leto LVIII. Številka Z10. v LiuNiani, v četna zs. novem&ra 19Z5, Cena Din HO l&baja vsak dan popoldne, Izvzemal nedelje ln prasnlko. — InseraU: do 30 petit i 2 D, do 100 vrst 2 D 50 p, večji inserati petit vrsta 4 D; notice, poslano, izjave, reklame, preklici beseda 2 D. — Popust po dogovoru. — inserstni davek posebej. — „Slovenski Narod" velja letno v Jugoslaviji 240 D, za inozemstvo 420 D i CpravnUtvo: Knallova ulJca stav. 5, pritličje. — Telefon ste*. 304. OradalAtvo: Snaflora nllca it. 5, I. nadstropje. — Telefon štev. 34. ■V" Poštnina plaCana v gotovini. Avstrijskemu časopisju Na nedeljskem shodu v Narodnem domu se je prosvetni minister, g. Ste* pan Radić s hvalevredno jasnostjo in odločnostjo dotaknil tudi našega naj* bolj občutnega narodnega vprašanja, to je usode koroških Slovencev in optimi* stično napovedal, da pride čas ujedinje* nja vseh Slovencev. Proti temu odstavku Radičevega govora ogorčeno protestira avstrijsko časopisje, češ, da te besede težko žalijo Avstrijo in da niso na mestu v seda« nji dobi meddržavnega pomirjenja. Temu avstrijskemu časopisju z du* najsko «Neue Freic Presse» na čelu tre* ba odgovoriti. Vprašanje ujedinjenja vseh Slo* vencev je čisto narodno vprašanje, ki se je moralo pojaviti zbog tega, ker A v* strija in Italija ne priznavate svojim dr* žavijanom slovenske narodnosti tistih pravic, ki jim gredo po jasnih določbah mirovnih pogodb. Avstrijska republika se tc ustvarila pod protektoratom kulturnih zapadnih držav. Naši tedanji zanadni zavezniki so hoteli oživotvoriti idejo moderne, svobodoljubne, absolutno neimnerijali* stične države, posrednico med Nemči= jo in Srednjo Evropo. Avstrija naj bi v notranjosti in tudi napram sosedom zavzela stališče druge Švice. Na Dunaju in po drugih univerzitetnih mestih žive danes intelektualci, ki so jim ideje vse« nemških aspiracij tuje, ki mrze imperi* jalizem v vsaki obliki, tudi v obliki stremljenja po vsenemškem carstvu ali republiki. Pri srcu so jim bolj humani* stične ideje sprave med narodi, in pa nadvlada svobodoljubnih idej, idej na? ravnega izživetja poedinca in narodov. V smislu teh intelektualcev je, da se av* striiska republika na znotraj razvije svobodoljubno in da odbije pohod vse* nemških nasilnih idej. ki se posebno močno občutijo na naših severnih me« jah. To, kar se dogaja na Solnoara* škem, na Štajerskem in na Koroškem ni več tista visoka, plemenita ideja av* strijske republike, miroljubja, pacifiz* ma, kulturnosti in samogosDodarskega napredka, nego je besna agitacija vse? nemških idej, pangermanizma. In pri tej aditaciji ne ostane! Kakor se postopa na Koroškem s tamošnjim slovenskim življem, je praks tično izvajanje vsenemstva, je direkten pohod germanizma proti našim mejam, ki seve ne bo miroval na Karavankah in ki bo, primerno utrjen, hotel doseči še druge cilje, kot je znani dostop do Adrije in drugo. Mi s takim stanjem stvari v sosedni avstrijski republiki ne moremo biti za* dovoljni. Če smo seve pod pritiskom razmer sprejeli mednarodne pogodbe, ki garantirajo obstoj miroljubne, hu* mano razpoložene avstrijske države, nismo s tem tudi sprejeli notranje agi« taci je, ki je po svojem duhu direktno naperjena proti moral, osnovam med* narodnega položaja Avstrije. Ta drža« va se je ustanovila izrecno na željo kro* gov, so hoteli v Srednji Evropi zgraditi državo miroljubnih in absolutno nevtral* nih intencij. Danes pa vidimo, da se te intencije temeljito kršijo. Avstrijska republika je po tendencah, ki vladajo v njeni notranjosti, vse prej kot nevtral* na, je ognjišče vsenemške agitacije, ki hrepeni po združitvi z Nemčijo. Prosvetni minister g. Stepan Radič je jedrnato nastavil naše vprašanje. Ni se spuščal v podrobnosti. Ugotovil je, kar danes žali vsakega resničnega mi* rotvorca, vsakega humanega Človeka: Dejstvo, da se širi po sosednji Avstriji opasen duh pangermanizma in da se ta duh izživlja tudi praktično na manjšin« skem terenu v bližnji Koroški, kjer po* bija našo narodno manjšino in jo poiz* kuša uničiti z vsemi sredstvi.Tega dvoj« nega dejstva ne more zanikati avstrij* sko časopisje, zato je bolj na mestu, da povsem mirno k vi tira izjavo Stepana Radiča in da si raje izpraša lastno vest, kako in kaj je z ravnanjem napram slovenski manjšini na Koroškem in kaj prav za prav hoče velikonemški pokret v Avstriji?! Dokler se v sosedni Avstriji ne po* javijo duhovi, ki bodo oznanjali, ka* kor v Švici, da je velikonemško giba* nje nevarno za mir Evrope, da ni pro* duktivna ideja državnega, gospodarske* ga in kulturnega napredka Avstrije, da so druge ideje, ki bi morale voditi av* strijsko republiko, predvsem ideja švi* carske nevtralnosti in pravične držav* nosti sredi med Nemčijo in Južnimi Slovani, ki bi Nemčiji branila razvija* nje imperijalistične politike v Srednji Evropi in na Balkanu, in ki bi istočasno garantirali slovenski manjšini na Ko* roškem absolutno kulturno in narod* nostno samostojnost in možnost samo« Občinske uolitoe u Ljubljani Volitve dne 7. marca 1926. — Beograd, 25. novembra. (Izv. ob 12). Na merodajnem mestu v notra* njem ministrstvu je danes izvedel vaš dopisnikt da je vse pripravljeno za občinske volitve v Ljubljani. Veliki župan v Ljubljani je dobil nalog, da obvesti gerentski svet, da se imajo volitve v občinski svet stolnega mesta Ljubljane razpisati za nedeljo 7. marca prifiod* njega leta. — Ljubljana, 25. novembra. Na magistratu potrjujejo naše beogradsko poročilo, da so volitve razpisane za 7. marca 1926. Predsednik gerentskega sveta g. dr. Dinko Puc je že prejel za* devni uradni akt od velikega župana. Rfiditev govor razSrarin Itnlijo Italijanski poslanik protestira pri vladi« — Minister Radić nebistveno popravlja svoj govor* — Tudi turški poslanik protestira. — Interpelacija samostojnih demokratov* — Beograd, 23. novembra Ozv. ob 12.) Nedeljski RaJičev govor v Ljubljani je zelo razburil politično javnost v Beogradu, izzval pa je tudi nevoljo v Italiji ter se za govor interesira celo Turška. Italijanski poslanik Bodrero je včeraj popoldne posetil zunanjega ministra dr. Ninčića ter ministrskega predsednika Nikolo Pasića. Predmet pesetu je bila Radičeva izjava napram fa-šistovski Italiji. Turški poslanik se je tudi pri zunanjem ministru informiral o Radičevi izjavi. Stepan Radić je bil na to na pritisk ministrskega predsednika primoran ex offo podati javnosti izjavo, v kateri skuša omiliti svoj izpad proti fašistovski Italiji ter se izgovarja, da novinarji niso točno reproducirali njegovega govora. Beogradsko »Vreme« je priobčilo zelo točen govor. Incident, ki ga je izval minister Stepan Radić s svoHJi ljubljanskim govorom, še vedno zelo živahno interesira vse politične kro^e. Danes dopoldne je naslovil narodni poslanec dr. Grisogono (sam. dem.) vprašanje na zunanjenga ministra. Posl. dr. Grisogono odločno protestira proti temu, da je prišlo vsled nastopa enega člana vlade do intervencije italijanskega poslanika, ki je povzročila vejiko blamažo naši državi, dr. Grisogono dalje konstatira v vprašanju, da je bilo časa dovolj, da bi bil minister Stepan Radić Iohko popravil v beo-grsdskem tisku v pondeljek objavljene eks-cerpte svojega ljubljanskega govora, toda tega ni storil in je moralo priti do tega, da je naša država doživela diplomatično blamažo. Dvanojsflne v finančnem odboru Nadaljevanje debate o dvanajsticah, — Ostra in stvarna kritika opozic:*jonalnih poslancev. Becgrad, 25. novembra. Včeraj popoldne se je nadaljevala seja plenoma finančnega odbora. Prvi je govoril dr. Lorković, ki je dokazoval, da je s politiko finančnega mi* nistra dr. Stojadinovića nemogoče zboljšati naše finance. Zahteval je od finančnega mi* nistra, naj ugodi zahtevam gospodarskih krogov, da se reši gospodarska kriza. Zatem je govoril poslanec dr. Šečerov, ki je v svo* jem govoru ugotovil, da znašajo izd atki v proračunu za 1925/26 12 milijard 400 milijo« nov dinarjev, t. j. za 636 milijonov dinarjev več nego preteklo leto. Medtem, ko so zna* šali dohodki za leto 1924/25 11 milijard 196 milijonov dinarjev, pričakuje finančni mini* ster na podlagi svojih podatkov višje do* hodke samo za 300 milijonov dinarjev letno. Z ozirom na to znašajo redni dohodki okoli 11 in pol milijarde dinarjev. Očividno je, da taki dohodki ne morejo pokriti izdatkov, naš finančni položaj pa je otežkočen še s tem, da so naknadni in izredni krediti za leto 1924/25 povišani. Ker znašajo izdatki 13 mi» lijard 761 milijonov dinarjev, dohodki pa le okoli 11 in pol milijarde dinarjev, je očivids no, da obstoji velik deficit, ki se mu more* mo izogniti samo s posojilom. Fin. minister pa je izjavil, da nimamo nobenega upanja za najetje posojila. Najvažnejše določbe pred* Ioženih dvanajstin pa so one, ki se nanaša* jo na devizno politiko Narodne banke. Fi* nančni minister zahteva, da se smejo upora* biti rezerve novčanic Narodne banke, da bi nakunoval devize in valute v svrho stabili* zacije dinarskega kurza. Glasom ukaza Na* rodne banke se je porabilo na račun države 2 milijardi 966 milijonov dinarjev v kritje izrednih in obratnih kreditov ter za odkup kronskih novčanic 1186 mil. Din. Vsota nov* čanic za eskomptiranc menice pa znaša 1 milijardo 225 milijonov dinarjev, skupaj to* rej 5387 milj. Din. Sedaj pa je v prometu 6 milijard 137 milijonov dinarjev. Finančni mi nister je torej vporabil 750 milijonov Din rezervnih novčanic za trgovino z devizami in valutami. To je vsekakor inflacija, s ka* tero se zadržuje naravni prospeh dinarja, V Franciji je samo zaradi poizkusa neomejene inflacije padla vlada. Nato je dr. šečerov govoril o gospodarski krizi in zahteval nuj* ne ukrepe za odpravo te krize, predvsem ukini"n;e izvoznih carin in obenem zmanj* sanje davčnih bremen. Nato je predlagal amer d mente, po