IZDAJA POGODBENA SKUPNOST ČASOPISA DOMAČE NOVICE« LENART
&ntace
LETO IV.
Štev.
Lenart, 23. julija 1964
Urejuje uredniški odbor: Vet. Ivo Rapoc, predsednik — člani: Breda Štuhec, Jože Šuman, Slavko Leva-čič in Franček Štefanec. — Odgovorni urednik Franček Štefanec. — Uredništvo in uprava Lenart, Radgonska 9. — Izhaja stalno na 8 straneh drugi in četrti četrtek. — Letna naročnina 500 din, inozemstvo 900 din. — Tekoči račun pri podružnici NB Maribor številka 601-11-608-103. - Ime: Pogodbena skupnost za izdajanje časopisa »Domače novice« Lenart. — Tiska ČP »Celjski tisk« Celje.
PR A ZN OVANJE OBCLNSk E(; A PR /v Z\ IK A
USPELE PRIREDITVE
KVENJAKl
Zveznj poslanec IVAN KOS njak — Slavnostne akademije se je udeležila
Med gasiti s« se prireditev v počastitev občinskega pra.znliika udeležili: z vezmi p,o4anei: Ivan Ros in Frančiška Vari. Republiški poslanci: Janez Švajncer, Franc Čop in Jelka Firbas ter sekretar okrajnega odbora SZDL Lojze Frangeš. sekretar okrajnega komiteja /.MS Tone Brnmen, predsednik okrajnega sindikalnega sveta Jože Globačnik ili predstavniki družbeno političnih organizacij komune.
Na predvečer praznovanja občinskega praznika je bila v Cer-kvemjaku in Lenartu sllavnostna akademija. Na akademiji je v Cerkvenjaku sodeloval »Planinski oktet . iz Maribora, v Lenartu pa rokoborci Maribora in Lenarta. V 'sporedih eo bile orika-zane najrazličnejše kulturne de_ j a vil os t i.
Po akademiji v Cerkven jaku je bil ponazorjen partizanski napad. čez naselje pa so krožile rakete.
V nedeljo 12. julija so od ranega jutra pozno v noč prihajali v Cerkvenjak občani iz naše komune in od drugod.
Oh •'.>() je bila slavnostna seja skupščine občine Lenart. Na njej je govoril predsednik Obč. skupščine Edo Zorko - Mihec. Pojasnil je razvoj dogodkov med NOB v Cerkven jaku. potem je
odkril spomenik borcem NOB —Odprli nove poslovne prostore trgovskega podjetja »Izbira« Cerkve — Športne prireditve — Izšel spominski zbornik družbenni organizacij Cerkvenjaka — Prireditev množica občanov — Letošnji občinski praznik je bil zelo svečano proslavljen.
orisal razvoj gospodarstva v občini in pripomnil, da nekateri govorijo, da smo premalo storili za razvoj naše občine. Iker nimamo i ministri je. le res nimamo, vendar smo veliko napravili za razvo j kmetijstva, vedno več občanov ise zaposluje v družbenem .sektorju v kmetijstvu ali industriji v mariborskih podjetjih. Vodno več mladine se šola. Razvoju .kulture in idej nositi pri nas pa je veliko pripomogel radio in televizija. Predsednik OS je nato .poudaril, da je vso skrb potrebno posvetiti organom delavskega in družbenega samoupravljanja in nagrajevanju po delu. Skrbeti pa je potrebno tudi za razširjeno reprodukcijo v naših delovnih ikoldkltivih. Na kra ju izvajanja se je predsednik Edo Zorko - Mihec zahvalil družbenim organizacijami Cerkvenjaka za prizadevanje pri pripravah na občinski praznik.
ODKRILI SPOMENIK PADLIM BORCEM
Spomenik padlim borcem v Cenkvenjaku je odkril zvezni .poslanec- Ivan Ros. Predsednik JCO ZB Cerkvenjak Tomaž Lov-,rec je prvi govoril pred spomenikom. Opisali je trpljenje vašča-nov med drugo svetovno vojno.
Ivan Ros je v isvojeim daljšem
izvajanju pri spomeniku govoril o razvoju NOB in o povojni graditvi ter omenil koncept .nadaljnjega razvoja. Poudaril je, da bo z novo delitvijo ostalo več sredstev delovni,m organizacij a m in komuni ter ho s tem omogočen hitrejši razvoj nerazvitih področij. Potrebno ipa bo izkoristiti t udi skrite rezerve v kmetijstvu.
Med svečanostjo pred spomenikom je letalec Rajšp odvrgel iz aviona venec v spomin svojemu očetu, katerega ime je vpisano na obelisku. Zvezni poslanec Ivan Ros je dal po odkritju ,sipo<mierni!k v čuvanje lin vzdrževanje KS Cerkvenjak. Prevzel ga je predsednik KS tov. Šteicer.
Pionirji, predstavnik)! OS in družbeno političnih organizacij so položili vence. Med tem časoma je godba na pihala igrala žalostinke. Mnogim so se utrnile solze ob spominu na padle svojce ali tovariše.
Pri odkritju spomenika je Planinski oktet iz Maribora pel partizanske pesmi.
ODPRTA PRVA ENONADSTROPNA TRGOVINA V OBČINI Nove trgovske lokale Izbira Cerkven jak je odprla predsednica L" O trgovskega podjetja. Pred tem je govoril direktor podjetja Edo Kurnik, ki je paz-(Nada 1 j e vanje na 5. strani)
PRIJATELJSKO SODELOVANJE
MED »TEDNIKOM« IZ PTUJA IN »DOMAČIMI NOVICAMI«
»Tednik . bomo objavljali sestavke, ki jih bomo povize-li od prijateljskega časopisa. Omenjeno pa bo storil (udi Tednik, ki bo povzemati sestavke iz našega lista.
Zaželeno bi bilo, da bi takšno sodelovanje koristilo prijateljskim odnosom med sosedu j ima komu nama.
\ uredništvu glasila SZDL za Podrav je TEDNIK A v Ptuju smo se dne 11. julija dogovorili ,za prijateljsko sodelovanje med omenjenim časopisom in Domačimi novicami . To 'sodelovanje so začele Domače novice realizirati z današnjim dnem. Poicl enokoloniskim klišejem, ki je zmanjšani povzetek originalne glave časopisa
Uredništvo
MNOŽIČNA UDELEŽBA NA PRAZNOVANJU OBČINSKEGA P RAZNIKA V CERKVENJAKU. Prireditev v počastitev občinskega praznika Lenart v Cerkvenjaiku se je udeležila množica ljudii. Na sliki od leve proti desni: Ivan Ros, zvezni poslanec govori ' prod odkritjem spomenika žrtvam fašističnega nasilja, množica ljudii se pomika od spomenika proti zadružnemu domu, kjer so odprli novo trgovino in spomenik žrtvam fašizma is preurejenim zadružnim domom v ozadju.	Foto: Mirko B rumen.
DONU Velikan v Šetarovi
GRADIJO HLEVE ZA 900 GLAV PITANCEV - MARLJIVI SLAVONCI — SKRB ZA SEZONSKE DELAVCE
\in m svetu 1
Francoski predsednik de Gaulle se je d Bonnu razgovarjal s kanclerjem Erhardom. Razgovor je dal skromne rezultate. Sporazumela sta se. da bo Nemčija pripravila predloga za vpostaviteo evropske politične unije.
Novi mehiški predsednik je postal Diaz Ordaz. kandidat vladajoče revolucionarne ustavne stranke. Novi predsednik je dolgoletni sodelavec Lope za Mateosa. Dolžnost bo prevzel 1. decembra.
Na nedavni seji izvršnega komiteja CK ZKJ so obravnavali osnutek predloga sprememb in dopolnitev statuta ZKJ. Sklenili so. da pride predlog osnutka v avgustu v javno razpravo.
Sovjetski premier Hruščov je po vrnitvi z obiska v skandinavskih deželah de jed. da so odnosi miroljubnega sožitja že postala realen temelj na katerem rastejo odnosi držav z različnimi družbenimi ureditvami.
V	Londonu je bila XIII. konferenca premierov Commonmealtha. Vzdušje na konferenci je bilo pri-lično turobno.
Moiz Čombe je sestavil novo vlado in postal njen četrti predsednik namesto dosedanjega premiera Cprila Adule. Nova kon-goška vlada bo imela 11 ministrov.
V	Ljubljani so bili predstavniki pobratenega mesta Parme (iz Italije). Pogovarjali so se o nadaljnjem sodelovanju prijateljskih mest.
Zvezni in organizacijsko politični zbor sta na skupni seji sprejela predlog temeljnega zakona o finansiranju družbeno-političnih skupnosti. Obravnavala sta tudi predlog zakona o osebni izkaznici, vendar je sprejetje tega zakona preloženo do jeseni.
Na poti na oddih v S Z. na ladji i Litva je od srčne kapi umrl predsednik centralnega komiteja francoske komunistične partije Maurice Thorez. Prepeljali so ga v Pariz, kjer je bil izvršen svečan pogreb, ki so se ga udeležili tudi predstavniki CK ZKJ.
V	Moskvi je gostovala ljubljanska opera. Opero Ekvinokcij< si je ogledal tudi sovjetski premier Hruščev z ženo.
Vrhovni sovjet ZSSR je izvolil Anstasa Mikojuna za prvega pred sednika prezidija vrhovnega sov-jeta ZSSR. Dosedanji predsednik Leonid Brežnjeo se bo posvetil delu CK partije, kot sekretar CK KP SZ.
