavcev in vseh onih, ki radi pripomorejo vprid blagajne. Na to osmimo pretečenega semnja je prišlo še veliko onih, katerih upanje je bilo, da dobijo tisto peč, katero si je marsikdo zaželel na tihem, a dobil jo je A. Dugan, ki je imel svoje-čašno restavracijo v prostorih, kjer jo ima sedaj Jos. Milavec. Srečen človek. Na zabavi se je priredilo več malih licitacij, izmed katerih pa je bila poglavit-nejša licitacija malega in plahega karnalčka, za katerega sta tekmovala J. Štrukelj in Satko-vič. Končno ga je dobil prvi, in sveta bečlarska pravica je bila
^ rešena. Ta dražba pa je prine-II sla S. N. D. S124.85 v denarju. Veliko delavcev je bilo na mestih, kot so jih imeli prejšno
ga Antona Kristana — sodruži ca Ružena Kristanova. Zopet je izgubila naša delavska stranka zvestega člana, marljivo sodelavko in vneto sodružico. Pred 17. leti je prišla iz Češke v Slovenijo, kmalu, se je naučila do dobra našega .jezika in začela delovati v delavskem gibanju. V Idriji je vodila od leta 1905 do 1908. tamošnjo "Prvo idrijsko čipkarsko zadrugo, r. z. z. o. z." ter bila ves čas svojega bivanja v Idriji odbornica ženskega društva "Veda". Več let je poučevala idrijske sodruge petja ter ustvarila prvi delavski moški in mešani zbor tamoš njim našim organizacijam. Tudi v Ljubljani je sodelovala v naših organizacijah. — Bila je sotrudnica - "Zarje" in ''Napre-ja". Iz slovenčine je več povesti in novel prevedla v češči-no. Nekaj časa je bila tudi odgovorna urednica idrijskega "Na-preja". — Pogreb pokojne sodružice se vršil v soboto 12. junija iz Leonišča ob 6. uri na tukajšnje evangelsko pokopališče.
Strankarsko izkoriščanje železnice. — Kakor smo že poročali, bodo dobili udeležniki klerikalnega orlovskega tabora koncem julija v Mariboru polovično vožnjo po železnicah. Da je to strankarsko izkoriščanje železnic od strani železniškega ministra Korošca, je jasno. Naravnost smešno pa se sliši v
6634 St. Clair Ave.
H @ HH © @ ISI # FSI t®
KATERA VAM UGAJA?" "
Hiša 12 sob, garaž, furnez, elektrika; rent $110; cena samo $10,800 — $5.000 takoj.
Hiša 13 sob, trgovina, garaž, furnez; rent $110; Cena $10.600 $5.000 takoj.
Hiša zidana, 32 'sob, cena $26.000.
2 hiši na enem lotu 20 sob, cena $15.500.
Hiša 8 sob, vse moderno, — cena $8,500.
Hiša 11 sob, 2 družine, cena $6,700.
Hiša 12 sob, 2 družini —- cena $8,500.
Hiša v Collinwoodu, 12 sob, nova, $8.500.
Imam še več drugih. Oglasite se na 6508 ST. CLAIR AVE. ali
1105 E. 74th St.
(159-169)
PARNIK CUNARD PA-RORRODNE ČRTE
"ITALIA"
odulove proti TRSTU
31. julija
Cena $100 — in $5.00 vojnega davka.
Pridite po listke v naš urad nemudoma.
Tujezeniska Menjalnica
in
Parobrodna agencija
6024 St. Clair Ave.
CLEVELAND, O.
(160-66)
SPREJEM V DRUŠTVO "S L O V E N I J A" je prost vstopnine v mesecih: juliju, avgustu in septembru. $6 na teden podpore. Usmrtni-na $250.00.
UPRAVNI ODBOR: Frank Špelko, predsednik,— 3504 St. Clair Ave.
Louis Tomišč, podpredsednik, 3017 St. Clair Ave.
Josip Grame, tajnik, — 1395 E. 43rd St.	,
Frank Kočevar, računski tajnik — 1425 E. 39th St.
John Fortuna, blagajnik, — 1401 E. 47th Str.
(x)
DH L STARCE
OPHTHALMOLOGIST
Z našo ophthalmoloffično metodo in pravilnimi očali uravnamo križposled in odstranimo povzročitelje vseh o-česnih neredov, glavobola in nervoz-nosti brez vsake operacije.
5391 ST. CLAIR AVE.
Cleveland. Ohio.
URADNE URE: Od 10. do 12. dopoldne; od 2. do 4. popoldne: od 6. do 8. zvečer. Oi/ ne-deliah in sredah: od 10 do 12. dop.
Milavec, 6110 "St. Clair Ave.
HIŠE NAPRODAJ.