katerih naj se na ozemlju Vojvodine, Hrvatske in Slavonije pri seda* njih davkih ukine 60odstotna vojna doklada ter 30odstotna dohodninska doklada, in sicer od 1. januarja 1926. dalje. Nadalje, da naj se na istem ozemlju ukine davek na imetje z vsemi rednimi in izrednimi dokladami, od* pravi davek za bolniško oskrbo in naj se osvobode dohodki pod 12.000 Din dohodni* ne. Nato je govoril proti predloženim pro* računskim dvanajstinam poslanec dr. Kulo* vec nakar je bila seja zaključena. Zbllžanje Jugoslouije in Bolgarske Grška se približuje Romunski i jazen Grške pre — Sofija, 25 nov. (Izv.) Po odpovedi zavezniške pogodbe od strani naše države in po neuspehih beograjskih pogajanj za obnovitev pogodbe je grška postala na Balkanu izolirana: Naša kraljevina ie postala pc svetovni vojni največja in najmočnejša balkanska država in zato je bila grško-srbska pogodba neprikladna. Bolgarski tisk z največjo pazljivostjo motri vsak najmanjši dogedek v Jugoslaviji ter z iskrenostjo zagovarja potrebo zbližauja Bolgarske in Jugoslavije na temelju slovanske vzajemnosti in pozabljenja žalostne preteklosti. Ideja o novi balkanski zvezi je postala na Bolgarskem zelo popularna, ker bolgarska javnost dobro zna, da je spas Bolgarske upravnega življenja, ni avstrijsko časo* pisje upravičeno, da se spodtika nad iz* Javami j u gosi o venskih ministrov. Ravno sedanji prosvetni minister, g. Stepan Radič, ki je znan zagovornik pacifističnih stremljenj, je torej popol* noma upravičeno povdaril vprašanje ujedinjenja vseh Slovencev, ker so na* silstva na naših rojakih na Koroškem zasmeh vse kulturnosti, humanosti, mi* rovnih pogodb, in ker je ujedinjenje vseh Slovencev, to je združitev z Jugo* slavijo edini pametni izhod iz situacije v sosedni Avstriji n forsira balkanski pakt« — Bodi Jugoslavijo. v zvezi z Jugoslavijo. Bolgarska javnost upravičeno občuti, da med Grško in Jugoslavijo ne more priti do kake posebne obrambne zveze. Bolgarsko javno mnenje preživlja danes veliko metamorfozo in se vedno bolj nagiblja k ideji pomirjenja z Jugoslavijo. Na drugi strani bolgarski tisk z nervoznostjo opaža poskuse Grške, da se približa Romunski. Grška na vsak način želi iz strahu pred Jugoslavijo, da magari pod pritiskom Društva narodov odnosno Anglije in Francije pride do sklenitve varnostnega pakta med balkanskimi državami. Romunski zunanji minister Duca je zadnje čase ponovnokrat forsiral balkanski varnostni pakt. Grki pa gredo tako daleč, da že hočejo zahtevati od Društva narodov, da morajo balkanske države na diktat skleniti pakt, ki bi bil po mnenju grškeih faktorjev edino sredstvo, ki bi jamčilo trajni mir na Balkanu ln današnje teritorijalno stanje tu in na bližnjenim vzhodu. VELIKA TATVINA V ITALIJI — Trst, 25. novembra. Usti obširno pišejo o ve£ki tatvini Italijanska banka je odposlala po svoji podružnic! v Palermu v Milan denarni zavoj 950.000 lir. Zavoj Je prispel v Mflan v 10 dneh. Toda mesto de-carja je bH v zavoju suh knri> Kriza francoske vlade Senatorju Doumerju poverjena sestava vlade« — Pariz, 25. novembra. Zunanji minister Brtand ie vrnil predsedniku republike mandat za sestavo vlade. Prezident republike je apeliral na Brianda, da s svojimi močmi in svoj:m vplivom prispeva, da se čim preje reši vladna kriza. — Pariz, 24. novembra. Prezident Dou-mergue Je poveril sestavo vlade senatorja Doumerju. Doumcr Je odgovorit, da sprejema mandat za sestavo vlade. Socijalisti-čna skupina je sklenila, da je pripravljena prevzeti sama skupno z demokratični mi strankami, s kateremi je šla v volilni boj, vladno oblast. VPOKOJITEV POŠTNIH URADNIKOV — Beograd. 25. novembra. (Izv.) ob 12.) Minister poŠte in brzojava je predložil Ni. Vel. kralju v podpis ukaz, s katerim se vpokoje: tajn:k ljubljanske direkcije poŠte in brzojava Rado Jeglič, postni uradnik Josip Hrastnik v Mariboru, poštni uradnik Makso V e 1 e p i č v Ljubljani in poštni uradnik Matej Št iglic v Celju. TRGOVSKE IN OBRTNE ŠOLE — Beograd, 25. novembra. (Izv.) Na mtervencfjo Trgovskih in obrtnih zbornic je sprejeta v novi zakon o proračunskih dvanajst'n ah določba, po kateri se prenese kompetenca glede vseh trgovskih in obrtnih šol od prosvetnega na trgovsko ministrstvo. Pri zadnjem ministrstvu se organizira poseben oddelek za trgovsko in obrtno izobrazbo. Pričakujejo, da se v krateni izvede temeljita reforma trgovskih m obrtnih šol. Sestava češkoslovaške vlade — Praga, 24. novembra. Listi na podlagi definitivnih volilnih rezultatov raz. pravljajo o razširjenju vladne koalicije, ki Je ostala pri volitvah v manjšini. S pristopom obrtnikov bi vlada razpolagala v po. slanski zbornici z minimalno večino devetih glasov. češkoslovaški socijalni demo-kratje so pričeli akcijo, da se ustanovi češkoslovaški socijalistični blok ter pozivajo komuniste, ki imajo 40 mandatov, da se temu bloku pridružijo. Na ta način bi dobile Bocijalistične ?truje v vladi In v parlamentu največji vpliv. Komunist! ironično odklanjajo ponudbe socijalnih demokratov. Kakor poročajo listi, se prihodnji teden prično pogajanja za sestavo nove vlade in njenega delovnega programa na temelju razširjenja dosedanje koalicije petih največjih češkoslovaških strank ln češko-slovaške obrtne stranke. Razširjena koalicija bo obstojala iz zveze republikancev (agrarci), Češkoslovaških socijalnih demokratov, češkoslovaških socijalistov, narodnih demokratov, članov ljudske stranke in obrtne stranke. Z ozirom na to, da so agrare i najmočnejša skupina, prevzame po parlamentarnem običaju dosedanji ministrski predsednik švehla kot vodja najmočnejše stranke v parlamentu predsedstvo v vladi. MATTEOTTIJEV PROCES — Rim, 24. novembra. Matteottijev proces se z oziTom na obsežni materijal prične šele prihodnjo spomlad. Zagovornik! ne morejo tako hitro izčrpati aktov. STRAHOVITA EKSPLOZIJA 70 MRTVIH — London, 24. nov. — Listi poročajo iz Bassore, da je v Ahvvazu iz doslej še neznanih vzrokov eksplodiralo 200.000 nabojev, zaplenjenih tekom lanskega poletja v Času vstaje šejka Mohameraha, ko so jih izpraznjevali perzijski vojaki. Sedemdeset vojakov je ubitih, več težko ranjenih. Posvetitev ruskega hrama v Pragi Iz Prage javljajo: v nedeljo 22. t. m. je bil na svečan način posvečen ruski hram na Olšanskem pokopališču, kjer se nahajajo grobovi srbskih, ruskih, slovenskih, hrvatskih, poljskih in čeških vojakov, ki so pre. minuli za časa svetovne vojne. Ta hram je simbol slovanske ljubavi in obenem spomenik vsm onim, ki so padli za svobodo slovanskih narodov. Svečanosti so prisostvovali zastopniki diplomatskih misij v Pragi, tako francoski poslanik, romunski in jugoslovenski poslanik ter Češkoslovaška generaliteta. Srbsko pravoslavno cerkev je zastopal pri tej cerkveni svečanosti Skof Iz šabca, katerega je na to svečanost delegiral patrijarh Dimitrije. Cerkveno svečanost je izvršil metropolit Jevlovl, poglavar ruske pravoslavne cerkve v zapadni Evropi ob mnogoštevilni asistenci pravoslavne duhovščine. Metropolit Jevlovl je imel po končanem obredu daljši govor, y 1 katerem je naglasak da je ruski hram zgrajen na grobovih slovanskih vojakov-mu oe-nikov, ki naj bo obenem spomenik vs*b onih, katrih kosti so razsejane po celeča svetu in na katero spomin bo večno tivel med slovanskimi narodi. Govoril je tudi vodja čeških narodnih demokratov dr. Kramaf, omenjajoč, da jo ta hram slovanski spomenik, ki se dviga nad grobovi srh. skih vojakov, poginulih v avstrijskem suženjstvu, čeških legionarjev, ki so bili obsojeni na smrt od avstrijskih sodišč, in Rusov, ki so umrli v Pragi za časa svetovno vojske in v emigraciji. V imenu ruskih emigrantov so je toplo zahvalil akademfk V. A. Francev vsem Jugoslovenom in Ceno. Slovakom, ki so prispevali za gradnjo tega hrama. V ime srbske pravoslavne cerkve je pozdravil navzoče škof Mihajlo, naglašujoč. da je ta hram simbol odinstva in ljubav: vseh Slovanov na večne čase. Svečanosti so se tudi udeležili zastopniki Bolgarov. Samo še danes se predvaja prvi del največjega in najlepšega filma vseh časov, velefilma „Nibelungi" Dveurne predstave ob 3., 5., 7., 9. Elitni Kino Matica Telefon 124. vodilu! kino v Ljubljani. Borzna poročila Ljubljanska borza? LES Hrastova drva suha, frco n. p., 3 Va£.: denar 18, blago 18, zaključek 18; cerovi kr-lji od 24 cm pr. naprej media 35 cm L. II.. frco nakl. post. od 3—7 m: blago 235; bukovi hlodi od 24 cm prem. naprej, I., II. od 2.20 naprej, frco nakl. post: blago 236. zrro Pšenica bačka, 76.2 •/#, frco vag. Ljtfc ljana gor. kol.: denar 285, blago 305; koruza stara, par. Novi Sad: blago 160, koruza stara, Tumenozobata. 100 %Ut frco Ljubljana gor. kol.: denar 190, blago 220; koruza Stara, okrogla, frco vag. Ljubljana gor. kol.: denar 190, bi. 220; koruza nova, par. Novi Sad: blago 115; ajda domača, par. va«. Ljubljana: blago 265; proso, frco va«. Postojna trs.: blago 230; orehi po vzorcu v vrečah b/n, frco vas. Ljubljana cor. kol.: blago 870; krompir beli. frco vag. Veržej: blago 65; fižol ribničan, frco vag. Ljubljana denar 320; fižol prepeličar, frco vag. LJubljana: denar 320; fžol mandalon, frco vas. Ljubljana: denar 355; konopno seme v vrečah b/n, frco vag. Ljubljana: blago 420; seno sladko, frco staj. nakl. p.: blago 72.50 EFEKTI 2ViS drž. renta za vojno škodo: dena! 285, blago 295; 7% irrvesL pos. iz L 1921: denar 74.50, blago 75.50; Celjska posojilnica d. d.: denar 200, blago 204, Ljubljanska kreditna banka: denar 210; Merkantilna banka: denar 100. blago 105; Prva hrvatska štedionica: denar 930, blago 950. Kreditni zavod: denar 175, blago 185, zaključek 175: Slavenska banka: denar 49; Strojne tovarne in livarne: denar 123; Trboveljska pre-mogokopna družba —, Združene papirnice: denar 120, blago 125; 4*4 V« kom. zad. dež. bke.: denar 20, blago 22: 4%% zast l kr. dež, bke.: denar 20, blago 22._ Žrebanje sokolske loterije za Tabor-15. decembra t.l. Zagrebška borza Dne 25. novembra. Sprejeto ob 13. Devize: Curih 10.855—10.935, Praga 166.44—168.44, Pariz 21S—22, Newyork 56.10—56.70, London 272.74—274.74, Trst 227.33—229.73, Berlin 13.392—13.492, Dunaj 791—801. Valute: dolar 56.475—56.075. Efekti: 7% invest pos. 1931: 74.50 —76, 2Vi% drž. rente za ratnu štetu 295— 296. 