Konvencija republikanske stranke je izvolila voditelja desnega konservativnega krila Baryja Goldrvaterja za svojega kandidata na jesenskih volitvah za pred sednika ZDA. Pred palačo, kjer je zasedala konvencija so demonstranti nosili krsto z napisom: J~ republikanski stranki je umrla svoboda«.
Na Vrhniki so svečano proslavili 20-letnico oklopnih enot naše armade. Ob tej priliki je v tem kraju nastopal orkester in zbor doma JLA iz Beograda. Odkrili so spomenik padlim tankistom in imeli razstavo o razvoju tankov-skili. enot med SOB.
Na obisku v mariborskem okraju je bil štajerski deželni glavar g. Josef Krainer.
V šetarovi so pričeli z izgradnjo hlevov za 900 iglav pitancev. Gradbena dela izvaja Gozdno gospodarstvo Maribor, obrat za gradnje.
Sončnega dne smo se napotili na ogled gradbišča v Šetarovi. ZastrTneli smo, ko smo pred seboj zagledali obsežne objekte. Mladi Slavonci, ki opravljajo gradbena dela, so pridno zidali hleve. Sonce je obarvalo njihovo polt. da so bili videtii kot iz brona.
Delovodja Simon V i. vod nas je popel jal po gradbišču. S hitro in vljudno besedo nam je opisoval objekte. k|i se dvji)giajo liz tal: : Zgradili bomo tri velike hleve, med n jiimi pa dva prav tako dolga in visoka senika, da bo blizu krma. Ob omenjenih zgradbah gradimo dva betonska silosa. Z izgradnjo srno pričeli 13. maja. Predvidoma pa Ibodio vsa dela končana do konica oktobra letos. -
Šli smo ipo poteh, iki iso jih med objekti zgradili, da ne bi bilo preveč blata, katero bi jih pri delu oviralo in tov. Vlivod je nadaljeval: Za objekte borno porabili 129 milijonov investicij-Potriebnio pa bo še napeljati vo-
Neizvajanje predpisov
Kmetijska inšpekcija skupščine občine Lenarit (Ugotavlja. da nekateri .kmetijski (proizvajalci me izvajajo predpisov o škropljenju sadnega drevja. Letos je inšpekcija zaradi neizvajanja teh predlpisov obravnavala 19 kmetovalcev. Inšpekcija tudi ugotavlja, da se v občini pomanjkljivo izvaja predpis o minimalnih agrotehničnih ukrepih v poljedelstvu, ki ga je sprejela občinska skupščina.
Ugotavljajo, da ta odlok v glavnem kršijo isti kmetijski proizvajalci. Nekaj jih je bilo zato up/ravno kaznovanih.
Sarino lani je kmetijska inšpekcija obravnavala 39 primerov kr-štve predpisov o obdelavi zemlje. Po splošni oceni je billo kršiteljev še več. Kmetje se po navadi najraje izogibajo zadostnemu gnojenju z mineralnimi gnojili, pravočasnemu Ispravilu kmetijskih pridelkov in zamenjavi semena. V štirih primerih se je kmetijska 'inšpekcija občinske skupščine Lenart morata poslu-
_ Jaz linam vedno več nerešenih spisov! — Tudi jaz1
Kakšno rešitev predlagaš? Odpoved slm/be!
dovod in zgraditi posebno trafo postajo.«
Prav gotovo je to največji objekt, ki smo ga v zadnjem času zgradili v občini za namene kmetijstva. Vzreja pitancev bo tu sodobno organizirana. En hlev ar bo opravljal tristo glav.
Vprašali smo, kje bivajo delavci. Delovodja tov. Vivod nas je povabit, da si oglodamo njihovo začasno stanova,nje.
Prišli smo pred veliko kmečko hišo nedaleč od gradbišča. Nad vhodnimi vrati smo opazili letnico 1811. Rljiuib starosti pa je hiša lepo ohranjena. V liiši nas je najprej presenetilo, da imajo dve kuhinji. V enli kuhajo za Slovence, katerimi delijo odmerjene partije, v drugi kuhinji pa za tovariše iz Slavonije, ki dobijo količine hrane po želji. Opazili smo tudi lepo urejene spalnice, v katerih je sicer preveč postelj, vendar je na njih čisto perilo in žii ranice.
Vsem tovarišem, ki se trudijo, da bi bil velikan v Šetarovi čimprej zgrajen, želimo, še veliko tako sončnih dni. kot je bil tisti, ko smo jih mi obiskali.
žiti najstrožjega ukrepa zaradi neizvajanja odtoka o aigromini-mumu s tem, da je odredila prisilno upravo nad posestvom. Seveda pa so ituidi upravičljiivi razlogi, ko so kmetje ostareli in za delo nesposobni, (delovne sile pa mi mogoče dobiti. Kmetijske organizacije pa niso zainteresirane za omenjene površine, ker so v glavnem za kmetijstvo neprimerne.
UKREPI ZA VZREJO PLEMENSKE ŽIVINE
Kmetijska zadruga Zg. Ščavni-ca — Velka, ise je resno lotila odpravijanja vzrokov zaradi katerih tudi na njenem območju ni dovolj plemenske živine. Na zad-injii seji zadružnega sveta te zadruge sO se pogovorili o kratkoročnem in (dolgoročnem sodelovanju z zasebnimi km-etj pri vzre ji plemenske živine.
/. zainteresiranimi živinorejci bo zadruga sklepala enoletne oz. 10-letne pogodbe, po katerih naj bi se stialež plemenske živine v prihodnjih letih na tem območju občutno izboljšal.
Pogoji za tovrstno kooperacijo so zelo ugodni in je reja plemenske živine predvsem zanimiva za živinorejce, manj pa za zadrugo, ki si ne obeta velikega dobička. Zadružni svet je na svoji seji sprejel kalkulacijo, po katetri naj bi čisti dohodek cnd krave v 10 letih pogodbenega pitanja znašal 60 tisoč din za kmeta in 17 tisoč din za zadrugo.
Zadruga se je za tako delitev dohodka odločila predvsem zato, da bi se stalež plemenske živine čimprej -povečal.
Kmet. ki na primer poseduje 10 ha obdelovalne zemlje, lahko redi najmanj 13 govedi pod pogojem. da proizvodnjo specializira. Teinu primeren pa je tudi njegov dohodek.
Primerek kalkulacije objavljamo na 7. strani.
PO VOLITVAH DELAVSKIH SVETOV
Pred kratkim smo tudi v naši občini končali z volitvami v delavske in zadružne svete ter upravne odbore delovnih organizacij. Volitve so bile v domala vseh delovnih organizacijah dobro pripravljene in iso ponovno pokazale pripravljenost naših delavcev za sodelovanje, ki se je v 'pol ni meri predvsem odrazilo v številni volilni udeležbi. V nove samoupravne organe so izvolili večinoma take ljudi, ki doslej v teh organih še niso delali, med njiimi je mnoigo mlajših, ne manjka pa tudi žen.
Z opravljenimi volitvami samoupravnih organov srno opravili šele del naloge, dru-,gi morda celo važnejši pa nas še čaka. Gre v prvi vrsti za iskanje načina in sredstev, kako čimpreje in na najbolj primeren način vključiti novoizvoljene tovariše in tovariišioe v dejansko samoupravo. Z aktivnostjo dosedan j ih samoupravnih organov v delovnih organizacijah ne moremo biti v celoti zadovoljili, zato ise nam v prihodnje nalaga tembolj odgovorna naloga. predvsem, če upoštevamo talko obsežno rotacijo, ki je zajela prejšnje člane samoupravnih origanov.
Kje je potrebno začet i ?
Menim da je poglavitna naloga morda predvsem družbeno političnih organizacij v podjetjih in to Zveze komunistov in sindikata, da organizirajo temeljite študije s članii samoupravnih organov o temeljnem samoupravnem aktu v delovni organizaciji, to je o njenem statutu. Če bomo namreč hoteli, da bodo naši člani delavskih in zadružnih svetov ter Slani ostalih samoupravnih teles v podjetjih postali dobri upravljal«, potem je najbolj nujno, da takorefcoč do obi-
sti poznajo statut, ki mora biti vodilo samoupravljanja.
Tam. kjer samoupravnim organom ne bodo mogli statuta raztalimačiii člani delovnega kolektiva, Ibo pač kazalo iskati pomoč pri delavski univerzi.
Seveda pa ne moremo ostati samo pri spoznavanju statuta. Nič manj pomembno ne ibo seznanjanje samoupravnih telles v delovnih organizacijah z njihovimi pravicami in dolžnostmi na splošno, ne samo s tistimi, ki so zapisana v sita tu trn podjetja. Zato bi kazalo še enkrat, toda tokrat temeljito obdelati zvezno in republiško ustavo. Če bodo uprav-Ijalcj le to dobro poznali, bodo nedvomno, kadar bo pokazala potreba, podjetja lahko tudi statut bolj kvalitetno spreminjali.
To sta samo dve nalogi, ki sta po moje pogllavitni, čeprav pri teh ne bi smeli osta-
(Nadaljevanje na 3. strani)
Preživninsko varstvo kmetov Lenarčani na valovih v Valovinah
VIŠINA PREŽIVNINE ODVISN A OD VREDNOSTI ZEMLJE
Občinska skupščina Lenart bo še 15. julija sprejela odlok o preživninskem varstvu kmetov. V tej zvezi smo vet. Ivanu Rapcu, predsedniku sveta za kmetijstvo in gozdarstvo postavili nekaj vprašanj.
je P" vašem mnenju potrebno doseči z uvedbo preživninskega varstva kmetov?