Nove hiše po 8 ali 10 sob, za dve družini; vse moderno urejeno ; kopališče, furnezi, elektrika. Cene tem hišam so od $6.000 do $8.500, gotovine $2.000.
Nove hiše za eno družino po 6 sob, kopališče, fornez, elektrika, gotovine samo $1,000.
Prodajamo tudi farme vseh velikosti, kakor tudi lote lahka odplačila.
Vprašajte na 15813 Waterloo Road, pri
J. KRALL in D. STAKICH
(160-166)
NAPRODAJ JE pohištvo za 6 sob in tudi avtomobil za Pe^ oseb, model Saxon 1917. Proda se radi odhoda v staro domovino. Poizve se na 6729 Bayliss Ave. Prvo nadstropje. 162-64
INTELIGENTEN in naobražen mehanik s stalnim delom , išče čisto, svetlo in snažno SOBO ZA SPA VANJE z električno razsvetljavo, brez hrane in pranja-Za redno sebo dobra plača. Prednost dajem onim, kjer je stalno stanovanje med 45. i'1 68. cesto med St. Clair in Su-) perior ali Payne Ave. ANTON KARDASH,- 1142 Addison Rd-
m
Pol ure na dan.
ZANESLJIV GROCERIJSKI pomočnik ža razvažanje blaga z avtomobilom, dobi delo takoj pri dobro znanem groceristu ANDREW SAMICH, 1123 Nor-weed Rd., vogal Glass Ave.
(163—66.)
ISHHBigGBHaHiaBailHEHBSaBHHaaj
O. S. Princeton 245
Bell Rosedale 6353-W. %
Vsako neznano besedo dobite v be- H sednjaku z izgovarjavo napisano s slovenskimi črkami in točnimi slovenskimi izrazi. Delajte to pol ure na dan; v par mesecih boste čitali in razumeli vsako angleško knjigo. Dobro je imeti pri roki še kako slovnico (Sakserjevo ali Kubelkovo) vendar je besednjak glavna pomoč za neznane angleške besede. Angleško-slovenski besednjak lahko naročite na sledeči naslov:
VSE S
se priporočam.
S
JOS. VOVK 1123 Addison Rd. AVTOMOBIL ZA SLUČAJE.
il3IBBRBafflH8BiHaHEB!ffK3SSaHBEf
DR. F. J. KERN
6202 St. Clair Ave. Cleveland O.
Dobi be tudi v našem uredništvu.
Zakaj bi bolehali in .trpeli
ko vam kiropraktično zdravlje- j nje lahko povrne 'zdravje. Pridi- i te k meni jaz vam bom preiskal hrbtenico brezplačno in vam razložil kiropraktiko. Preiskava vas ne velja popolnoma nič.
Geo. W. Hans
Zdravnik kiropraktike. 8115 St. Clair Ave.
Uradne ure: 10. do 12; od 2 do 4; od 6 do 8. Ženska pomočnica.
				
111	■ill	ill	lillllllllllillllillliiliillll!	iitllliill
THK Bummcrtimo will soon bo hero and with it the joya of a vacation trip. Where r.ro you uoinf? The Great; Lakes is the inecca for particular find experienced travelers on business and pleasuro trips. Tiio D. & C. Lino Staumwa embody all the qualities of speed, safety and comfort. the freedom of the decks, tho cool refreshing lake breezes. D C. a Service Guarantee.
Haily Service May 1st between Detroit and Buffalo. Leave (S:00 P. M. Arrivo destination 0:00 A. M.
Daily Servico April 1st between Detroit and Cleveland. Leave 11:00 P. M. Arrivo destination G:15 A. M.
MACKINAC ISLAND Servico Juno 14th to Sept. 14th. 3 trips per week Juno 14tli to July 1st. July 1st to Sept. 14th, C trips per week. Between Detroit and Buffalo Use Your Rail Tickets ' Send 2c Slamp for Illustrated pamphlet and map of Great Lukes. Address L. G. LEWIS, G. 1'. A., Detroit, Mich.
j
l
1
Moški za Baterijo
Izdelovanje baterij je prva industrija sedanje dobe. TEŽAKI GRID CASTERS
PASTERS PLATE BURRES PACKERS INSPECTORS — in —r MILLWRIGHTS
Najvišje plače za neizvežbane delavce.
AMERICAN EVER READY WORKS.
WEST 117th & BERE A RD.
{
LIBERTY BONDI IN VOJ NO VARČEVALNE ZNAMKE.
Prodajte sedaj. Mi plačam0
v	gotovini takoj .Simon, zaneslj1'
vi	prekupčevalec, soba 216 LeO noxBldg.,, drugo nadstropje' Vzemite vzpejačo. Vogal deveta cesta in Eucli dave., nad Sin ger Sewing Machine Co. Odpf' I io do 6, ure zvečer.

30020001020000010001000002020202010701010102010101010000010002