295—297, Ljubljanska kreditna 210, Hrv. esk. banka 116—117, Kreditna banka, Zgb. 133—135, Hipotekama banka 65—66, Jugobanka 110—111, Praštediona 935—940, Eksploatacija 44—49, Drava d. d. Osijek 245, Šećerana Osijek 475—500, Isis d. d. 60. Nihag 39, Gurman 380, Slaveks 46.50—4730 Trboveljska 325, Union paromlin 400, Vevče 120, Agr. 45. Inozemske borze — Trst, 25. nov. Predborza: Beograd 43.70—43.80, Pariz 94—94.50, London 119-80 do 120, Newyork 24.70—24.80, Praga 73 do 73.50, Curih 476—478, Dunaj 350--360. — Čarih, 23. novembra. Borza: Beograd 9.175, PaTiz 19.55, London 25.13T5, Nemyork 5iP. Milan 21. Pfcaga 15.2Z. Dunaj 73.1? ' Stran 2. »SLOVENSKI N A R O Pa dne 26. novembra 1925. Stev. v70 „Suneb z bodalom" o nemSRo fronto Govor tožitelja TožKel j P. N. Cossmann je izvajal svoje nazore o sunku z bodalom in procesu nadolgo m Široko. Posnemamo to-le: Kaj mam kale nemška sedanjost? V naši bližini na Juga nemško prebivalstvo. Izročeno najhujši nasilni vladi, na vzhodu je na stotisoče otrok, ki nimajo nobene nemške šole več, ■a zapadu strassbnrška stolica v lasti Francozov« na saarskem ozemlju dopušča Društvo narodov Japoncu nadzorstvo nad političnimi In Cehu nad šolskimi razmerami. V naši notranjosti Je vse strašno raztrgano... On ne priznava očitka, da z besedo o sunku s bodalom prispeva k razkolu, ker po nje-lovl sodbi je sunek z bodalom ljudsko Izdajstvo... »Spomniti se moramo časa, ko so hodili dezerterjl po berlinskih ulicah z napisom »Deserteur-Vereinigung« poleg hrabrih bojevnikov, ki so se vrnili.« Pred procesom, je mislil, da poide za ugotovitev: ali se je izvršil sunek z bodalom, kdo je storilec, kak je obseg, kaki re-saKati? Priznati moram, da me postopanje, ko so pričali ljudje, kateri niso opazili sunka, spominja na znano zgodbo, ko je bil nekdo obdoižen, da je zagrešil kaznivo dejanje, katero je videlo pet prič, pa je ponudil 500 prič, katere niso videle onega delanja. Najmočnejši vtisk tekom razprave je napravilo name, da so se stvari, ki so nastale po zmoti, in take, ki so nastale po človeški slabosti, metale na kup s stvarmi, ki so namenoma zasledovale oškodovanje nemške obrambne sile. Razumljivo je otrpnjenje volje po vsem tem, kar se je pripetilo, naglašati pa treba toliko bolj, da je v vsakem položaja smer TOlJe ono, kar Je merodano. Treba pojasnila, zakaj ima po tako ogromni vojni celeča sveta proti miroljubnemu ljudstvu baš to ljudstvo zaupanje do sovražnikov? Po mojem mnenju se kažejo tu razlike Ijudske-Sa značaja med nemškim ljudstvom in značajem okoliških ljudstev, ki so v škodo nemškemu ljudstvu. Treba pa je bilo posebnega sapeljuiočega vodstva. Seveda ie M razmeroma majhen del, ki je zakrivil to zapeljevanje. Uspeh je v dobrodušni lahkovernosti ljudstva, ki je pri nas silnejše razvita kakor drugje. Svoje pojmovanje o sunka podaja v tezi: učinek sanka z bodalom Je rastel v kvadratu razdalje od fronte. Kazal se je že v etapi močnejše kakor na fronti in mnogo hujše pri nadomestnikih. Ista slika le pri mornarici Vsaka mornariška operacija tekom vojne Je bila izdana. Vprašal sem merodajne mornariške ljudi, ali je to res, pa so vsi odgovorili gladko: da. To dejstvo je bilo vzrok za povsem tajno razpravljanje o zadnjem nameravanem mornariškem sunku. Naša vojska je bila po mojem prepričanju najboljše oborožena sila in tudi mornarica je bila nepre računi ji v faktor, ako bi bila prav in pravočasno uporabljena. Inozemstvo je sodilo tako, da je nemška mornarica Kepreračunljiv faktor in vsi s no se čudili, da zmore naša vojaška moč še po štirih letih toliko najhujšega boja Govornik se bavi z raznimi okoliščinami procesa podrobno, na Kar očita stranki neodvisnih s ocijalistov v vprašanju krivde, da Je bilo bistveno v nlem zrahljanje >ere v nemško pravico. Usodepolno je bilo, da Je neka Intelektualistična smer v širokih krogih prevladala v škodo čntstva. Srečnejšo bodočnost nemškega ljudstva vidi samo v tem, da se ustavi strankarsko zavzemanje za tu'ca v škodo sovražnikov. Narod je naravni razred... Mi nacijonalisti smo danes v manjšini, kakor je bila takrat soc. demokracija v svojem začetnem času. S svojega stališča M rad vsa ta vprašanja in misli, ki so se spravile na površje tekom te napete razprave, zaključil z željo, da izkažejo isto požrtvovalno sposobnost, ki io je svoj čas izkazala soc. demokracija, tudi nositelji naci-jonaine misli, in pred vsem z željo in nado in celo s trdnim prepričaniem, da bodo nekega dne nemški delavci najmočnejši nositelji aacijonalne misli... Govor obtoženca Obtoženi urednik G r u b e r je bil zadnji govornik v procesu. Menil je najprvo, da je privatni tožitelj sam sebi dopadel v vlogi žalujočega patrijota... Zvezki s sunkom so Izšli malo pred državnozborskiml volitvami maja 1924; reklo bi se lahko »ante hoc ergo propter hoc«. Zvezki niso imall drugega namena nego dati desničarskim strankam volilni material za boj proti soc demokraciji, ki je Imela biti pri teh volitvah uničujoče poražena. Laž o sunku z bodalom, ki zastruplja vse naše javno življenje, je bila izmišljena po polomu, da bi se krili za vojni izid v resnici odgovorni ljudje. Proces je učinkoval kot razčiščujoč vihar. Politika soc dem. stranke Je dobila svoje polno opravičenje. Kakšen je bil takrat vpliv stranke ne-odv. socijalistov? Poskuša se ugotoviti, da je bila stranka zadosti močna, da zabode nemško armado. Iz številk volitev 1919. ne sledi, da bi bila ta stranka prekosila večinske socijaliste. Do zopetne združitve je prišlo šele 1922., ko se je spoznala potreba skupne obrambe republike proti jurlšajoči reakciji. Glede podmorniške vo'ne meni govornik, da je Imela Nemčija začetkom 1916. devet podmorskih čolnov in prof. Cossmann misli, da bi se bila mogla s temi devetimi podmorniki pričeti nalbrezobzirnejša vojna. Prof. Cossmann hvali angleške In francoske soc demokrate, da so bili bolj nacl-jonalni kakor nemški. Ali Macdonald je bil tukom vojne za Morellom pač najljutejši vojni nasprotnik In nastopil je bil tudi z vso odločnostjo proti angleški udeležbi na vojni. To je moral plačatei z izgubo mandata. Ako bi bil Macdonald nemški soc demokrat, bi ga Cossmann obdolževal najtežjega veleizdajstva. Reklo se ie, da se je opazil preobrat v razpoloženju z nastopom ruske revolucije in ta izprememba se Je čutila tudi na fronti. Kdo Pa le kriv na tem, da sta bila L je nI n In Trockij Iz Švice v plombiranih železniških vozovih odpeljana v Rusijo, da tam zapallta revolucijo, ako ne Ludendorfl? Zakaj ni bil Dittmann zaslišan? On je bil zaslišan že v magdeburškem procesu in jc s prisego najodiočnejše izjavil, da se ni udeležil na nikak način mornariškega gibanja 1917—1&. Poskus, napraviti stranko neodv. socijalistov odgovorno za dejanja mornarjev, se 'e povsem izjalovil pri razpravah pred vojnim sodiščem. Obtoženec prečita neko došlo mu pismo, katero pravi, da kdor zagovarja sunek z bodalom, ne pozna dejanskega stanja. Omenja med drugim ukaz I. bavarskega armadnega zbora, ki odreja, da mora vojaštvo pozdraviti avto generalnega poveljstva ne glede na to, aH Je kdo v voza ali ne... Govornik se dotika še raznih trditev in izvajanj, da je Cossmann pesimist, soc de-mokratjs pa so optimisti. On misli na pogin, soc dem. pa na obnovo. Brez 20 milijonov delavcev se ne more danes v Nemčiji nič pričeti. Cossmann trdi, da se bori za dušo delavca... ko bi se mu posrečilo, omajati zaupanje delavcev do njihovih vodlteijev, bi ne imel dobička on, marveč delavci bi se odmaknili dalje na levo. Obtoženec želi, da bi proces in razsodba pripomogla k razciščenju zastrupljene atmosfere- Potem bi smel upati, da si vsak Nemec postavi za smernico svojega Življenja Ebertov izrek: »Blagor ljudstva je cilj mojega dela«... Razsodba Sodni predsednik le naznanil sklep, da se proglasi razsodba v sredo, 9. decembra ob 10. uri. Politične vesti = O volitvah na univerzi. V »Slovencu« preliva nekdo grenke solze nad sobotnim porazom katoliških akademikov. Izid volitev v »Svet slušateljev ljubljanske univerze« je bfl za klerikalno gospodo tako porazen, da ji Je prve dni zaprl sapo. Šele zdaj so se katoliški akndemrki spomnili, da je treba na nekak načm najti tolažbo in vsaj pred nepoučeno javnostjo zamaskirati katastrofo. Zato so s' Izposodili ruske akademske, dasi imajo baš klerikalci najmanj pravrce govoriti o njih. Pisec članka »Po-volrvni odmevi na našem vseučilišču« v današnjem »Slovencu« je še tako predrzen, da si irpa trd ti. da so morali ruski akademiki pod demokratskim režimom zapustiti stanovanja na Gradu, ko je vendar še vsem živo v spominu, da je preganjala ruske akademike klero - komunistična večina bivšega občinskega sveta. Netočna je rudi trdtev, da se je udeležilo volitev samo neznatno število ruskih akademikov. Res bi se bili mnogi ruski akademiki volitev vzdržali, ako bi »kluto levih« ne bil ustrelil tako kapitalnega kozla. Tik pred volitvami se je namreč pojavil v untverzi-tetni avli iepak, na katerem je bilo z rdečimi črkami napisano: Da zdravstvujet (žtvel) car Nikolaj It m »Delovna omladina«. Ta skrajno neokusna hi begaš ta agitacija Je spravila malone vse ruske akademike na volišče. Glasovali so seveda za »Delovno omladino«, ker sami brez »Slovence v m« komentarjev prav debro vedo, kdo so njihovi iskreni prijatelji ki kdo se Jim prilizuje samo takrat, kadar potrebuje njihove glasove. — Grčija povzročila zadnji konflikt z Bolgarsko. Grška vlada Je prejela od Društva narodov iz Ženeve obvestilo, da se je komisija Društva narodov. Id je preiskovala vzroke grško-bolgarskega konflikta, v bTstvu neugodno izrekla za Grško. Komisija zahteva, da Grška plača odškodnino 85.000 angleških funtov rodbinam povodom grškega vpada na Bolgarsko padlih bolgarskih vojakov in bolgarskega stotnika, kakor tudi odškodnino ranjenim Bolgarom. Obenem ima Grška poravnati Bolgarski vse stroške za transport bolgarsk'h čet v znesku 57.000 angleških funtov. V celem mora Grška plačati okrog 30 milijonov dinarjev. Prosveta Repertoar Narodnega gledališča v Ljubljani, Drama. Začetek ob 20. zvečer 25. novembra, sreda: Ifigenija na TavridL Red E. 26. novembra, četrtek: Veronika Deseniška. Red F. 27. novembra, petek zaprto. 