Preživninsko varstvo kmetov je vprašanje s katerim se intenzivno ukvarjajo organi občinske skupščine, pa tudi širša javnost. Vse pogosteje se pojavljajo primeri, ko nudijo ostareli dn obnemogla kmetje svojo zemljo
skupnosti v odkup ,in z željo, da ,se jim zagotovi določeni mesečni dohodek, ki bi jtim omogočil dostojno preživljanje. Iz preteklosti so poznani mnogi primeri. ko so ostareli kmetje razdelili zemljo ali pa izkupiček od prodane zemlje med dediče ter živeli nato kot prevžitkarji. ki pa se je v mnogih primerih izrodilo v pravi pekel in naša sodišča hranijo v svojih arhivih nešteto primerov, ko so prevžitkarji iskali pravno pomoč za uveljavljanje svojih pravic na sodišču.
Položaj se je danes v minogo-,čem spremenil, saj je skupnost zainteresirana za večanje zemljišč družbenega sektorja, za katera je pripravljena plačati ustrezno denarno odškodnino, ki ji a j bi se stekala v posebni sklad za preživninsko varstvo kmetov iz katerega bodo ti kmetje — tisti. ki bodo vložil; svoja sredstva — dobivali mesečno ustrezni znesek, preživnino ali kakor koli že imenujemo to pomoč.
Podrobneje obrazložite pogoje ,za pridobitev pravice do preživninskega varstva.
Za preživninsko varstvo naj bi prišli v poštev kmetje, ki bodo S kupoprodajno a'li drugo pogodbo sklenjeno z gospodarsko organizacijo, prenesli v družbeno lastnino vsa svoja zemljišča ter. da bodo kupnino ali drugo od-
plačilo. ki bodo dobili za to zemljo. vložili v občinski sklad za preživninsko varstvo kmetov, o-zirorna, da bodo odstopili terjatve za plačila iskladu.
Kmet naj bi dob i 1 pravico do preživnine, ko dopolni moški 65 let in ženska 60 let starosti. Pravico do preživnine hi imel tudi prej. če je ali pa postane popolnoma nezmožen za pridobitno delo. kakoir tudi, če se ne more zaposliti zaradi vzgoje in nege otrok do 7 let ali zaradi trajne nege drugih članov, ki zaradi bo. lezni ali starosti nujno potrebujejo tujo nego. Do preživnine ne bi imel pravice tisti, ki dobiva pokojnino ali invalidnino, če je ta mižja od preživnine.
Koliko bodo po osnutku odloka posamezni kmetje dobili preživnine?
Preživnina ise bo določili v mesečnem zmesiku glede na vrednost zemlje, ki jo je kmet prenesel v družbeno lastnino in glede na starost kmeta lin oseb. za katere mu pripada preživnina. Izračuna se tako. da se vrednost zemlje deli s povprečnim številom let doživetja po določeni lestvici. Tako dobljen znesek deljen z 12 pomeni višino mesečne preživnine.
Če je na primer vrednost zemlje doisegla 2 milijona din, kmet pa je ®ta,r 65 let bi dobil mesečno 12.820 din, poleg toga pa bi dobila 5.128 din še oseba, ki jo je nosilec preživninske pravice dolžan preživljati. Minimalna mesečna preživnina po predlaganem odloku pa naj bi bila )0 tisoč din na mesec.
Kaj bi še dodali k odloku o preživninskem varstvu kmetov?
Ce bo uvedeno iprežiivniinlsko varstvo, pa še ostame vrsta vprašanj odprtih. Rešiti bo potrebno .problem zdravstvenega varstva in socialnega zavarovanja za te kmete. Razmisliti pa bo tudi kazalo, ali ne hi bilo potrebno sina. trati za osnovo pri določanju višine mesečne preživnine tudi vplačanih davčnih obveznosti v zadnjih 15 do 20 letih. Odprto je tudi vprašanje, kaj z zemljišči, ki niso v interesnem območju gospodarske organizacije. Po mojem bi ta morala prevzeti skrb za organizacijo proizvodnje na ohišnicah, ki bi .si jiih kmetje zadržali. Dodatne dohodke "za te kmete bi bilo mogoče najti predvsem s ipeirutninarsko proizvodnjo. Nadaljnje reševanje preživninskega varstva ibo moralo temeljiti na sodelovanju občinskih organov in najširše družbene skupnosti.
praznovanje občinskega praznika
(Nadaljevanje s 1. strani) dravil vise prisotne, med katerimi so bili tudi predstavniki dobaviteljev. Po krajšem govoru so isi gostje ogledali sodobno urejena trgovska lokala.
•
ANTUJOŠKA KLET IN ŠE MARSIKAJ
Po končani slovesnosti so imeli občani na razpolago domače dob. rote od pijač. mesa. gibanic itd. Mladi pari so se vrteli pozno- v ponedeljkovo jutro. Visi so bili zadovoljni, ®a|j jih je zabaval
četrtega julija se je v Valovinah pri Puli ponovno pričelo počitniško življenje. V prvi izmeni so lotos v taboru lenarške počitniške zveze taborili otroci.
V eni izmeni lahko tabori 75 otrok ali 55 odraslih oseb. Kapaciteta tabora je lotos večja kot prejšnja leta. V Valovine so poslali tudi šotore od predvojaške vzgoje.Možnosti taborjenja imajo vsi občani, ki živijo na področju naše občine.
Taborjenje traja za eno izmeno 14 ali najmanj 7 dni. Izmene odraslih na letošn jem taborjenju so po naslednjem razporedu: od 20. junija ido 2. julija, od 4. jiulija do 17. julija in od 19. julija dio 1. avgusta.
Prijave za taborjenje zbira komisija za letovanje pri počitniški zvezi Lenart. Dobro bi bilo, da bi se zia taborjenje prijavilo tuidd čtitmveč kmetov. Cena zia celotno oskrbo je dnevno: za odraslo osebo 650 din, za otroke do 7 let ipa 525 din.
Lenairški tabor slovi po obilni in vitaminsko bogati hrani. Do-pu.s tnaki pa imajo različne možnosti razvedrila v taboru ali v sosednjih gostinskih objektih. Tisti. ki so že bili v Valovinah, si želijo vsako leto ponovno tja. Torej d'ragi občani, pridružite se njim in si vsaj za nekaj dtni od-počijte od napornega dela. Morje vam bo dalo nove energije in nova doživetja v prelepem delu Istre.
KOMBAJNI NA DELU
Lepi dnevi omogočili hitro žetev — Na Agrokombinatu žanjejo štirje kombajni — Najlepši donos se pričakuje pri pšenici — Ponekod žanjejo še vedno s kosami ali srpi — Pomoč sosedom in kooperantom.
V začetku julija se je pričelo z žetvijo ječmena itn nato drugih žitaric. Na Agrokombinatu KZ Lenart so želi s tremi manjšimi in eni,m večjim kombajnom. Po obronkih hribčkov pa je bilo- videti nekatere individualne kmetovalce, ki so želi s kosami ali s srpi.
Agrokombinat je imel letos zasejano 54 ha s pšenico, 15 ha z ječmenom in 11 ha ovsa. Žetev je bila končana v osmih dneh. Zanimivo je. da sta žetev opravila dva človeka, ker kombajn ža-nje, mlati in presoje žitarice.
Na Agrokombinatu je povpreč-
ni donos ječmena 28 do 50 centov, pri pšehici 55 do 40 centov na ha. Najlepši pridelek je bil pri sorti leonardo in ethoil de se h o is y (Etoal de Šoazi — francoska sorta).
S kombajni je Agrokomibimait pomagal pri žetvi na kmetijskem kombinatu v Radgoni in pri KZ Pernica. Vršene pa so bile tudi usluge kooperantom. Pšenico je Agrokombinat takoj prodal mli-,nu testenine Maribor. Mlin ima sušilne naprave, zrnje posuši iin ga vskladišči. Ječmen in oves bo šel za močna krmila za liaistna pi--tališča.
Agrokombinat KZ Lenart je letos zmanjšal površine za pridelovanje žitaric in je povečal površine koruze. Iz večletnih analiz je ugotovljeno, da je pridelek koruze sigurnejši. Zime rade poškodujejo ozimne posevke.
Žetev s kombajnom na Agrokombinatu KZ Lenart.
Fotn Bruraen
Planinski oktet, Roibin in Frča-ldk ter plošče s tvistom. Povsod je bilo živo. v Antujoški kleti, baru. pri stojnicah z imenom »Frančok. Micka« ... ter v krajevni gostilni.
Rezultate športnih prireditev berite na zadnjih straneh našega lista.
Članom družbeno-političnih organizacij in predstavnikom »Izbire« iz Cerkvenjaka, ki so pripomogli k svečani proslavi ob občinskem prazniku, moramo izreči vse priznanje!
PO VOLITVAH DELAVSKIH SVETOV
(Nadaljevanje z 2. strani) ti. Poskrbeti bo potrebno iza razvejan sistem izobraževanja samoupravnih organov v podjetjih, ki naj zajame politično in družbeno ekonomsko izobraževanje. Za vse izobraževanje pa Ibomo morali zaisiigurati potrebna sredstva, ki naj ne bodo mi. lošična, fci simo jo doslej za tovrstno de javnost radi dajali. Vse izobraževanje naj bi bilo ozko povezano z delavsko univerzo, ki razpolaga s potrebnim kadrom in s
potrebnimi vizuelnimi sredstvi, ki naj bodo pripomoček zaradi lažjega razumevanja snovi.
In še na koncu: izobraževanje se no sme začeti in nehati pri novoizvoljenih o>r-ganih samoupravljanja, temveč mora nujno zajeti vse naše delavce, tudi tiisite, ki v ekonomskih enotah soodločajo. Če bomo za začetek opravili naštete naloge, bomo veliko storili. Delavcem borno odprli ipat do dejanske samouprave. Tone Š.
Kinematografi pod enotno upravo
KINO V OBČINI SE BORI Z RAZNIMI TEŽAVAMI
strogo
zaupno
REKLAMA, REKLAMA
V Lenartiu je zadnje čase pogosto opaziti turiste, iki si okoli i-n okoli ogledujejo lii. šo, ki istoji Obnovljena s reci i trga.. Ugibajo ali je v njej gostilna Grozd aH ne'''
Kaj ni že skrajni čas. da odgovorni urade napisno tablo na tem objektu, saj bo to vsem v korist.
Govorimo o razvoju turizma in gostinstva, želimo si, da se ta panoga čimbolj razvije, nič pa nismo storili za reklamo Zavnha. Poglejmo v bližnjo otkolHco,pa bomo videli reklame ob glavnih cestah za vsako še tako majhno atrakcijo.
Torej vzemimo kos pločevine in narišimo na njo razgledni stolp, napiši,mo ikje stoji, kaj se z njega vidi in kaj se poti njimi dobi za pod zob. Omenjeno postavimo ob severni magistrali na od. sdku ceste, kjer se odcepi cesta proti Zavrliu. Če bomo to storili, bo tam vsak dan več motoriziranih turistov.
Reklamne table bi bilo potrebno namestiti tudi na ostale lokale v Lenartu, kjer še teh ni, ali pa so zastarele.
OJ. TRAVA ZELENA!
V Lenartu je velik vrt, na katerem so skrbno obdelane grede. Vsaik najemnik si želi čimveč pridelka. Med temi lepo negovanimi gredami pa se vidi 'lep kois zemlje posejane s prelepimi slovenj »goriškimi travieami. Kazalo bi te travi.ee potrgati iin kaj koristnega posaditi. Če pa to ne. pa dati zemljo tistemu, ki bi jo rade vollje obdelal, samo če bi jo lahko dob i 1.
DVORIŠČA NISO SMETIŠČA
Poglejmo za našo hišo in si priznajmo, tla je tam včasih vse narobe. Naokoli leže razmetana pol jedelska orodja. kure razkopavajo po .greznicah, ponelkod leže kupi dračja. razmetana drva in še marsikaj. Primimo v roke kladivo in letve, ki jih bomo dobili v Bresitiu med odpadki in napravimo za kure ograjena tekallišča (kot jih imajo na Gorenjskem ali drugje). Poljslka orodja očistimo in jih spravimo v šupe. dračje in drva pa primerno razžagajmo ali raz-sekajmo in spravimo v drvarnico in še in še . . . Po vsem tem bodo naši kralji lepši, zadovoljni pa bomo tudi mi sami.
Dela prepočasi napredujejo
V Benediktu urejajo zadružni dk>m. Žal trenutno ta dela opravlja le nekaj delavcev in izgradnja počasi napreduje.
Nekdanji zadružni dom bodo skoraj povsem prenovili. Na novo iso vezali strešno ogrodje, zazidali vmesne .stene in dom dvig-niili še za eno nadstropje.
Letos bodo dogradili pet družinskih stanovanj za 'učitelje, tri garsonjere in pošto. Z delti pa bodo nadaljevali prihodnje leto, ko bodo dobili nova finančna sredstva. Poleg omenjenega bodo v domu prihodnje leto uredili še
iN a ;zadnji seji sveta iza šolstvo, prosveto in kulturo so sklenili priporočiti Občinski skupščini Lenart, da ustanovi Svet za kulturo in telesno vzgojo. Novi organ bi se lažje lotil reševanja problemov s področja telesne vzgoje.
Telesna /kultura v občini Lenart še vedno zaostaja, tako za razvojem na drugiih družbenih področjih, kakor tudi za možnostmi in potrebami družbenega razvoja v celoti. Krivda v tem je zaradi premajhne zainteresiranosti krajevnih in občinskih faktorjev, da ise materialna, finančna in kadrovska vprašanja na tem področju rešujejo manj uspešno, kot to že omogočajo objektivni pogoji. Zlasti. pa kot terjajo dejansike ipotrebe in .ne niazadinje nezadostna povezanost z družbe/ni mi področji, kot so: "vizgoja in izobraževanje, zdravstvo. 'turizem, urbanizem in go-sporarske dejavnosti.
prostor za matični urad i,n dve trgovini »Izbire« s skladišči ter morda klubski prostor.
Izvajalec gradbenih del je Gradbeno podjetje Lena,rt. Lotos so pričeli z izgradnjo okolii 13. maja. Ko smo zadnjič obiskali to delovišče, smo tam videli samo pet delavcev. Za ureditev celotnega idioma ibo potrebnih okoli 43 milijonov din. Letos pa je bilo na razpolago 24 milijonov. Sredstva za izgradnjo .so dobili 'iz stanovanjskega sklada OS Lena,rt, sofinancirala pa sta PTT in »Izbira« Cerkvenjak.
V zadnjih letih je bilo vloženo v teliesnovzigojine objekte 2.260.000 din. To pa je premalo za zadovoljitev vseli potreb, ki so tna tem področju v občini. Zaradi tega lunarno premajhno razvitost telesne kulture, ki se odraža v naslednjih podatkih: (podatki so iz leta 1%3):
Le 42,63% učencev je imelo osebno telovadno opremo,
le 21,7% učencev je imelo lastne smuči.
110 učencev in učenk je ibilo na letovanju na morjiu.
le 23% šolske mladine zna plavati,
25 % mladine tirna razne teles-ine okvaire.
30% mladine ima slabo telesno držo.
Da ima le tako inizek odstotek učencev osebno telovadno opremo. je vzrok ta: v občini Lenart so pretežna večina prebivalstva individualni kmetovalcii, iki nimajo drugega dohodka, kakor
V" občini imamo .kinematografe v Lenartu. Gradišču in Voličini. v nekaterih drugih krajih imajo še ozkotraume kinoprojektorje, ki pa so praviloma izven prometa.
Uprave vseli treh kinematografov se že več let borijo z najrazličnejšimi težavami začenši pni materialnih sredstvih in vodstvih kinosekcij. ki so v vseh •omenjeni i h primerih vključene v prosvetna diiiuštva.
Iz omenjenih razlogov v nekaterih občinah - primer Gornja Radgona — resno razmišljajo o upravni združitvi kinematografov.
Kako bi to laluko billo urejeno pri nas?
V Lenartu bi bilo potrebno ustanoviti kinopodjetje. ki bi združevalo vse tri kiinomaitogirafe in skrbelo /.a razvoj kina Hudi v tistih krajih občine, kjer innaijo sedaj samo ozko tračne kinoprojektorje ali pa sploh ničesar nimajo. Podjetje bi po določenem planu nabavljalo filme za vse tri kinematografe. Tako bi dejansko odpadlo včasih .nevšečno naročanje in manipuliranje s filmi, kar sedaj delajo razni ljudje. Podjetje ali združenje kakor bi ga pač imenovali, bi moral voditi vsaj honorarni uslužbenec, ki bi skrbel z,a redno nabavo filmov, vračanje filmov, red.no plačevanje uslug distribucijskih podjetij itd. Vsa sredstva naj bi se stekala v enoten sklad v okviru podjetja. Uporabljala pa naj bi se čimbolj racionalno negi ode na to odkod, mislim iz katerega kraja Izvirajo. Pri podjetju ali združenju naj bi se imenoval idejno in sicer močno razgledan programski svet, ki bi bil hkrati neke vrste delavski svet. Ta svet bi imel na .skrbi programiranje filmov za vse kinematografe, ter bi opravljal razne posle, ki so povezani ,s kar najboljšim delovanjem kinopodjetja. Skratka naj ibi postal vseodločujoči in načelno neodvisen organ, kar se tiče filmske politike v občini. Če bi se odločili za predlagani način
od prodaje pridelkov. Tako nekateri Starši ne morejo 'nabaviti otrokom osebne telovadne opreme. saij taka oprema stane od 2.000 do 3.000 din. Družine pa so precej številne in nekateri starši poleg omenjenega nimajo razumevanja in ozko gledajo na 'telesno vzigojo, ikakor tudi na potrebe otrok.
Enak vzrok — materialno stanje družine, je tudi vplival na tak odstotek učencev. M imajo lastne smuči, čeravno je Slovenija znana po zimskih šprotih. posebno pa .smučanju. Tudi terenske razmere so take. da bi ugodno vplivale na razvoj oz. pospešitev te vrste športne panoge.
Slabe socialne razmere itn posledice tega, slabo zdravstveno stanje otrok, bi morale Vplivati na to. da bi se vsako leto udeležilo čimveč otrok letovanja na morju. Podatek kaže, da se je v letu 1963 od[ vseh 2.725 šoloOb-
združitve ali podoben način združitve .kinomatografov. bi se kino izločil pri prosvetnih društvih. Sedaj se večina prosvetnih društev zanaša na dohodke, ki jih prinašajo kinopredstave. če bi se uveljavil ta predlog, pa bi morala ibolj razmjlšljati o poživitvi ostalih kulturnih dejavnosti. Mislim. da je predlog umesten in, dla bi o njem veljalo razpravljati. Morebiti bi se omenjeni kinematografi lahko združili celo v komunalnem podjetju. Zaenkrat velja razmišljati in razpravljati.