28. novembra, sobota, ob 15. pop.: Zimska Opera. Začetek op pol 20. zvečer 25. novembra, sreda zaprto. 26. novembra. Četrtek zaprto (generalka). 27. novembra, petek: Eva. premijera. Red A — Premijera Foersterieve opere »Eva« v naši operi V petek, dne 27. t m. se poje prvikrat v naši operi L B. FoersteTjeva Opera »Eva«, ki zavzema jako odlično mesto v vrsti češkrh opernih deL Skladatelj Poerster je napisal to delo v Hamburgu v letih 1895 do 1807 ter je bila prič javno Izvajana v Pragi 1 .januarja 1899. na Dunaju pa se je prvilkrat javno izvajala 21. decembra 1915 in licerw Volfcsoperi. V svoji operi »Evi« je Foerster ustvaril sijajno in zelo pestro glasbo. Opera Je zgrajena na ve-čtti motivih, ki pa se združijo v enotno linijo m tvorijo mogočno delo, katero se naslanja na VVagnerjeve deklamatorične principe. Čeprav so Foersterju lirčna mesta najbolj pri srcu, vendar najdemo v operi tudi velike dramatične momente jako Izrazite učinkovitosti. I. B. Foerst&r je izredno čuteč glasbenik, ki. čeprav spada Časovno med mlajše češse kompon'ste, spaja starejšo generacHo (Smetaoa-DvoFak) z novedšo (Novak-Suk). Njegova glasba je glrbnko občutena ter tehnično absolutno dovršena. Foerster je napisal dolgo vrsto del iz vseh glasfoenih panog. V njegovin ^elih najdemo pesmi na tekste velikih pesnikov vseh svetovnih K t era tur; njegova zborovska dela se Izvajajo z največjim uspehom In najboljši čeSki zbori so pogostokrat na mednarodnih koncertih ravno s FoeTSteTjevimi deli odnesli prvenstvo; napisal je pa tudi več simfoničnih In pa komornh del. Njegove opere so: Eva, Jesika. Debora, Nepre-maglorvi m Srce. I. B. Foerster, ki je nečak našega Antona Foersterja, deluje kot kon-seTvatonjskl profesor na državnem konzervatoriju v Pragi. Premijera se vrši v petek, dne 27. L m. m sicer za red A. — Naše dajaštvo opozarjamo na drugo dijaško predstavo v tej sezoni, ki se vrši v soboto dne 28. t m. ob 3. popoldne v dramskem gledališču. Vprrzori se Shakespearova klasična igra »Zimska pravljica«, v kateri sodeluje skoro ves dramski ensambel In pa orkester dravske dvlzfjske godbe. Cene za to predstavo so znižane in so sedeži že v predprodaji pri dnevni blagajni v operi. — Knjige Družbe sv. Mohorja. Družba sv. Mohorja Je letos izdala 7 knjig: koledar za L 1926, Apostoli Gospodovi, Trav-ništvo. V graščinskem jarmu, Božji m ciniki, SoJnce m senca In Poljudna kemiia. Poleg koledarja sta dve knjigi leposlovne, dve naboženske m dve gospodarske, oziroma poučne vsebine. V podrobni razprodaji po vseh knjigarnah stanejo te knjige za nečlane: Koledar 1926 Dm 16.—. Apostoli Gosipodovi Din 7.60, Travnlstvo II. Din 13.35. V graščinskem jarmu Din 9.75. BočiJ! mejnscl Din 10.70. Solnce ta senca Din 24. Poljudna kemija Dm 18. Knjige Imajo prav Učno obliko in tudi vsebinsko so razmeroma dobre, pri čemer pa ne pri- krivamo, da bi želeli več leposlovnih In poučnih knjig ,pa manj uaboženskih krrjfg, ki leze potem večinoma nerazrezane In n ©čitane po kmetskih policah. Ena knjiga nabo-ženske vseboe bi pač zadostovala vsako leto! Ali ni škoda denarja za knjige, ki potem leže zaprašene in nečitane po policah? Sicer pa moramo pohvaliti Mohorjevo družbo, da vključ težkočam, ki jih danes povzroča izdajanje knjig, z vnemo nadali uje svoje prosvetno ddo. V tem oz'ru se prav ugodno razlikuje od »Sl?venske Matice*, k! ne da od sebe že leta nobenega znaka žrvljerria, ne Izdaja nobenih knjig m ne nafbira več naročnine. Filharmonlcna družba v Ljubljani priredi svoi I. komorni koncert v letošnji koncerta! sezoni v ponedeljek dne 7. decembra ob 8. uri zvečer v Filharmonični dvorani Spored večera izvajajo vijoiinski virtuoz Jan Slals (gesli), ga. Ru2a Šlafs (klavir) in O. Hubner (soJočelist narodnega gledališča v Ljubljan'.) Na sporedu je trio skladateljev, Janačka, Vomačka in Rahmaninova. Natančen spored objavimo v kratkem. — Smrt poljskega pisatelja Žeromske-ga. V soboto je umrl slavni poljski pisatelj Štefan Zeromskl V ponedeljek 23. t m. se je vršil svečan pogreb v Varšavi. Pogrebni obred se je spremenil v sjajno narodno manifestacijo, katere so se udeležili pre-zrdent republike, vsi člani vlade, zastopniki sejma in senata, generaliteta, diplomatlčni zbor, predstav:telji znanosti, umetnosti in Irterature, delegacije vseh šol in nepregledna množica naroda. Na velikem dvorišču kraljevega gradu Je bil postavljen kataiatk z zastavami poljske republike. V imenu vlade je govoril prosvetni minister Grabski. Ob odprtem grobu je govoril evangeljski super'n t endem Semadcui, na kar se je cd pokojnika pos!ovll pisatelj Sferosrew9ki. Pisatelj Štefan 2ercxnski si je pridobil mnogo zashig, da se je ustanovu" klub poljskih prsatdjev. Pokojnik le bil velik prljate!: Čehoslovakov in iskren Slovan. Zadnji čas Je skušal organizirati velfko manifestacijo čeških in poljskih pisateljev. Do zadnjega trenotka se je zanimal in zavzemal za iskrene bratske odrrošaje vseh slovanskih narodov. Žeromski je s svojimi deli izzval doma na Poljskem mnogokrat ostre in strastne polemike. Njegova dela so dostikrat izzvala temperamente diskusije oe samo v tisku, marveč celo na javnih zborovanjih. V javnosti sami so se čestokrat organizirale skupine, ki so demonstrirale proti prsateljevrm idejam, ki so bile skicirane v posamnih delih, Neprekosljivi v ceni, kvaliteti in izdelavi so naši letošnji izdeiki najnovejše konfekcije Jos. Rojina, Ljubljana Novinarski koncert v Ljubljani Ljubljanska sekcija JNTJ priredi na narodni praznik dne L decembra v union-ski dvorani koncert, ki bo po obsegu ha bogatem sporedu gotovo ena najodiičnejših prireditev, kar jih pozna Ljubljana. Letos, nja sezona nam ni dala še nobene večja družabne prireditve, ta zato bo novinarski koncert za Ljubljano res nekaj ferednega-Naše najboljše glasbene ustanove so se ra-devolje odzvale vabilu novinarskega udruženja, da sodelujejo pri koncertu in poka. žejo, kako uspešno se razvija pri nas tudi glasbeno življenje. VsakoIet.nl novinarski koncerti so obenem največja tekma naših odličnih pevskih đruštv, ki so neumorno na delu, da pribore lepemu petju ono me. sto, ki ga po pravici zasluži. Nobena druga prireditev v Ljubljani ni zasnovana v tako velikem obsegu in pri nobeni ne sodeluje toliko najboljših moči na glasbenem po. Iju, kakor pri novinarskih koncertih, ki bo ee med našim občinstvom že tako uveljavili, da si proslave narodnega praznika brez njih ne moremo misliti. Spored koncerta 1. a) Kimovee: Po smrti; b) Bortnjaskij: Tebe Boga hvalim. Mešana zbora. Poje glas* beno društvo *L]ubl]ana». Pevovodja g. dr. F. Kimovee. 2. a) Adamič: Barčica je zaplavala; b) Hatze: Čergo, moja čergice, (slavonska narodna); c) BrajšasRašan: Lipa Mara (Istrska narodna). Mešani zbori. Poje pevsko društvo «Slavec». Pevovodia g. J. Brnobič. 3L a) Ravnik: Km e tiska. Ženski zbor s spremljevanjem klavirja: štiri ročno. (Roko* pis). b) Adamič: Igra na nebu. Mešan zbor. Poje pevski zbor Glasbene Matice. Pevovod ja g. S. Kumar. Na klavirju spremljata gdč. Zarnikova In g. prof. /. Ravnik. 4. a) Adamič: Mara u Jezeru; b) Adamič: Lucipeter ban, moška zbora, in c) Adamič: K reševale tri devojke. Mešan zbor. Poje pevsko društvo ^Ljubljanski Zvon*. Pevo* vodja g. Z. Prclovec. 5. a) Beethoven op. 62: Uvertura «Corio» lan»; b) Borodin: Polovski plesi iz opere cKnez Igor» bt. 8., za veliki orkester, in št. 17 za zbor in veliki orkester. Izvaja Orkes stralno društvo Glasbene Matice s sodelo* vanjem dijaškega pevskega zbora učiteljišč. Dirigent g. L. M. škerjanc. Filmske reprize Reprize iilmov so precej redek pojav !n to iz povsem razumljivih vzrokov. Filmska produkcija narašča v ogromnem obsegu, enkrat odigran film skoro zapade pozabljivosti; večkrat ga je že po par letih sploh nemogoče predvajati, ker igralci niso več oblečeni po modi In bi njihov pojav na plamu že upLrval smešno. Malo jc torei število f lmov. ki so ali bodo doživeli več rcprlz, biti morajo to vsebinsko in tehniško tako dovršen!, da vsaj za dogledno dobo ne zastarajo. V LJubljani imamo te dni v Kinu Matici reprizo Ntbelungov, ki je dokazala, da med te dovršene umotvore f'lmske umetnosti, ki so trajna vrednost, spada tudi ta film. Obiskovalci kina pa so se lahko sedaj prepričali, da je repriza takih filmov tudi potrebna, kajti še le pri reprizi je gledalcem mogoče uživati mirno vse njegove krasote- Pri reprizi Nibclungov so sc čule pri raznih scenah n. pr. besede: »Tega pa prvikrat nisem vldeL Tcda pri prvi predstavi rd bilo* itd. i z tega ie razvidno, da gledalec navadno vsled ca-glrce, s katero se dejanje razvija, ni zmožen pri prvi predstavi v'deti vseh le-^ filma in da pride do pravega užitka sele pri repriz!. Tlim »Nibelungi-< "ima tako ogromjo scenerito, da je tefko dobiti že pri prvi predstav: pregled čez njo* Razen tega so nekatere scene tako lepe, da si jih človek prav rad pogleda tudi v drago, a. pr. okamenitov zaklada Nibelungov m njihovega čuvarja