MOHAMEDU V SPOMIN
Prvič sva se srečala, ko si bil štiri mesece v Sloveniji. Prišel si iz dalj njega pri-jateljskega Sudana iz vroče Afrike. Naučil si se našega jezika in zaživel z nami kot brat. Govoril si o prijatel jstvu med narodi, o ljubezni do svojih staršev in o študiju.
Občudoval si lepote naše dežele, ko sva obiskala Postojnsko jamo in druge kra-
je. Povsod je bilo za tebe novo doživetje. Ljudje so te rudi sprejemali, ker >i znal pristopiti k vsakemu z vljudno in prijateljsko besedo.
Ne morem verjeti... ali je res, da MOHAMEDA AB-DEL AZIMA ni več. Lani v teli vročih poletnih dneh si obiskal naš kraj. Občudoval si Slovenske gorice in njihovo floro.
Morda si mislil, da je Drava mirnejša, da je podobna Modremu in Belemu Nilu, ki teče okoli tvojega rojstnega Kliartouma. Po deževju pa je bila Drava deroča in so njeni valovi premagali tvoje dragoceno življenje.
Mohamed, ostal boš v srcih nas. ki smo ti bili prijatelji. Tvoj iskren nasmeh ne bo pozabljen, tvoje želje za mirom in prijateljstvom med narodi sveta boino razvijali mi. tvoji bratje.
Franček Štefanec
veznih otrok udeležilo letovanja samo 110 učencev. Učenci so bili pretežno iz Lenarta in največ otroci zaposlenih štaršev. Otrok kmetovalcev je bilo le malo. To je tudi vzrok, da zrna le 25% vse mladine plavati. Seveda mo-(Nadaljevanje na 6. strani)
55% šoloobvezne mladine ima telesne okvare
PISMA BRALCEV
Agrokombinat KZ Lenart nam
je v zvezi z objavljenim prispevkom poid naslovom »Nairočniik Domačih novic ,sem odkar izhajajo . poslal .naslednje pojasnilo:
»Priprave na letošnje spomladansko škropljenje so bilie dobro opravljene. Rilo je dovolj škropilnic, ki so jih vodje koopera-cijske proizvodnje lahko dobili po potrebi. Za potrebe Jurovske-ga dola smo (imeli na razpolago pet prevoznih lškro.pilntic. Naša škropilna ekipa, ki jo je vodil tov. Anton Cučak se je dvakrat oglasila pni tov. Šebeder Ivanu, ki pa ni) pokazal interesa za škropljenje svojega sadovnjaka.
Mirko Najvirt iz Zavrha nam
je poslal pismo, v katerem negoduje nad postrežbo v tamkajšnji t rgovini.
Iz Trg. podjetja »Izbira« Cerkvenjak. poslovalnica Zavrli so nam v tej zvezi poslali tole pojasnilo:
Res je. da nismo imeli kakih 14 dni petroleja, ne drži pa. da ga ni bilo na zalogi takoj po odhodu prejšnjega poslovodje. V naši poslovalnici prodamo tedensko samo 2 litra petroleja. Včasih se tudi zgodi i. da z manjkajo za kakšen dan klobase, čeprav jih kmalu nabavimo.
Ko to pišemo, imamo na zalogi petrolej in klobase, zato vabimo vse ■potrošnike, naj se poslužijo naših zalog«.
Letos bodo vzgojili 560 fazanov
Članii lovske družine Benedikt so v gozdu nad Benediktom postavili zasilno barako. Objekt so namenili za vzrejo fazanov. Ugodni terenski pogoji so omogočili. da so trenutno vzgojili 300 fazanov, ki jilli bodo te dni spustili. Skupno pa bodlo letos spustili 360 fazanov.
Ureditev vseh objektov je stala okoli 1,200.000 din. Člani' lovske družine so napravili preko S00 udarniških ur in so is tem zmanjšali stroške. Sami so tudi nape-
Drobne iz Benedikta
UREJAJO AVTOBUSNO POSTAJALIŠČE
Na iniciativo delavcev, ki se vozijo na delo v Maribor in KO SZDL Benedikt. so pričeli z iz-gradinjo postajališča na Ženjaku pri Benediktu. Zemeljska dela so opravili prebivalci Ženjaka prostovoljno. gramoz pa je dala cestna uprava.
DOBRO ZALOŽENA TRGOVINA
Potrošniki v Benediktu so zadovoljni s trgovino Izbire. V njej je mogoče dobiti vse. od soli do televizorja. Še bolje pa ho lahko založena trgovina, ko se 'bo drugo loto preselila v nove prostore.
zanimive prireditve v dobravi pri gradišču
Lovska družina Cerkvenjak, ki vključuje lovce iz območja Cer-kvenjaka in Gradišča, je v prijetnem gozdu Dobrava pri Gradišču uredila velik lovski dom. Ko bo dom dokončno urejen, bo imel na razpolago tudi nekaj prenočišč.
V začetku tega meseca so člani Lovske družine Cerkvenjak na tem kraju priredili več lov-sko-turističnih prireditev.
Lovci so se pomerili v streljanju z zračno puško, malokali-brsko puško in v streljanju na glinaste golobe. Gostom so pokazali tudi večjo krmilnico za fazane. Poskrbeli so tudi za dobro voljo. Navzočim so igrali šoferji in kvintet »Vitek« iz Maribora.
Mnogi so se zabavali še z veselo pošto in veselim zaporom. Vsem pa so postregli s številnimi domačimi specialitetami, po katerih je večina rada segla.
Lovci cerkven jaške lovske družine se trudijo, da 1)1 dosegli kar največji uspeh. Za to imajo največ zaslug Jože Lovrenčič, Zdenko Najvirt. Ivan Klobučar, Ivan Lipič iin Maks Kocuvan.
Morda bi kazalo razmišljati o imenu cerkvenjašikc lovske družine. Nič ne bi škodilo, če bi v imeniu ipoleg naslova kraja navedli še kraj, kjer ima družina svoj sedež oz. lovski dom, torej Dobravo.
S. š.
Uredili postajo prve pomoči
Te d,n i so zaključili z ureditvijo prostorov za postajo p t ve pomoči v Benediktu. Z obnovitvenimi do hi so pričeli pred dobrim mesecem. Uredili so ordinacijo, čakalnico in sanitarije.
Poleg Omenjene poitaje prve pomoči bodo prostori služili še otroški posvetovalnici, nujno pa hi tukaj višaj enkrat tedensko potrebovali zdravnika. Kraj nima stalnega telefonskega spoja. Odgovorni si zato prizadevajo, da
Ija.li okoli 300 metrov električne napeljave.
Pričakujejo, da bodo prihodnje leto povečali proizvodnjo mladih fazanov na 1.200 komadov. Letos bodo obdržali faizainke. ki1 bodo spomladi postale nosnice. Lna fanatika znese od 40 do !>0 jajc. S tem bodo veliko pridobili, ker so do sedaj plačevali eno fazanjc jiajoe po 200 din. Uspeh je bil letos dosežen tmidii s tem, ker je bil pogin zelo majhen.
Uredili so si T .umetnih kokelj
iiti dva lastna transformatorja za zmanjšanje toka. Nabavili so tudi razne mreže, za spuščanje fazanov.
P.r.i vsem je veliko pripomogel Agrokombinat KZ Lenart, ki je dodelil zemljišče in pomagal v traktorskih dovozih. Prav tako pa so pii) zmerni ceni pr idalMm-rako.
V dveh letih predvidevajo vzgojiti toliko fazanov, da Ibodo povsem izravnali istalež. ki je d rime ren za njihovo lovišče.
CIGARETA POVZROČILA POŽAR
V nedeljo 3. julija ob 11. uri je požar napravil okoli 1,500.000 din škode ma gospodarskem poslopju Franca Poliča v Zgornjem Porči-6u številka 71. Gospodarsko' poslopje nii bilo zavarovano.
Požar je povzročil 13-Ieini sin. ki je kadil na senu. Na požarišče iso Ipriispeli Iga^iloi iiz Lenarta. Gradišča itn Cerkvenjaka in so uspešno ome j i I i požar.
NEPRIMERNI PROSTORI
De lovi išče Agrolkoimbinata KZ Lenart v Benediktu ima upravne prostore salbo urejene. Vsled omenjenega so pristopili k preureditvi objekta v katerem imajo svojo pisarno.
Razdelili so krajevni samoprispevek
Na nedavnem zboru občanov v Benediktu so razdelili sredstva krajevnega samoprispevka. Največ sredstev so namenili ureditvi ceste proti Drvanji. Zemeljska dela na to j cesti so bila že opravljena lansko leto. letos pa bodo cesto posuli z gramozom. Za drugo leto predvidevajo ureditev ceste skozi Obrat proti Gradišču, nato cesto Bemed.fkt— Nego v a v .sodelovanju obeh sosednjih krajevnih skupnosti. Benedikt je zainteresiran z,a nazadnje omenjeno cesto vsled turizma v Negovi. .Vegova pa zaradi boljših avtobusnih zvez.
I/, krajevnega samoprispevka je krajevna skupnost odstopila 240.000 din za adaptacijo šole, 30.000 din so dali gasilskemu društvu. 40.000 din pa za izgradnjo otroškega igrišča. Vse družbenopolitične organizacije so sklenile. da bodo igrišče zgradile s [prostovoljnim delom.
Na zboru občanov so še pripomnili. da cesto proti Drvanji tnajveč uporablja Agrokninbinat KZ(Le n ar t iin gozd no gospo d a rs t vo. Vsled omenjenega bi bilo prav, da bi priskočila na pomoč pri izgradnji ceste s prevozi ali v materialu.
IZ NASE PRETEKLOSTI
bi vprašanje uredili. Večkrat je treba poklicati zdravnika, včasih rešilni avto, zato bodo skušali telefonsko zvezo vpostaviti s postajo prve pomoči.
Adaptacijo je finamsiral Zdravstveni dom Lenart. Hišni svet pa je priskočil ma pomoč pri preselitvi družine, ki je prej stanovala v sedaj preurejenih prostorih. Opremo za postajo prve pomoči so lani dobili od okrajnega odbora RK.
Predstavljamo konjskih podkev,
zbirko ki so jih ne-
koč nosili turški konji, ko so
Turki ropali ]X> naših krajih. Posnetek je iz zbirke Franca Šu-maina iz Lormanja ipri Lenairtu.
55° o šoloobvezne mladine ima telesne okvare
(Nadaljevanje ,s 4. istrani) ramo iskati vzrok temu tudi drugod. Pojavlja se namreč vprašanje, kje se naj otroci, ki ostanejo doma, nauče plavati. V vsej občini namreč mi bazena in ne kopališča, niti niso dani drugi pogoji i.
Porazein je podatek, da ima 55 % mladine alii slabo telesno držo ali razne telesne okvare. In kaj jc vzrok .tomiu? Prav gotovo je eden izmed vzrokov ta: večina otrok ie nepravilno hranjenih. fizičen napor pri delu na polju in ne nazadnje neprimerna šolska oprema. Za otroke, ki morajo doma pomagati pri delu na polju, je potrebno dobro organiziran in dobro izveden pouk šolske telovadbe. To na naših šolah pri sedanjem stanju ni mogoče uresničiti.
Niso pa samo ti vzroki, ki zavirajo razvoj telesne kulture.
Tednik
cinll* Svcliliiliiit *»«*• ltl«M|i IJilitri ta Podravje
IZ PRIJATELJSKE KOMUNE PTUJ
»Škočirjeva deska« za oblikovanje škarpe
Mehanične delavnice KK Ptuj so izdelale po zamislih in načrtih Ivana Skočirja, referenta za vinogradništvo pri KK Ptuj. posebno škarpirno desko za obdelavo vinogradniških iin sadjarskih škarp v hribovitih predelih.
Posebnost te deske, ki ie pritrjena na buldožer in je doslej v našem vinogradništvu in sadjarstvu nismo poznali, je v tem. dia oblikuje; buldožer istočasno horizontalno in vertikalno ploskev škarpe in prihrani čas in stroške pri ohlikiovauju škarp. ker ni potrebno pri dlelu škarpe delovnih moči. sam ibuldožerist lahko opravi to delo.
Iskuišnje s to desko bodo radi posnemali visi kombinati, ki imajo večje vinogradniške in sadjarske površine v hribovitih predelih. Ti kombinati se že zanimajo pri mehaničnih delavnicah KK Ptuj za izdelavo in dobavo ■ Sko-č.irjeve deske«. V Halozah in Slovenski Bistrici so že prve škarpe izdelane na nov način.
Manjka tudli organizatorjev, ki bi napravili prvi korak pri or-ganizaaijii telovadnih društev. Prva spodbuda pa bi marala izvirati od 'Občinske zveze za telesno vzgojo, krajevnih organizacij SZDL in drugih. S tesnejšo sode-lavo in povezanostjo med njiiani bi rtfuidi napredoval razvoj telesne vzgoje v občini.
Na zadnji sejli sveta za šolstvo, prosveto in kulturo se je o zgornjih vprašanjih razvila obširna diskusija. Posredujemo nekaj ugotovitev i/, te razprave.
Josip Merdaus: Mladina si želi športne dejavnosti, vendar pa je pogoj učna moč za telesno vzgojo na šoli. ki bi ise posvetila tej dejavnosti.
Pavla Tušak: Predmet telesne vzgoje na šoli Cerkvenjak se je vršila v zadružnem domu. V dvorani ni primernih tal in ise dviga prah. Tako je pouk telesne vzgoje v takih prostorih nemogoč in se ponavadi vrši le v lepem vremenu in na prostem, v slabem vremenu pa v razredu. Nia šoli pa miti nli kvalificirane moči za ta predmet.
Edo Zorko: V vseh krajevnih centrih so kulturni domovi, v katerih se občasno vršijo, razne 'de. javnosti za zelo kratek čas. V teh dvoranah ibi lahko uredili parketna tla za čas. dokler šole ne bi dobile telovadnice. Tako bi vsaj začasno rešili vprašanje prostora za telesno vzgojo. Stroški ureditve teh dvorani v vseh krajevnih centrih bi bili precej visoki, vendar bi bilo vprašanje telovadnic rešeno.
Marta Kobler: Tako nizkemu
Pionirji nam pišejo
Ivan Lorenčič učenec 7. razreda osemletke 'Cerkvenjak, nam je ponovno poslal pismo z risbicami. Piše. da »Domače novice« vedno z veseljem pričakuje. Risbice pa pošilja zato, da dela dnu. gim pionirjem »korajžo ..
Ivan želi. da bi vsi pionirji sosednjih šol v bodoče bolj sodelovali z listom. Vsem pionirjem v občini želi vesele počitnice.
Čakaš ure in ure, a zajca ne vidiš nikjer.
Ivan Lorenčič 7. razred osemletke ( erkven jak
številu udeležbe na letovanju je kriva /visolka oena. Zato iso postavljeni ob stran prav tisti o-troci, ki so letovanja najbolj potrebni.
Pavle Lešnik: Komisija za letovanja je imela na razpolago 150.000 din, od toga se bo koristilo 60.000 din za regres, 90.000 pa se je razdelilo na šole za pomoč socialno šibkim 'učencem, da se ti lahko udeleže letovanja. Šola bi isi naj sama pomagala z iznajdljivostjo in .z nabiralnimi akcijami povečala sredstva za pomoč tem otrokom, tako bi se letovanja lahko udeležilo več učencev.
Napačno je, da nekateri smatrajo socialno šibke samo tiiste otroke, katerih starši niso zaposleni. »Socialno šliibki otroci so tudi tisti, katerih starši so zaposleni v kmetijskih zadrugah in so njihovi povprečni osebni dohodki ca. 16.000 din.
Milan Močnik: Za učence je bil organiziran tečaj smučanja, vendar ise ga je uidleležilo le 15 učencev in še to (iz Lenarta. Ce bi šole dobile dovolj sredstev, bi lahko nabavile ismuoi in jih posojale otrokom pri pouku telesne vzgoje. Na ta način bi se zagotovila množičnost telgla zimskega športa.
Vse omenjeno nam kaže. da je stanje telesne vzgoje v naših šolah pereče. Da bi se omenjeni problemi čimprej rešili, so člani sveta predlagali 'ustanovitev sveta za kulturo in telesno vzgojo. O-menjoni organ ibi lažje reševal probleme, ker bi bil njegov delokrog ožji.
Pomisli - ugani
V 12. številki »Domačih novic« z dne 25. junija smo objavili sliko, ki predstavlja uslužbenko pošte Lenart pri teleprinterju. Izmed tistih, ki iso pravilno uganili, je žreb prisodil nagrado Ani Sušeč Križevci pri Ljutomeru. Nagrado smo ji poslali po pošti. Dragi reševalci. Vaša današnja naloga je, da uganete, kaj predstavlja objavljeni posnetek.
Rešitve nam pošljite do vključno 15. avgusta na naslov: Uredništvo »Domače novice« Lenart, Radgonska 9.
Pedagoški in materialni normativi za osnovne šole
PRISPEVEK K RAZPRAVI O ZDRUŽEVANJU OSNOVNIH ŠOL
Josip Merdaus:
(4)
Vprašanje šolskega varstva se že resno proučuje in se zanj zelc zanimajo starši, ki so zaposleni ter razni družbeno politični in oblastni forumi, kakor tudi prosvetni delavci sami. Zelo važno je pri tem ekonomsko vprašanje, ki se ga pa mora rešiti in to pozitivno, saj je vrednost varstva učencev nadvse velike važnosti.
Z uvedbo varstva učencev si šola sicer poveča svoje delo. Sedaj šola izobražuje in vzgaja, skrbi za dobro in pravilno izrabljen čas in jamči za popolno varstvo otrok, ko so v šoli.
STIKI S STARŠI
Zakon o osnovni šoli je uzakonil
proces šolske reforme ne samo v ožjem, to je v pedagoškem smislu temveč ga zakonito uveljavlja v najširšem družbeno pedagoškem obsegu. Šola odslej raste v reformnem procesu in se razvija kot izrazito družbena ustanova. Osnove za to njeno rast pa morajo iskati v medsebojnih odnosih. Te odnose povezovanje in sodelovanje postavlja zakon na bistveno drugačne — naprednejše in kvalitetno višje osnove, kakor smo jih poznali in so nakazani v naslednjem:
Šola in družina se povezujeta in tesno sodelujeta, da bi uskladili vzgojno in izobraževalno delo ter si medsebojno pomagali. To pove-
zovanje nastaja zlasti v roditeljskih sestankih, z obiski staršev v šoli in učiteljev na učenčevem domu.
Obiskovanje staršev na domu.