Albericha, boj Slcgfrieda z zmajem, pfhod Stefffrieda v VVorms. prizor ob krsti Sieg-frieda itd. Radi toga se opaža, da prkic občinstvo še le sedaj pri reprzi do pravega užitka, med tem ko se človek navadno Jako dolgočasi pri reprizi običnih HU mov, ki predstavljajo n. pr. kako dramo. Julifsha krajina —1 Furlanski prefekt v Tolminu to Kobaridu. Te dni se je mud?l furlanski prefekt R'cci po svojih poslih v Idriji, odi:oder je Šel v Cerkno in potem na Tolminsko. Sprejet je bil r>ovsodi slovesno, zastave so vihrale ui župani so prihajali pred njega z vseh strini. V Tolminu ]e prefekt na-glašal, da je rad prijel med >drugorodno« prebivalstvo, zagotavljajoč, kakor je izvajal tudi v Idriji, da želi vlada pomagati drugorodiiemu prebivalstvu, s katerim se ima postopati kakor z drugimi italijanskimi državljani po načelu: enake dolžnosti, enake pravicel Tako je govoril tudi v Kobaridu. Z Župani s Tolminskega se je pomenil zlasti glede vojne škode in obljubil v tej zadevi kakor tudi v raznih drugih nujnih vprašanjih gospodarskega značaja svojo Đodpora Z banketa v Kobaridu so poslali pozdrav Mussohtuju. Prefekt ;e baje odnesel od meje vtisk, da se je duh v tej zoni, ki je bii napram lialiji tako mrzel, končno IzpremeniL —j Slovenske dodatne ure na osnovnih šolah v Gorici hočejo odpraviti. Neki j časa se je izgovarjal šolski ravnatelj Me* non z nekimi tehničnimi ovirami, sedaj pa je začel goriški magistrat trditi, da se sme poučevati slovenščina samo v krajih, kjer je občevalni jezik. V Gorici je po trditvi komisarja Jurija samo italijanščina obče* valni jezik! To jc pač višek predrznosti, kaj takega trditi! Resnica jc ta, da se slej« kopre j govori v goriškem mestu več alovcn* sko kot pa italijansko! Gosp. Jurij Bom* big se je hudo urezal a svojo trditvijo. Kako pa on govori v svoji trgovini?! Slovenci so pričeli energičen boj pri oblasti za dosego dodatnih ur, kakor jih predpisuje šolski zakon. —j Razstava eoveie živine In žrebet v Kobaridu jc uspela povsem dooro. Goveje živine belanske pasme jc bilo nad 100 giav, zrebet krbariške pa*sme pa s kobilami vred okrog 40. Hudi so bil! prvotni povojni čas', vidi pa se vendar, koliko zdravega razuma je v našem ljudstvu za dobro gospodarstvo, o čemur priča tudi razstava. Za debro živinorejo bo treba se nmoKo storiti. Splošno pozornost je vzjbuja'a kobariška konjska pasma, katera je pred vojno slovela. V. L Križanovska: 110 0 kraljestva nesmrtnih Roman. Prižgal je dvanajst voščenih sveč, razpihal žerjavico na trinožniku in vrgel vanjo pest praška, ki se 3e takoj vnel m napol lil sobo 2 dušečo vonjavo. Zdaj se pa sleci in stopi v ta ba2jen! — je za-Dovedal Dahir. Supramati je sledil njegovemu ukazu in po kopanju se je čutil krepkega, pomirjenega in prerojenega. Priprave so trajale sedem dni. Zadnji dan je dal Dahir Supramatiju haljo iz vlaken neke magične rastliie ter mu ponudil košček kruha in čaSo vina. Nato je vzel v eno roko meč, v drugo pa svečo, rekoč: — Zdaj pojdi k zastoru, ki visi tam zadaj. Takoj pridem za teboj. Komaj se je Supramati približal zastoru, se je slednji dvignil in princ je zagledal ozek hodnik čez globoko brezdno. Pogumno je Sel na ono stran. Dvignil se je drugi zastor in Supramati je stopil v oknoglo dvorano. Na kamenitih tleh je bil narisan krog, okrog njega so stali štirje trinožniki z Žerjavico, lz katere so Švigali beli, sinji zeleni in rdeči antični jeziki. Bosa mladenka je stala ob steni in držala v rokah vrv zvona, ki je visel na stropu. Bila je Nara. — Pojdi in stopi v sredino kroga! — je dejala zapovedujoče. Supramati je stopil v magični krog. Dahir je dvignil svoj meč, zamah lil z njim proti severu, jugu, vzhodu in zahodu ter zapel čudno pesem. Nara je pa začela počasi zvoniti. Kmalu je zvon utihnil in nastala je grobna tišina, Dahir je zaklical z mogočnim glasom: — Elementarni duhovi! Prikažite se iz globine zemlje in morja, iz zračnih višav in ognja! Prikažite se aam, služabniki prostranstva! V dvorani je zašumelo. Veter je zažvižgal, zemlja se je stresla in okrog prisotnih so se začela zbirati nevidna bitja. Skušala so prestopiti krog, toda takoj se je za bliskalo in nad Supramati je vo glavo se je zalesketal snežnobeli križ. Prikazni so se umaknile in razdelile okrog tiinožnlkov v štiri skupine. Tedaj se je zopet začul Dah i rje v glas; — Duhovi teme! Iščete ffospoda? To je vaS novi gospodar — evo ga! Z veza ti vas hočem z njun« vi pa prisezite, da se mu boste pokorili. Zabliskalo se je in zagrmelo. Supramati fe zagledal pred seboj g>oboko brezdno, na oni stran! pa kamenito stebrovje — vhod v neznani svet duhov in teme. Nara in Dahir sta stopila k novincu, ca prijela za roke in pahnila napre« — Pojdi pogumno skozi štiri vrata nevidnega sveta in nikar se ne ustraši, sicer si izgubljen. Drži krepko luč in stopaj brez kolebanja! — sta mu zaklicala v slovo. Supramati je stopil pogumno na ozek, mračen hodnik in takoj so ga obkolile od vseh strani strašne živali. Kače, netopirji in strupene žuželke so se pojavile iz teme in ga začele gristi. Naenkrat se M hodnik razširil in pokazala so se druga vrata. Na pragu je sedela ogromna žival s človeškim obličjem. Na hrbtu je imela velike perutnice, iz oči ji je švigal plamen. Supramati se je spomnil svarilnih besed in stopal pogumno naprej. Zmaj je povesil glavo in šel pred njim, kakor da mu hoče kazati pot. Polagoma se je spreminjal, iz zmaja je nastal krasen angel. Ustavila sta se pred nepregledno vodno gladino. Supramati se je hotel braniti, toda angel ga je srdito pogledal in princ je nehote skočil v valove. Zazdelo se mu je, da pada v globoko brezdno. Mrzli valovi so ga pokrili, v glavi se mu je vrtelo, čutil Je, da pada. in omedlel je. Ko je zopet odprl oči. je zagledal Naro in Dahiria. Hotel je spregovoriti, toda Dahir je položil prst na usta, rekoč: — Molči! Ne odkrivaj skrivnosti, ki si jih videl! S« nekaj let teoretičnega pouka in prestopil boš magični krog naše bratovščine. CflS nekaj dni je bil Supramati navzoč pri zani- mivem spiritističnem poskusu* V spremstvu Nare in Dahirja je stopil v salon, kjer so spustili zastore in odstranili pohištvo. Sredi sobe so postavili okroglo mizico. Nato so ugasnili vse luči, razen ene sveče. Nara je prinesla srebrn trinožiik in ga postavila na mizo. Iz kamina je vzela nekaj koščkov tlečega oglja ter jih položila na trinožnlfc. Ko je Dahir razpihal žerjavico, je vzela Nara iz žepa stekleničlco ln Izlila iz nje tekočino. Iz trinožnika se je začel valiti gost dim. Nekaj časa je bilo vse tiho. Kmalu pa so se pojavili v sobi duhovi, med katerimi je začudeni Supramati spoznal svojo mater. Prekrasna in pomlajena je stala pred njim ter ga gledala s svojimi Čudnimi očmi Supramati je vzkliknil ra duh se Je takoj skriL Ko se je zopet pojavil, je Supramati zašepetal: — Mati! Zopet te vidim, draga mati! — Ralph! Drago moje dete! — se je začul dobro znani glas. — O, draga mati! Kaloo sva se motila, da svidenje ni mogoče. Bila si v moji bližini, ko sem pla-kal nad tvojim grobom, pa me nisi mogla potolažiti, ker nisva poznala zakonov nevidnega sveta. Povej mi si li srečna? Ali si videla mojega očeta? — Videla sem ga. Srečen In zadovoljen je, zakaj vestno In pošteno je storil svojo življenjsko dolžnost Videl ga boš pozneje Stev 270 »SLOVENSKI NAROD« dut 26. novembra 1925. Stran 9 Dnevne vesti. V LmbuanL dne 25 novembra 1925. — Umesten nastop. Na drugem me* stu poročamo, da je zdravniška zbor* niča izbrisala iz imenika zdravnikov vse one zdravnike, ki niso naši državljani. Ta njen ukrep v polnem obsegu odo* brujemo, ker je bil že res skrajni čas, da se je zbornica spomnila tc svoje dolžnosti. Italijanske in avstr. zdrav« niške zbornice so črtale takoi iz imeni* ka vsakega Jugoslovcna, ako ni optiral pravočasno za dotično državo, le naše zbornice so trpele v državi inozemce, ki so imeli čas optirati, a so se do sedaj premišljali, kaj bi jim bolje kazalo, imamo dovolj domačih mladih zdravni* kov — baje okrog 40, ki čakajo na služ* be, a jih ne morejo dobiti, ker so bile doslej zasedene po inozemcih. Ugotav* ljamo na tem mestu, da dr. Baumgart* ner v Trbovljah ni bit nikdar jugoslo* venskega mišljenja kakor to trdi Bras tovska skladnica, marveč nacijonalno misleč Nemec, ki ima svojo rodbino na Dunaju, kjer jo — menimo, da tega nt treba posebe povdarjati — ne vzgaja v jugoslovenskem duhu. Obžalujemo, da se dobe med nami še ljudje, ki nočejo dati kruha svojim rojakom, pač pa pod* pirajo tujce, ki pomagaio zidati nemški most do morja. —• Pravkar smo izvede* li da jc ministrstvo za notranja dela odklonilo tudi prošnjo dr. Baumgart* nerja v Trbovljah za sprejem v naše državljanstvo in sicer iz istih razlogov kakor pri dr. VVienerroitherju. Dotični odlok jc že v rokah šefa sanitetne ob* lasti. — Železniška destavracija na Jesenicah Kakor znano, Je železniško m'nistrstvo podelilo kolodvorsko restavracijo na Jeseničan A. Scheschargu, kočevskemu Nemcti, ki nrtl nI popolnoma vešč slovenskega jezika, odnosno srbohrvaškega jezika. Scheschare^ bi imel restavracijo prevzeti 1. decembra. V zadniem trenotku si je mož premislil, ker je pač uvidel, da kot nestrokovnjak in Nemec ne spada na to mesto, ter obvestil železniško updavo, da restavracije ne more spreježL Seda: je železniška uprava v silni zagati, ker grozi nevarnost, da bo morala 1. decembra restavracijo zatvorHL Restavracije namreč ne more oddati nobenemu drugemu prošnjiku, ker so vsi ti že dvignili svoje varščine, sedanji restavrater g. Ozvald pa je imel že toliko stroškov — s cenitvijo svojega inventarja In zalog, z najetjem stanovanja L t. d., da more voditi restavracijo naprej samo pod pogojem, ako mu železniška upra va povrne radi odpovedi mu povzročene stroške. Ali je bila ta blamaža