Individualni pogovor staršev z učiteljem ali učiteljev obisk na otrokovem domu je najboljša oblika sodelovanja, zlasti pri obravnavanju otrok, ki so v svoji telesni in duševni rasti in napredku, kakorkoli ogroženi, bodisi zaradi negativnih vplivov ožjega družinskega ali širšega življenjskega okolja ali pa zaradi zdravstvenih in drugih razlogov. Pri obisku na otrokovem domu bo tudi kaj lahko sam ugotovil, zakaj otrok ne more v redu
napisati domače naloge, kaj ga ovira pri njegovem učenju in v kakšnih okoliščinah se izživlja v svojem družinskem okolju.
RODITELJSKI SESTANKI V dosedanji praksi poznamo dve vrsti roditeljskih sestankov: razredne in šolske. V dosedanji praks: poznamo redne roditeljske — razr sestanke že dolgo in priznati moramo tudi, da so marsikje prinesli že mnogo lepih vzgojnih uspehov. Zgrešeni so bili tisti razredni roditeljski sestanki, na katerih so samo obravnavali slabe uspehe, napake in razne prestopke, ki so jih zagrešili učenci.
KMETIJSKA ZADREGA ZG. SCAVNICA-VELKA
za dolgoletno kooperacijo plemenskega goveda po vlaganju sredstev zadruga kmet v za dobo 10 let.
I. Vlaganja zadruge in njen dohodek v 10 letih. A) Vlaganje zadruge:
v breme v dobro
1.	Nabavna cena živali (plemenska telica) npr. teža 500 kg pn din 44)0
za kg	200.000
2.Bančne	obresti na vložena sredstva od vrednosti 200.000 — 6°i> je 12.000 din letno,
tedaj v 10 letih din 120.000
3.	Zavarovanje živali in upravna režija minimalno ud osnov ne vrednosti 2 % tedaj 200.000 krat 2% je 4.000 din
letno: v 10 letih din	40.04)0
4.	Amortizacija na plemensko vrednost 4% tedaj 200.000 din
krat 4% je 8.000 din
letno; v 10 letih je	so.000
KALKULACIJA
B) Dohodek zadruge:
t. V 10 letih s kom telet v teži povpr. 100 kg po kom. 800 kg po plan. ceni za en kilogram 400 din je (800 kg krat 400 din) je din 320.000
2. Klavna vrednost pleni, živali po 10 letih npr. krava težka 530 kg po planski ceni 250 din za kg, tedaj din	137.000
Skupaj din	444).000 437.000
Razlika med vloženimi sredstvi in dohodkom znaša	17.000
v 10 letih, ali 1.700 letno Seštevek:	457.000 4-37.000
II. Vlaganje kmeta kooperanta in njegov dohodek v 10 letih.
A) Vlaganje kmeta kooperanta
1. Suha krma travniško seno in otava dnevno 15 kilogramov po ceni 20 din, tedaj v 10 letill: 565 krat 10 je 3.050 krat 15 je 53.750 kg krat 20 din in znaša
dm	1,075.01)0
2. Oskrba goveda po komadu dnevno 14)0 din tedaj v 10 letih 365 krat 10 je 3.560 dni krat 100 din 365.000
B) Dohodek kmeta kooperanta:
1.	Povprečno letno pri kravi s polovičnim, ali polnim poreklom in ob predvidenem krmljenju ter pravilni negi in oskrbi
2.500 litrov mleka letno, tedaj v 10 letih 25.000 lil rov po plan. ceni 50 din za liter, kar znaša din 1.250.000
2.	Premija po litru mleka 10 din je (25.000 litrov
krat 10 din) je	250.000
Skupaj:	1,440.000 1,500.000
Razlika med vloženimi sredstvi in predvidenim dohodkom za kmeta — kooperanta znaša din	60.1100
V 10 letih ali letno 6.000 din
Seštevek:
1,500.000 1,54)0.000
FILMSKIH
gradišče
26, julija V ZNAKI ZOROA:, ameriški pustolovski film
VOLICINA
26. julija ob 16. uri in 10.30 >LEiPA AMERIKA NKA . francoska filmska komedija
2. avgusta ob 16. uri in 10.54) %MBD ČASOM IN VEČNOSTJO, francoski barvni film
0. avgusta ob 16. uri in 19.50 »NESREČNIKI:, 1. del, francoski film.
L pravi kina Lenart in Gradišče ponovno prosimo, naj nam pošljeta filmski spored.
Hasi hoji pa teiu 1000
Piše: Franc Šuman ()
Obtožnica iz leta 1787. Gregor Glančar. mesar, toži Franca Bau-mana, steklarja, da mu je ustrelil psa. ker se ;n,e poravnata, se izroči tožba grajskemu sodniku. Leta 1787 je zapisano, da je mesar Glančar odsedel 2 dmi zapora
v kovan v železo in mesar Jurij Solak pa en dan brez železa. Kaj sta napravila ni zapisano.
Obtožnica leta 1788. Anton Vogler toži. da ga je Majenč v gostilni ipsoval. Sodba: 24- ur zapora na Rotovžu pri nezaklenjenih vratih. Ko je Majerič odsedel in šel domov iz zapora ie srečal Vogla rja in mu zagrozil, da ga bo prijel za lase in ga ponovno psov.al.
Trška sodnija v I.enartu je izvrševala itudi zapuščinske razprave po uimrlib Lanarčanih. V letu 1785 najdemo zapisano, da sta trški isodnik iin svetovale-c Jožef Sekol popisala vse premoženje po umrli Marjeti Vratinčič. plačala sta pogrebne stroške, ki so znašali 20 (goldinarjev in 10 krajcarjev in ostalo premoženje
razdelila na njene upravičene sorodnike.
V letu 1791 je (grajsko sodišče obvestilo trško sodišče v Lenartu, da je krmar Štefan Pregl vsled potvorjenega potrdila ženitnega dovoljenja dosegel, da se poroči z Rožo Loriber in naročilo trškemu sodniku v Lenartu, da ženo takoj izženejo. Pregl a pa zaprejo od 5. avgusta do 31. avgusta 1791. S pripombo, da sme hoditi domov spat. Mora pa hiti vsako jutro ob 3. uri v rotov.škem zaporu. Trški sodnik je moral na svojem območju vse osumljence, tatove in ostale zločince prijeti, zasdišati in jih izročati z zapisniki grajskemu sodišču.
26. marca 1789 je graščina v JI ra s tovou odredila popis sena v trgu Lenart. Tega popisovalca Lenareani .niso nič prijazno sprejeli. Pri mesarju Nendlu in trgovin špici so ga prav grdo pso-vali. nakar se je ta pri grajskemu sodniku v Hrastovcu pritožil. Grajski ,s*>dnik je najprej zagrozil s tožbo na višje sodišče, ki je bilo tudi v Hrastovcu. Pozneje je
grožnjo omilil in dal strogi ukaz, o čemer je obvestil trškega sodnika.
Iz teh nekaj navedenih primerov, ki jih je (na stotine sličnih od začetka do konca nad 300 let stare sodinije v Lenartu, si bo laihlko (bralec ustvaril vsaj približno sliko o mnogostranskem poslu trškega sodišča v Lenartu. Trški sodnik je za svoje posle prejemal vsako leto od začetka do leta 1843 en voz sena in en voz otave in v jeseni pašo na grajskem travniku Polena. Ostali funkcionarji so dobivali za svoja opravila primerne nagrade.
Razen tega so iimeli .tržanii v jeseni prosto pašo nia travniku Polena, ki je v urbarju zaznamovan kot ;Ilofwiese do leta 1843. Omenjenega, leta je igraj-.ska oblast ukinila dajanje sena, otave din v jeseni paše trškemu sodmiikiu in tržanom pašo. Trški sodnik in tržan i so se ziaradi te prekinitve pritožili in po .dolgih prerekanjih tožbo izgubili. Zatem ,so se lenarški tržaini z grajsko upravo pogodili, da ji bodo
na Poleni pofcošeno seno in ota-vo posušili in spravili v plaste (male .senske kopice), da bodo imeli potem prosto pašo v jeseni. Košnjo na Poleni so morali opraviti Lormaimčanii. Ta poigodba je veljala do leta 1849, ko je ibilo 'trško sodišče v Lenartu uikinje-ino.
Li žan i iso se po {>0frebj večkrat zbrali na rotovžu na posvet in odločali o potrebn/ih zadevah, iki so se nanašale na kraje Lenart, Lormanlje, GoTiija in Spodnja Radehova ter Gornje in Spodnje Zerjavoe.
Pripominjam, da je severni del sedanje Radehove, ki ima precej raztresene hiše, precej siarejši od strnjenega .dela na vzhodu, bi tvori danes jedro vasi Radehovie, zato je novejši del dobil ime Spodnja Radehova.
1 rška sodnija (v Lenartu 'se je v izvrševanju svojih oblastnih fiumikeij posluževala svojevrstnih protokolov, v katere je zapisovala svoje službene dogodke.
(Se nadaljuje)
M
ZGODBA
Pri stričevih so bili včasih tudi vedri. Kt> se je bližal Jiust. so cvrli krofe in pekli druge dobrote. Za pusta so prihajal! k hiši »pustni orači«. Oblečeni so bili v stare ponošene obleke, obraze pa so si črno ali rdeče pobarvali, nekateri pa so nosili maske. S seboj so vlekli grobo narejeni plug, na katerem je bila jelka.
/7 / /
m
m
Jelka je bila okrašena s pisanimi trakovi, ki so živo plapolali v vetru. Eden oti pustnih oračev je bil oblečen v staro žensko obleko in je nosil košaro, iz katere je trosil razna semena in va-v ščanom želel dobro letino. Koši: ii) so nato kmetje napolnili 7. jajci, krofi ali mesom. Oračem so se cedile sline.
Na pustni torek zvečer so si orači razdelili dobrote, ki so jih nabrali tekom dneva. Jakec ni hodil z njimi naokoli. S sestrično Katico sta na gumnji napravila s pomočjo verig gugalnico. IJila je namreč navada, da se lahko mladi na pustni dan gugajo (zibajo). Na pustni torek se je Jakec gugal ves dan.
Pri sosednjih kmetih so oh pustnih dneh napravili poseben vrtil jak. V tla so zabili debelejši kol, ki je imel na zgornjem delu debelo železno os. Na njo so posadili veliko kolo od voza, na zgornji tlel kolesa pa so dali križem dve dolgi lestvi. V sredini je ta vrtiljak poganjalo nekaj fantov, ob krajih lestev pa so sedela dekleta.
na H h Uet&vnifi_
KOLEKTIVOV
PEKARNA LENART
CIRIL PALUC - AVTOR CERKVENJAŠKEGA ZBORNIKA
Kruh jemo vsak dan, malokrat pa pomislimo, ikdo ga pri nas proiizvaja in v kak,šinili pogojih. Danes vas popeljemo v pekarno Lenart, o delu pekarne pa bosta povedala direktor Jože Alatič in predsednik delovnega kolektiva Slavko Krainheiger:
Kolektiv pekarne Lenart zaipio-
kritih ina koleisu v Zgornjo Ščavni-co. Peljial je po 50kg kruha.
NI ČASA ZA DOPUST
Smo v obdobju, ko govorimo o skrajšan,eni delovnem tedniku. V pekarni Lenart pa smo ,ugotovili, da eliamii kolektiva delajo še več
Notranjost pekarne Lenart Foto: Brumen
sinje tO delavcev. Od tega je 8 pekov. V letnem -času sipečejo na dan okoli 2.(HK) kg kruha, pozi:nit pa okoli 1.500 do 1.500kg ali več. Ob sobotah je dela največ, saj takrat ob letnem času speče jo oko
11	5.000kg kruha iin od 5.000 do 5.000 komadov žemelj.
KAPACITETA PECI JE PREMAJHNA
Sedanja parna peč je is t ar a 25 let iin je premajhna. V njo gre samo 45 kg kruha istočasno. Na novo peč so mislili že letos, vendar jim še to ne bo uspelo, ker ne dobijo kreditov. Predvidevajo, dia bo vprašanje rešeno dirugo leto predvsem z lastnimi sredstvi, ki jih limajo sedaj za te namene
12	miiltiijioinov, rabili pa bi od1 25 do 50 milijonov din.
Zaradi male zmogljivosti peči je delo otiežkočeno. Ob sobotah druga izmena dela tudi po 18 ur. V poletnem času pa delajo vsi od 10 do 11 ur dnevno. KI j uib sliabi.m pogojem zadovoljujejo potrebe na terenu.
VCASIII SO KRUH RAZVAŽALI S KOLESI
Direktor pekarne vsak dan razvaža kruh po raznih krajih občine. En dan vozi krnili na vzhodno stran, drugi dam pa na zahodno stran občine, poleg tega pa tudi v Koreno. Največ kruha izven Lenarta porabi Cerkvenjak s svojo okolico, tja dostavljajo od 300 do 400 kg kruha. Najmanj kruha dostavljajo v Goeo-vo in to od 60 do 80ikg.
Pred leti so kruh razvažiali s kolesi, nato motor jem. avtomobil pa limajo od leta 1%1. Direktor Alatič je pripominiil, dia je bilo najtežje, ko je včasih vozil
ČITAJTE
dajale navite
I i jo v kraju obdržati tradicije. Zaradi tega bodo v jeseini predstavili občanom in turistom stare običaje iti dejavnosti. Ciril ima polno idej in je veliko pripomogel za uspeh letošnjih prireditev ob občinskem prazniku.
kot osem ur. Do sedaj pa še; niso izkoristili dopusta. Na dopust bodo začeli hoditi edfcin po eden in še tio samo po šest dni skupaj. Enakomerno izkoriščanje dtopiu-stov ovira tudi Občasni bolniški stalež nekaterih članov kolektiva.
RAZNE DRUGE TEŽAVE
Poleg peči tudi sedanj i prostori ne odgovarjajo potrebam. Vsled tega bodo drugo leto, kio bodio menjali peč, preuredili tudi prostore.
Problem je tudi takrat, ko zmanjka vode. Ob takšni priložnosti morajo črpati vodio iz vodnjaka. ki pa ni dovolj kvaliteten. Na dan porabijo od 500 do 1.000 Ilirov vode isamo za testo, potreb, na pa je ttudi za čiščenje in pranje.
PREDVSEM SKRB ZA RAZVOJ
Samoupravni organ v pekarni Lenart se trudi za napredek pod-jetja. Zagovarja vse napredne ideje za ,rekonstrukcijo obrata. Kolektiv je nabavil stroj za stepa nje vreč, sedaj pa pričakujejo stroj za sejanje moke. Uredili bodo novo kopalnico, sanitarije in druge prostore, mam je še povedal tovariš Slavko Kramberger.
Delo v Lenarški pekarni teče hitro ili vestno. Za pogovore skoraj ili časa. Vendar pa smo uspeli dobiti vsaj nekaj informacij, za katere se zahvaljujemo.
Ciril Pakte je uredil Spominski zbornik družbenih organizacij Cerkev,njaka. ki je izšel v počastitev občinskega praznika.
Tovariš Palme je pravkar končal ekonomsko fakulteto v Ljubljani. Na ntaše vprašanje, kako je prišlo do izida zbornika, je odgovoril: V počastitev občinskega in krajevnega praznika smo mislili izdati manjšo reklamno brošuro. Ko pa smo pristopili k delu. je ti z tega nastala knjiga s 100 stranmi.«
Na vprašanje, od kod je dobil podatke, nam je odgovoril: »Zgodovinski material o mašili krajih zbiram že vrsto let in ga imam okolii 600 tiskanih stranii, poleg toga smo posneli zanimivosti 'kraja in izkoristili material od arheologa amaterja tov. Lorberja.
Oini 1 nam je še zaupal, da že-
,ŠPORTNE PRIREDITVE V POČASTITEV OBC. PRAZNIKA
R0K0B0RSKI TliRMR ZA PLAKETO LENARTA -POHOD PO POTEH PARTIZANSKIH POSTOJANK
V	soboto 11. julija je bi! v Lenartu v počastitev občinskega praznika turnir v rokoborbi za plaketo Lenarta. Srečala sta se TAK Maribor iin domači Partizan.
Izid srečanja je bil neodločen 17:17. Sodnik Franc Jezernikje izjavil, da je bilo to srečanje kvalitetnejše kot nedavno slovensko prvenstvo za posameznike.
V	posameznih kategorijah so zmagali — muha: Audič. Maribor — pero lahka: Mlakar. Maribor — wolter: Pintarič, Maribor
—	poiltežka: Še vinikar. Maribor
—	bantam: Šenveter 11, Lenart
—	lahka: Šenveter I. Lenart — .srednja: Verčič. Maribor.
Isti dan je bilo v Lenartu tudi pionirsko prvenstvo v roko borbi za značko Olimpijska nada, ki g a je razpisala rokoborska zveza J ugosiavi je.
V nedeljo 12. julija je društvo Partizan iz Lenarta skupaj z občinsko zvezo za telesno kulturo pripravilo tekmovalni pohod po poteh partizanskih postojank. Na pohodu je sodelovali© več ekip. Doseženi so bili naslednji rezultati:
Tekmovalni pohod za člane športnih društev nad 18 let starosti, na 20 km dolgi progi Partizan Lenart s časom 1 ura. 8 .minut. Množični partizanski marš za člane množičnih organizacij tu društev prvi pripadniki pred-vojaške vzgoje Lenart ,s časom 50 ,minut. Na 10 km dolgi progi je zmagala ekipa Trg. podjetja Potrošnik« Lenart s časom 1 ura 23 minut. Prve discipline so se udeležili tudi atleti Branika iz Maribora, ki so zasedli drugo mesto.
tt
ti
»STVARNOST«
NOVINARSKA IZDAVACKA KUCA, ZAGREB preporučuje
TREČE ZNATNO NADOPUNJENO I PROŠIRENO IZDANJE »KENNEDY — DRAMA U DALLASU« Zivotni put politika i tragičan svršetak predsjednika SAD. Knjiga obuhvača 390 stranica, format 12,5 X 18,5 cm sa kori-cama u dvobojnom tisku, 68 originalnih fotografija, poseban prilog od 16 strana na papiru za umjetni tisak sa posljednjim snimkama pogibije John F. Kennedyja.
Jugoslavenski bestseler! Prva dva izdanja u nakladi od 30.000primjeraka rasprodana u nepuna dva mjeseca!
Cijena 800 dinara Na sve knjige, naručene putem donje narudžbenice, troško-ve otDreme snosi izdavač.
NARUDŽBENICA Ovim neopozivno naručujem kod Novinarske izdavačke
kuče »Stvarnost«, Zagreb, Roosveltov trg br. 4 ................ komada
knjiga
KENNEDY — DRAMA U DALLASU Ova knjiga može se kupiti i na otplatu u dvije rate, s tim da narudžbenica treba biti ovjerena od strane privredne organizacije ili ustanove, gdje je radnik zaposlen. Ovjera poduzeča ili ustanove:	STVARNOST
Naručilac: .............................................................
Mjesto stanovanja
i tačna adresa: .......................................................
2 A G K E B
Vlastorucni potpis: ............................................