potrebna? Ali je bilo pametno, da jc železniška uprava s svojim ukrepom izzvala nevoljo in ogorčenje vse narodne javnosti? — Imenovanje generalnega tajnika beo- eradskega gledališča. Z ukazom prosvetnega ministrstva je imenovan dosedanji Sef Kabineta ministra prosvete, g. dr, Branko Mladcnovac, za generalnega tajnika narodnega gledališča v Beogradu — Konferenca radi novega voznega reda. V generalni direkciji železnic ss je vršila konierenca predstavnikov vseh oblastnih železniških direkcij. Razpravljali so o načrtu novega voznega reda. Na temelju referatov in predlogov direkcij bo generalna direkcija izdelala načrt novega reda, da ga v najkrajšem času predloži prometnemu ministru, g. Radojeviču v odobrenje. — Izdajanje brezplačnih železniških kart. Prometni minister je izdal naredbo, glasom katere se lahko izdajajo brezplačne in znižane železniške karte osebam, ki Imajo na to pravica Glasom te naredbe bodo izdajale generalna in oblastne direkcije brezplačne železniške karte železniškim uslužbencem in državnim uradnikom. Generalna direkcija bo izmenjavala brezplačne karte z Inozemskimi železniškimi upravami. Oblastne direkcije so pooblaščene, izdajati znižane karte dijakom, vojaškim osebam, delavcem in vojnim invalidom. Zainteresirani naj se v tem smislu obračajo samo na pristojne direkcije. — Vlclnalna železnica Sv. Lovrenc-Sla-tina-Našice. Akcijska družba vicinalnih železnic Sv. Lovrenc-SIaiina-Našicc se je preselila Iz Budimpešte v Beograd. 6. decembra se že vrši v Beogradu slavna skupščina akciske družbe. — Italijanski konzul za zagrebške poplavljene«. Italijan&ki generalni konzul v Zagrebu je pisal zagrebškemu županu g. Helnzlu, v katerem mu sporoča, da daruje 10.000 Din kot skromno pomoč zagrebškim okoličanom, ki so največ trpeli pri zadnji povodnji. Darilo italijanskega konzula je v Zagrebu vzbudilo povsod veliko pozornost. — Vprašanje sprejema zdravnikov-ino* zemcev v našo državljanstvo. Zdravniška zbornica za Slovenijo nas obvešča, da je ministrstvo za notranje posle z odlokom z dne 2. novembra t L pod s t. 43.S22 zavrnflo prošnjo dr. Antona VVlenerroithcrja, zdravnika v Sevnici, za podelitev državljanstva kraljevine SHS in s:cer iz razloga, ker po saintgermainski mirovni pogodbi niso dani pogoji za sprejem v državljanstva Nadalje ugotavlja zdravniška zbornica, da Je postopala ob izbrisu raznih zdravnikov - inozemcev iz imenika zdravnikov popolnoma nepristransko, ravnajoč M po tozadevnih zakonskih določilih. — Bnand strasten kadilec V sedanji krizi francoske vlado stoji v ospredju zunanji minister Briaad. ki je mnogo pripomogel, da je prišlo do locarnske pogodbe. Nemški Usti sedaj Brianda, ki je odklonil mandat za sestavo nove vlade, opisujejo kot odločnega človeka in navajajo različne njegove lastnosti. Pripovedujejo, da Briand. ki js star 65 let, redno dnevno izkad! SO cigaret. — Preiskava proti umora osumljenemu Jarcu. Kakor smo že javili, je bil umora Angele Kopačeve v Valah pri Medvodah osumljen konjski prekupčevalec Janez Jarc Id včeraj Izročen sodišču. Preiskavo proti njemu vodi sedaj eodičče. Včeraj je Jarca zasliševal preiskovalni sodnik dr. Kravina, vendar Jarc ni hotel ničesar priznati tu Se nadalje vztraja pri trditvi, da Je nedolžen. Verjetno je, da se ne bo vdaL Pomagalo mu pa ne bo. kajti vse indicije kale. jo, da Je on faktični zločinec in oblast na pravf poti. Mreža okoli nJega se zadrguje. Značilna je tudi izjava pokojne Angele Kopačeve povodom priznanja očetu, da Je imela razmerje z Jarcem. Kopačeva Je, kakor smo že poročali, v četrtek zvečer svojemu očetu priznala, da je imela razmerje z Jarcem, da pa se mu jo vdala le vsled grožnjo. Med drugim je tudi omenila, da Jo je Jarc večkrat pretepal in mučil ter končno pripomnila: Ce me boste naili prihodnje dni enkrat ubite, potem veste, koga imate prijeti . • . Ta izjava Je vsekakor pomembna. Včeraj je bila Izvršena daktiloskopija krvavih odtisov prstov, ki pa ni dovedla do pozitivnega uspeha, ker so odtisi zelo nejasni. Navzlic temu je upat!, da bo umor Angole Kopačeve v najkrajšem času pojasnjen. — Jože Kurent z ženo daruje za slepe Din 100.— v počaSčenje spomina blagopokojnoga g. Antona Pogačnika. — Smrt pod vlakom. Na progi Topči-der-Mala Krsna ie vlak povozil kurjača Sava Nikollča. Nesrečnež je padel pod vlak, ga je vlekel dalje. Ugotovljeno je, da je bil Nikolič vinjen — V Škofljici je snočl vlak ravno na postaji povozil 131etnega Martina Rusa, sina železniškega strojnika iz Gro-suplja. Dečku le vlak odtrgal glavo, — V Sv. Jurju ob Južni železnici je bil 23. t- m. povožen posestnik in trgovec Mihael Bo-horč. Padel je pod vlak, ki mn ie odrezal obe nogi. Prepeljali so ga domov, kjer je včeraj umrl. Pokojni je zapustil ženo in več otrok. — V noči od nedelje na ponedeljek ie bil na progi pri Logatcu povožen 2Slet-ni kolar Anton Vehar z Vrhnike, Šel je po progi, ko ie privozil vlak ter ga podrl na tla. Vlak mu je odtrgal eno roko in eno nogo. Vehar je zjutraj umrl. — Samomori radi nesrečne ljubezni, v 5isku sc je ustrelil radi nesrečne ljubezni zasebni uradnik Robert Bader. Bil je takoj mrtev. — V Tuzli se ie zastrupila z raztopljeno sodo 211etna Evrillja T. Vzrok samomora ie bila deloma beda, deloma nesrečna ljubezen. — Umor za 3000 Din. V selu Drežnik, občina Sv. Martin pod Okičem je živel mladi posestnik Kozina s svo'o ženo. Večkrat je odšel od doma in prodaial ter kirpo-val blago. Pretekli petek je odšel na kolodvor v Zdenčino, da se odpelje na sejem v Karlovac. Na nekem samotnem kraju v crrzdu so ga napadli \z zasede neznani roparji in ga ubili. Odvzeli so mu 3000 Din, katere je imel za nakupovanje v Karlovcu. Orožniki so ropartem na sTedu. — Ob mrzlih jesenskih In zimskih dneh prihajajo naše marljive prospodinje vse premrle iz trga domov. Kako jih najbolje razveseliš? Gotovo najbolje s skodelico vročega izvrstnega Buddha-čaja. Iz Ljubljane — Stalna katehetska siužba na mestni renski realni gimnaziji. Rok za vladanje prošenjj določen je do 7. decembra 1025. — fflromant Sadluckl v LJubljani. V Ljubljano je prispel znani hlromarit, brvši polkovnpK ruske armade Nikola! JosHovič Sadlucki, ki je pose ti! že vsa večja mesta v naši državi ;n zrjujal povsod splošno pozornost. G. Sadlucki spozna po potezah na roki vso preteklost, napoveduje bodočnost in analizira celo bolezni. V dokaz, da 5e kot hiromant res izredno verziran In spodoben, je zbral na svojem potovanju po sveta nebroj pismenih izjav, v katerih priznavajo razni ugledni možje, da jhn je točno povedal, kar jih ie zanimalo iz prošlosti In bodočnosti. MlrcmaiUi so v Rusiji sploh na dnevnem redu in med Rusi Je splošno razširjeno prepričanje, da, je roka prava legitimacija značaja in lastnosti. Med pismenimi priznanji ima g. Sadluckl v spominski knjigi rudi izjavo prof. dr. Jovana Cvljlća, kl piše: »G. Sadlucki me Je izne-nadil s tem, da mi je točno predocll moje notranje ifvljenje, ki ga razen mene nrhče ne pozna. Navedel je tudi vse važne momente v mojem znanstvenem delu. G. Sadlucki se je nastanil v hotelu Slon soba št 64. Predavanje v društvu »Soča« ie ofvo-g. SfrTgoj, ki je pozdravil g. predavatelja in prisotnega vrlega rojaka g. Stepančiča. Predavatelj g. prof. Dolžan je v poljudnem govoru predočil razvej človeštva vobče, osobfto iz ledene dobe tako zvanoga nean-dertalskega človeka, pa tudi drugih zelo starih tipov temeljem izkopanin, pri katerih so čroprnjc človeškega okostja ter najdeni prastari kameni izdelki provzročili mnogo razmotrivairl in večkrat smešnih shvačanj učenjakov o tedanjem Človeku. Jasno je le to, da so razne dobe razvoja zemeljskega površja in različne njene klime ustvarjale svoje tipe človeštva in živalstva vobče, kar spoznamo tudi iz raznih vrst Izumrlfh živali. — G. Sfil-izol se je g. govorniku iskreno zahvali! za interesantno m lepo predavanje, kar so sprejeli prisotni s splošnim aplavzom PrUi. predavanje 28. t m. bo zelo zanimivo, — sodeluje tudi pevski zbor. — Ceakoalovanska obec ▼ Ljubljani pri. redi v soboto dne 2?. novembra 1925 ob 8. uri zvečer predavanje br. ravnatelja Cbva-tala o vsesokoiakem zletu v Pragi L 1926. Predavanje so vrši v slovenskem jeziku v restavraciji Zvezda v Ljubljani. K predavanju je vabljeno tudi Sokolstvo In poživljamo članstvo Ljubljane In okolice, da se predavanja v čim največjem številu ude. let L Sokolska župa Ljubljana. 1979 n — Državna borza dela v Ljubljani. V času od 8. do 14. novembra 1925 je bilo v Državni borzi dela razpisanih 53 službenih mest 137 oseb Je iskalo dela, v 50 slučajih & po*** oosredovaja s nspe£oca in 50 oseb Čas je zlato! Zato takoj, dokler traja zaloga zim* s ki h s oken j, le pri tvrdki Drago Schvvab, Ljubljana. Ie odpotovalo. Od L januarja do 14. novembra 1925 je bilo skupaj razpsanih 5139 prostih mest, 7225 oseb Je iskalo dela, v 3062 slučajih je borza dela posredovala z uspehom in 2005 oseb je odpotovalo. — Krasna Izbira otroških obleke In pla-Sčkov, Stari trg, Krlštoflc-Bučar. — Kazenska razprava SchitTrer-Grad. nI k. Včeraj smo poročali o kazenski razprav! hišnejra posestnika g. L. Gradnika proti gospe LJ. Schiffrer. Dotično poročilo bi se moralo pravilno glasiti: »Ker je bila obtoženka že obsojena radi žaljenja tožite-lja» JI Je prizivno sodišče odmerilo 5 dni zapora.« — Za koncert Udruženja Novinarjev, sekcSja Ljubljana, ki se vrši na narodni praznik dne 1. decembra ob 8. uri zv. v Un:onski dvorani, so vstopnice od danes naprej v predrorodsji v Matični knjfirarm. Sedeži od 35 Din navzdol, stojišča po 7. dijaška po 5 Din. — Podporno društvo slepih nam poroča: G. kavarnar Anton Tcnejc je daroval 300 Din za slepe mesto venca pokojnemu K proknrista I. Moro — in rodbina Alozij Vodnik Din 100 v mesto venca na grob g. F. Belca. Iskrena nvala! — Odbor. — Odbor društva Pravnika opozarja svoje člane še enkrat na izredno glavno skupščino, ki se bo vršila dne 29. novembra 1925 ob 10. url dopoldne v dvorani št 79 dež. sod'Šca v LJubljani. Dnevni red: Razgovor o drugem kongresu pravufkov kraljevine Srbov, Hrvatov m Slovencev. — Tovarili Jadrana«! V četrtek 26. t m. ob 20. uri se bo vrši* v čitalnici JNAD Jadrana druel debatni večer. Referira starešina K. dr. Janže Novak o temi: »Politična orijentacija y zvezi z afirmacijo kapitalističnega sistema v gospodarstvu Evrope (Rusije).« Udeležba Je za vse Člane In članice obvezna. Odbor. — Napredno politično In gospodarsko društvo za vodmatskl okraj vabi svoje člane In somišljenike ,da se udeleže sestanka, ki se vrši v četrtek zvečer ob 81 pri Zupančiču na Ahacljevi cesti, na katerem poročata člana gerentskega sveta. Udeležba obvezna. — Kolesarska loterija Jugosl. Matice obsega kot dobitek 2 motorni kolesi m 25 prvovrstnih koles. Vsi dobitki so iz svetovno znane francoske tvornice »Peugeot«. — Žrebanje se vr5I nepreklicno 20. decembra t L Srečke, kojih Število ie zelo omejeno, so naprodaj pri vseh podružnicah Jttsroslo-venske Matice v Slovenci, v vseh ljubljanskih trafikah, v Matični knjigarni. Tiskovni zadrugi in v pisarni Jusoslovenske Matice v Ljubljani, SeTenburgova ulica 7.-II. Cena srečkam Dfci IO. — JugcsL-Čehosl. Liga v Ljubljani vabi svode člane m njm rcdbme, da se udeleže prvega supnega družabnega veče- raj član! včeške Obce«, ki se vrši v sobo* to, dne 28. t. m. ob 8. ari zvečer v restavraciji * Zvezda*. Na programu je predavanje ravu. Chvatila »O programu vse-slovanskega sokolske sa zle ta v Praži leta 1926«. 1975 — Ljubljanski Soko! poživlja svoje članstvo, da se v čim večjem številu udeleži predavanja »Ceskoslovenske Obce«, ki bo v soboto 28. t m. točno ob 8. zvečer v restavraciji »Zvezda«; predava brat C h v a-tal o »Vsesokolskem zletu v Pragi 1925«. Sobotno predavanje brata dr. A. Koširja vsled tega odpade, ter se preloži na prihoda j- teden. Zdravo! Odbr.r. — Kolo jugoslovensklh sester v Ljubljani bo Imelo v četrtek 26. novembra ob 16 izredno odborovo sejo. Kolu jugosloven-skih sester v Ljubljani prihajajo številne prošnje tudi od šolskih vodstev z dežele za ponošene otroške oblekce. Družine, ki imajo kaj na razpolago, prosimo, naj nam to javijo, na naslov »Kolo iugoslovenskih sester v Ljubljani«, ker pridemo same iskat darovane predmete. — Redka ugodna prilika nudi se vsakomur pri nakupu čevljev, ker tovarna čevljev Peter Kozina Ko. Tržič, razprodaja več tisoč parov raznovrstnih zaostankov pod las m o ceno. dokler ta zaloga traja. Vse blago Je garantirano najbolje kvalitete, prodaja se -pa samo v lastni podružnici LJubljana, Na Bregu 20. 2\2/n — Izguba. Cvenkelj Pavel, uradnik ljubljanske borze, ie dne 24. 11. 1925. tu-uradno naznanil, da se je istega dne zjutraj izgubila menica glaseča na 100-Oon. Din, katere order se glasi na Srečko Kobi — Borovnica ter je na isti sopodpisan Anton Rojina, industri:alac v LjubljanL — Najdeno tele. Na Gameijskem poliu ie bilo 24. t m. njeto tele, staro 4—5 tednov, rdeče pisane dlake z belo liso na čelu. — Zatekel pes. Dne 24. t. m. opoldne se je k tovarnarju Dragotinu Hribarju na Zaloški cesti Štev. 14 zatekel velik pes, čr-nobele barve, pasme angleškega Jirta. Pes ima znamko Maribor stev. 209. Lastnik za dob! v tovarni Hribar. — Razne tatvine. V času od 21. do 23. t m. ie neznan storilec na stavbišču »Stan in Dom« na tržaški cesti odnesel 6 praznih cementnih vreč, vrednih &o Din. Vreče so last stavbenika 2ivca. — Na Vodnikovem trgu je bila posestnici Alojziji Rate) iz Petra pri Novem svetu ukradena košara t raznimi živili ter robcem v katerem sta bila zavezana dva dolarja. . Skupna Skyl± znaša 200 Din — Na stavbišCu »Stan in Dod« je bilo 24. t m. ukradenih 10 praznih cementnih vreč vrednih 100 Din in :as: »Prve slov. zidarske zadruge.« — O vsesokolskem zieta v Prag! predava v slovenskem jeziku gosp. ravnatelj Chvatal v soboto 2tf. t. m. cb 20. v restavraciji »Zvezda«. Na5e narodno občinstvo opozarjamo na to velezanrmivo predavanje in ga pozivamo, da se ga v čim največjem številu udeleži. One, ki razumejo češki, ooozarjamo na predavanje dr. Ba-teka iz Praere, ki se vrli v petek kfcotam in ob isti urL Nadejallo se, da se obeh predavanj zlasti udeleže člani »Jugoslovensko -češkoslovaške Lige«, Nedosegljiva glede trajnosti in jakosti žarenja! Žrtev poklica Umrl je včerai hitre smrt! gospod Fran I i o v a r, računski nadsvetnik in Sel krajevne kontrole pri monopolskih ustanovaS v LjubljanL Bil je vesten in marljiv celo svoje liv-ljenje; kot najvc ii in nalmarljivejSl uradnik je l»vel in ; I za svoio službo. Umrl je kot ir;c svojeza poklica. Kakor znano, blie so pred par dnevi odkrite pri samostojnem monopolskem skladišču tobačnih izdelkov v Ljubljani malverzacije oziroma goljufije, katere Je počenjal lam usiužbcni dnevničar Franc Ro-ner na tak rafiniran nački, da je bilo goljufiji, skoraj nemogoče priti pravočasna na sled. Roner ie bil že pred itirhnl meseci odslovljen od sluibe, ker *e le dojnalo« da je bil za časa prevrata zapleten v n*ko afero z vojnim plenom. Po odpustu Je takoj pcbesnil v Amerfko. da izbrise sled za seboj. Mimogrede naj omenimo, da }e Roeer izvajal svoje goljufije na ta način, da ie popravljal odnosno porrarejal pobornice čekovnih položnic, s katerirnj so polaeali ve-lckupci tobaka derrar na račun plač'la kupljene robe. porabljal je zaupanje svojega neposrednega 5efa pri skladišču tobaka. 2^ zahvalo, ker ga je sei tega skladišča spravil v službo, ga je goljufal Ko so bile malverzacije odkrite, ie to dejstvo gospoda Iiovarja kot Sefa Mestne kontrole, v katerega delokrog spada tudi omenjeno skladiSčc, spravilo popolnoma iz ravnotežja vkljub temu, da s:a ne zadene niti najmanjša moralna krivda. Gnal si Je to k srca tako dolgo, da ga je rešila smrt neznosnega trpljenja. Od kapi zadet je postaj žrtev svojega poklica. Pokojni je služboval pred prevratom pri strokovnem računskem oddelku na Dunaju in si je kot vobče čislan uradnik pridobil v službi kakor tudi izven rile ugled io spoštovanje. Po prevratu Je bil kot Jugoslavenski državljan dodeljen k tukajšnji deleenciji ministrstva financ Kot računski uradni in od tu imenovan za sefa krajevne (Mesne) kontrole pri monopolskih ustanovah v Ljubljani. Nesebični, pošteni žrtvi večni spomin* Žrebanje sokolske loterije za Tabor dne 15. decembra I NIBELUNGI D E L J U T R I Krasna scena (Hunski boj) fae drugega dala velefilma NibelungL. II. del se predvaja samo dva dni in sicer 26. in 27. t. m. ■srodila „„.„i.. ELITNI KINO MATICA redilni kino v Ljubljani. Telefen fM. Stran 4. •SLOVENSKI NAROD« dne 26 novembra 1925. Stev. 270 Gospodarstvo S1 Uradni tečaji dinarja za december. Finančno ministrstvo je določilo za decein* ber naslednje uradne tečaje dinarja: 1 na« polebndar 217, 1 turška lira 245, 1 angleški funt 273, 1 dolar 5625, 1 kanadski dolar 56, 1 alata nemška marka 13.40, 1 poljski zloti 830, 1 avstrijski šilng 7.93, 100 franc frankov 224, 100 svic. frankov 1088, 100 italijan« akih lir 226, 100 belgijskih frankov 255, 100 holandakih goldinarjev 2262, 100 romunskih lejev 26, 100 bolgarskih levov 41, 100 dan* akih kron 1404, 100 švedskih kron 1505, 100 norveSkih kron 1147. 100 pezetov 801, 100 drahem 75, 100 Kc 167, 1 milijon madžarskih kron 788. Ti tečaji, po katerih se plačuje tu« di pristaniška taksa, veljajo od 1.—31. de« aambra 1925. —-g Reinzija carinskih farifov. Na ple* ssrni seji finančnega odbora je bil sprejel predlog većine, po katerem naj se odpravijo izvozne carine na vse %rste žita, na konje, svinje, hrastove prage in sploh hrastov les. Za carine prost izvoz polnokrvnih arabskih in angleških konj bo potrbno predhodno do; voljenje poljedelskega ministrstva. Na polos vico je znižana izvozna carina na perutnino, papir, cunje, odpadke od cunj, t>tar papir, smrekov, borov in drugi les. Vse spremembe v carinskih tarifih bodo v kratkem uradno objavljene. Uvozne carine so prosti tudi poljedelski stroji in orodje, Cc jih uvažajo tisti, ki obdelujejo zemljo. —2 Taksa za otvurjene in tekoče račune pri delniških družbah. Taksa po tarifni postavki 37 taksne tarife zakona o taksah in pristojbinah se je do sedaj pobirala od vseh tekočih računov* pri industrijskih delniških družbah. Na pritožbo nekega industrijskega podjetja je Generalna direkcija posrednih davkov v konkretnem primeru dne 10. okt. 1925. pod S..331. odločila, da računi, katere vodijo industrijska podjetja v svojih knjigah o upnikih iu dolžnikih, niso zavezani taksi po tarifni postavki 37., ker se ta taksa nanaša samo na otvorjene ali tekoče račune pri denarnih zavodih. Zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani opozarja industrijska podjetja na to odločbo, da ob prihodnjem plačilnem roku za to takso (15. januarja 1926) vložijo prijave, v katerem naj uveljavijo taksno prostost po tej tarifni postavki z utemeljitvijo, da niso denarni zavodi. — Vinarska razstava iu sejem v Ivanl-fcovcih. Kakor smo že poročali, se bo vršila razstava vina, ki jo priredi * Vinarska zadrugam sJerjzalemčaiic, dne 10- decembra v Ivanfkovcih- Veliko število vinogradnikov iz ljutomerskega in ormoškega okraja ie pripravilo znatno množino vina. Interesenti bodo imeli priliko, da se prepričajo o kakovosti letošnjih vin tega vinskega okoliša in uverijo, da se je vino veliko bolje razvilo, kakor se je pričakovalo. Preizkusili bodo pa lahko tudi starejše letnike. Železniške zveze so tako ugodne, da lahko tisti, ki imajo malo časa na raapolago, opravijo ta izlet v enem dneva. Vlak, ki Ima zveze iz Ljubljane in Zagreba prihaja sem ob 11* ta se vrača v tej smeri ob pol 16. Kdor pa ima več časa, pa ima priložnost si pobližie pogledati lepe ormožke in ljutomerske gorice. Razstava se vrši s sejmom v dvorani tik kolodvora in je torej udeležba tudi v najneugodnejšem vremenu mogoča. — Pravilnik o zaposlenju Inozemskih delavcev. Minister za socijalno politiko Je podpisal pravilnik o zaposlenju inozemskih delavcev v naši kralj errinL Pravilnik objavijo »Sluibeae Novinec Temeljna načela o zaposlenju inozemskih delavcev smo že svoječasno objavili. —g Zniženje železniške tarife za Sušak. Na zadnji seji susaškega občinskega sveta je župan Kučić poročal o rezultatu svoje misije v Becgradu, kjer so mu obljubili, da bo železniška tarifa za nekatere trgovske predmete, ki se prevažajo na Sušak, zniža predmete, ki se prevažajo na Sušak, znižana za 30%. —S Žitni trg. IzvzemŠi moko se je položaj za ostale poljske pridelke zboljšal. Promet na novosadski blagovni borzi je znašal prejšnji teden 443 vagonov in sicer pšenice 102 vagona, koruze 323 vagonov, moke 10 vagonov, ovsa 8 vagonov. Pšenica potiska ie notida3a 255—260, banatska 252.50—357.50, sremska 245—250. Vagon-sko blago 240—242.50. boljše vrste 250. Koruzo staro so ponujali na bazi 150—155. Suha nova koruza je notirala 13$—140. Moko Ogg so plačevali po 400—105, »O« pa 395. Oves je notiral 165—170, Postojna je plačevala po 212.50. —% Uvoz na Poljsko. Generalni konzulat republike Poljske v Zagrebu je semkaj naznanil, da so so odločbe ministrskega sveta z dne 7. avgusta, 11. julija in 17. junija t. L glede prepovedi uvoza nekaterih vrst blaga na Poljsko z dne 14. novembra t. 1. tako spremenile, da od tega dne za tako blago ni več potrebno uvozno dovoljenje ministrstva trgovine in industrije, temveč zadostuje, da se tako blago v slučaju, da pride zanj v poštev konvencijonalna znižana carinska postavka, opremi s potrdilom o svojem poreklu. va s d e hVr s koz omo: če kupite nogavica brez žiga •ključ", ker adea par nogavic a iigora fn znamko (rdečo, nodro, zeleno aH zlato) „ključ" trija tako dolgo kakor štirje! pari drugih. Kupite eden paj in prepriča-če sel * v To in ono b Amerike V Clevelandu so umrli: dne 2. novembra ga. Frančiška Stanko, rojena Videnič v starosti 69 let. Pokojna je bila doma iz Cerkelj pri Krškem, — Dne 31. oktobra je preminula ga. Josipina StemiŠa rojena Vovk, stara 55 let. Doma je bila iz TrebČ pri Žužemberku. V Ameriki je bivala 33 let Zapustila je moža in tri sinove. — Dne 6. ncv. je v bolnici preminul Josip Androla, star 42 let. Doma ie bil iz Ogračice, fara Skocijan na Dolenjskem. — V Milwaukee Je 23. okt. preminula rojakinja Ivana Vilkar, stara 40 let. Doma je bila iz Majšperga pri Ptu!u. — V Lfvingstonu. Illinois, je umrla 46 letna rojakinja Marija Klavora, dona iz Spodnje Štajerske. — V kraju Dorloo ie dne 27. okt za vedno zatisnila oči ga. Pavlina Kodra, rojena Križnik. Pokojna, ki ie b;!a stara 40 let, je bila doma iz Zagorja ob S&vL Zapustila ie 6 sinov in 2 hčerki. — V Steel tonu ie dne 17. okt. umrl rojak Janez Brodnik, star komaj 23 let — V Ori-entu, Ilionis je po dolgi In mučni bolezni preminul rojak Andrej Petrič. Podlegel je legariu. Duh smrti bedi nad grobovi egiptovskih faraonov V zvezi z nedavnim odkritjem Tutan-kaninove grobnice priobčuje »Pearson Welklya« daljši članek o zagonetnih pojavih, ki so nekaki nemi Čuvarji ob grobnicah pokojnih egiptovskih iaraonov. V Egiptu je splošno razširjeno prepričanje, da morajo vsi, ki si drznejo motiti večni počitek egiptovskih kraljev, poplačati ta korak s smrtao. Kot dokaz, da to prepričanje ni navadna vraža, navaja list naslednji zanimive dogodke. Pred dobrimi 20 leti je hotela 60 Članska razbojniška tolpa Arab-cnv oropati kraljevsko grobnico. Toda svojega načrta razbojniki niso znali Izvesti Edini plen, ki jim je padel v roke, Je bila dragocena starinska slika neke egiptovske krrjeginje, ki so jo ukradli iz sarkofaga. Faraonov duh, ki so ga razbojniki motili v večnem počitku, se je grozno osvetiL Komaj so se razbojniki z ukradeno sliko nekoliko oddaljili od grobnice, so jih čuvarji napadli in pomorili. Na razbeljenem pesku v pustinji je obležalo 59 mrtvecev. Samo vodja razbojniške tolpe je še dihal. Čuvarji niso opazili, da še živi. Ko so odšli, se je vodja Ben Ebrahim zavedel, vzel sliko in jo prodal v mestu za ogromno svoto anti-kvarju VVilhelmu Maunu. Toda osveta je zadela tudi Masna. Vsa njegova rodbina skupaj z njim je kmalu umrla nasilne smrti. Mannovi dediči so podarili starinsko slfko angleškemu muzeju. Najprej so napravili fotografski posnetek. Fotograf, fci je delal posnetek, je drugi dan umrl. Muzej je imd od dne do dne manj obiskovalcev tako, da je bilo ravnateljstvo naposled prisiljeno prodati usodno sliko nekemu boga^mu Amerikancu, ki je zbiral starinske dragocenosti. D-"1 trčni Amerikanec se Je vračal s suho r»a parniku »Titanic*, čigar katastrofa ie še vsem dobro v spominu. Njega rn sliko so pogoltnili morski valovi. — Faraonov duh se je z osveto zadovoljil in ni več zahteval žrtev vse dotlej, dokler niso začeli Angleži zopet brskati po njegovih grobnicah. Zadnja žrtev ie bil znani lord Carna-von, ki je umrl kmalu po tem, ko je prišel na sled Tutamkhaarmovi grobnici. • Galantni filozof. Angle&ki filozof Hume, ki je bil na svoja stara leta precej de. bel gospod, se je vozil nekoć z lopo Lady VTa-Har e z ladjo čez Frith v Leith, ko Je izbruhnil bud vihar. Dama je iskala pri filozofu tolažbe, ta pa ji jo zagotavljal povsem bladuokrvno, da bodo oba najbržo ribe po. žrle. »Za katerega pograbijo naj prvo?t jq vprašala dani.!. Filozof Je odgovoril: *Kar je požrešnih rib, padejo brez dvoma po meni, kar je pa iTsflknaniiilniTaf mod njimi, se bodo radovali na Vaši Jasnosti. X Bombni atentat na kino. Tc dni jo pred vajal neki kinematograf v Dublinu angleški hlm, ki je vseboval bitke pri Ypernu. Oho* roženi irski republikanci pa so napadli kino, vrgli v poslopje bombo, ki ga je popolnoma razdejala in ustrelili dva policaja, ki sta ho* tela preprečiti napad. Potrti globoke žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je gospod Franc Ilouar vli|l računski svetnik včeraj, dne 24. t. m. nenadoma preminul. Pogreb se viši v Četrtek dne 26. t. m. ob 9. uri dopoldne v Stični na Dolenjskem. V Ljubljani, dne 25. novembra 1925. Žalujoči ostali« Osobfe monopolskih ustanov v LJubljani naznanja pre« tužno vest, da je danes nenadoma preminil njihov tovariš, gospod računski nadsvetnik FRAN ILOVAR Sef krajevne kontrole. S preminilim izgubi tukajšnji urad vrlozaslužnega in nadvse vestnega tovariša, ki ga bode ohranil v nepozabnem spominu. V LJubljani, dne 25. novembra 1925. 4642 Krene žile si zavarujte s pat. ANTIVARIX obvezo. — ■ Cena: 150 Din —— Naročila: M. BARTL, Stritarjeva ulica 2 IHHaVnnRCKianHHnaVHH I J RADIO aparate in sestavne dele ima v zalogi FRANC BAR, LJubljana, Cankarjevo nabrežje Stev. 5 Skladiščnik starejša in dobra moč, iz* urjen v mešani stroki — želi premeniti službo. — Ponudbe pod Dobra moč 4393 na upravo «Slovcn* c>ekga Naroda«. Opreme za neveste store, zastore, jedilne In spalne garniture, nami z* na in posteljna pregrfc« njala in vse vrste vezenin veže ročno najceneje M Zor*Iežek. Ljubljana, — Stritarjeva ulica, 7. Pre* vzame vse kombinacije is motivov. Pred/iskanje, Največja izbira načrtov. _196/2 Prodajem dve no-vozazidane zgrade 1. jednospratna s a pet* naest odelenja i druga trospratna sa dvadeset* sedam odelenja, zidane za svoju upotrebu i pot* puno moderne. — Za bli* ža. obavestenja obratiti se scpsven&u: Žička ulica br. 8 kod Crvenog Krsta, Smederevski Djeram. 220/L Pozor, trgovci z vinom! Ako želite kupiti dobra vina v ši-benskem srezu, obrnite se na pooblaščenega mešetarja .za vino, rakijo in olje. Martin Cićin Sain, Vodice, Dalmacija — Naslov zs brzojavke: Marttnša, Vodice. Vse informacije dajem brezplačno. 4583 Sir ^ liptavskl v lesenih zabojčkih po 5, 10, 15 in 20 kg, dnevno svež, 1 kg 15 Din in trapistovski v zavojčkih po 1 h g. polnomasten, 1 kg 28 Din, maslo (paketi po !/4. V, in 4 kg) dnevno sveže, 1 kg po 40 Din razpošilja po povzetju mlekarna in sirarna I. Herman, Končanica v Slavoniji. 196-L VSEM ki hočete piti dobro kavo, priporočamo našo izvrsteo pravo domaČo kollnsko cikorijo ^1 Važno za vinogradnike In sedlarje! Pametni raipT$e?a!ec iveala za bodočo pomladno dobo. Velik uspeh na avstrijskh velesejmih. Proda ;a: F. Sehnepfleitner, Graz, Schiliei s rasse 1./L (Oesterreich.) Traži kompanjona moderno uredjena i dobro uvedena mehanička i galvanska radionica zbog pretrpanog posla Obratiti se na PUBLICITAS A. D. BEOGRAD, Pozorišna ul. 2 pod brojem ,Be 1616", 4565 20,000 Din posodim podjetju, ki mi preskrbi stalno službo. —-I*onudbe pod ^Uradnik 4394*> na upravo vSloven« skega Naroda«. Najcenejše kupite samo pri Josip Petelincu Volno, trikotažo, rokavice, nogavice, nahrbtnike za šolarje in turiste, potrebščine za i i vi I je, krojače, čevljarje in sedlarje NA VELIKO IN MALO Mubljana l38-L (blizo Prešircovegi spomenika ob vodi) Najnovejši epohalni Izum, petrolejska plinska avettl$ka JUDA' z torova žarnico 200-500 sveč moči. Krasna bala luč. Neznatna poraba petroleja Šved kakor elektrika! „AIDA" se rabi za razsvetljavo prodajalnlc, uradov, gostilnic, sol. cerkev, dvorišč, vrtov itd. mAIDA" je prikladna za najmanjše in največje orostore. — Zahtevajte prospekte! Glavno skladišče za SHS ima elektrotehnična firma ? I57-L SVARC i drug ZAGREB, Preradovifm ulica i — ISčemo zaupne zastopnike. — — Zahtevajte takoj prospekte! — tli riTriTriTri je pravi pomočnik marljive gospodinje! je neobhodno potreben v vsakem gospodinjstvu! PUH - PERJE R.MIKLAAC LJUBLJANA HsT Ako potrebujete sveže aH auha venca, šopke In aranžmaje, pokličite telefonsko številko 341 cvetličarna KORSIKA Tri pomaga štediti gospodinji! je vse belo vse čisto vse bleščeče vse duhteče. Tri soda t -.» <»